Govor maršala Tita v Ptuju
99Ne bomo dovolili, da bi naši delovni ljudje trpeli lakoto, naj se tega nihče ne veseli"
Na nedeljskem zborovanju v Pulju je govoril maršal Tito v prv: polovici svo-jega govora o ugotovitvah ob potovanju po Slovenskem Primorju in Istri, o ukre-pih za izgradnjo Istre, o izgotovitvi na-šega Petletnega plana, o pravilni rešitvi naconalnega vprašanja, o odkupih, o investicijah kapitalne izgradnje in dniž-benega standarda.
V drugi polovici govora je med dru-gim  dejal:
Tovariši in tovarišice! Od kod ta upornost, od kod ta polet, od kod ta ustvarjalnost pri naših ljudeh in od kod \o, kar so naši ljudje v praksi spoznali, kaj lahko store z lastnimi silami, od kod to, da se naši ljudje zavedajo, kam gredo, ne v kapitalizem, ne na zapad, lemveč da grade socializetn in svojo boljšo ter sreinejšo bodočnost. (Odo-bravanje in dolgotrajem aplavz.) Od kod to, da vidijo naši ^judje vsakodnevno rezaltate svojega ustvarjalnega dela, kl jih vzpodbuja k ie večjim žrtvam, k 3e večjim naporom, k še večji nstvarjal-nosti. Poglejte, tovariši, ta borba, ki so jo naši ljudje vodili v zadnjih mesecih polletnega plana, Je bila prava bitka po tovarnah in raznih ustanovah, rudnikih, cestah, na železniških progah in v transportu sploh, na Avto-cesti in tako dalje. Povsod se je naš delovni človek, naš delavec boril z vsemi svo-jimi silami, da na delu dokaže, da nri gradimo socializem, povsod Je naš de-lovni človek, ysak naš delavec hotel dati vse od seHe. (Odobravanje.) In za-res, v tem veličastnem naporu, v tej ve-liki bitki za Petletni plan, a to pomeni za ustvaritev socializma in srečnejše bodocnosti, so naši l]ud]e dostofao po* ložili svoj izpit. Potemtakem nam vse to lahko služi kot zagotovilo, da nam ne bodo nobene zapreke, ki bi se še lahko pojavile na naši poti, onemogoči-le, da izvršimo to, kar smo zamislili. (Zbrano ljudstvo gilasno aplavdfra in kli-Le CK KPJ vn tov. Titu.) Razume se, tovariši, da naSi Ijudje občutiio hidli pomanjkanje. Če ne bi bilo pomanjka-nja, potem ne bi bilo potrebno graditi tovarn. Mi vemo, da |e pomanjkanje, stvar je samo v tem, da bo to, kar ima-nio, pravilno razdeljeno, stvar je v tem, če dobijo tisti ljudje, ki vlagajo naj-večje napore, to, kar iim Je potrebno za vzdrževanje njihove fizične moči. To je tisto važno, za kar moramo skrbeti in zato smatram za potrebno, da pouda-riin tukaj neobhodnost uravilne politike do vseh tistih, *ki vlagajo svoj zttoj, da bi Tistvarili srečnejšo bodočnost našim narorlora. Zato mora skrbeti vsak naš fMnkcionar, vsi Uudski odbori. komitetl in sindikalne podružnice. Našl delovni 1 ?*tc'fe bodo razumeli, če česar ni Iz ohiektivnih razlogov, toda če kdo ne dela pravilno in ^e Ijudie ne dobe «jo-tovih življenjskih potrebščin, čeprav 1tt» imamo, potem naši delovni Ijudje tega ne morejo sprejeti in morajo proti temu nastopiti ter kritizirati take organe ob-lasti in take funkcionarje, ki imajo ne-pravilen odnos do potreb naših delov-nih Ijudi. Pravim vam, tovariši, da so v tem pogledn pri nas še napake. Ra-zurae ser da imamo velike težkoče. še nimamo vsega, kar je potrebno za vsak-daaje življenje. Mi si šele sedaj ustvar-jamo pogoje za hiteT dvig življenjske ravni. Toda že sedaf moramo vzpored-no z velikimi napori za izvršitev na-šega Petletnega plana postopoma iti na-prej v dvigatiju življen|ske ravni naših delovnih Ijudi. Zdi se tni, da bo letos dobra letina. To |e za nas dobra In važna stvar, ker vem. da \e nekdo želel, da bi bila siiša in da nam zrno ne bi vzklilo. fSmeh in aplavz.) Toda natn 1e vzklilo in mi bomo imeli kruha. če W prišlo do vprašania, da ne bi imeli do-volj doma, bi mi vložili še več napo-rov, da bi dobili jz na§e zemlie vef rud in da bi za njih knnili kruh tamka) kjer ga Imajo. fOdobravanie) Mi ne bomo dovolili. da bi naši delovni Ijudfe tmeli lakoto. nai se tega nihfe ne ve-seli, Potemtakem sem preprican, da vsi naši delovni liiidie raznmefo položa|, v katprpm se nahajamo in da bomo iz n)e-ga izSli kot zmaqovalcl. (Vsi pri.sotni enodušno odohravajo in dolgo kličejo tov. Tiiu in Partiji.)
Dovolite mi, tovarfši fn tovarišice da se sedaj ozreni na mednarodne odnose, odnosno na nekatera vprašanja medna-rodne politike. Vi ste vsi priče tega, kar se je pred kratkiin odigralo z delom Koroške, v katerem živi slovenski ži-veli, ki se je boril, za katerega smo vse storili, da b! bil priključen k svoji ma-tični državi Tu je bilo izvršeno dejanje, ki ni v čast ne tistim na zapadu in ne Sovjetski zvezi. Le-ti so izvršiii dejanje na račun tega slovenskega življa, na račun Slovenske Koroške, na račun Ju-
goslavije Če bi to storili pod predpo-stavko, da je bilo od tega odvisno vprašanje vojne in miru, pod predpo-stavko. da se nikakor ni tnogel najti drugi izhod, potem bi se to še nekako lahko razumelo. Toda, ker so to oni sto-rili tako in ker so potem, ko so storili, dejali, da smo mi krivi, ker so to storili, t j. da smo se mi za njihovim hrbtom z iniperialisti pogajali pred letora all dvema 0 Slovenski Koroški, potem tega ni mogoče razumeti, aiti opraviiiti. Mi-nister za zunanje zadeve Višinski fe izrazil v svoji izjavi. ki jo je dal po tem famoznem sporazumu, veliko neresnlco.
Nl res, da bi se mi kdaj koli z itnpe-rialisti sporazumevali 0 Koroški brez njihovega znanja. Mi smo iib vedno 0 vsem obveščali, toda njim je sedaj to potrebno, da bi našli iz te situacije. ki jim bo ntnogo škodovala, izhod na naš račun. Ne boste na naš račun, vi ste pro-dali Slovensko Koroško in izvolite sedaj nositi vse posledice. Mi nočemo. ml «e nismo odrekli našim pravicam do Koroške in se jim ne botno nikoli odrekli Stvar je Sarao v tern, da mi razumemo današ-nje stanje v svetu, da smo disciplinirani, kadar se tiče ohranitve miru. (Aplavz in dolgotrajno odobravanje).
PreJdimo sedaj na vprašanje Trsta. Zvedeli ste pred nekaj dnevi, da je mo-rala naša Vojna uprava izvršiti zame-njavo lir v dinarje. K temu so jo prisi-Hli pravzaprav ekonomski razlogt. Mi s tera nismo kršili mirovne pogodbe, tetnveč smo morali podvzeti gotove tnere, da bi zboljšali ekonomsko stanje v coni »B«, ki je po krivdj okupacij-skih oblasti v coni -A •¦< popolnorna eko-noinsko izolirana od cone »A«. Ne mi, temvtO om so stalno kršili razne točke mirovne pogodbe. Tukaj bom navedel samo nekatere primere kršitve tnirovne pogodbe od strani Italije. Na primer: Italija je dolžna po členu 11., priloga 7. mirovne pogodbe preskrbovati Svobodno ozemlje Trsta z vsemi potrebnimi do-mačimi in tujimi plačilnimi sredstvi, dokler se ne ustvari poseben denarni sistem za STO. Vlada FLRJ ie l. 1947 in 1948 večkrat brezuspešno interveni-rala pri Ualijanski vladi< naj izvrši svoio obvezo v odnosu do cone »B«, ki je pod iugoslovansko vojno upravo. Dalje ie Italija po členu 8., priioga 10. mirovne pogodbe dolžna še nadalje plačevati clvilne in vojne pokoinine osebam, ki so dobila državljanstvo STO. Vlada FLRJ ie v itnenu Vojne uprave jugoslo-vanske cone STO ponovno brezuspešno interveniraia pri italijanski vladi, naj pristopi k izvršitvi te obveze. Italija je s sklenitvijo finančnih sporazumov ;? angloameriško cono od 9. marca. 6. maja in 22. septembra grobo prekršila mirovno pogodbo in to čl. 24., priloga 6. S temi sporazumi se med drugim določa da se vsi obstoječl trgovinskl in plačilni spo-razami med Italljo Jn drugitni državami
smatrajo kot veljavnl za cono »A«, a sporazuni od 9. marca predstavlja po-polno monetarno, carinsko ln finančno unijo cone »A« STO z KsOjo To ie sa-mo nekaj primerov krSJtev mirovne pogodbe od strani Italije v pogtedu Trsta. Toda že teb je dovolj, da poka-žejo, zakaj smo ml morali izvršiti zaraenjavo lir za dinarje Poleg tega vam le znano, kako so potekale volitve v STO. Znano vam Je. da ie prišel v Trst gospod De Gasperi, predsednik italiianske vlade, ki }e bael govor kot 4a ie že gotovo dejstvo, da }e STO pod Italijo.
I Na ta naš ukrep so dvignili sploSen j alarm, razne reakcionarne sile in vodl-| telji tam obtožujejo Jugoslavijo, da krši mirovno pogodbo. (Proč z reakcijo!) Mi pa jih vprašujemo: čemu se toliko raz-burjate za ta STO. saj ni vaš. Po mirov-Di pogodbi bi morali že zdavnaj imeti guvernerfa, toda izjava, ki so |o dale Amerika, Anglija in Francija. da bo STO pripadlo Italiji. — |e enostranska izja-va O tem bodo morali vprašati tudi Jugoslavijo prav tako, kakor Italijo, da na| pove, kaj misli kako se nai re§i vprašanje tega ozemlja Mi ne prizna-vamo nikakršnih enostranskih pravtc pri reševanju vprašanja STO. Tu morajo vprašati tudi nas oe more|o kar tako enostransko vodlti razgovorov. (Dolgo-trajno odobravanie) Hocemo tudi kaj reči, hočemo hidi. da nas vpraSafo. kaj in kako misiimo o STO kafti mi se tokrat nočemo odrefj pravic, ki jih tu imamo. Toliko o tem in nif vef pa se na| preveč ne razburfajo. Mi poznamo svoje pravice in svo^e obveze 'Dolqo-trajno adobravanje in klicanje tovari-ku Titu.)
Tovarlši in tovartSice! Sedaj bi se ho-tel dotakniti z nekal besedami vpraša-nja odnosov do Grčije. V časopisih či-tate skorajda vsak dan, da pride če-stokrat do spopadov na grški raeii na ta nafin ker raonarhofašisti le-tam kale mir ali pa prehajajo čez mejo. Spominjate se, da je pred kratkim bilo prizadetih 18 našib vojakov, ki so slufajno zatavali ter prešli grško ozemlie, kjer so fih ali ranili ali ubili. Prav tako se spominja-te, da so ored kratkim napadli našo vas Skofivir pri čemer je prav tako padlo nekaj našib Ijudi Proti obema sluča-jema smo protestirali, vendar ne vemo, kako bo pri OZN odjeknil ta naš pro-test in ali bodo prispeli kaki pozitivni odgovori ali ne. Pred kratkim se je zgo-dilo, da so grškj vojaki prešlj na naše ozemlje, pri čemer je padel grški vo-fak na našem ozemlju. Vsak dan pride do streljanja, zaradi česar padajo na naše ozemlje stotine in stotine granat in krogel, kakor da bi vodili malo voj-no tam spodaj. Podvzeli smo korake ter zahtevali, da n$j OZN naredi temu ko-nec  Vsi pozivl   grški   vladi   so   ostali
bfez ospeha. Ne moremo apejirati na Gafdarisa, ker zelo dobro vemo, kaj so monarhofašisti. Naši protesti pri njih r-lso nlč koristlli. Ponaiajo se zelo drz-no, toda to, razumljivo, lahko Una zelo slabe nadaljn)e posledice, za katere pa nti ne odgovarjamo. Pred aekaj dnevi je — naj vam seda) pokažem drugo plat te zadeve ter njega ozadje — sporoči-\m radijska postaja Svobodne Grčije, da soo se rai na naš^m ozemlju dogovorili z grškimi monarhofašisti, da bomo pu-sttli preko našega ozemlja napasti de-mokratične s*le. Večje podlosti, večje nesjramnosti, ki je gotovo niso izmisllli grški tovariži v svoji glavi, temveč ne-kdo drngi, medtem ko so ond samo pre-nesli, po mojem prepričanju še nihče do daaes ni slišal. Ob istem času, ko teče kri naSih ljudi, kl so jo prelili monar-hofašisti, so se našli ljudje, ki nas obto-žujejo, da paktiramo z grškimi monar-hofašisti. Ljudje v Demokratični Grčiji so se dali torej zavesti z zadevo, ki ima lahko in ki bo verjetno imela usodne posledice za griko osvobodilno vojno. Igrajo se s krvjo, ki jo vsak dan lljejo herojski bord proti svojim Uačiteljem, omadežujejo to kri zaradi svojih nepo-štenih namenov, pa tndi nas, da bi po-kazali upravič«»ost svoje resolucije, da bi kTivico za poraz grške Demokratične annade — v kolikor bi do tega prišlo — prevalili na naša ramena, čeprav nismo najmanj krivi. Toda njim ne bo uspelo, da bi to storili. Do česa je vse to dovedlo? Iz23ivan]a monarhof ašis-r>v ogražajfo življenja naših državljanov, z drnge strani pa nas klevetajo. Prišlo je do te-ga, da bomo morali to mejo popolnoma zapreti ter zavarovati življenja delov-nih Ijudi naše države na tem mestu. Mi-slim, da je to mišljenje vseh naših dr-žavljanov, kajti vsak naš človek se vprašuje, kako dolgo bo šlo tako na-prej in kam vse to vodi. Nekega dne se mora rešiti. Jasno je, da ne smemo pri tem kazati omahljivosti, nikakršnih slabo?ti, temvec Irdnost, kajti braniti moramo izgradnjo socializma v naši dr-žavi, branili jo bomo proti vsakomur. (Dolgotrajno   (>dobravanje   in   aplavz.)
Apeliral bi še samo s tega mesta na zahodne sile, predvsem na Ameriko ln Anglijo, naj resno dovzamejo vse te provokaclje in da store temu konec. Ob istem času izjavljamo, da ne bomo do-volili, da padajo naši ljudje, da padajo naši državljani. Toliko o vprašanju Gr-čije.
Kakšni so pa odnosi z vzhodnimi drža-vami? Veste, da nara je Češkoslovaška odpovedala investicijske pogodbe, veste, da je Madžarska prekršila reparacijske ter druge pogodbe Znano vani je, da nam Je v zadnjem času odpovedala in-vesticijski sporazum Poljska, ker vidi, da ne umiramo od lakote, prav tako pa veste, kakšno poMtiko vodi Sovjetska zveza napram nam, kakor vam je tudi znano stališče Bolgarije in avanturistov v Albaniji. Z eno besedo: za naše ljudi so danes Sofija, Bukarešta in Tirana prave džungle v katerih napadajo naše Ijudi na sredi ulic, kakor da bi se naha-jali v takih državah, v katerih ni nobe-nih zakonov, ali kakšnega mednarod-nega prava. Razumljivo je, da nas ne bo zavedlo srce ter da bi se prenaglili. Tu moramo delati z možgani. Mi vemo, kaj tnisli bolgarsko, albansko, romun-sko in madžarsko Ijudstvo Mi verao, kaj misli sovjetsko, poljsko in češkoslovaško Hudstvo, pa se zaradi raznih provokacij ne mislimo ločiti od njih Ijudstva. Mi ljubimo to ijudstvo, ne ljubimc Pa raz-
nib avanturistov, provokatorjev in kle-vetnikov. Ljudstvo pa Ijubimo ter bomo tu pokazali svojo skrajno potrpežljivost. Rečem naj še, da ne služi v čast teb držav, niti mednarodnemu delavskemu gibanju takšno postopanje, ki ga nimajo niti proti najhujšemu sovražniku socia-liztna.
Mi ne zahtevamo od vzhodnih držav nikakršne pomoči, nismo od njih zahte-va4f-poiHcči tudi prej, temveč smo za-btevali enakopravno trgovanje, denar za denar — blago za blago, kajti vemo, da tudi oni potrebujejo prav toliko, ka-kor mi. Oni so se sedaj temu odpovedali A Toda mi bomo naše blago, vkohkor ga oni ne žele, prodali tja, kjer je mogoče, ker ne bomo dovolili, da bi naš delovni človek zaradi tega stradal. Mislim pa, da bo zaradi tega težje njim kot nam, ker je blago tudi njitn potrebno. Sma-trajo, da zaradi tega, ker ves čas plašijo naše Ijudstvo, češ da prehajamo v im-perializera, ne bomo smeli prodajati naše blago kapitalističnim državam teni-več da bomo sedeli in čakali, da se nas usmilijo. Ne, mi bomo trgovali, ker tudi oni trgujejo. Mi vemo, da je to- kar oni govore, samo propaganda ter nič več, tega se pa ne bojimo. (Dolgotrajno odo-bravanje). Za baker, svinec in druge rude, ki jih borao prodali na Zahod botno sprejeli valuto ter kupili stroje ter druge stvari, ki so nam potrebne. S temi stroji bomo zgradili socializem tukaj pri nas Mislim, da niso toliko nespametni da ne bi vzeli od nas onega, kar jim je potrebno. Z Zahodom imamo vzpostav-Ijene gospodarske odnose brez kakršnih koli političnih koncesij kar vam je znano. Ko prodajamo svoj baker ter ku-pujerao stroje, ne prodajamo svoie za-vesti in svoje duše, temveč samo baker. (Enodušno odobravanje in klicanje tov. Titu in Partiii).
Tovariši in tovarišice! Slišali ste, da se sedaj mnogo piše in govori 0 poso-jilih. Govorili smo, ko se je preje pisalo o posojilih, da to ni res. Danes pa je resnica, da i;Y:emo in da bomo vzeli po-sojilo, če nam ga bodo hoteli dati ker nam je posojilo potrebno in bo koristno tudi za one, ki nam ga bodo dah. ker bomo z njega pomočjo nakupovali razno njihovo blago in stroje. Mi za to poso-jilo ne mislimo kupovati topov, tankov in drugega orožja, temveč kmetijske stroje, stroje za naše rudnike, da bi naši Ijudje lažje delali, prav tako pa tudi razne predmete za široko potrošnfo itd Če nam dado posojilo Dod temi poiroii ie prav, če pa ne — pa nam ga ni treba. Mi bomo pač rinili naprej, kakor bomo mogli.   (Silen  aplavz  in   odobravanje.)
lo bi vam imel reči o naš! zunanji poIHiki Ne dovolite, da bi vas zavedle razne pripovedke ter natolcevania raz-nih radijskih postaj. Tu na samem tnestu vidite vsakodnevno stvarnost Vi naj-bolje vidite in veste, kaj je in kako !e pri nas, nam pa je do vašega mišljenja in do nobenega drugega. Ta resnica ter to vaše mišljenje bo dospelo do posled-njega kot čka na zemeljski krogli vsak delovni človek bo upoznan z vašim miš-Ijenjem, z našo stvarnostjo, z resnico, za katero se borimo. Mi bomo pod ge-siom borbe za resnico, za uresničitev Petletnega plana, za socializem — zma-gali.
Naj živi naša FLRJ!   (Živela)
Konec govora maršala Tita je po-zdravilo tisoče Ijudi Pulja Istre in Slovenskega Primorja z dolgotrajniml ovacijami. V toku dne, vse popoldne in globoko v noč je trajalo Ijudsko rajanie po parkih iu ulicah Pulja.