Spefllzlone tn at»T«m*mento postal® Poštnina plačana v gotovini Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 17. decembra 1942-XXI. štev. 47 (683) Dobra volja clar pozlati Slovenski pregovor »DRUŽINSKI TEDNIKI Izhaja ob čctitkib. Orednlltro la upnu T Ljubljani, MlkloSiCeva 14/111. Požtni preda! It. 345. Telefon St. 83 32. — Račun poStne hranilnice » LJublianl It. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, oefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priloSttl 2 tiri v znamkah. NAROČNINA >/» leta 10 lir, */, leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino le treta plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delni enostolpčna petitna vr.la ali njm prostor (viSlna S mm In Širina 65 mm) 7 lir: v oglasnem delu 4.50 lire. v dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o t i e e : vrstica 7 Ur. Malt ogla-al: beseda 0,60 Ure. Oglasul davek povsod *e posebej. Url večkratnem naroSilu popust. danes: Naša nova pravljioa: Stanovitni kositrni vojaček (Gt. str. 4J ZMAGOVITI NAPADI LETALSTVA OSI V TUNISU Več sovražnih lelal uničenih. — Živahni zračni dvoboji Gjavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10. decembra svoje 929. vojne poročilo: Na cirenajškem bojišču topovsko streljanje. Pri nekem napadu, ki so ca izvedla nemška napadalna letala na neko letališče, je na zemlji zgorelo 7 angleških strojev. V Tunisu so razvijale naše ogled-nice močno izvidniško delovanje. Zahodno od Teburbe smo odbili sunek nasprotnih oklepnih sredstev in nekaj deh sredstev smo uničili. To noč so sovražna letala znova bombardirala Turin. Mnogo poslopij so zadela, porušila ali zažgala. Škoda ie znatna. Število žrtev prejšnjega napada znaša po dosedanjih ugotovitvah 65 mrtvih in 112 ranjenih. Izgube pretečene noči še niso bile ugotovljene. Roj 105. krdela torpednih letal pod poveljstvom kapitana-pilota Urbana Manzimja je. ko je premagal posebno neugodne vremenske razmere, včeraj izvedel smel nastop proti sovražnemu ladjevju v alžirskem sidrišču. Zadeta 51?«™ . dva parnika. ki sta imela 16.000 in 10.000 ton ter sta zletela v. zrak. V naknadnem boju z nasprotnimi lovci smo sestrelili en »Curtis«. vsa letala so se vrnila v oporišče. Glavni Stan Italiianskih Oboroženih Ril je objavil 11. decembra svoje 930. vojno poročilo: Ogledniško delovanje v Cirenaiki in močnejše delovanje. Med živahnimi spopadi so nemški lovci sestrelili osem letal, enega pa ie zbila protiletalska obramba. V tuniški pokrajini so italijanski in nemški oddelki v krajevnih bojih zasedli nekaj postojank in zadali sovražniku izgubo 33 tankov, nekaj oklepnih avtomobilov, protitankovskih sredstev in avtomobilskih vozil. Letalstvo Osi. ki ie poseglo v borbo, je zažgalo lepo število oklepnih sredstev in z vidnimi uspehi tolklo cestna m železniška križišča v nasprotnem zaledju. Pri letalskem napadu na neko naše pomorsko oporišče v Tunisu je protiletalska obramba nekega nemškega parnika sestrelila dva stroja: tretji je treščil v morje blizu Lampeduse. zadet od lovca, ki ie spremljal prevozne ladje. Ugotovljene žrtve pri zadnjem sovražnem napadu na Turin znašaio med civilnim prebivalstvom 57 mrtvih in 60 ranjenih. Glavni Stan Italiianskih Oboroženih Sil je objavil 12. decembra svoje 931. vojno poročilo: V Cirenaiki smo odločno odbili sunek nasprotnih oklepnih sredstev. Nemški lovci so prestregli angleška letala pri poskusih obstreljevanja iu razbijanja naših vrst ter so brez lastnih izgub zbili 7 strojev. Neko drugo letalo ie padlo na zemljo, zadeto od topništva kopenskih oddelkov. Na tuniškem odseku smo v ponovnih krajevnih bojih razširili našo zasedbo. Skupina naših bombnikov ie izvedla močan nočni napad na pristanišči Bona in Philippeville ter zadela tamkajšnja skladišča in nasipe: nemško letalstvo je zadelo tudi ladje v sidrišču. Na Jonskem morju so naši lovci nastopili proti nasprotnim letalom ter jih prisilili k umiku. Včeraj pozno popoldne ie zvedel sovražnik nov napad na Napoli in je povzročil občutno škodo v pristaniškem delu ter v središču mosta. Ugotovljene žrtve znašaio med civilnim prebivalstvom .57 mrtvih in 138 rauje-iyh. Naši lovci, ki so se dvignili, so zbili tri šlirimotornike. od katerih ie eden treščil v odprto morje južno od Capriia; drugi ie treščil v zaliv Ca-stellamare di Stabia in tretji blizu doline Lucania Deset severnoameriških letalcev. ki so tvorili posadko zadnjega letala, smo zaieli. Dvoje drncih letal je zbilo protiletalsko topništvo, ki je iMmunno poseglo v boi. Eno nase lovsko letalo se ni vrnilo in en p ,le. BR težko ranjen. Homh n,? I102 'v 'V,10 spuščenih nekaj Tbrini ?n S SlSr1 .FfSs.illolle- v okolici lorina in v dolini D’Aosta. V Torinu je obrambno topništvo zadelo eno letalo. ki ie treščilo na tki blizu Eossana (Cuneo). Nekega podčastnika, člana njegove posadke, smo zaieli. Skoda ie zelo neznatna. V Sredozemlju je neka naša pod-5»™.« napadla sovražno pomorsko c,10- postavljeno iz dveh rušilcev ter ie zadela eno križarko. Julijanskih Oboroženih »».'■volrs.isr,,/*- - Sovražnik je izvedel včerni močan Pritisk na cirenajškj fronti ^UhStai-iui napadi, ki so uh podpirali oklepni vozovi in topništvo. Naše silo so iz vedle protinapade. Privedli smo nekai ujetnikov. V puščavskem pasu južne Libije ie Baš saharski oddelek v akciji proti Skupini sovražnih motornih vozil nekatere uničil, druge pa zaplenil, ' Tunisu je skušal nasprotnik spet usvojiti postojanke, ki jih je izgubil v prejšnjih dnevih, vendar ie bil povsod zavrnjen. Neka njegova bojna skupina je bila uničena. Vsega ie bilo zaplenjenih ali uničenih 13 oklepnih voz. nekaj topov in številna motorna vozila. Nemška letala so z uspehom bombardirala sovražnikova zbirališča ter pri tem zažgala 5 _ oklepnih vozil in deset motornih vozil. Na morju pred Bon o so naša torpedna letala n« ofenzivnem i>oizvedo-vanju sestrelila eno angleško lovsko letalo. Z operacij dneva se ni vrnilo eno letalo. Včeraj pozno zvečer so nekatera sovražna letala metala rušilne in zaži-galue bombe v okolici Palerma in Taormine. Ni bilo ne žrtev ne škode. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 14. decembra svoje 933. vojno poročilo: V Cirenaiki ie bilo kopno delovanje omejeno na spopade patrulj in na živahno topniško streljanje. V teku živahnih letalskih spopadov so nemški lovci sestrelili brez lastnih izgub 9 sovražnih letal: 3 nadaljnja letala so uničile protiletalske baterije. Na tuniškem področju je letalstvo Osi ponovilo silovite napade podnevi in ponoči na središča v sovražnem zaledju. zlasti na pristanišče Bono, kjer je bilo opaziti eksplozije in požare na ciljih, ki so bili ponovno zadeti. Dve sovražni štirimotorni letali, ki sta bili zadeti v bojih, sta strmoglavili v plamenih. Napad sovražnih letal na Suso (Tunis) je povzročil občutne izgube med civilnim prebivalstvom in lahko materialno škodo. In una base ae-rea italiana: si rifomiscono milragliatrici di uit caccia in pro. cinto di partire. — V nekem italijanskem oporišču se strojnice nekega lovskega letala pred odletom zalagajo z naboji. Vel. Kralj in Cesar je spre-jel predsednika zavoda «.Prikazi fašistovskih stvaritev» Vel. Kralj in Cesar je sprejel 12. decembra v svoji zasebni avdijenci Giacoma di Giacoma. predsednika zavoda »Prikazi fašistovskih stvaritev«. Predsednika 90 spremljali svetnik profesor Cesare Ferri. profesor Guido Meroni in ravnatelj Luigi Pinti, ki so izročili vzvišenemu Vladarju »Prikaze fašistovskih stvaritev«, zbirko več knjig. Vel. Kralj in Cesar ie o knjigah izrazil svoje veliko zadovoljstvo. Vel. Kralj in Cesar je sprejel knjigo o Rimu Vel. Kralj in Cesar ie sprejel založnika cotnui, Nella Paloubiia in časnikarja dr. Guglielma Ceronija. ki sta mu poklonila svojo naiuovejšo knjigo »Rim, njegovi posamezni deli in njegova predmestja«. Vel. Kralj se ie darovalcema prisrčno zahvalil. Kraljica in Cesarica med ranjenci Vel. Kraljica in Cesarica jo pretekli teden obiskala vojne ranjence v bolnišnici Regine Elene. Vladarica se ie materinsko zanimala za vsakega posameznega bolnika in ostala v bolnišnici do 13. ure. Trdna povezanost trojnega pakta Izmenjava pozdravnih brzojavk ob prvi obletnici vstopa Japonske v vojno. Poslanica zunanjih ministrov Ciana in Ribbentropa po radiu — Tojeva poslanica italijanskemu narodu Rim, 11. decembra. Ob obletnici vstopa Japonske v vojno trojne zveze soi Vel. Kralj in Cesar. Duce ter zun. minister poslali japonskemu cesarju, predsedniku vlade ter zunanjemu ministru goreča voščila, katerih besedilo se glasi: »Nj. Vel. Hirohilu. japonskemu cesarju. Tokio. Naj Vaše Veličanstvo izvoli ob obletnici japonskega vstopa v vojno sprete M. '"Ote naiprisrčnejše in kar najbolj prijateljske zelie za vedno večjo veli-ciuo cesarstva Vašega Veličanstva ter za skupno zmago naših narodov. — Viktor Emanuel.« »Eksc. Armadnemu generalu Hide-.0|11- Predsedniku vlade. Tokio. fdaj ie leto dni, kar se ie začela vojna med japonskim cesarstvom ter angleško in ameriško demokracijo. Trdi udarci, ki jih ie Japonska od tedaj zadala skupnim nasprotnikom držav trojne zveze, pomenijo bistveno vazno razdobje na poti do neizogibne zmago. Medtem ko se Italija v popolni skladnosti načrtov in vzorov z Nemčijo ter Japonsko bori docela v svesti si ‘ega. kaj bo jutri, želim po Vas poslati tunaškemu narodu svoja nai-lopleisa voščila. — Mussolini.« »Eksc. Tani. zunanji minister, Tokio Na dan. ko stopa japonsko cesarstvo v drugo leto svoje vojne. Vam v liaiprisrčneisem in prijateljskem tovarištvu želim poslati svoje pozdrave ter kar naiboli goreča voščila za srečo narodov. Iu so neločljivo združeni v trojni zvezi. Veliki uspehi, ki so jih japonske oborožene sile dosegle v 12 mesecih boja so trdno poroštvo za bodočnost. — Cinno.« Berlin 11. decembra. Hitler je poslal Kralju in Cesarju naslednio brzojavko: »Ob obletnici podpisa nemško-itali-iansko-jaronskega zavezniškega pakta prosim Vaše Veličanstvo, naj blagovoli sprejeti moje naiprisrčnejše iu napskrenejse pozdrave, kakor tudi moje najboljše želje za uspeli italijanskega orozia. V trdnem prepričano! da bomo dosegli skupno končno zmago. Vam istočasno izražam svoio gotovost. da bosta naša naroda, kakor tudi iajronski narod po zmagovitem zaključku vojue šla v srečno bodočnost.« Hitler je poslal Duceiu uaslodnio brzojavko: »Ob priliki 9pomina obletnice podpisa zavezniškega pakta med silami Osi in jajionskim cesarstvom se moja misel obrača do Vas in fašistovske Italije v zvestem tovarištvu in prisrčnem zavezništvu. V zgodovini se zmaga nasmeji vedno narodom, ki se v borbi za pravičen ideal proti preživelemu svetovnemu redu upajo boriti do zadnjega. Tako bodo tudi Nemčija. Italija in JajKmska zmagovite v tej odločilni borbi. S tem nezlomljivim prepričanjem Vam, Duce. tudi ob tej priložnosti pošiljam svoje najprisrčnej-še jx>zdrave.< Ob isti priliki so Ni. Vel. Kralj in Cesar. Duce in zunanji minister poslali Hitlerju in nemškemu zunanjemu ministru naslednje brzojavke: »Ekscelenca Adolf Hitler, Ftthrer in kancelar Nemčije. Berlin. — Ob obletnici intervencije Japonske v vojni ob strani Nemčije in Italije želim, da bi sprejeli moja voščila za skupno zmago. — Viltorio Emanuele.« »Ekscelenca Adolf Hitler. Ftihrer in državni kancelar. Berlin. — Pred letom dni ie z intervencijo Japonske v vojni trojnega pakta slavni japonski narod dodal lastne napore in povezal lastno usodo z usodo naših narodov, ki se združeni bore za nov in pravičen svetovni red. Nisem hotel, da bi šla obletnica tega zgodovinskega dogodka mimo. ne da bi jroslal Vara in Vašemu narodu moje najgorečneiše želje, obnavljajoč svoje neporušljivo prepričanje, v končni uspeh našega orožja. — Mussolini.« »Ekscelenca ca v. Joahim von Ribbentrop. zunanji minister. Berlin. — Danes je obletnica vstopa Japonske ob naši strani v borbo, ki jo Italiia in Nemčija zmagovito vodita na vseh frontah proti skupnemu sovražniku. Ob tej priliki želim, dragi Ribbentrop, da bi zavezniška Nemčija, nien Fiihrer in Vi. sprejeli moje najgorečneiše in odkritosrčne želje. — Ciano.« Rim. 11. decembra. Ob priliki obletnice vojne najmvedi sil Osi Združenim državam ie bila slovesnost pred grobem Neznanega voiaka na Beneškem trgu. Nemški veleposlanik ter japonski odnravnik poslov sta v spremstvu vojaških in pomorskih pribočnikov obeh držav položila lavorjeve Afrlca settentrionale: Posizionl di rejiarti anticorazzati contro i oErH aromi ingle-i.' - bevorua Afrika^ Postojanke protitankovskih oddelkov naperjene proti angleškim oklepnim vozilom, vence na grob ter prebila dve minuti v molku. Berlin. 11. decembra. Hitler je poslal japonskemu Cesarju naslednio brzojavko: »01) obletnici, ko so Nemčija. Japonska iu Italija svečano sklenile boriti se v tesnem bratstvu v orožju do končne zmage v vojni, katero sta jim vsilili Amerika in Anglija, želim poslati Vašemu Veličanstvu svoje naiboli iskrene pozdrave. Želim omeniti ob tej priliki slavna vojaška dejanja zavezniških oboroženih sil. ki so jamstvo za našo zmago in za srečno bodočnost naših narodov.« Hitler ie poslal predsedniku jajron-ske vlade Toju naslednjo brzojavko: »Ob današnji obletnici, ko so silo trojnega pakta, zedinjene v tesnem bratstvu v orožju v borbi za nov in pravičen svetovni red. pošiljam Vaši Ekscelenci svoje naiboli iskrene pozdrave, Slavni uspehi, doseženi v tem letu od zavezniških oboroženih sil proti skupnemu sovražniku, so najbolj gotovo jamstvo, da bo Evropa kakor Vzhodna Azija v borbi proti anglosaškemu izzivanju, kronana s končno zmago sil tiojnega pakta. V tem ne-porušljivem prepričanju Vam pošiljam, Ekscelenca, tudi na današnji dan svoja najprisrčnejša voščila za bodoče uspehe japonskega orožja.« Nemški zunanji minister von Ribbentrop je poslal zunanjemu ministru Cianti naslednjo brzojavko: »Pakt. ki jo bil podpisan pred letom dni za skupno vojno proti Ameriki in Angliji, ie zedinil sile Osi in ja potisk i imperij v bratstvu orožia in neločljive usode. Na današnjo spominsko obletnico Vam rmšiliam. moj dragi Ciano, svoje najbolj prisrčne pozdrave. Istočasno izražam svoie trdno prepričanje, da bo skupna borba sil trojnega pakta odprla najinima narodoma iu japonskemu narodu pot v varno in srečno bodočnost.« Poslanica grofa Ciana Rim. 11. decembra. Zunanji minister grof Ciano ie poslal radijsko poslanico japonskemu narodu ob obletnici vstopa Japonske in Nemčije v vojno proti Ameriki. Grof Ciano io pncol svojo poslanico, omenjajoč besede. s katerimi je Duce v zadnjem govoru v Zbornici fašijev in korporacij označil intervencijo Japonske v vojni: absolutno jamstvo za zmago. Zunanji minister jo potem poudaril, da trojni pakt. ki je danes močan instrument vojaškega sodelovanja med Italijo. Nemčijo in Japonsko, ni bul podpisan v ofenzivne nameue, temveč v namenu določiti bistveno potrebe treh narodov, ki so ostali brez prostora iu zraka, zaprti med hude in skope hegemonije, in te cilja po možnosti doseči s poštenim razumevanjem ter aktivno medsebojno solidarnostjo. Ako ta pojasnjevalni in zaščitni namen ni uspel, ie nadaljeval grof, se je to zgodilo samo zaradi zadržanja anglosaških sil. ki so trdovratno izigravale sleherno možnost za spravo. Skupen ie torej v Evropi in na Vzhodu nastanek sedanie vojne, skupni so cilji in skupna trdna volia do zmage. V 12 mesecih no intervenciji beleži Japonska z upravičenim ponosom dolgo vrsto uspehov ki so gotovo jamstvo za nida-inji ugodni razvoj vojne na Daiiaem vzhodu mi zo dosego končne zmage. Končno ie zunanii minister omenil svečani poziv, s katerim ie Duce zaključil svoj zadnji govor, da se ie treba boriti za žive in bodočnost toda tudi za mrke. »Treba se ie boriti, da žrtve naših mrtvih ne bodo za- man. Mrtvi nam ukazujejo, naj se borimo do zmage. Mi tih ubogamo!« Tudi nemški zunanji minister vou Ribbentrop ie' naslovil radijsko poslanico na japonski narod. Tojeva poslanica italijanskemu narodu Milan. 10. decembra. »Popolo d’Ita-Ka« je prejel iz Tokia naslednjo brzojavko. ki io ie dal japonski ministrski predsednik Toio dopisniku njegovega Usta pri glavnem japonskem stanu: »Zelo srečen sem. da lahko pošljem poslanico velikemu italijanskemu ljudstvu preko Ducejevega lista ob priliki prve obletnice vojne v vzhodni Aziii. Italijansko-iaponsko prijateljstvo ne Izhaja iz čisto formalnih pogodb ali iz preprostih gospodarskih vzrokov. Naslonjeno ie na mnogo globlje vzroke ter na mnogo vzvišeuejše ideale. Obe državi, ki sta združeni ne le po naravnem sorodstvu, po zgodovinskih In kulturnih izročilih, marveč tudi po sličnosti svojih narodnih aspiraci. imata medsebojno prijateljstvo, ki sega nad določila mednarodne politike. Japonska in Italija, ki sta sklenili proti-kominternski pakt z Nemčijo, pakt trojne zveze in pogodbo, da ne bosta sklenili separatnega miru. se borita zdaj ena na vzhodu in druga na zapadli za uresničenje skupnega ideala, ki je novi red v vzhodni Aziii in v Evropi in ima za skupno nujno osnovo popolno uresničenje ambicij ter svetovne hegemonije ZdmŽenh držav In Anglije. »Italija, ki je čudovito izvedla v 20 letih fašistovskega režima pod Du-cejevim vodstvom mnogoštevilna gospodarska. socialna, vzgojna in vojaška dela. ie dosegla v sedanji vojni sijajne uspehe na kopnem, na moriu in v zraku. Italijansko ljudstvo se je pokazalo tako solidarno in tako združeno za nadaljevanje borbe, da mu izkazuje vse japonsko liudstvo največ-je spoštovanje in občudovanje. »Duee je v svojem govoru dne 2. decembra široko osvetlil slavne uspehe, ki jih je dosegla fašistovska Ttali>a in trdno voljo, nadaljevati vojno ter je omenil tudi zmage naših oboroženih sil v Vzhodni Aziji. Japonci razvijajo vse svoje sile za dosego drugih še večjih zmag. Ob tei priložnosti obnavljamo naš sklep, še boli pospešiti tesno iaponsko-italiiansko-neniško sodelovanje in premagati vse ovire ter vse težave do končne zmage, ki bo dala svetu novi red.« Prestolonaslednik princ Piemontski je v spremstvu ordonančih častnikov odšel v razne napolske bolnišnice, kjer je obiskal ranjence od zadnjega letalskega napada. Ustavil se je pri posteljah ranjencev in našel za vsakega primerno tolažilno besede ter jim želel skoraišnje ozdravljenje. Italijanski minister za ljudsko vzgojo Rottai se ie pretekli teden dva dneva mudil v Berlinu, kamor ie mi potoval na otvoritev ftalijanekela zavoda »Studia Humani tatifi«. Z nemškim tovarišem Rustom eta podpisala konvencijo za narodno izdajo Goethejevega »Potovanja v Italijo«. 6e udeležila, predvajanja mnogih vzgojnih filmov in obiskala italijanske kulturne in šolske ustanove v Berlinu. Minister Bottai je bil tudi v Kr. Veleposlaništvu in Domu fašiiev. Bil ie tudi na obisku pri minutni dr. Goebbelsu ter se udeležil mnogih spreiemov. Naivišje cene povrtnini in sadju je določil Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino. Kila zeljnatih glav sme stati največ 1.50 lire. kislega zelja 2 liri. ohrovta 2 liri. repe 1 liro. motovilca 10 lir, radiča 4 lire. špinače 5 lir. rdeče nese 3 lire. rumenega ko-renia 1.50 lire. zelene 4 lire. črne redkve 1.50 lire. kolerabic 4 lire. čebule 2 lire. šalote 4 lire. češnja 8 lir. Kila namiznih jabolk sme stati največ 5 lir. jabolk druge vrste pa 4 lire. Izredni Komisar za občino Višnja gora ie postal 3. decembra t. 1. fašist Rabaiotti Francesro. pok. Luigi. Novega Komisarja ie imenoval Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Svečanost sprave se je vršila pretekli torek dopoldne v Ljubljanski stob niei. Slovesnosti so se udeležili Visoki Komisar, poveljnik divizije, kot zastopnik odsotnega poveljnika Armadnega zbora. Zvezni podtajnik kot zastopnik odsotnega Zveznega tajnika in mnogi drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Slavnostni obred sprave za Zmago in za ponovno potrditev krščanskih idealov proti boljševizmu je opravil vojaški kaplan. Lastnike ljubljanskih hiš in lokalov opozarja tiskovni urad Visokega Komisariata. da morajo s svojih hiš ali lokalov skrbno odstraniti razne objave in razglase zastarelih dogodkov. Ta odredba velja za vse lepake, razen stenskih listov »Nova Ljubljana« in »GILL«. Svet združenja kmetovalcev se ie prvič sestal v petek 11. t. m. Udeležili so se ga korporacijski nadzornik ing. Mašera, comm. dr. Allatera in strokovnjak združenja dr. Ottavio Gneri. Razni člani sveta so poročali o smotrnem gospodarstvu, prebrali statistične podatke in izdelali iniciativne predloge. Svet ie na novo potrdil oba predsednika in izvolil oba podpredsednika. Ob 13.30 se ie seia končala. Popoldne je dr. Alletare odšel v Vladno palačo in Liktorski dom ter izročil Visokemu Komisarju in Zveznemu tajniku pozdrav predsednika Fašistovske zveze poljedelcev. Krvodajalce potrebuje I. kirurgični oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani. da bodo vsi potrebni bolniki lahko vselej dobili kri. Bolnišnica vabi predvsem polnoletne, zdrave, dobro hranjene osebe. Krvodajalci naj pridejo na preiskavo ob ponedeljkih do 10. ure na I. kirurgični oddelek splošne bolnišnice. Za dano kri dobe honorar in živilsko dodatno nakaznico. Poleg tega opozaria kirurgični oddelek tudi tiste krvodajalce, ki so že doslej dajali kri. da so vse njihove izkaznice neveljavne in morajo spet priti k preiskavi, šele potem bodo dobili nove izkaznice. Do 10. januarja 1943. lahko dobe j ljublinnsKi upravičenci drva. ki iim1 pripadajo za dobo od 1. oktobra 1942. do 31. decembra t. 1. Preskrbovalni urad opozarja vse upravičence, da pozneje drv ne bodo mogli dvigniti. Vsi tisti Ljubljančani, ki so pa že dobili nakaznice za kurivo za dobo od 1. januarja 1943. do 31. marca 1943.. nai tudi ta drva čim prej dvignejo pri trgovcu, čigar ime imajo napisano na svoji nakaznici za drva. Če bi pa njihov trgovec morda ne imel več drv, jih lahko dobe kar na mestni pristavi v Povšetovi ulici 12. Vse lastnike zavodov, javnih obratov in poslovnih prostorov pa mestni preskrbovalni urad znova opozarja, da dobe žagana drva na mestni pristavi, cela polena pa na športnem igrišču S. K. Ljubljane na Ciril-Metodovi (prej Tvrševi) cesti. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je napisal v zadnji številki berlinskega tednika »Das Reich« članek. v katerem omenja ponovni Churchillov poskus, da bi se posl užil trojanskega konia za vdor na evropsko trdnjavo, in bliskoviti Mussolinijev odgovor. Med drugim je dejal, da je Mussolini v svoiem govoru razgalil vso moralno revščino angleškega premiera in razburil vse taste, ki so od tega manevra pričakovali konkretnih rezultatov. Poudaril ie. da nemški narod ve. kako huda bo zima. Pripravljen je na vse preizkušnie, ker se vsakdo zaveda. da mora sedanja generacija izvršiti nalogo, ki ji jo je namenila usoda. Na vse britanske poskuse, da bi neimtai narod preslepili, prevari!« a.li terorizirali, bo nemški narod odgovoril z nezlomljivo voljo do boja in zmage. Izdelovanj« kisa iz vina ie dovoljeno v Bolgariji in to zaradi pomanjkanja špirita. Vsako pridelovanje kisa iz špirita ie bolgarska vlada strogo prepovedala. Pošiljanje paketov civilnim internirancem Zavoje z živili namenjene t kraie Arbe, Padova. Monico. Renicci. Gonars, ho Urad za pošiljanje paketov civilnim internirancem sprejemal ▼ naslednjih dnevih meseca po sledečem redu: tatemirancem v mesecu s črkami 3. A—E 4. F-J 5. K-M 6. N-R 4. S—U 8. V—Ž 12. K-M 13. A—E 14. F-J 15. N-R 16. S—U 17. V—Ž 18. A-E 19. F—J 20. K-M 21. N—R 2° S—U 23. V—Ž 24. K—M 25. r A-E 26. F-J 27. N-R 28. S-U 29. V—Ž V zavitke, ki smejo vsebovati samo živila, ki se dolgo ne pokvarijo, ie strogo prepovedano devati časopise, knjige, fotografije, tekočine v steklenicah. pisma, denar cigarete in druge monopolske proizvode ter različne potrebščine: isti ne sinejo biti težji od 5 kg ter jih morajo odpošiljatelii predložiti odprte zaradi pregleda. Po pregledu jih bodo zaprli pošiljatelji sami. Zavoji morajo biti dobro sestavljeni, povezani in zašiti; zavitek mora imeti vsa jamstva trdnosti, da se ne pokvari med prevažanjem. Preslabo povezane pakete urad ne bo sprejemal. V notranjščini vsakega zavitka mora biti listek, na katerem ie zabeleženo: Ime. priimek in naslov prejemnika, ime. priimek pošiljatelja in potreben seznam vsebine. _ Zunaj na paketu samem mora biti čitljivo napisano ime. priimek in naslov prejemnika, ime in naslov pošiljatelja. Na vsakega posameznega interniranca se sme pošiljati samo en zavitek na mesec. Nad tem se bo izvajala stroga kontrola. Vsi odvisni zavoji ho-do zaplenjeni in dotični interniranec bo izvzet od nadaljnjega prejemanja zavojev z živili. Za vsak zavoi morajo pošiljatelji plačati naslednje pristojbine za poštne. železniške, avtomobilske in druge prevoze: za zavoje, namenjene v Gonars. Monigo. Padovo 6 lir za vsak zavoj; za zavoje, namenjene v Renicci 7 lir za vsak zavoj; za zavoje, namenjene v Arbe 7 lir za vsak zavoj. Urad bo sprejemal zavoje od 8. do 12. in od 15. do 18. v zgoraj ozuačenih dnevih. Poveljstvo ljubljanske posadke Urad za pošiljanje paketov civilnim internirancem. udaril, da te mlada Španija trdno na etrani nove Evrope. Španski falangisti eo ee dvignili — je dejal general Franco — da bi iz sužnasti in zmede usmerili politiko po stopinjah socialne revolucije sedanje dobe. Kakor je Mussolinijev genij izvedel po svetovni vojni fašistovsko revolucijo v Italiji im narodni socializem ▼ Nemčiji, takšno revolucijo preživlja sedaj španski narod. Niegova zmaga proti komunizmu je ugodno znamenje vstajenja nove Evrope. Človeštvo mora za vselej obračunati z raznimi liberalnimi načeli in v tem tiči jedro španske mladine, ki vetra in o spremliia splošno gibanje evropske mladine, ie poudaril govornik. Hrvatsko ministrstvo za narodno kulturo je od ustanovitve države do zdaj izdalo 76 milijonov kun za šolstvo in le s lem denarjem zgradilo 93 šolskih poslopij Papež Pii XII. je na praznik 8. decembra opravil v rimski baziliki sv. Petra zadosiiilno pobožnost, da bi počastil Brezmadežno, ki ji je izročil v varstvo ves svet. Na tisoče ljudstva ee je udeležilo pobožnosti. Sv. Oče ie množicam podelil Svoi apostolski bla goslov. Prvo tovarno za pluge so nedavno odprli v Valjevu v Srbiji. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vlade, ki so v svojih govorih poudarjali važnost novega podjetja, spričo dejstva, da v nekaterih predelih Srbije orjejo še danes z lesenimi plugi. Oh prvi obletnici vstopa Japonske v vojno ie govoril predsednik japonske vlade Toio na verska svečanosti. Izjavil ie med drugim, da bo zasedba gospodarskih in strateško važnih oporišč omogočila japonskim oboroženim silam zmago nad anglo-ameriškimi sovražniki. Poveličeval ie Italijo in Nemčijo, ki sta zmedli sovražni pomorski promet ter omenil, da so ee tudi Mandžu-kuo. narodna Kitajska in Tajska pridružile japonskim vojnim naporom. Nemško propagandno ministrstvo je, kakor poročajo zagrebški dnevniki, začelo jvoleg časopisov, ki jih tiska za hrvateke delavce v Nemčiji, tiskati tudi tednik za hrvatske prostovoljce na vzhodnem bojišču. Nakaznice za petrolej za razsvetljavo deli mestni preskrbovalni urad strankam v mestni hiši na Krekovem trgu št. 10/L samo v popoldanskih urah. Stranke. Id so že meseca novembra dobile potrebne nakaznice, nai pred-lože samo nabavno knjižico za meso. Drugi upravičenci, ki še nimajo nakaznic, naj poleg mesne knjižice pred-lože še od hišnega gospodarja potrjeno izjavo, da v njihovem stanovanju nimajo električne razsvetljave. Da hi se ohranila narodna noša na Spodnjem štajerskem bodo v mesecu decembru in januarju imeli v vseh večjih mestih posebna filmska predavanja. kier bodo kazala narodne noše in razlagali njih izvor in njih pomen. Na hrvatskih državnih železnicah so v prometu uvedli nekaj izprememb. Nekateri vlaki eo ukinjeni, drugi pa epet uvedeni. Po bosanskih progah bodo z brzotovornim vlakom priključili tudi osebne vagone. 1. decembra ie list »Popolo di Spa-lato« praznoval svojo prvo obletnico obstoja. Ob tei priložnosti ie uredništvo obiskal prefekt Spalata, ki se ie v svojem govoru spominjal razvoja lista, premaganih tehničnih težkoč in borbe proti komunizmu. Poslali so brzojavni pozdrav guvernerju Dalmacije in predsedniku tiskovne zveze v Rimu. Španski državni voditeli general Franco je imel velik govor na seji fa-langnetičnega sveta. Med drugim je po- Tel. /K 40 Vi7 88 DRVA PREMOG GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 Osehne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: £. Franc Kačar, trgovec, in gdč. Slavica Hibšerjeva, uradnica; g. Silvo Kopriva, profesor, in gdč. ‘Lončka Janševa, učiteljica. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Josip Duhovnik, strojevodja drž. železnic: Marjan Gela; Toni Štrukljeva; 661et.na Karla Gorjanova; Marija Burjeva; Franc Potočnik, inšpektor državnih Železnic v pok.; Amalija Kočevarjeva: Marija Kraljičeva; upokojenka tobačne tovarne. V Adamovem pri Velikih Laščah: Terezija Podbojeva. V Slovenskih Konjicah: dr. Ivan Rudolf, odvetnik. V Novem mestu: 821etni Leopold Kopau, trgovec In posestnik. . V Sori pri Medvodah: 86letna Jerica tr-tančeva, . 4 w 1 . V Ihanu na Gorenjskem: 76letiu Matej V Padovi: Franci Buli, cand. med. V Mariboru: 65letni Karel Urbancelj, tr-govec. V Ptuju: Anton Prelce, hlsnj posestnik. Ha Teharju pri Celju: 44letni Stefan Kecl- nak, trgovec. V Borovljah na Gorenjskem: 721etnl Josip EitiiC, krojaški mojster. V Naklem pri Kranju: Jerica Markovičeva: Valentin Jerala; Ivana Strupijeva. V Oranienburgu pri Berlinu: Fric Frelnfatk iz Litije. iJaSe sožalje! ŠPORTNI TEDNIK V 11. kolu prvenstvenega tekmova nja so v nedeljo dosegli naslednje rezultate : Torino-Liguria 3-0, Venezia-Atalanta I-1, MUano-Lazio 4-1, Vicenza-Bologna 0-1, Fiorentina-Bari 1-0, Roma-Ambro-siana 1-3, Genova-Livorno 5-2, Trie-stina-Juventus 1-1. Začeli so torej drugo tretjino tekmovanja. Sam pričetek je prinesel prvo vidno spremembo: S prestola je moral Livorno in nanj je sedel Torino. Vsa prva tretjina borbe je potekla v znamenju skoraj nedosegljivega vodstva moštva iz Livorna. Ze do pet točk prednosti so Livornčani beležili in se zibali v nedotakljivi varnosti. Od tedaj so zgubili poltretjo tekmo, četa iz Torina pa je medtem nizala uspeh na uspeh in skrbno pazila na čednost količnika. Naposled se je posmehnila ugodna priložnost: Sami so odpravili Ligurijo, eno izmed obeh moštev iz Genove, drugo moštvo iz istega mesta pa je zdelalo Livornčane. Razlika je izenačena, odloča boljši količnik! Druga značilnost uvoda v drugo tretjino tekmovanja obstoji v pomak-nitvi težišča s sredine navzgor. Nekam neverjetni so bili nedeljski rezultati, ki so povzročili to premaknitev, še prejšnji teden smo mogli ugotoviti, da se je položaj na vrhu in na dnu precej razbistril, dočim je bilo v centru dokaj tesno. Sedaj pa: prvak (Roma) zgubi doma, Bologna se uveljavi na tujem igrišču, skoraj nepremagljivi Livorno mora kloniti v Genovi, Juventus doseže samo pol uspeha proti Trie-stini. In posledica vsega je, da je Torino na prvem mestu, Livorno na drugem; ’oba imata po 16 točk. Na tretjem in četrtem sta Genova in Juventus s 13 točkami, potem pa je do devetega mesta pet moštev, vsako z 12 točkami. Na desetem mestu sledi Roma z 10 točkami kot Atalanta, no in potem je še tistih par moštev s skromnejšo zalogo točk. Ce sl natančneje ogledamo trenutno stanje v razpredelnici, opazimo majhno kurioziteto: Torino ima te številke; II-803, Triestina: 11-0-8-3. Iste številke, samo v drugem vrstnem redu; v točkah je seveda razlika 2:1, ali Torino 16, Triestina 8. Dve ničli sta ostali še v razpredelnici; z eno je označena volja Torinčanov, da ali zmagajo ali pa so poraženi, z drugo nezmožnost Triestine, da bi vsaj en sam krat zmagala. Skupni so obema moštvoma porazi, vsakemu po tri! Spezia, vodeče moštvo v drugem razredu, je šla v Napoli po obe točki. Lansko prvorazredno moštvo je nemara s tem neuspehom pokopalo del svojih nad za zopetno povišanje v prvi razred. Sedaj čepi s štirimi točkami razlike na sedmem mestu nad lanskim tovarišem Medeno, ki je za eno mesto niže. V svojem delu tretjega razreda je Pro Gorizia še nadalje v polnem poletu. Mimogrede je odpravila Monfal-cona 3 0 in je sedaj s sedmimi točkami prednosti v vodstvu. O. C. DETEKTIVSKA POVEST SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE »In vendar se mi ne zdi pravično.« je ponovila Euid. »Zakaj dobi lastnik zemljišča vse?« »Saj mora dovoli dolgo čakati.« ie odvrnil Jimmie. »Plačate mu pet fun. tov za zemljišče, ki ie morda vredno slo funtov na leto. A prepustimo politikom. da se prepirajo o tem. Zadal >vam bom neko drugo vprašanje. Ali hočete prodati hišo za dvatisoč funtov? Feliks Grostein je prišel davi k meni in ie »višal svojo ponudbo_ s petnajst sto na dva tisoč funtov. Kaj pravite k temu?« Bil ie vesel, da ie lahko zadal to vprašanje. Skrbelo ea ie že. Ko mu je bil Grostein to predlagal, je bil ponudim brez oklevanja odbil. Potlej se je pa spraševal, ali ie bil prav storil. Dva tisoč funtov ie bila nedvomno lepa vsota. Ali ie pametno, takšno vsoto odbiti zaradi nekega namišlie-uesu zaklada? »Kdo ie Feliks Grostein?« ie vprašala Enid. Jimmie so ie spomnil, da ne ve za ime kupca, čigar ponudbo je bil posredoval Tuttle. In o zgodbi z golfsko izkaznico ji tudi ni bil ničesar povedal. Vse to ii ie zdaj natanko razložil. »Turtle me ie opozoril, da ie petnajst sto funtov dobra cena,« ie dodal. »Nedvomno ima prav. A Turtle ne ve ničesar o zakladu. Kako ie pa z Gro-steinom? Ali io bil Brudnov pajdaš? Če ne. zakni ie na lepem zvišal svojo ponudbo s šestnajst sto na dva tisoč funtov, čeprav ie rekel, da ie petnajst »to niegova zadnja beseda? Za k a i me je hotel podkupiti z obljubo obilnega honorarja? Predvsem pa. zakaj trdi. da ni bil že od umora nič več v hiši in sploh nikoli v podpritličju? Tum I« Norma našla golfsko izkaznico, ki jo ie bil uporabil en dan po Brudnovi smrti. Vse to je zelo čudno. A dva tisoč funtov je Čeden denar. Morda bi rajši sprejeli in si ne bi več belili glave...« »Ne,« mu ie Enid segla v besedo. »Ponudbo Mr. Grosteina smo že eu-ksat zavrnili in pri tem naj ostane. Ne verjamem v zaklad, a kljub temu bom tvegala.« »Mislim, da prav storite.« ie rekla Nouna. »Rečem vam, da ie zaklad v hiši — mora biti. in vsekako ie po tem. kar se je zgodilo, nemogoče, hišo prodati, preden ni zadeva z zakladom popolnoma poiasujena. Kaj mislite. kdo je doenai. da ie izkaznica Grosteinova last?« »Ne vem.« »Phil Mackenzie.« »Tako?« Malco io sklonila glavo. Njene oči so dobile svojeglav^ izraz. »Nikar nai se ne vtika v to reč. A za partijo golfa bi vse storil.« . »Snoči ie bil tu. Všeč mi ie. Ce bi ga spet srečali... ali mislite, da...« »Ne bom g« več srečala. Rekel mi je. nai grem k vragu!« »In kai ste rekli na to?« ie vprašala Nouna osupla. 'Odvrnila sem. da ga ne želim več videti.« »Dober odgovor,« ie pripomnil Jim mi e. »Vem, otročič in bedasto se sliši.« je rekla Enid »Počasi sva se bila navadila. da sva bila mnogo skupaj. Ob nedeljah sva šla navadno v park, potlej pa na koncert v Albert-Hall. Nekoč me io pa hote! stotnik Bruden vzeti s seboj na avtomobilski izlet. In kakšno pravico ie imel Phil. da mi ie zapovedoval, kai smem in česa no 6inem storiti?« »Rad bi vedel, čigav avlo si ie izposodil Bruden?« ie vprašal Jimmie. »Spominjam se. da mi ie nekoč pripovedoval, da ima prijatelja, ki premore garažo. Če ie kdo tam shranil avto. .si ga ie Bruden kdai pa kdai izposodil — da se ie razgibal!« »Denimo, da Phil obžaluje svoje ravnanje?« ie rekla Nonna. »Tega mu ne bi veriela,« ie odvrnila Enid. »Denimo, da tudi vi obžalujete svoje vedenie,« ie prekanjeno se smehljaje predlagal Jimmie. »Zakaj neki? Ali mislite, da se bom pustila tiranizirati, ker ie dvakrat večji in dvakrat težii od mene? Ne. vesela sem. da sem še o pravefn času spoznala, kako hitre ieze ie.« »Najsrečnejši zakoni so tisti, v katerih sta oba ali pa nobeden izmed zakoncev hitre jeze,« ie dobrodušno deial Jimmie. »Ali hočete morda s tem reči. da sem iaz hitre i'eze?« je vprašala Enid. »Tega ravno ne — hotel sem samo reči, da ie vaša glava ravno dovoli trda. da se lahko kosa 8 Philovo. A vrnimo se h Grosteinu. Njegovih dva tisoč funtov torej odklanjate?« »Da.< »Prav. Potlei ho moia prva pot k Sprulesu, da ca vprašam, kai ve o Grosteinu in kakšne stike sta imela z Brudnom.« Naključje ie pa hotelo, da Jimmie ni mogel govoriti z nadzornikom. V Scotland-Yardu ie izvedeL da ie moral Sprules zaradi neke mednarodne afere v Pariz. Zadevo v Queens-Gatu fe bil v niegovi odsotnosti prevzel nadzornik Bates. Bates ie bil vesten uradnik, a Hasvvella ni poznal in ie bil eden izmed tistih policistov, ki ne marajo, da bi amaterji vtikali svoi uos v reči. ki so mar samo policiji. Morda so preišnie izkušnje opravičevale to njegovo ravnanje, vsekako ie pa govoril z Jiminijem dobrohotno, a malce zviška. »Da. zadevo imam iaz v rokah in pojasnjena bo. preden se Snrules vr- ne,« ie rekel. »Sprules mi ie pripovedoval o vas in mi dal prepis pisma, ki sle ga dobili od stotnika Brudna. Preiskali smo Brudnovo preteklost in izvedeli marsikaj, česar vi ne veste. Reči moram, da ni bil baš na dobrom glasu.« »Bržčas res,« ie rekel Jimmie. »a to še nikogar ne opravičuje, da bi ga lahko umoril.« »Gotovo da ne.< ie odvrnil Bates. »a če mož občuje s takšno vrsto ljudi, se izpostavlja nevarnosti. Ali vam ie znano, da ie bil Bruden posredovalec stav nekega agenta, ki ie — recimo — dvomljivega slovesa? Ali veste, da ie bil slamnati mož nekega tuiezemske-ga borznega posredovalca, ki ie bil že dvakrat obtožen nečednih kupčij, čeprav je vselej odnesel zdravo kožo?« »Tega nisem vedel,« ie rekel Jimmie. ki ga ie začel jeziti Batesov ton. »Vedel sem. da ie Bruden živel v slabih razmerah, in slišal, da ie bil v zvezi z nekim agentom za stave. Mislim si. da je kakor mnogi drugi poskušal vse mogoče, da bi prišel do denarja, a ne verjamem, da bi bil zmožen kake nepoštenosti. Vsekako ie pa mogoče, da ie stiska vplivala na njegovo zmožnost razločevanja dobrega od mani dobrega.« »Celo iako vplivala.« ie sarkastično pripomnil nadzornik Bates. »In kljub temu ie vaša dolžnost, da izsledite, kdo ga ie umoril v hiši na Queens-Gatu. Ali se vam ie to posre: čilo? Rrudnovo prizadevanje, da bi si zaslužil vsakdanji kruh morda res ni bilo neoporečno, vendar mora država njegovo življenje prav tako ščititi kakor življenje vsakega drugega državljana.« _ , . . . . »Nedvomno, loda ali ste že kdai kai slišali o sleparjih s konjskih dirk ? Ce se človek peča z ljudmi, ki nepošteno kupčujejo, tvega nevarnost, pred katero ga tudi zakon ne more vedno ščititi.« »Kai imajo ti sleparji opravka z njegovim umorom na Uueens-Gatu?« »Izsledili smo. da si ie bil priskrbel ključ hiše na Queens-Gatu. Mislim, da ste nam vi pri tem pomagali. Mi smo vam kajpak za vse te usluge hvaležni. Denimo, da se ie sestal s tistimi dvomljivimi možaki, se z njimi sprl zaradi stav in nazadnje, kakor se to pogosto zgodi, so se še stepli, pri čemer so ea umorili. Lopovu so našli v njegovih žepih kliuč prazne hiše. Kaj je preprostejše, kakor da so tru? plo stlačili v avto in ga prepeljali v prazno hišo? Le po golem nakliučiu smo ga tako kmalu našli.« »Vse to ie teorija.« je rekel Jimmie. »Ne vse. Poznamo tolpo, s katero se je družil. Priznam, da ta trenutek nimamo več dokazov, a zdaj se sam bavim s to rečjo.« »Očitno se pa ne bavite z ze znanimi dejstvi te afere.« »In te nai bi bile?« »Če so ga tisti sleparji res umorili in našli ključ prazne hiše v njegovem žepu, so utegnili res tako ravnati, kakor ste mi pravkar povedali. A id«j? mi pojasnili, zakaj si ie priskrnei kliuč in zakaj si ie obranil ntegov original ali pa duplikat. te prepis pisma, ki mi .a" kaj ga ie pisal meni? Niegovi stiki s pisarnami za stave in vse drugo utegne biti pojasnilo kako seje preživljal. ne pa. zakai se ie tako zanimal za 'hišo številka 142 na Queens-Gatu.< »Vi si toroi še zmerom belite glavo g skritim zakladom?« je odvrnil nadzornik Bates in se pomilovalno nasmehnil. »V svesti sem si samo. da zadeva zahteva pojasnila.« »Pojasnilo ie kar moči preprosto. Zaklada ni in ga nikoli ni bilo. Pravkar sem vam rekel, da smo o G rezerv ju Brudnu že marsikaj izvedeli. Povedal vam bom še nekaj več. Pred tremi leti so hoteli Bruden in še nekateri odriniti na Kokosove otoke, da Ibi poiskali domnevni zaklad, ki so e a tam skrili morski razbojniki. Vedeli boste bržčas da ie hilo že več taksnih odprav. Ta Brudnov načrt ie padel v Listek ..Družinskega tednika“ Španija kol zastopnica tujih. interesov Španija ie po svoji zemljepisni legi — kot vezni člen med tremi celinami — po svojih izročilih, po svojem viteškem značaju in svojih lastnostih poklicana za to. da igra posredovalno vloao med sovražnimi državami. V prvi svetovni vojni je zastopala interese tri in dvajsetih voiujočih se držav, in tudi v sedanji vojni so se udeleženke vojne nagonsko obrnile do Španije. Vedo namreč, da se z vsem srcem posveča dobrodelni nalogi in da skuša čimprej pomagati, ne oziraje se na kak politični cilj. brez kakršnih koli namenov, s svojim visokim nravstvenim idealom. Zunanji minister Ramon Serrano Suner ie takoi spoznal važnost te naloge in je ustanovil v okviru zunanjega ministrstva oddelek za zastopstva tujih držav, ki je pa popolnoma samostojnega značaja. Voditelj tega oddelka je bivši poslanik v Berlinu Francisco de Agramonte; zastopajoči voditelj je pa postal opolnomočeni poslanik grof von Torata Doslej je Španija prevzela zastopstvo interesov tehle bojujočih se držav: nemških v Boliviji. Braziliji, republiki San Domingo. Ekvadorju. Gvatemali. Hondurasu. Kolumbiji. Kostariki. Kubi. Nikaraeui. Nigeriji. Palestini, Paragvaju. Peruiu. Salvadorju. Južnoafriški Uniji. Urugvaju in Venezueli : italijanskih v Alžiru, Boliviji. Casablanci. Ekvadorju. Gibraltarju. Gvatemali. Indiji. Kostariki Kubi. Nika-ragui. Palestini. Panami. Paragvaju. Peruiu. Salvadorju in Urugvaju; laponskih v Boliviji. Braziliji. Ekvadorju. Kanadi. Kolumbiji. Kubi. Panami. Paragvaju. Peruju. Salvadorju. Venezueli in Združenih državah ame-j riških; romunskih v Palestini; francoskih v Palestini: bolivijskih v Nemčiji in Italiji: paragvajskih v Nemčiji. Italiji in I Japonski: salvadorskih v Nemčiji. Razumljivo je. da da zastopstvo interesov tolikih držav mnogo dela. Ne gre namreč samo zato. da zastopa interese bojujočih se držav, temveč tudi interese nienih podanikov, ki so pogosto čisto zasebnega značaja. Tako se na primer želi neki Italijan, interniran v neki srednjeameriški državi, poročiti z neko domačinko. Nekemu prav tako interniranemu Nemcu ie treba sporočiti rojstvo ali smrt v rodbini. Treba ie neprestano posredovati, odpošiliati brzojavke, biti poučen o vsem. zalagati stroške. Za svoie dobrodelno delo razpolaga , ta oddelek za zastopanje tuiih državi z več ko ‘2,2 milijona pezet. dovolj ve-< lik znesek, zakaj s tem denarjem samo zalaga stroške, ki lih prizadele države same poravnaio. Povračilo stroškov se izvrši pogosto zelo vestno, kdaj pa kdaj celo neverjetno hitro. Nekoč so morali zjutraj ob desetih Japonsko prositi za plačilo 2000 funtov šterlingov. ki jih je bilo treba položiti v Peruiu. Ob treh popoldne So že lahko brzojavili španskemu poslaništvu v Limi. da lahko razpolaga s to vsoto. V nekaterih primerih se ie mora) urad zanimati za vojne ujetnike, kakor na primer za 2000 Nemcev, interniranih v Južnoafriški Uniji in v Severni ter Južni Rodeziji. Pogosteje pa gre za civilne internirance. V splošnem z njimi človeško ravnajo, čeprav je mnogo pritožb, ki so po večini žal upravičene. Kdaj pa kdaj obišče španski poslanik v Braziliji koncentracijsko taborišče v Južni Braziliji. Španija posreduje pritožbe: prizadete države izvajajo protiukrepe ali pa zagrozijo z nnmi in skoraj zmerom se zadeva zadovoljivo poravna Če upoštevamo posebno duševno stanje internirancev, ni čudno, da dajo toliko dela. Dolgočasje in morda potrtost. pomanjkanje verodostojnih poročil o vojni skrb za bližne. vse to pripomore, da so še boli potrti in vse to se izraža v nezadovoljstvu in pritožbah. Tudi ko bo urad izvedel vse izmenjave, mu ne bo manjkalo deia; zato bodo že interniranci poskrbeli. Odhod diplomatov po vojni napovedi je eden izmed bistvenih načel narodnega prava. Za to ni potrebno posredovanje nevtralcev. To pot je bilo pa treba zaradi prometnih težav poskrbeti celo za izmenjavo diplomatov in njihovih rodbin. Ta izmenjava se ie zvečine opravila v Lizboni, prestolnici in glavnem pristanišču nevtralne države. ki io vsakdo ceni. Različne izmenjave je organizirala Španija skupaj s Švedsko in Švico. Uspeh je bil ta. da se je vrnilo okrog 2000 državljanov. držav Osi. ki so bili v diplomatski službi v Srednji in Južni Ameriki. in Američanov iz Evrope, seveda skupaj s pomožnim osebjem, ženami in otroki. Važno vrnitev civilnih oseb v domovino — predvsem žensk in otrok — so izvedli v italijanski Vzhodni Afriki (v Abesiniji, Eritreji. Somaliji), a pri tem Španija ni posredovala. Italijanske interese na tem področju ie zastopala Švica. Pot ie držala čez Kanarske otoke in Gibraltar. Navadno se izmenjava izvrši brez težkoč. čeprav ne zmerom. Tako na primer v Italiji živi mnogo srednjeameriških državljanov, ki se v Italiji tako dobro počutijo, da smatrajo Italijo za svojo drugo domovino ih se ne marajo vrniti domov. Italijanske oblasti jim ne delajo težav. Po izmenjavi državljanov ostanek) oddelku za zastopstvo tujih državnih interesov še skrb za vojne in civilne internirance, posredovanje osebnih sporočil, trgovinskih transakcij, porok in druge zadeve, približno vse tisto, kar je v prejšnji svetovni vojni opravljal urad. ki ga ie bil ustanovil španski kralj Alfonz XIII. Španija je ostala zvesta svoji tradiciji. »Mundo«, Madrid. SARAMA Z JUŽNIH OTOKOV NAPISAL H. A. WUEST Ne, otočje Južnega morja ni zmerom raj. kakor mislite, zakaj pogosto se tam dogajajo strahotne reči. Povedal vam bom pustolovščino Gladvs Swin-bornove in spoznali boste, da imam prav. Gladvs je bila čudovito lepa. Angležinja po rodu in iako bogata, to se pravi, vselej si ie bila privoščila vse in nobena niena želja ne željica ni ostala neizpolnjena. Po naključju je prišla na naš pozabljeni otok. kjer je bilo življenje še preprosto in kjer so se ljudje še krasili s cvetličnimi kitami. Gladvs je bila brala preveč Ste-vensonovih knjig — bolie bi bilo. da ne bi bila nikoli niti ene odprla! — in tako i1 je tudi šinila v glavo misel, da bi si zgradila hišo na našem otoku, ki je bil v resnici še del raja. Kajpak je njena navzočnost dvignila mnogo prahu ne samo med nami. belci. — bilo nas je pet ali šest naseljencev, prekupčevalcev s kopro — temveč tudi med domačimi. Ne morete si predstavljati, kako na takšnem oloku učinkuje prihod mladega. lepega dekleta, svetlolasega in vitkega, z neoporečno belo poltjo... Da. vem. bila je frivolna. sebična, brez srca. toda če pomislim na njeno usodo... Mi vsi smo bili tedai malce zabubljeni vanjo in smo pogosto hodMi mimo njene vile. ki se je dvigala bela in ljubka ob obali, samo da bi io morda videli, kako leži pod visokimi palmami v svojih tenčičnih oblekah. Kdaj pa kuai ie s smehljajem odgovorila na naš pozdrav in mi stari pirati Južnega moria smo pri tem zardeli kakor mladeniči. Samo .Bolo kakor da ni opazil navzočnosti tujke: ko smo govorili o njej ni niti odgovoril. Morda veste, kakšni so Polinezijci po zunanjščini: lepi možie. visokorasli in močni širokega čela in z očmi. kakor črni briljanti. Bolo ie bil pa najlepši izmed vseh. morda najlepši domačin vsega Južnega morja. Sicer je bil pa kraljevskega rodu. njegovi predniki so vladali našemu in mnogim drugim otokom. zato mu je vlada dajala — nerada sicer — majhno pokojnino, od katere ie živel v čudovitem brezdelni. Gladvs. ki je imela za seboj nekaj zakonov in prav toliko ločitev, od katerih so bile vse senzacionalne in popisane v časopisih, se ie očitno začela bati, da je ostala pozabljena. Zakon z Bolom, potomcem kraljevske krvi. in skorajšnja ločitev z intervjujem o vzroku, se ii ie očitno zdel najboljši način, da zbudi novo senzacijo. Mislili boste, da ie bila bržčas malo zaljubljena, ne. dragi moji. Gladvs ni ljubila ničesar v svojem življenju, razen svoie zunanjščine, hotela je skleniti pozornost zbujajoč zakon, to ie vse. A Bolo se ji je odločno^ izogibal. Pisala nm je. ga vabila na čai. a vse v:aman. Bolo ie vselej odklanjal v svoji pravilni angleščini, ki se ie ie bil naučil v evangelski šoli. In vendar ie našla vsako jutro, ko ie prišla na vrt. šopek divjih orhidej na svojem ležalniku in je čisto natanko vedela, kakor tudi mi vsi. da jih ji ie prinesel Bolo ponoči, čisto na skrivai. Nekoč sem ga celo sam videl, kako ie položil cvetlice na stol. potlej pa sedel na tla in začel govoriti, kakor da bi bila Gladvs zraven njega. Bil sem preoddalien, da bi mogel slišati niegove besede, a videl sem prav natanko, da si ie pogosto zakril obraz z rokama, z obupanim gibom. Tedai — sam ne vem. ' zakaj — sem se začel bati. Naposled se ie zgodilo nekaj neizogibnega. Ko je Gladvs lepega dne pohajkovala po gozdu, je srečala Bola Pofkušal ie ubežati, sam mi je to povedal pozneje, a Gladvs ga je zadržala, mu položila roko na laket in ga smehljaje vprašala — bila ie jako lepa. kadar se ie smehljala, in se ie tega dobro zavedala — ali se je boji. Bila je čisto v belo oblečena, s kito . cyetja okrog vratu in njeni lasje so bili kakor svetal okvir njenega ogore-lega obraza. V naslednjih sekundah se ie boril s samim seboi — in ie zmagal. Njegova duša. ki ie bila pozne ie tako grozotna in polna sovraštva, ie bila tako dobra in plemenita... Ljubil je Gladys, odkar jo ie prvič videl, z vso svojo dušo in ie hrepenel po niei. In vendar jo ie surovo odpahnil. odpel si je srajco in ji na svoji goli rami pokazal majhen bel madež. Gladvs ie razumela in ie zbežala s krikom, polnim studa in strahu. Ko je prišla domov. si je v alkoholu okopala roko. ki se ie bila dotaknila gobavca, in strah, da se je okužila, jo je več dni spravljal na rob blaznosti. Priskrbela si ie nekaj knjig o gobavosti in je kmalu spoznala, da zanjo ni nevarnosti. A ure groze so bile predolge in prestrahotne. zato se je hotela mašče-Vk1.v Rekel sem vam že. da ie bila seoicmca. brez srca. zato ie hladnokrvno zagrešila zločin. Ovadila ie Bola !i!?„c av-Srl,v.eni Mliciii. Takrat niso dosti ponnšliali z gobavci, zlasti če so b,h siromašni in niso mogli plačevati posebnega zdravljenja. Tako so Bola 1 prepeljali na neki hudičev otok, da. ne morem ga drugače imenovati. V Evropi imate čisto napačne in pretirane poime o gobavosti. Gobavec v prvem sladi iu ie skoraj popolnoma normalen, nrav nič ni nevaren pri površnem dotiku. Kaj pravite? Zdravni ki tukai trdiio... kaj mi mar teoriie. jaz vem samo. kar sem doživel in vi del. Rečem vam. da bi bil vesel, če bi imel v žepu stoiak za vsakega gobavca. ki sem mu stisnil roko. Gobav ca v prvem stadiju poslati na hudičev otok ie takšen zločin, kakor če bi za prli nekoga, ki trpi za nespečnostjo, v norišnico. Ti otoki so kakor pekel, obliudeni s pošastnimi bitii. ki nimajo na sebi ničesar človeškega. Tam ni nobenega zdravnika, nobenega bolniškega strežnika, nič drugega kakor gobavci, ki ginejo v soncu. Ne. Gladvs ga ne bi smela ovaditi, to bi bilo tudi zanio bolie. In Bolo bi bil mirno ostal v svoii hiši. morda bi mu bil lepega dne padel na glavo kokosov oreh in ga ubil. ali bi ga bil morski volk potegnil v globino, ko bi se kopal; ali pa. denimo, bi ga čet mnogo let prenesli na hudičev otok. Bil je zločin in velika napaka, da ie z nespametno grozo poplačala Bolovo plemenitost. Kmalu po ovadbi ie Gladvs zapustila otok. A vsako leto se ie vračala nazaj za nekai mesecev, nekoliko, da bi se odpočila od težav svoiega sve-tovnjaškega življenja, in tudi. ker si ie domišljala da ie sok nekih gozdnih rastlin otoka učinkovito lepotilo za njeno polt Sirota ie vendar živela samo za svoio lepoto. Mnogo let je minulo, to se pravi samo za nas. zakaj zanio ie čas očitno obstal. Imela ie še zmerom isto vitko postavo, svoi dekliški obraz, samo oči so postale ostrejše. Lepega dne ie sedela — kakor običaino — v senci palme, ko ie iznenada planilo proti niej neko pošastno bitje, zver bre? obraza, brez rok. podobna truplu, ki le ušlo iz groba. Bil je Bolo. Neki mornar, ki mu ie bil Bolo pred mnogimi leti rešil življenje, mu ie poma-cal, da je ušel s prekletega otoka. Gladvs. ki je bila odločna, trenirana, železnih živcev, ie — namesto da bi bila otrpnila od strahu in obstala kakor bi vsaka druga ženska na njenem mestu — je takoj zbežala proti hiši. Ze io ie dosegla, že ie hotela zakleniti vrata za seboj, ko jo ie pošast zagrabila. prižela nase in... ugriznila v lice. Zdravniki so kolikor mogoče dolgo zavlačevali njeno zadnjo uro. Naposled 'e preminila. Žličnik uspeva pri 50 stopinjah mraza Sibirska rastlina žličnik uspeva tudi v mrazu 40 do 50 stopinj, nekatera sibirska drevesa pa celo pri 60 stopinjah mraza ne pozebejo. Nenavadno odporne proti mrazu so pa neke posebne vrste morske alge, ki uspevajo y severnih morjih. Po ugotovitvah rastlinoslovcev bi te alge brez Škode prenesle tudi 200 gtopini mraza. Sibirska zima iim fe torej prava igrača. Neka sorodna vrsta teh alg pa uspeva spet v izredni vročini. V geizirih ameriškega pogorja Vellov-stoneparka na primer uspeva ta alga pri nič manj ko 85 stopinjah vročine. Čim več spodnjih kril V bidermajerskem času so bogate ženske nosile veliko spodnjih kril. Manj ko deset spodnjih kril ni oblekla, po poročilu nekega tedanjega kronista, nobena ženska, ki je kaj dala na modo. Za tedanji čas značilna je bila tudi posebna zavarovalnica. Očetje so namreč iz previdnosti pogosto zavarovali spodnja krila ženskih članov svoje družine navadno za 4000 tolarjev ali celo več. V tistem času so imela ženska spodnja krila toliko veljave, da so celo gradbeniki zaradi njih gradili širša vrata in širše stopnice. Anekdote Ko ie bil Shakespeare (1564. d* 1616.) še zelo mlad, je nekoč prisluškoval za gledališkimi kulisami pogovoru: »Torej ob desetih potrkaj na vrata!« je zašepetal ženski glas*. »Potem bom vprašala, kao je. Ti pa reci: Rihard III.« Shakespeare je prišel četrt ure pred Rihardom III., povedal geslo in dama mu je odprla. Na srečo si je kmalu opomogla od presenečenja in sta se s Shakespearom kmalu kar dobro razumeta. Ko je prišel pravi in potrkal na vrata, je vprašal Shakespeare z ženskim glasom: »Kdo je?« »Rihard III.« »Prepozno prihajate, Rihard,« je dejal Shakespeare obžalujoče. »Viljem Zavojevalec je že zasedel trdnjavo.« • švicarski pesnik Gottfried Keller (1819.—1890.) je bil velik pivec. Zgodilo se je, da te zvečer dalj posedel pri poliču težkega vina, kakor bi bil smel. Neke noči je spet precej okajen odšel iz gostilne, potem je pa z grozo spoznal, da se v curiških ulicah nič več ne spozna. Slučajno mu je prišel nasproti neki dijak in Keller ga je vprašal: »Ali mi morete povedati, kje stanuje državni pisar Keller?« Dijak, ki je pesnika spoznal, mu je veselo odgovoril: »Saj ste vendar vi državni pisar Keller.« Keller je jezno odgovoril: »To že sam vem, govedo neumno! Vprašam te. kje stanuje!« LJUBITELJI GLAZBE Stalno na zalogi najnovejše jazz plošče. Tudi če nekaj slovenskih komadov. Vedno vodeče znamke plošč: EIEKTR0T0N, COLUMBIA, P0LVDCR. rCNIT. LA VGCE DEL PADR0UE, 0DE0N ■fiiiiiiiiiMMiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiit | O k V I R | I | ST z-a ~ | SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. § f KLEIN | E LjUBLjANA, VVolfova 4 = ?iiininiiiiinimiiiiniiiti)iniiiiniiin? FR. P. ZAJEC IZPRUAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sed«) Slrtl«r|eva ul. A pri irančJikanskem mostu mmi-MK .«m »mm, inratM*, u. Vinu jfcra ur. mirni.« m srttrune. $mm tniiietoa mtita Cttiii: trenutni FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tinento? do poslednjih okupacijskih jnanjk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. VATO ZA ODEJE, šivanje odej, tape-ciranje in popravljanje zof nudi najugodneje Dolničar, Celovška 102 pri policiji. PLAČAJTE NAROČNINO! vodo. na kar so se vrgli Bruden in pajdaši na loterije in nagradna tekmovanja. pri katerih navadno nihče ne izve, kam dobiček izgine.« »Zakai ga niste zasledovali?« »Glavni krivci so izginili. On ie bil samo podrejen pomagač in tako nismo imeli dovoli dokazov proti niemu. A vse to ie ključ za to afero.« »Kako to?« »Premislite vse te reči. Mr. Has-"vvell. in spoznali boste v vsej zgodbi ponavljanje prejšnjih trikov: skriii zakladi in loterijski dobitki kot sredstvo. kako izvabljati lahkovernežem denar iz žepa. Bistra glava bo iz teh dejstev marsikaj sklepala. Zakai ne v . > 0 sklada v South-Kensingtonu? “aklada, ki ga ie skril kak skopuh? lo vendar zelo mamljivo zveni in nič lažjegani. kakor ponarediti staro listino ki utegne zgodbi služiti za ve-rodostoien temelj Potlei poceni kupiš \imsi10 z- y,m dobičkom zagodeš društvu iskalcev zakladov!« »Ce ie bila to slepariia. ki sam ni veroval vanjo zakai mi ie potlej pisal tisto pismo?« »Moi dragi Mr. Hksvell. ali se vam ne zdi, da nekoliko — če smem tako reči — težko doiemate? Če ie hotel v svojih pajdaših zbuditi zanimanje za to stvar, je moral najprej najti primerno hišo. To se mu ie posrečilo. ',c 8i, moral priskrbeti pismo i i vut'!'ka- v katerem mu sve- ™eotovi kajpak sa-ifinri V-1« v1 domišljiji obstoječi zaklad. Zato vam ie pisal. Od vas ni preiel odgovora, ali ne?« »Ce ie vedel, da zaklada ni. zakai se ie potlei trudil, da bi ga n-išr-'" Zakaj ie vrtal luknjice va hramov opaž?« »Ali niste še nikoli slišali o luknii cah v stari hrastovini. ki so jih izvrtali črvi?« »Ne o takšnih, ki se z matematično natančnostjo ponavljajo v slehernem kofiči{U sleherne izmed opaževih deski!« »Vseh njegovih trikov kajpak ne morem razložiti, a nedvomno se bo vse to. kar sem vam povedal, izkazalo za pravilno. In še nekaj vam bom povedal. Napisal ie pismo — hudo Pr®y‘4no E!fmo—- enemu izmed mož. *lr|ancirah odpravo na Kokosove otoke, in ga vprašal, ali mu ne kntoSi ■ P^-P^moči k nakupu hiše. v E 'e 8krit zaklad. Poiskali smo ^lega moza in pokazal nam je pismo Vidite torei. da vse le ni teorija« »A podporo za nakup hiše bi si bil želel samo v primeru, da ie bil do njegovem prepričanju res zaklad v hiši.« »0 tem se z vami ne bom prepiral« ie prizanesljivo menil Bates. »Ne dvomim, da ie pripravljal čedno sleparijo. potlei se ie pa s svojimi paidaši sprl in tako ie njegov načrt v vodo padel. Verovati v skrit zaklad je smešno — a so ljudie. ki jim ni nič presmešno.c Zadnje besede ie izgovoril s smehljajem, ki naj bi namignil. da ie njegov obiskovalec eden izmed lahkovernih žrtev. Jimmie ie spoznal, da ie bolie. če ne razpravlja dalje o tej zadevi, če hoče iti dalje svojo pot. ne da bi postal surov. j„ wai bi vas še rad vprašal, če dovolite.« je rekel zato malce prisi-r*. svojih raziskovanjih ste 2at ugotovili, g kakšnimi liudmi ie '“ijaviti Bruden. Ali mi ne bi in dati ali ni jmei po nakliuč- ILnrf™ a nek,‘m Mr- Feliksom Oro-: draguljarjem iz Hatton-Gar-dena? Ali ie on tisti mož. ki ie nameraval financirati njegovo podjetje?« »Ne,« ie odvrnil nadzornik malce razposajeno. »Ne. to ni tista vrsta ljudi, s kakršno ie imel opraviti. Zakaj sprašujete?« »Ker ie hotel Grostein kupiti hišo.« »Jaz bi mu io dal z zakladom in vsem. če bi ponudil pošteno ceno!« je rekel Bates. »Sicer sem vam pa hotel še povedati, da sem redaria. ki ie tam stražil, odpoklical. Po dosedanjem poizvedovanju ga ne moremo 'cc pustiti tam. A da vam bom ustre- uf ^ za to- da bo redar, ki ima .m svoi vsakdanji obhod, posvečal posebno pozornost prazni hiši.« 18. stonal do Whitehallu Xta\!n le Z^a>ci žal. da ie tako hitro zapustil nadzornika Batesa Njegovo vedenie ga prav gotovo ni’ izpodbulalo. da bi še ostal, a ošteval se ie, ker se ie bil sploh razjezil nldlM,UKi hUO?QD/e,vzetn0sti odšel, vedefi izvedel vse. kar je hotei Razumel je Batesovo stališče. Bru-den ie bil zapleten v eno ali dve dvomi n vi dogodivščini, v slepariji ki ju ie bilo treba z moralnega vidika vsekako obsoiati m ki bi bili morda zaslužili celo sodno kazen. Zato mu ie bilo tudi moči pripisovati, da ie bil poskušal prodati zaklad v Oueens-Gatu. ki ga sploh ni bilo. To bi bn0 zadevo vsekako do neke mere pojasnilo. a po Jimmnevem mnenju znane podrobnosti te afere niso opravičevale te domneve. Zakaj naj bi Bruden tako vneto vrtal luknuce v stene dnevne sobe če ie vedel da v hiši ni nobenega zaklada? Da bi iih bili črvi zglodali? ra nadzornikov izgovor ie bil Jimmi^ tako ulezil. da se ni hotel več potvarjati z njim p tej stvari. Crvovfna ne samo v opazil, temveč tudi v štu-]«i uri! A še neka druga okoliščina ie dala misliti: zakaj nai bi Bruden -ce zaklada zares ne bi bilo — tako Enido Cowlevevo. lastnico hiše? Nicgovo ravnanje je razumljivo samo z upoštevanjem velikega mprn rrfla!?' £e '» bile raz- mere mlade dame res tako siromašne, kakor se ie zdelo na zunai. ,I.rj ®,e z nekim vprašanjem si ie belil glavo. Kot odvetnik ie bil navajen. da ie ocenil vrednost sleherno izpovedbe in pretehtal verjetnost ter verodostoinost vsake zgodbe. Ali je bilo mogočo, da bi si bil Bruden upal komu naprtili veliko hišo v središču mesta pod pretvezo, da je v njej skrit zaklad? Ali bi mu bil kdo verjel? Ali ni takšna zgodba zvenela pre-fantastično? Najti utegnemo ljudi, ki se pridružijo odpravi kopalcev zakladov na enega izmed južnih otokov, ali financirajo dviganje bajnih, z zlatom obloženih galeon — kdo nai bi pa brez oporekanja pogoltnil zgodbo o zakladu, skritem v Kensingtonu? Spričo romantične črte večine ljudi, bi s* zdela pustolovščina v daljni ueieu možna in uspešna, zdravi človeški razum se pa upre. kadar ie govora o zakladu, skritem sredi vsakdanjosti. Ali se ne bi vendar rajši vrnil in mfdzorniku Batesu zadal še drugi vprašanja, ki mu leže na duši. kliub nevarnosti, da ga znova zavrne? Neodločen ie za trenutek obstal sredi Trafalgar-Squara. a ie naposled le šel dalje. »Ima pač svoie teoriie o tej zadevi.« ie mrmral predse, »iaz imam pa svoie. Morda se oba motiva! Če v hiši ni zaklada, potlei mora imeti želja po nakupu Mr. Feliksa Grosteina kak drug vzrok. Vsekako moramo raziskovati dalje in čakati, kaj pride na dan.« Pred seboj je imel precej deloven dan: kot zagovornik se ie moral udeležiti sodne razprave, potlej pa še neke seje. Na poti domov je krenil proti Queens-Gatu. da bi poizvedel, kaj ima poročati Heywood. Imel ie kliuč pri sebi. odklenil ie vrata in vstopil. Hiša se mu ie zdela še tišja ko sicer — skoraj strahotno tiha. Pričakoval ie bil. da bo slišal odmeve Heywoodovesa kladiva ali kake druge glasove. Za trenutek je obstal na znožju stopnic. Kje je neki mož? Tedai se mu je zazdelo, kakor da bi zaslišal tiho stokanje. Prisluhnil je Spet isti glas — šibek a dovoli glasen, da ira ie mogel slišati »Hevwood 1 llevwood. kje sle?« Spet stokanje, a zdaj razločneje, očitno prav od blizu. Zdelo se ie. da Pribaia u snodneiših predelov temne k*®**: 1Jimmie ni imel pri sebi žepne svetilke, a stopil ie k stopnicam dr»e-čim v podpritličje, in moža poklical. Odgovoril mu ie šibek glas. Jimmie le prižgal vžigalico in zagledat ubogega Heywooda ležati na znožm dolgih kamnitnih stopnic. Na mah ie bil pri njem. »Kai se fe zgodilo?« ga ie vprašal. »Kje ste ranieni?« »Padel sem,« je zamrmral mož. »Nogo, imam zlomljeno iu morda tudi nekaj reber.« Jimmie se je sklonil nadeni, a pri 9l-j 1 svetlobi ie bilo nemogoče kai videti ali kaj storili. »Počakajte trenutek!« mu ie deial. »Po pomoč stopim.« Stekel je na cesto. Mimo ie počasi pripeljal taksi m prosil ie šoferia Hai pride noter. Skrbno sta nesla starega Hevwooda po stopnicah navzgor v. ,.enem izmed prednjih sob potož la blizu okna na tla. kjer ie bilo neko i ko svetleje. Potlej je šoferia poslal po zdravnika. Dobrodušni mo- m.ilfi;I'i kCia 1;da bi ranjenca takoi prepeljal v bolnišnico, a Jimm;e se ie škodovati u utm‘i prevoz ranjencu n^e<;ite, zdravniku, da gre za nuien Primer, brzeas ie zlomljena noga io prejkone tudi nekai reber. Prosite ca. nai poskrbi za rešilni avto. Na moie stroške.« Hey\vood ie zatajeval bolečine. »Kaxo sa je le zgodila nesreča?« le vprašal Jimmie, potem ko ie šofer odšel. . »Ni bila nesreča — bila ie past.« ie odgovoril Hevwood. »Cez tretjo stopnico ie bila položena ohlapna deska. tako da ie moral vsak. kdor ie stopil nanio, strmoglaviti po stopnicah navzdol. Lahko bi si bil zlomil tilnik.« »Ali mislite, da je nekdo položil desko na stopnico na katero sle v temi stopili, potem ko sva bila včerai odšla?! s Da. na tretjo stopnico. Včerai i« š» ni bilo.« (Dnlie vrihodniil) STAVBE ZA 20 LET f Z a kulisami filmskega mesta Slika Hollywooda se z dneva v dan menja V filmskem mestu Hollywoodu je vse mogoče. Tu lahko neznana igralka, ki na domačem odru ni mogla doseči za želenega uspeha, na lepem postane slavna in zasluži 1000 dolarjev na teden, neznaten postrešček v dvigalu la h ko za svojo svojevrstno zamisel zaslovi čez noč in dobi bajno nagrado, pesnik, ki se mu doslej nikjer ni po sre čilo prodati svojega rokopisa, pa lahko tu za svoje delo toliko dobi, da mu nekaj let ni treba delati. Prav zato, ker je Hollywood tako izredno mesto, da v njem vsakdo lahko najde svojo srečo, se vsak dan vanj preseli na tisoče novih iskalcev sr.eče. Vendar je v HoUywoodu življenje kruto, bežno in nestalno, kakor v le malo katerem drugem mestu. Zdi se, da se v filmskem mestu odigrava življenje prav tako hitJro, kakor hitro drse po njegovih širokih tlakovanih ulicah moderni avtomobili, čudežni otroci postanejo tu čez noč bajno plačani filmski igralci, po drugi strani velja pa igralec, ki njegova slava po desetih letih še ni zatemnela, za pravo redkost. Igralke se od prvega dne dalje boje in tresejo, da bo mlajša moč prevzela njihovo delo. Zato v Hol-lywoodu drugače računajo čas kakor drugod po svetu. Kar je v Hollywoodu staro deset let, je tako rekoč že zgodovinsko, kar je staro 50 let, je že iz predzgodovinske dobe. Gostilna, ki lahko na svoja vrata napiše »Ustanovljena leta 1927.«, je že zelo redka in te lahko ponosna na svojo tradicijo, v Hollywoodu grade hiše samo za 20 let in nihče od njih ne zahteva, da bi dalj zdržale. Celo cerkve v filmskem mestu ne učakajo starosti. Tudi te so namreč prav tako samo začasne in jih, če ne prej, vsaj po dvajsetih letih zamenjajo modernejše. Zanimivo je tudi, da si v mestu vsakdo lahko postavi hišo s pročeljem, ki mu je najbolj pri srcu. Ljubitelj mlinov si lahko na primer pročelje svoje hiše okrasi z velikanskim kolesom in žlebovi za vodo. Svojevrstne so tudi točilnice, v katerih poleg jedi in pijače človek lahko kupi tudi lepotilne potrebščine, knjige, pisalne potrebščine in fotografije. Vendar v takšnih točilnicah le redko sre laš filmskega igralca ali igralko, ker li navadno jedo doma ali pa kar v filmskih ateljejih. Zenske si lahko v filmskem mestu marsikaj dovolijo, kar bi si sicer v ilrugih mestih ne mogle, če ne bi hotele zbuditi pozornosti. Od ranega jutra do poznega večera se sprehajajo po ulicah v hlačah, posebno prostost Imajo tudi pri pričeskah. Lase imajo lahko namreč na ulici, v najboljši re-. »tavraciji ali gledališču navite na na-rijače in zvite v vse mogoče mrežice, ne da bi se to komu zdelo grdo. Ravnatelji hollywoodskih filmskih podjetij znajo ustvariti vse mogoče reklame za svoje filme in prav dobro po-tnajo radovedno občinstvo. Po njihovem mišljenju je treba filmu ustvariti flobro ime še preden ga je kdo videl. Zato predvajajo po ulicah filmskega mesta ponoči in podnevi napete prizore iz filmov, ki bodo v kratkem zagledali luč sveta. Mogočne svetlobne reklame še povečajo lesk in kmalu ustvarijo novemu filmu dober glas. Cesto mora celo policija poseči vmes, ker se radovedneži le preveč tarejo pred takš nim »pouličnim filmskim platnom«. Ande ~zn je pa o uspehu veseloigre poizvedoval še pri drugih znancih. Ti so ga prav tako hoteli pomiriti in so dejali: »Kaj za to, če dva ali trije žvižgajo, če pa sto gledalcev ploska.« Tedaj je postal Andersen nezaupljiv. Odšel je h gledališkemu ravnatelju in ga prosil, da mu na častno besedo po pravici pove, koliko gledalcev je žviž galo. »No, največ deset,« je dejal ravnatelj. Andersen je osupnil, »število raste, čim več ljudi vprašam o tem. Včeraj mi je neki znanec dejal, da je en sam gledalec žvižgal.« Ravnatelj se je prestrašil, ko je videl, kako je pisatelja užalostil. Hotel je omiliti, Rar je dejal, in je popravil: »5yl°rda je pa vendarle samo en gledalec žvižgal.« Andersen je pa razočarano zavzdihnil: »Potem bi moral bi M umetnik T žvižganju.« Vitamini spremene dlak bar m Nainovejši poskusi pri živalih so pokazali, da s pomočjo vitailiirrov zado-bi živalska dlaka drugačno barvo, kakor jo ima po naravi ali narobe. Poskušali so na primer hraniti podaane z neko posebno hrano, ki ji ie manjkalo nekaterih vitaminov in kmalu so dognali, da so podgani na hrbtu, repu, po^ nogah in na glavi začele rasti rdeče dlake namesto rjavih. Ko so podgane dolgo hranili s prej omenjeno hrano, so popolnoma izgubile svoj rjavi kožušček, namesto njega so pa dobile riastordečega. Ko so čez čas spet hranili živali s hrano, ki ii niso odvzeli vitaminov, so »e živali brez škode spet prelevile v rjavi kožušček. Kako so nekoč ribe lovili Keki ribiški vestnik je v 16. stoletju svetoval Bibičem, kako naj lovijo ribe. Med drugim pravi: >Če hočete loviti ribe brez mreže, zrežite navadni meseč ek ali baliri prstanec na koščke in iih vrzite v vodo. Majhne in tudi velike rili e bodo cvetni listi takp omamili, da boste celo velike ribe lahko ujeli z rokami.« Mi vestnik ie priobčil tudi tale recept: »Peteroprstnik in koprivo zme-Ifi. poškropi s sokom zimzelena, vrzi v ribnik in sezi v vodo z rokami, ki ei jih poprej namazal s testom. Ribe se bodo približale in tako jih boš lahko ulovil.« »Zimsko spanje« nilske -jegulje Znano je, da se Nilov breg kaj hitro menja. Kar je danes še pod vodo, bo čez nekaj dni pokrito z rodovitnim blatom, kmalu pa popolnoma izsušeno. V Nilu živi neka posebna vrsta jegulje, ki ne menja svojega življenjskega prostora, temveč napada manjše rečne živali s svojega skrivališča, k! ga nikdar ne menja. Kadar pa Nil upade, ta svojevrstna riba ostane v rodovitnem blatu, se zarije vanj in teko rekoč prespi čas, ko mora živeti brez vode. V tem času njeno srce skoraj ne bije, pa tudi njena telesna toplota zelo pade. čeprav bi človek mislil, da je jegulja mrtva, živi in ostane živa v blatu včasih po mesece ali celo leta, vse dotlej, dokler Nil spet ne poplavi mesta, v katerem je jegulja skrita. Kakor hitro pa jegulja začuti blagodejno bližino vode okrog svojega telesa, se prebudi in spet za živi. '{2 UGANKE 11 Križanka 1 234 56789 10 11 ♦ Vodoravno: 1. Sojemec; enostavno ♦ orožje. 2. Vazalovo svobodno premo-t žen je; glasbeno delo za orgle ali kla-ivir v svobodni obliki. 3. Morska riba; J ruska carska rodbina. 4. Ptič, ki je ♦ simbol materinske ljubezni; predlog, jo. Naznanja konjenico; rimski cesar. 6. Lahkoatletska panoga; sočivje (množ.). 7. Znak življenja; kamenina. 8. ploščinska mera; zdravilišče v genovskem zalivu (polit, pogodbe). 9. Ovele; nemški cesar. 10. živalski ^rod; votel. 11. Papiga, nadavek; gni- ♦ loba. S w Navpično: 1. Del panja; tujka za »duševno obolelost. 2. Ostane nam pri ♦lupljenju; pripadnik starega naroda. ♦ , STa-ievni prislov; žensko ime v ♦ krajši obliki. 4. predlog; prodajajo Izdravila. 5. Zapostavljen del telesa; tslaven švedski tekač. 6. Kopnina, ra- ♦ van. 7. Del konjske opreme; mesto ♦ na Novi Gvineji. 8. Liudožerec; pivo. ♦ 9. Industrijska rastlina: pozimi ie iposebno dobrodošla (4. skl.). 10. Ce--^r . '2 9- vodoravno; ozvezdje poleg velikega voza. 11. Vitez, plemenit človek; romunska reka. Linvenzione ai un soldato: nuova specie di travi forate, inventate da un soldato in occidente. II nuovo attrezzo di grinnastica ha incontrato grande favore eKmvum« vsako noč vzame koža ro in hodi po nebu ter zbira zvezde, da bo drugi dan sonce lahko imelo dovoli svetlobe in razsvetljevalo svet. Kadar pa ljudje na zemlji vidijo zvezdni utrinek, tedaj bogu »Kmvn-mu( po nesreči zdrsne iz rok kakšna zvezda, medtem ko k> polaga v košaro. 'Andersenovo veseloigro so izžvižgali Danski pisatelj pravljic Hans Christian Andersen je bil s svojimi pravljicami že zaslovel po Evropi, ko ga je pri štiridesetih letih za,peljalo častihlepje, da je napisal gledališko igro. Mislil je, da v njem spi velik dramatik, ki ga je treba samo prebuditi. Več mesecev je pisal veseloigro: »Ptica na hruški«. Ko je bilo delo končano, ie lepega večera povabil svoje najbodjise prijatelje in jim pri kozarcu dobrega vina bral svojo veseloigro iz rokopisa. Ko jih je potem vprašal, kako jim njegovo stivo ugaja, si mu nihče ni upal povedati svojega mišljenja, dobro vedoč, kako občutljiv je Andersen. čez nekaj časa so imeli v gledališču krstno predstavo Andersenove veseloigre. Vse, kar se je prištevalo k družbi, je prišlo v gledališče. Vsi so bili na moč radovedni, kakšna bo veselo igra slavnega pisca pravljic. Morda je bilo prav to veliko pričakovanje krivo, da so bili gledalci razočarani in so ne kateri izmed njih svoje nezadovoljstvo izrazili z žvižganjem. Andersen ni pri šel k predstavi, ker je nenadno zbolel. Ravnatelj, igralci in prijatelji, ki niso hoteli pisatelja užalostiti, so žvižge zamolčali m pustili Andersena, da je mislil, da je njegova veseloigra uspela. Pozneje je pa Andersen vendar izve del, ita so gledalci njegovo delo izžvižgali in Je o tem prestrašen govoril z nekim svo im znancem. Ta ga je pa pomiril: »Žar- U c ' ’ - ' -ga nevolj- neža se ti pst ni L.coa, razburjati.« ie saf šal, če lahko hodi. Učenec mu je povedal, da zdaj še laže teka, kakor pre-i den si je zlomil nogo. Tedaj mu je] slikar vljudno dejal, če mu ne bi mor-< da kazalo, da bi si zlomil še desno < roko, ker bi potem najbrže bolje sli-J kal kakor doslej. J Dolžniki v »začaranem \ krogu« i < V mnogih predelih Kitajske in Za-: hodne Indije imajo ljudje navado, da;; svoje dolžnike prisilijo k plačilu dolga s pomočjo >začaranega kroga«. Kjer koli upnik sreča kakšnega svojega dolžnika, lahko okrog njega po-; ■ togne s palico krog. iz katerega dolžnik pod nobenim pogojem ne sme prej, preden ni poravnal svojega dolga. ali se pa ni kako drugače pogodil s svojim upnikom. Takšne kroge, v katere upniki lahko priklenejo svoje dolžnike, potem imenujejo j-začarane«. Ločitev pri raznih narodih p K R K B o p s PREMIKALNICA O S E S T V R A O A S E T š D M N T S O c o B 0 R 1 L E S I V o m E N L N I G I T O C V T A N T E Te besede tako vodoravno premikaj, da se navpično zložita dve kreposti. STOPNICE STANOVITNI KOSITRNI VOJAČEK Kositrni vojaček se je potajil, kakor da ne bi bil ničesar slišal. »Le počakaj jutri!« mu je zagrozil vražiček. ,'h . luS IH, tfeUUUoT ntfl« i” MljvK P ■«# Knnsrr «;§! _i. — V severnem predelu Kitajske ne po znajo ločitvenega problema. Kakor hitro enemu izmed zakoncev skupno življenje ne ugaja več, pred pričami prelomi palice, s katerimi je z zakonskim drugom jedel riž in pri tej priči je zakon loeen. Eden izmed zakonccv mo ra zapustiti hišo. Tudi Eskimi na Alaski se kaj preprosto ločijo. Mož, ki se je žene na veličal, kratko in malo več dni ne pride domov. Zena mora to moževo: odsotnost razumeti, pospraviti svoje stvari in zapustiti hišo, še preden se mož vrne domov. še preprosteje so zakonci rešili ločit veni problem v Turkestanu. Kadar frodstvo? zakonska žena prosi svojega moža,* če sme v mesto ali po daljših opravkih? in ji mož reče samo: »Pojdi!«, ne daj bi temu še dodal: s.Kmalu se vrni«, j tedaj žena ve. da je skupnega življe-j nja konec in brez pomislekov odide za* zmerom. 2 Ko je prišlo jutro in so se otroci zbudili, so postavili kositrnega vojačka na okno. Bogve, ali je bil kriv vražiček ali prepih, nenadno je potegnilo in odneslo vojačka skozi okno in ga vrglo tri nadstropja globoko na cesto. I Star* rtiu/i 1. a 2. a 3. a 4. a 5. c 6. i, 7. j 8. s a a a c c c i i i i i i i i 1 1 1 1 s s s s 1. predlog 2. kvarta 3. na glavi je 4. moč 5. gora nad Sevnico C. zver 7. del Frankov 8. sredozemski otok ČUDOVIT SPREVOD SORODNIKOV Popotnik sreča nenavaden sprevod. Spredaj je korakalo 32 starcev, za njimi 12 moških srednjih let, nato še 12 mladeničev; na koncu ie pa šel o starec — pravi stoletnik — s še mlado gospo. Poslednji starček je čudečemu se popotniku tole povedal: »Ta gospa je moja zakonita žena in dvanajsteri mladci so najini sinovi; možje so moji sinovi in ženini bratje po materi in prednji starci so tudi moji sinovi a njeni bratje po očetu.* Kako bi razložili to svojevrstno so- SPREMINJEV ANKA 1234 Prebiva le pri dnu moria, pa tudi jed nam posladka; ♦ t 3214 | to mesto dolgo že slovi. Širom po svelu f ‘'*Jse p°k01li:-110 ile st0^ 40 centimetrov dolgo sipo je ujel* k c r sveta je bila žival, neki ribič iz Sondcrborga ob danski* Egipt ji rad ie žrtvoval, obali. Sipa je imela deset tipalk. Zo J ologi si belijo glave, kako je mogiat * riba, ki živi samo v južnih morjih.♦ >/,, m,' i zaiti tako daleč na sever. ♦ IZLOClLNJi Na področju severnega tečajnika soj Kakrima, pšenica, advent, mentol, znanstveniki ponovno odkrili veliko*prostak, postava, vročih vrelcev, v katerih doseže voda J jz prve in zadnje besede vzemi po štiri iz srednjih treh pa po tri za- 1 ,l..l.......... To je bila strahotna vožnja. Stegnil je nogo in obtičal z bajonetom z glavo navzdol med tlakom na cesti. Služkinja in mali dečko sta takoj pritekla na cesto, iskala sta ga, toda čeprav sta bila že čisto blizu, ga vendar nista zagledala, če bi kositrni vojaček zaklical: »Tukaj sem!« bi ga že našla, toda ni se mu zdelo spodobno na glas kričati, ko je vendar imel uniformo. Po vrhu je jelo še deževati, lilo je kakor iz škafa; ko je odje-njalo, sta prišla mimo dva pocestna pobalina. (Dalje prihodnjU) do 150 stopinj vročine. Neka posebna vrsta rakov, ki živi v Atlantskem oceanu, ima na prsih organ, ki izžareva kakor žaromet močno svetlobo. Rak lahko luč svojega ržaro .| mri,a« odklopi ali priklopi, kakor mu, pd? koristi. Zaenkrat znanstveniki se; niso na jasnem, čemu rak uporablja svoj »žaromet«. Več ko 500 hiš je poškodoval In raz dejal potres, ki je divjal v začetku te ga meseca v Anatoliji. Oblasti so šele zdaj mogle točno ugotoviti škodo. 4U0 let »taro lipo so operirali v me stu Goslarju v Nemčiji. Strohnene veje so požagali, velikanske razpoke v deblu pa zalili s cementom. Goslarča ni upajo, da bo njihov« lipa doživela še mnogo let. pofedne črke, tako da dobiš star vremenski pregovor za ta mesec. Rešitev ugank iz preišnie šieviike Kruankp: Vodoravno po vrsti: 1. Gun^a]* ‘iitMiI. ‘J. Akbar. UUme. y. ur to, oklo. 4 (iiili h. j, r> us, Rt., v«. J‘\ 0. i, Eva. Ana. 7. napis, naliv h. 1' s., li, on. tla. D atlet* Vasll. l(t. Uran, stol. 11. Jan. ski Oto. Zlogovnica: 1. K«relHa. ‘2. Anmr, 3. ilopo* vor, 4. atol, b. mio, 0. vnema, 7. Astrahaffl 8, drobiž, 0. vidra. 10. ego.,t, H. m*sr«‘^» 20, dromedar, tn Indija. -2 dvigalo . Kadar v adventu Jug Uadi, drugo leto ■mila rodi. »Torej vidiš,« je nadaljeval važno Saston, »naš trmasti Clarck m je C [ločil, da mora ostati ta izum naši varni. Pregovoril je očeta, naj pobudi mlademu inženirju posebno »godno službo, in celo uganil način, kako bi mu razvezali jezik. Če ga komo sprejeli v našem domu kakor v ■voji družini, ga razvajali in mu celo ponudili naklonjenost domače hčere, ?e gotovo ne bo mogel dolgo upirati, n ko se bo poročil s teboj ali z Elino. bo naš. Kot svojo doto bo kajpak poklonil tovarni svoj izum in nas re-lil vseh skrbi...« s-Tod a to je vendar navadna, umazana spletka!« je ogorčeno vzkliknila dekl ica. »Spletka? Zakaj?« je v zadregi vprašal Gaston, videč, kako se je njegova sestra razburila. »Ali ne vidiš, kako nesramno je, hliniti do tega mladeniča iskrena čustva, samo zato, da bi mu izmamili skrivnost? Prepričevali ga bodo, da jim je drag; in simpatičen, čeprav bi ga najrajši poslali k vragu in čeprav Jim ni do drugega kakor do njegovega izuma!« »Glej, glej!« je vzkliknil Gaston, »ti si pa prava govornica !«_ Mladeničeva nebrižnost je Janino če podžgala. Prijela ga je za roko in mu jela s poudarkom govoriti: »Gaston, saj ni mogoče, da ne vidiš, kako umazana je vsa ta komedija? Jaz se je že ne bom nikoli udeležila! In to samo zato, da bi še pomnožili naše bogastvo, povečali naše premoženje...« Nekaj trenutkov se je obotavljala, potem pa nadaljevala: »če bi že res slo samo za to, da bi morala rešiti družino pred propadom, bi morda res mislila, da je moja dolžnost, tako pa... Ne, ne! Upam. da tudi Elina nikoli ne bo privolila v takšno kupčijo !« »Eh, saj poznaš Elino,« je nekoliko v zadregi odgovoril Gaston. »Zmerom je istih misli kakor mama in pravi čudež je, če se kdaj spričkata. Elina ie slabič, ni kakor ti, ki si podedovala po svoji materi energijo, razum, ljubeznivost...« »Ne,« je odgovorila deklica in odkimala, da so ji kratki kodri zaplesali okrog vratu, »vsega tega sem se naučila pri babici.« »Oh,« je ravnodušno vzkliknil Ga-fiton, »jaz jo komaj poznam.« »Ne smeš tako govoriti! Babica vas ima vse tako rada. Samo nekoliko čudaška je in svojeglava, kar tudi ni čudno, ko je pa že tako stara.« Janina se je spomnila, kako je govorila babica o svojih vnukih, in je nekoliko zardela ob teh besedah. In da bi obrnila pomenek drugam, ie smeječ se vprašala: »Praviš" da do prav drevi pri večerji ta bela vrana?« »Da,« je zdolgočaseno vzdihnil brat. »Če bi le vedela, kakšno pridigo mi je naredila mama, da bi se znal vesti pred tem človekom.« _»Saj se vendar ne boš ti poročil z njim!« se je pošalila Janina, »Zakaj torej vse to?« »Nikar se ne šali. Janina! Rekli so mi, da moram biti naraven in vljuden, prisrčen, odkrit, ljubezniv, tovariški, bratski in da sem pravi idiot, če tega ne razumem. Nisem tl še vsega povedal, ker upam, da ti je to dovolj.« »Samo to, sirotek moj?« »Le smej se, grdoba! Narava te je obdarila z odločnostjo, trdno voljo in energijo. Prava mala osebnost si, za: to se ne bojiš nobene preizkušnje. Ti se lahko upiraš, ti...« »Povej mi. Gaston, ti torej trdiš, da sem prava osebnost?« »In še kakšna! Če bi le slišala, kako se je mama zgrozila, ko je oče predlagal, da bi se ti zanimala za tega inženirja. Rekla je, da imaš tako trmasto nrav, da boš vse pokvarila...« »Prav je imela!« »In tako bo morala torej uboga Elina ugrizniti v kislo jabolko in osvojiti tega sodobnega Arga, ki prinaša menda zlato runo v svoji inženirski torbici.« »O, glej no, mislila sem, da res nič ne znaš, pa vidim, da sem se zrno tila!« ga ie pohvalila deklica. »Vidiš, ljuba moja, kakšna presenečenja ie se čakajo v naši družini!« ie ponosno vzkliknil Gaston. Prijel 10 je pod roko in jo peljal proti salonu. »Veš, povedal ti bom rajši vse po pravici,« je smeječ se povzel. »Jaz si gotovo ne bi znal izmisliti tako duhovite primere, toda povedala Jo je mama, ko je hotela Elino prepričati, da se mora odločiti za tega inženirja. In odtlej mu Elina in jaz praviva Argo.« »Prav, prav,« se je smehljala Janina, »toda ali ne misliš, da bi bilo dobro, če bi odšla v salon in odpravila družinsko svidenje prej, preden bo prišel ta vaš Argo?« In odšla sta pod roko v salon, opremljen v slogu Ludovika XVI., čigar razkošni okvir je potrebovala lepa Arletta, da je podčrtala svojo plavolaso lepoto. Zdaj je stala poleg Eline in je bila od daleč videti kakor njena starejša sestra. Bila je skoraj prav tako vitka kakor Elina, samo nekoliko večja in še slikovitejša. Njene oči so bile velike, toda bolj sive ko plave, zmerom nemirne, široko odprte, begajoče z obraza na obraz. .... Arletta de Bergerjeva je bila zelo lepa ženska, kadar_ je ,znala krotiti svoje strasti in se je vživela v vlogo ljubeče matere in vzorne gospodinje. Ce bi jo bil pa kdo videl, ko se je predala svojim mislim, bi se bil ustrašil njenega ostrega pogleda, namr-šenega čela in stisnjenih ustnic. Tedaj je bila bolj podobna ujedi kakor nežni plavolasi lepotici, materi dveh odraslih otrok. Morda Arletta prav zato ni marala svoje pastorke, ker je čutila, da se pred njo ne more pretvarjati, da ne zna dovršeno igrati svoje vloge. Zato je tudi izgubila pravi odnos do Janine in je bila do nje sladkobno ljubezniva in pretirano vljudna. Kajpak to Janine ni zaslepilo,, narobe, bila je v svoji sodbi do mačehe celo še strožja in nepopustljivejša, kakor bi bila sicer. Ko je Janina vstopila v sobo, je utihnila in jo z dolgim pogledom premerila od nog do glave. Okrog lepih, čutnih ustnic ji je zatrepetal komaj opazen ironičen podsmeh. Janina je kakor lahna ptica poletela k očetu in ga objela, Gospod de Berger jo je prisrčno objel, nato jo je nekoliko podržal od sebe in si jo od vseh strani ogledoval. Ta človek ie bil po srcu zelo dober, toda preošaben. da bi njegovim bližnjim ta dobrota kaj hasnila. Vsak svoj stavek je izgovoril s posebnim poudarkom, prepričan, da vselej, kadar odpre usta, pove kakšno novo odkritje. Po nekaj sekundah premišljanja, ko je ugibai, kaj tehtnega naj bi spet povedal, si je popravil enoočnik in važno dejal: »Hči moja, lepo od tebe, da si prišla!« Šele nato jo ie poljubil na čelo, nežno in tako. kakor poljubljajo očetje svoje izgubljene hčere v modemih filmih. Janina je čutila, da bo takoj prišel z besedo na dan. Pomislila je: »Mudi se jim, toda...« Nato je stopila k mačehi in jo vliudno_ pozdravila.. Izpod gostih trepalnic je lepa Arletta kritično ogledovala svoio pastorko in s sladkim glasom hvalila nieno vitko postavo in popolnost njene toalete. Gospoda de Bergerja so ti dolgi razgovori med ženskami natezali, kakor bi bil na natezalnici. Vrteč v rokah svoj enoočnik jevpremišlieval. kako bi najhitreje prišel do cilia in je s kislo-siadkim smehljajem vzkliknil: »Da. da, ljuba moja, takšne stvari mešajo moškim glavo.« »Celo Argu.« ji je prišepetnil Gaston in se hudomušno namuzniL Gospod de Berger se je obrnil k dečku in strogo dejal: »Gaston, povedai sem ti že, da ne trpim_bedastih šal!« In čez čas je z naporom dodal: »Naš mladi sodelavec je tako ljubezniv, da bo večerjal z nami. Vsak čas bo tu. Janina, lahko bi bila prej prišla iz svoje sobe,« je nekoliko očitajoče pristavil. »Klepetala sem z Gastonom,« se je ljubko opravičila deklica. »Dobro, dobro... Tvoja sestra ti je menda ze vse razložila. Veš, za kaj gre in kaj pričakujem od tebe... ali od nje.« »Oprosti, očka,« ga Jo prekinila Janina, »Elina mi je rekla, da želiš, naj ae poročim a nekim gospodom...« Gospod de Berger Je nejevoljno odkimal, nato se pa vzravnal in oznanil: »Hočem, zahtevam, in ne želim!« »Prijatelj,« ga je prekinila mačeha, »ti ne moreš...« »Kako?« je visokostno vzkliknil gospod de Berger. »Ne morem? Kje ste že slišali, da se je nekdo kakšnemu de Bergerju postavil po robu, in sicer v njegovi lastni hiši?« Lepa Arletta je na videz prepričana ponižno sklonila glavo in gospod de Berger je še bolj košato pogledal okrog sebe. Na Janino očetov nastop ni naredil posebnega vtisa. Mirno je nadaljevala: »Vse to mi je že Elina povedala, vendar ne vem nečesa, kar je zame zelo važno: kaj je vzrok tej poroki?« Gospod de Berger se je naščeperil kakor petelin pred bojem. Nagnil se ie naprej, da je njegov mesnati podbradek mahljai čez snežnobeli ovratnik. »Zelo resni in važni vzroki so, toda na žalost jih ne utegnem zdaj pojasnjevati. Vedi le. da sta od tvojega smehljaja in od tvoje ljubkosti odvisna naše bogastvo in morda tudi čast našega imena!« »Ne razumem te.« je niirno_ odgovorila Janina, »toda mogoče je celo prav, da te ne razumem.« »No, vidiš,« se je oddahnil gospod de Berger, prepričan, da se je že zelo približal svojemu cilju, »doumela si, za kaj gre in veš, kaj ti je storiti. Čisto odveč je, da bi še razumela povrhu. Veš, da utegne ta sodelavec, V 24 URAH barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajee. ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. mouga in lika domače perilo Parno čisti posteljno ' perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA lep, inteligenten in simpatičen, dvigniti našo industrijo do neslutene popolnosti... Zato se moramo potruditi, da si bomo osvojili njegovo zaupanje in njegovo naklonjenost. Tista, ki se bo poročila z njim, bo naredila dobro delo, ker bo pomagala svojemu očetu, hkrati pa sklenila dobro kupčijo, saj bo mladi gospod postal moj zet in moj družabnik. Skupaj bomo uživali, bogateli, delali.„« »Oh.« se je na videz čudila Janina, »postal bo tvoj družabnik? To torej pomeni, da sta se že dogovorila? Torej je pristal? Zdaj bo izbral tisto, ki mu bo bolj všeč?« Gospod de Berger se je zdrznil. Kri mu je počasi zalila mesnati obraz. Ozrl se je v svojo ženo, ki je še zmerom molčala in pazljivo poslušala. »Uh, ne, ne... tega pač še ne ve... In ni mu treba tega praviti. Prišel bo samo leot inžsnir. To je...« Zmedel se je in utihnil. Zdaj se je zazdel gospe de Bergerjevi primeren trenutek, da je vskočila. Zoprno sladko je dejala: »Vaš oče je v svoji preveliki dobroti spoznal, da je ta gospod kar najprimernejši mož za eno izmed vali^' it-? drugi strani je pa spoznal, da m bilo pravično, če ga sprejme za družabnika in se tako oddolži za usluge, ki jih bo izkazal naši to-vann„» »Vse bi pa izpodletelo, če bi možak kaj zaslutil,« je vzkliknil gospod de Berger; cisto je pozabil, da mora igrati komedijo do konea. »Noben izmed vas mu ne sme povedati moje namere, otroci! Ali mi daste častno besedo, da boste molčali?« »Imenitno,« je vzkliknil Gaston. »Torej prava zarota!« »Prosim te, drži jezik za zobmi!« se je razburil gospod de Berger. »Mislim, da trenutek, ko zahtevam od ■vsjfh otrok častno besedo, ai primerni za puhlo šale!« »Očka, sni ti dajemo častno besedo,« Je vzkliknila Elina, presenečena aaraai svečanostnega razpoloženja. »Otroci moji, razumeli boste, da sem vam izkazal svoje največje zaupanje, ko sem vam zaupal svojo skrivnost. Ce boste zlorabili to mojo dobro vero, se bo zgodilo nekaj strašnega. Mislim, da se lahko zanesem na vas, ali ne?« Pristopil je k Janini, ki Je pobeša-la glavo in strmela v parket. »Janina, kaj pa ti? Tudi ti mi daješ častno besedo, mar ne?« Dvignila je oči, ki so bile zdaj čisto temne. Ko je pa zagledala zmedeni in ponižni očetov obraz, kakršnega ni bila vajena, je tiho dejala: »Oče, zaklinjam se, da bom molčala o tej... kupčiji. Vendar naj ti hkrati povem, da se je jaz nikoli ne bom udeležila!« »Kaj? Kako?« je razburjeno vzkliknil tovarnar. »Kaj pa spet to? Pst! Evo ga! Tiho!« Vsa slovita hladnokrvnost ga je pustila na cedilu. Snemal in pripenjal je svoj enoočnik in kakor mesečnik odtavai k vratom. »Gospodi Ljubi prijatelj!« je vzkliknil in se klanjal. »Kakšno veselje za nas! Dovolite, da vam predstavim svoji ženi... svojima hčerka-ma.« Svečano ceremonijo predstavljanja je prekinil spontan, presenečen Jani-nin vzklik: »Vi ste to!« V elegantnem, stasitem mladeniču, ki je stopil v sobo, je spoznala .belega princa* iz Juanskega zaliva, ki je nanj tako pogosto mislila. »Vi?« je ponovila zamišljeno. Njega to srečanje očitno ni tako vznemirilo. Vljudno se je priklonil in z očarljivim smehljajem zašepetal: »Torej je le bilo ,na svidenje*! Ali vam nisem rekel, da je življenje čudno in nam pripravlja zanimiva presenečenja?« Janina ga je še zmerom začarana gledala. Njen lepi obraz je preletel izraz žalosti in razočaranja. »Sama ne vem, kaj bi rekla,« je zamišljeno dejala. VII Zakaj prav o«? »Torej niste veseli, da se spet tako slučajno srečava?« je nekoliko razočarano vprašal inženir. Janina je še zmerom strmela vanj s široko odprtimi očmi. »Da... ne,« je neodločno zašepetala, »ne morem verjeti, da ste to vi, prav vi!« »To je pa dramatično svidenje!« je vzkliknil Gaston, da bi priskočil na pomoč svoji sestri. Gospod de Berger se je med tem časom toliko zbral, da je s pomočjo svoje spretne, duhovite in lepe žene odvrnil gostovo pozornost od Janine. Gospa Arletta je zaveslala h gostu in vzkliknila: »To je pa res nenavadno! In ti. nagajivka, nam nisi nič omenila!« »Kako. saj nisem vedela, kdo bo vaš gost!« se je branila Janina. Utihnila je in izpod čela pogledala zbrano družbo. Ni bilo videti, da bi hotela še kaj povedati. Namesto nje je izpregovoril mladi inišenir: »Že_ prvič sva se, kakor danes, čisto slučajno^ srečala. Pred dvema mesecema se je na mojem letalu pokvaril motor prav nad posestvom, kjer je gospodična zalivala cvetlice. Nikoli ne bom pozabil gostoljubnega sprejema stare gospe de Bergerjeve in zelo san hvaležen gospodični, da se je tedaj tako zavzela zame.« »Prekrasno,« je zadovoljno vzklik-nda_ gospa Arletta, »torej se v tem kraju odslej ne boste več počutili kakor tujec!« »Tudi mi bi vam radi življenje pri nas naredili kar najbolj prijetno!« se je vmešal še gospod de Berger. »Naša hiša je vaša hiša. Naši otroci naj vam bodo vodniki. V garaži stoje trije avtomobili, če bi se vam zahotelo šofiranja. Gaston igra tenis in moji hčerki kajpak tudi...« Marcel se je vljudno priklonil. N) bil videti posebno presenečen nad ljubeznivim sprejemom svojih gostiteljev, vse bolj se je zdelo, da sprejema njih gostoljubnost kot samoumevnost in ne kot posebno naklonjenost. Gospod de Berger je menda to za-čutil, zakaj nenadno se je zmedel in njegova prirojena zgovornost ga je pustila na cedilu. Podlegel je nedoločenemu čaru mladeničevih nasmejanih in nehote nekoliko podsmehljivih ustnic. Kakor da bi samo tega čakal, se je Marcel obrnil k Janini, ki je še zmerom molčala. Gospod de Berger je izkoristil to priložnost in je zašepetal svoji ženi: »Bes imeniten dečko! Zelo dostojanstven, odličnjaški, ima izvrsten nastop...« »Celo preizvrsten,« je komaj slišno siknila lepa Arletta skozi bele zobe. »Kako? Ljuba moja, ne razumem te!« Za njunim hrbtom je mladi letalec obujal spomine iz Juanskega zaliva. Njegov pogled je nežno in občudujoče počival na Jamninem obrazu, ko jo je vprašal: »Gospodična, bojim se, da vaše cvetlice niso marale vode iz cisterne, ki sem jo bil tako usmradil z bencinom?« »Zdaj pa tudi nam povejte, kako sta se prav za prav spoznala?« ie vprašala Elina, ki ji ni bilo všeč, da se mladi gost tako malo zanima zanjo. Ljubeznivo in veselo ji je podrobno razložil svojo dogodivščino. Elina je sleherni gib, sleherno besedo spremljala s pohvalnim prikimavanjem. Samo Janina je kakor uročena strmela v tla in le kdaj pa kdaj pogledala letalca s svojimi temnimi očmi, ki pa v njih zdaj ni bilo več zlatih iskric veselja ali navdušenja. Tudi med večerjo je ostala tiha. Zamišljeno je gledala v svoj krožnik: zdaj pa zdaj je začutila na sebi presenečen Marcelov pogled. Slišala je, kako se je vedro razgovarjal z njenim bratom in njeno sestro, kdaj pa kdaj so se vsi trije neskrbno zasmejali. Sirota Janina se je počutila čudno izgubljeno med nemirno očetovo radovednostjo. prisiljeno ljubeznivostjo svoje mačehe in neskrbno veselostjo drugih družinskih članov. Zdelo se ji je, da izgublja tla pod nogami in da se ji vsi občutljivi občutki utapljajo v mučni duševni razdvojenosti. Preveč vprašanj, preveč neresnih problemov jo je mučilo, da bi mogla vnemamo kramljati s svojim sosedom, kakor je tako dobro znala Elina. Še zmerom ni mogla razumeti, kako da bi naj bil prav Marcel glavna oseba grde komedije, ki jo kujeta njen oee in mačeha in ki se je tako upirala njeni pošteni nravi. Sicer še ni vedela, kakšen je cilj te nenavadne kupčije, toda prepričana je bila, da mora biti poguben in mračen, že sama misel, da bi bil ta prijetni mladenič, ki je bil tisti večer do nje tako iskren in odkrit, žrtev intrig njene inačehe, jo je spravljala v nekakšno duševno paniko, ki je vse dotlej ni poznala. Zaklela se je sama pri sebi, da se te grde igre nikoli ne bo udeležila. »Nikoli!« je ponavljala sama pri sebi. »že to je dovolj, da ga ne smem opozoriti, da mu ne smem povedati, naj bo previden, naj se varuje mačehe, očeta in naše hiše. Oh, zakaj sem dala očetu častno besedo? In zakaj je prav on prišel sem? Zakaj je pustil dobro službo preizkuševalnega pilota v neki drugi tovarni in prišel semkaj, kjer preži nanj toliko nevarnosti?« Brž ko so servirali črno kavo in se je družba nekoliko razbila, je izrabila priložnost in odšla na stopnice, vodeče na vrt. Hotela je pomiriti razburjenost, ki se je polastila vsega njenega bistva, hotela se je zbrati... t sa je vztrepetala, ko je zaslišala tik sebe znani, simpatični glas: »Nocoj niste bili posebno zgovorni, gospodična Janina.« Odvrnila je nehote ostro: »Tukaj nikoli toliko ne govorim kakor v Juanu.« »Potem mi bo pač še pogosto žal za tiste lepe ure,« je nežno odgovoril. (Dalje prihodnjič) HUMOR Skrivnost V tramvaju: »Gospod sprevodnik, dve vozovnici.« »Do kam pa?« »Tega vam pa pod nobenim pogojem ne povem, z ženo se namreč peljeva do gostilne, kjer človek dobi iz redno velik obrok Jedi.« Priloga V gledališki loži sedi znani urednik velikega dnevnika, poleg njega pa elegantna dama. Neki gospod v parterju vpraša svojega soseda; »Ta dama v lozi je gotovo urednikova žena, kajne?« »Ne,« pravi sosed, »to je samo njegova večerna priloga.« Otroška radovednost Janezek vpraša starega očeta: »Po Vej mi uedek, iz česa nas je ljubi Bogek ustvaril?« Ded: »Drago dete, mi vsi smo iz prsti.« Janezek: »Potem je pa morala biti v zemlji velika luknja, ko si bil ti gotov, dedek.« Ne pozna dragih kamnov »Ljubi, kdaj bom pa dobila prstan, ki si mi ga pred mesecem dni ob ljubil?« »Ali naj bo to ultimat?« »Ne. dragi, rajši rubin.« Prva nagrada Ivan Mrhar pride z živinske razstave domov in ves srečen vpraša; »Ali veste kdo je dobil na živinski razstavi prvo nagrado?« »No, kdo?« »Jaz.« Da je vsem prav Zid je bolan. Zena ga sili, da bi šel k zdravniku. Naposled se Zid le ukloni in gre k bližnjemu zdravniku, ki ga preišče in mu napiše recept. Zid plača, zmaje z glavo in odide. Ker je zdrav nika Zidova žena ie prej opozorila, da je njen mož zelo nezaupljiv, stopi zdravnik za njim, da bi videl, 6e bo kupil zdravilo. Zida dohiti, prav ko stopi s stekleničko zdravil iz lekarne. Ko mu pa dalje sledi, ga vidi, kako v, nekem kotu stranske ulice, stekle mčko odpre ln izlije zdravilo iz nje. £pr,avl stekleničko v žep in hoče oditi. Tedaj stopi zdravnik k njemu m ga vpraša: »Gospod, zakaj ste prišli k meni, vzeli recept, odšli v lekarno in zdravilo kupili, če ste ga zdaj izlili proč?« Zid se nasmehne. »Recept potrebujem, da bom ženi dokazal, da sem bil res pri zdravniku, steklenico pa zato, da lahko dokažem, da sem v lekarni dobil zdravilo.« »Zakaj ste pa zdravilo izlili?« »Poslušajte, gospod doktor! Plačal sem vam, ker vem, da morate živeti. Lekarnarju sem plačal za zdravilo, ker F1°Ta tudi on živeti. Zdravilo sem pa izlil zato, ker hočem tudi jaz živeti.« Nevarnost zmrznjenja Kako se obvarujemo hudih ozeblin in smrti zaradi mraza Zmrznjenje je prav za prav motnja krvnega obtoka in prehrane v našem telesu. Po navadi zmrznejo najprej tisti deli našega telesa, ki imajo najšibkejši krvni obtok, torej okončine. Ni tako redko, da nam zmrzne uho, prst na nogi ali roki. Tudi nos je precej izpostavljen mrazu. Kakšni ljudje hitro zmrznejo? Lačni, izčrpani, utrujeni in pijani Večkrat smo brali, da je zmrznil pijanec, vračajoč se pozno ponoči iz gostilnice, lačen popotnik sredi ledene noči, ali vojak, ki je na straži zaspal. Organ, ki jame zmrzevati, postane bel m neobčutljiv. To pomeni, da je krvni obtok v tem organu že čisto oslabel, ali ga pa sploh ni več. Če tisto mesto drgnemo s hladno vodo, snegom ali volneno obleko, se počasi vrne krvni obtok v organ in nevarnost zmrznjenja je odstranjena. Pri tej prvi stopnji zmrznjenja, ki ni drugega kakor huda ozeblina, se tkivo le malo izpremeni, zato škoda ni tako huda. Z drgnjenjem in poznejšim zdravljenjem čisto obnovimo tkivo in ozeblina izgine brez posebnega sledu. Pri drugi stopnji zmrznjenja so poškodbe že resnejše. Pokožnica odpade, namesto nje se pokaže druga. V krvnem obtoku nastanejo hude motnje. Če človeka, ki je pričel zmrzovati po vsem telesu, takoj nenadno prenesemo v zakurjeno sobo, tvegamo njegovo življenje. Krvni obtok se namreč ne more tako hitro obnoviti, nastanejo hude motnje in v dveh, treh urah človek lahko umre. Zato je treba na videz zmrzlega človeka najprej utreti s snegom, volnenim blagom ali mrzlo vodo na mrzlem prostoru in ga šele počasi privajati na višjo temperaturo. Pozneje se mora takšen bolnik zdraviti v bolnišnici z masažo in toplimi kopelmi. Po drugi stopnji zmrznjenja ostanejo nekaj časa hude otekline, neprijetne posledice slabega krvnega obtoka. Pri tretji stopnji zmrznjenja krvni obtok čisto preneha. Organi prično odmirati in človek umre. Odmrli organi so neobčutljivi in odpadajo, če se jih dotaknemo. Zakaj nekateri ljudje zmrznejo, drugi pa ne Zdrav, sit in spočit človek ne zmrzne tako hitro kakor šibak in malo odporen, lačen in utrujen človek. Ven- dar tudi zdrav organizem ni več tako odporen, če je izčrpan zaradi dolgotrajnega stradanja ali hudega napora. Zato moramo poskrbeti, da nikoli utrujeni, lačni ne odhajamo na dolgo pot po mrazu, če moramo v mrazu nekje stati, se gibajmo, vendar ne prehitro, da se preveč ne utrudimo. Pazimo, da bomo primerno toplo in prijetno oblečeni. Ozka obleka, ki tišči jčloveka, ovira krvni obtok in pospešuje v slabih okoliščinah zmrznjenje. Paziti moramo torej, da nas nikjer nič ne veže in ne tišči. Obleka mora biti volnena, toda lahna. _ Posebno važnost posvečajmo čevljem. Biti morajo nepremočljivi, prostorni, da oblečemo vanje lahko več parov nogavic, če se podamo na daljšo pot. Na rokah nosimo tople volnene rokavice. Na poti se ne krepčajmo preveč pogosto z žganjem ali kakšno drugo alkoholno pijačo, ki bi nas uspavala. Tiste dele telesa, ki so posebno izpostavljeni mrazu, natrimo z vazelino ali kakšno mastjo. Hrani mo sc s hrano, ki vsebuje mnogo ka lorij, torej s tolščami in sladkorjem. V normalnih razmerah so človekr ni treba bati smrti zaradi zmrznje nja, toda če mora kdo iz kakršneg: koli vzroka preživeti pozimi vso noč na prostem, je bolje, da so pošteno oboroži proti zahrbtnemu in strupenemu mrazu v naših krajih. JO DN! PREZGODAJ Urejuje A. Preinfalk Problem si. 207. Sestavil A. P. Gulajev Beli na potezi zmaga. Jasno je, da je edina nada belega prosti kmet; kako mu bomo utrli pot do dame? Problem št. 208. Sestavil C. Behting Popoldanska bluza iz rožnatega krepa s prednjim delom, pošitim z drobnimi robčki. Ob vratu je zapeta s petljo. — Temnordeča bluza iz satena, obrnjenega na motno stran. Monogram je iz svetle strani. — Elegantna bluza peščenorumene barve, okrašena z gumbi rjave barve, prav takšne, kakršno je krilo. — Dolga bluza iz sivega volnenega blaga. Originalno je obrobljena z istobarvnim satenom, ki na bokih prehaja v ohlapna žepa. • ŽENSKI RAZGOVORI Gdč. B. M., Ljubljana. Za Vaš ne- dostatek, ki pa pri Vaših letih ni tako redek, je najbolj priporočljiva posebna telovadba, ki jo moramo pa redno vaditi, če hočemo doseči zaželen uspeh. Posvetujte se s kakšno učiteljico telovadbe ali kozmetičarko, da Vam bo nasvetovala primerne vaje. Dve takšni vaji sta na primer: vzemite meter dolgo palico in jo primite na obeh koncih. Držite jo vodoravno pred seboj, nato jo pa z zamahom dvignite 'tfz '^avrf, tako ar Ifflnte palico zdaj zadaj ob hrbtu. Kajpak ne smete z nobeno roko spustiti konca palice. Vsak dan naj bo razdalja med rokama manjša. Kolikor manjšo razdaljo boste dosegli, toliko večji bo učinek te vaje. Druga vaja: vzemite v vsako roko pol kile težko ročko ali kakšen drug predmet, težak pol kile (obtežilnik za pisma itd.). Važno je, izkušen zdravnik. Te hormonske in-; jekcije, pilule ali kakšni dingi kor-; monaki preparati niso škodljivi, ven-; dar se je pa že zgodilo, da je reakcija; bila prevelika, če hormonskega postopka ni nadzoroval zdravnik. K temu postopku se zatekajo predvsem starejše ženske, ki so jim prsi uplahnile zaradi bolezni, dojenja itd. Mat v 3 potezah, Lepe variante. Problem št. 209. Sestavil J. Jonas Gdč. K. I., Ljubljana. Tožite, daj imate krhke, brezbarvne trepalnice, ki; se prav slabo podajo k obrazu in dt;-: Tajo Yzraa oci nelep, prnzen. Radi M; vedeli, ali je kakšen dober priporno-« ček za porast trepalnic. Eden izmed? prav dobrih pripomočkov, ki pa po-« časi učinkujejo, je navadna vazelina.? Trepalnice, ki jih vsak večer redno? negujemo z vazelino, si kmalu opo-? morejo, postanejo daljše, odpornejše? in temnejše. Prav tako je izvrsten pri-j pomoček ricinovo olje. Vsa dobraj barvila za trepalnice so izdelana naj bazi ricinovega olja. Vendar Vam ne« bi priporočala, da bi si trepalnice« barvali. To ni posebno lepo, ker umet-j ne trepalnice narede izraz oči trd in« prazen. Ce se jokamo, potimo ali z mo-3 Smo, se nam barva še razmaže pol obrazu. In prav nič ni času primerno,] Se tekamo okrog z debelo pomazani-] mi trepalnicami iu karminastonarde-1 čenimi ustnicami! Ce hočete, da so Vam bodo trepal-J nice hitro popravile, si dajte v lekar-3 ni izdelati tole tekočino: acidum gal-< licum 1.0, oleum ricini 4.0, vaselinumj album 10.0, oleum lavendulae gtl VII.; Vsak večer si naščetkajte trepalnice Z‘ drobno ščetko, ki ste jo kupili nalašč v ta namen in pomočili v to tekočino, ki JJte jo prej nekoliko premešali. Čez noč pustite olje na trepalnicah. Saška NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za oraktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Mat v 2 potezah, JKatalonska otvoritev K. Richter — K. Rohaček Monakovo 1942. 1. d4, d5. 2. Sf3, Sf6. 3. c4, e6. 4. Sc3, Le7. 5. g3 (Iz damskega gambita beli naknadno zavija v katalonsko igro; pri tem že pripravlja žrtev kmeta, ki se je Richter posluži, kjer se le da.) dc4. 6. Lg2, 0-0. 7. 0-0, c5. 8. dc5, Dc7 (Črni torej zares igra na kmeta.) 9, e4, Sbd7, 10. De2, EXc5. 11. e5, Sd5, 12. Sb5, Dc6. 13. Sbd4, tXd4. 14. SXd4, Dc5. 15. Tdl, b5? (črni ničesar ne sluti, drugače bi se prej zavaroval n. pr. s Te8.) 16. Sf5!, Lb7. 17. LXd5, LXd5. 18. TXd5! ed5. 19. Dg4, gG. 20. Sh6 + , Kg7. 21. DXd7. (Beli je zaslužil veliko kvaliteto, kar je za zmago že zadosti; črni damski kmetje pa so še zelo nevarni.) Tad8. 22. Dh3, d4. 23. Sg4, h5. 24. Lh6 + , Kh7. 25. LXf8, ;TXf8. 26. Dh4 (Zaradi slabotne črno rokade je beli še nekaj zasegel; zdaj 'črni zapravi še kvaliteto, vendar je ■ tako ali tako izgubljen.) d3, 27. Sf6+, ;Kg7. 28. Sd7, Bd5. 29. Df6+, Kg8. ; 30. De7 (To izsili šs menjavo dam.) Da8. 31. DXf8-i-, DXf8. 33. SXf8, KXf8. :33.f4, Ke7. 34. Kf2, Ke6. 35. Ke3, K<>5. :36. h3, »5. 37. a3, Kc5. 38. e*. Rd5. ;39. Tdl, Kc5. 40. f5 črni se Je vdal; ; trdnjava je le premočna. Praktični nasveti Če hočete osvežiti tiaropreprogo, jo zdrgnite z metlo, Prste jo namočili v sluui vodi. Pazite pa, da metla ne bo mokra, temveč samo vlažna. Zdaj, ko je zima tu, bo kaj neprijetno pomivati stopnice, ki niso pokrite s streho, kor voda zmrzne. Da se to ne bo zgodilo, dodajte topli vodi pest soli in tako voda ne bo zmrzovala. Kadar kuhale jajca, v trdo, jih najprej pomočite v hladno vodo ali pa vsaj obrišite z vlažno krpo, preden jih daste v krop, ker tako lupina no bo počila. najboljše odvajalno sredstvo * Hladni utrinki Vlačiva da sta obe ročki enako težki. Krožite nekajkrat s tako obteženimi iztegnjenimi rokami proti desni in proti levi. — Masaže Vam ne priporočam, ker jo more izvajati samo strokovnjak in precej stane. Zelo koristne bodo pa mrzle kopeli z nepretrdo ščetko. Te kopeli so posebno primerne zjutraj po telovadbi. Mrzle kopeli ohranijo grudi čvrste. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, zakaj imate slabo razvite grudi. Morda nosite preozko perilo, morda imate slabo držo ali sključeni sedite. Dobra drža je neobhodno potrebna za lepo prsi. Preizkusite se, kako se držite. Dajte si na glavo skodelico — bolje ne iz porcelana — in hodite vzravnani nekajkrat po sobi. Če Vam bo skodelica drčala z glave, pomeni to, da imate slabo držo. Vzravnajte se tako, da vam bo tudi pri hitri hoji obstala na glavi; zdaj ste lahko prepričani, da se dobro držite. Ne pozabite na lepo držo tudi v šoli, pri sedenju doma in na cesti. Skoraj vsi športi so koristni za razvoj prsi. Posebno koristno je plavanje. Poleti torej dosti plavajte. Tudi tenis, veslanje in smučanje so športi; ki pospešujejo razvoj prsi. V skrajnem primeru — ta pa pri Vas še ne pride v poštev, ker sto še mladi — se zatečejo ženske k hormonskim injekcijam, ki jih pa smo injicirati samo Letošnjo zimo bodo Parižanke nosile...; ... veliko raznih telovnikov iz suk-i na. krzna, volne, polovico iz blaga; polovico iz krzna; ; ... lahne in ljubke popoldanske ob-; leke iz volnenega blaga ali baršuna ; pošite z našivki. trakci in lepimi po-; šitki iz drugega blaga; ... zimske komplete, sestavljene iz; širokega rjavega plašča čez drobno1 kockasto blago v rjavi in beige barvi: z ozkim baršunastim ovratničkom: ; ... plašče, ki so zgoraj tesno prile-: gajo, spodaj so pa spredaj zelo nabrani : ... krznene športne plašče, podobne kmečkim, kožuhom, iz koze, ovce in jagnječjega krzna; ... dolgo uhano iz pisanih obročkov, ki jih obesijo drmr v drugega ali pa majhne čopke, sestavljeno iz nežnih biserčkov: ... na roki več zapestnic, na katerih visi vse polno starinskih obeskov, srčki. golobčki, ključki, deteljice in podobno. Okvirjenje slik in goblenov ter vsa steklarska dela izvršujem strokovno ln po zmerni ceni. I. GAMBERGER — Ljubljana Kolodvorska ul. 18 Izda.# K. Bratuža novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkm d, cL j Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani,