Umrl prelat msgr. dr. Janko Hornböck
V torek, 13. februarja 1990, je v celovški bolnišnici um*l dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu prelat msgr. dr. Janko Hornböck.
Pogreb rajnega bo v soboto, 17. februarja, ob 14. uri, v Podgorjah v Rožu.
O njegovem delovanju in življenju lahko več preberete na 4. in 5. strani.
rm

LETO XXXXII. Številka 7
Cena 8,— šil. (10 din)
petek,
16. februarja 1990
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Proslava Hugo Woltu v spomin
V sredo, 14. 2., sta KKZ in SPZ priredili v javnem studiu koroškega radia v Celovcu slovesnost ob Prešernovem dnevu — slovenskem kulturnem prazniku; hkrati so obeležili tudi 130-letnico rojstva skladatelja Huga Wol-fa (13. 3. 1960, Slovenj Gradec — 22. 2. 1903, Dunaj).
Življenje in delo Huga Wolfa je predstavila Jasna Novak Nemec iz Ljubljane; ob spremljavi klavirja (Horst Knauder in Milena Josifovič) so nekaj njegovih pesmi zapeli Gabrijel Lipuš (bariton), Eva Novšak Houška (mezzosopran) in Janez Kampuš (bariton). Več o proslavi prihodnjič!
Dr. Busek in nadškojt Šuštar prideta v Tinje
Katoliški dom prosvete SO-DALITASvTinjah vabivokviru cikla predavanj „Manjšinska politika v AVstriji — na novi poti?“ na dve zanimivi predavanji, ki bosta v sredo, 21.2., ob 19.30 v Tinjah.
Zvezni minister dr. Erhard Busek bo predaval na temo „Verträgt das europäische Haus die Volksgruppe?“
Ljubljanski nadškof, metropolit dr. Alojzij Šuštar pa bo predaval na temo
„Mir in pravičnost za vse“.
Diskusijo po predavanjih bo vodil dv. sv. dr. Reginald Vospernik.
Prisrčno vabljeni!
Pred volitvami opozicija Slovenije na obisku pri KEL
Koroški Slovenci niso samo
most, ampak naš partner
Koroška enotna lista poziva vse njene volilce in rojake, da darujete za tiskovni sklad za
„DEMOKRATIČNO OPOZICIJO SLOVENIJE (DEMOS)“
na konto štev. 1000.33571 pri zvezi Bank v Celovcu.
Volitve v Sloveniji bodo že 8. aprila 1990!
SKUPNOST JUŽNO KO ROS K IH KMETOV vabi V na
KNECKI PLES
v soboto, 17. februarja 1990, ob 20.00 pri FLORIJANU v VOGRČAH
Za ples igra ansambel
IUANA RUPARJA
Vso obiskovalce kmečkega plesa v Vogrčah čaka
BOGAT SREČOLOV
s tipično kmečkimi dobitki!
POSOJILNICA BANK
_? PLIBERK
ksš partner v denarnih zadevah!
r.
DOBER NAKUP — DOBRA ŽETEV GNOJILA — SEMENA
ZADRUCA PLIBERK
V četrtek, 8., in petek, 9. 2. 1990, je bila v gosteh pri KEL Združena slovenska demokratična opozicija DEMOS. Prvi dan so bili na sporedu razgovori s koroško-slovenskimi strukturami, ki zagovarjajo samostojno politično in gospodarsko delovanje naše narodne skupnosti, v petek pa so se predstavniki DEMOS srečali z zastopniki večinskih strank in koroškega tiska.
Obisk DEMOS je v javnosti zelo odmeval,
saj se je Združena demokratična opozicija predstavila kot resnična alternativa trenutnemu vladajočemu režimu.
V delegaciji DEMOS so bili dr. Jože Pučnik, predsednik DEMOS in Socialdemokratov, Lojze Peterle, podpredsednik Krščanskih demokratov, Marjan Podobnik iz Slovenske kmečke zveze, Janez Janša iz Slovenske demokratične zveze in Jože Gošnik v imenu Zelenih Slovenije.
Na tiskovni konferenci so zastopniki DEMOS (z leve Janez Janša, Marjan Podobnik, dr. Jože Pučnik, Lojze Peterle in Jože Gošnik) ter predsednik KEL (Karel Smolie) javnosti predstavili namen in cilje Združene demokratične opozicije.

Politika
GLOSA
„Slovenski Vestnik“ nadaljuje s svojo dolgoletno načrtno gonjo proti poslancu Smolleju, zdaj celo s popolnoma nekorektnimi novinarskimi sredstvi. Pri svojih bralcih skuša zbuditi vtis, da je EL Pliberk s podpis n o akcijo nastopila proti Smolleju. EL Pliberk je ta teden omenjeno dejstvo na frakcijski seji zavrnila in ga bo posredovala javnosti. Nadalje je EL zavrnila tudi neobjektivno postopanje Vestnika, ki se o tej zadevi ni prej povezal z EL; isto velja tudi za iniciatorja podpisne liste.
Namerno napačno poročanje...?
Očitno vestnikarjem pride prav vsako sredstvo, ki blati poslanca; v vseh letih njegovega delovanja v parlamentu kaj pozitivnega v Vestniku ni bilo mogoče prebrati.
Tistim vetrogončičem, ki se po potrebi pobarvajo kot kameleoni in ki preskakujejo od stranke do stranke, pa nudi obilico propagande in prostora. Je to tisti objektivni pluralizem, ki ga želi zastopati uredništvo „SV". . . ?
PREBERITE
2 EL Pliberk: Podpisi proti „Smollejevi politiki razdiranja“ j
Ta trditev je nepravilna.
Podobne podpisne ukcijeA tečejo tudi pri slovenskih štu-l dentih v Gradcu in na Du-\ naju, znotraj EL r Pliberkuf ter pri gradiščanskih Hrva\ tih.
Tudi ta trditev Slovenskega vestnika ne ustreza resnici.
Tej številki Našega tednika smo spet priložili položnice za volilno pomoč združeni opoziciji v Sloveniji.
STRAN q petek,
16. februarja 1990
STRAN q petek,
vj 16. februarja 1990
10. oktober: odgovor NSKS (n ZSO
Deželni glavar Haider je ob pogovorih na priprave praznovanja obletnice plebiscita pozval obe slovenski osrednji organizaciji, naj se do 10. februarja razjasnita, če sta pripravljeni sodelovati pri deželnih prireditvah. Narodni svet je glede tega kolegiju deželne vlade sporočil, da je načelno pripravljen sodelovati, tako na pripravah omenjene deželne proslave, kot tudi pri prireditvah samih, pod pogojem, da bodo upoštevali vsebinske predloge koroških Slovencev.
S tem v zvezi NSKS v pismu poudarja, da je sodelovanje vezano izključno na zagotovilo deželne vlade, da bodo letošnje oficialne plebiscitne proslave potekale v duhu sprave med obema narodnima skupnostima ter da-bodo imeli koroški Slovenci možnost pri oblikovanju sporeda. V ta namen je NSKS posredoval deželni vladi izdelan osnutek, katerega smo že objavili v Našem tedniku. Osnutek le-tega naj bo tudi osnova pogajanj z deželno vlado. Svojo dokončno odločitev glede sodelovanja pa si NSKS pridružuje do zaključka oficialnih programskih priprav. Zveza slovenskih organizacij je posredovala deželni vladi odklonilno stališče in ne bo sodelovala ne na pripravah in tudi na prireditvi sami.
Deželni glavar podprl zahtevo po slovenskem parlamentu
Deželni glavar dr. Jörg Haider je pretekli teden podprl zahtevo po demokratizaciji znotraj slovenske narodne skupnosti. Predlagal je, da bi deželna vlada prevzela vse stroške za volitve v „slovenski parlament.“
NSKS je Haiderjevo pripravljenost pozitivno ocenil in poudaril, da je demokratizacija edini izhod iz trenutnega položaja, ko obe osrednji organizaciji lahko ena drugo blokirata pri iskanju odločitev.
Predlog glede volitev v „slovenski parlament“ je tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm že odklonil.
Seja rožanskih občinskih odbornikov:
0 najbolj demokratičnem načinu voljenja županov
Občinski odborniki Enotnih list v Rožu so se minuli petek srečali pri Korenu v Bilčovsu na razgovor o aktualnih političnih temah. Intenzivnadiskusija je tekla o direktnih volitvah župana, kakršne predlagata SPÖ in ÖVP. Občinski odborniki iz Roža so bili mnenja, da bi bilo najbolj demokratično, če bi imeli volilci pri enih in istih volitvah možnost enkrat voliti stranko kot tako, hkrati pa dati glas svojemu kandidatu za župana. Iz tega sledi, da bi imele pri takem volilnem postopku tudi osebnosti manjših strank možnost biti izvoljene za župana.
Tekla je tudi diskusija o Rožanski avtocesti, za katero že obstojajo načrti. Po njih naj bi tekla južno od Celovca in bi prizadela Stugo, Bistrico v Rožu in Št. Jakob. Realizacija take avtoceste bi pomenila razbremenitev avtoceste pri Vrbi in po vsej verjetnosti tudi preusmeritev težkega prometa proti jugu čez Rož. Ker je ta dolina ekološko že itak najbolj obremenjeno območje, občinski odborniki Enotnih list odločno nasprotujejo takim načrtom. Obenem tudi predlagajo, da občine v bodoče nastavijo ekološke svetovalce, ki bi stalno opozarjali na varstvo okolja.
DEMOS zeli ministrstvo za zadeve Slovencev po svetu
V slovenskem parlamentu naj bodo zastopani fl Sluvenci!
Predsednik KEL poslanec Karel Smolle je sprejel združeno slovensko opozicijo.
V četrtek in petek prejšnjega tedna je DEMOS, združena demokratična opozicija v Sloveniji, gostovala pri Koroški enotni listi. Ob tej priliki je predstavila svoj program širši javnosti; pogovarjala se je tudi s predstavniki večinskih strank SP in VP, s tajnikom Rohrom in Wuttejem, in z zastopnico zelenih Harri-chovo. V četrtek je KEL vabila na pogovor med DEMOS in slovenskokoroškimi strukturami, ki zagovarjajo samostojno pot v politiki in gospodarstvu; srečanja se je s koroške strani udeležila vrsta občinskih odbornikov, kmetov in zadružnikov.
Karel Smolle je na srečanju poudaril, da je sodelovanje med KEL in DEMOS sad skupne politične linije, namreč samostojnega in demokratičnega zastopstva; menil je, da bi tudi koroški Slovenci potrebovali neke vrste DEMOS, da bi dvignili notranji pluralizem in demokratičnost.
Predsednik DEMOS dr. Jože Pučnik je dejal, da Slovenija trenutno polaga temelje normalnemu družbenemu življenju, da ne gre za reformo, temveč za kultur-no-politično obnovo Slovenije. Edini izhod iz krize je demokraci-
ja, „čeprav vemo, da penicilin ne zdravi vseh bolezni“.
Čeprav je razvoj demokratizacije v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji na zunaj počasnejši kot drugod, pa Pučnik takšno gibanje zagovarja, ker smatra, da bodo na ta način konec koncev hitreje prišli do demokratičnih struktur kot drugod. To se zna zgoditi.
Predsednik DEMOS je dejal, da ima DEMOS namen spremeniti status Slovenije v Jugoslaviji „Mi smo za konfederacijo, a samo pod pogojem suverenosti Slovenije“. Sploh pa bo treba pojem „konfederacija" jasno določiti.
DEMOS se bo zavzemal za takojšno sanacijo slovenskega gospodarstva; v tej zvezi je
Pučnik omenil, da dinar ne bo dolgo zdržal, ker je njegova konvertibilnost zgolj umetna.
V pogovorih je vprašanje zamejcev oz. Slovencev po svetu igralo pomembno vlogo in zastopniki DEMOS so brez ovinkarjenja poudarili, da je zanje to vprašanje pomembno in da ga bodo vpletli v pravilni državni okvir. Navdušujejo se nad ustanovitvijo ministerstva za zamejska in izseljeniška ter zdomska vprašanja, prek katerega bi v slovenskem parlamentu imeli mesta tudi Slovenci izven Slovenije. Seveda le-ti ne bi imeli pravice glasovanja, vsekakor pa bi lahko posegali v razpravo in tako oblikovali občo slovensko politiko. Zastopnik krščanskih demokratov, Lojze Peterle, pa je opo-
zoril, da je treba narodne skupnosti pojmovati kot partnerje in ne kot most. Na splošno pa velja geslo, da v meddržavnih in sosedskih odnosih zamejci ne smejo predstavljati samo drobiža, ampak morajo biti subjekt, ki je v te stike vključen.
Slovenija je mednarodno javnost opozorila nase tudi zaradi Jedrske elektrarne Krško. V tej zadevi DEMOS zagovarja odstop od jedrske energije; najbolj odločni pa so Zeleni, ki zahtevajo takojšnje zaprtje elektrarne _ v Krškem in rudnika urana na Ži-rovskem vrhu pri Škofji Loki; potrebne so tudi meritve kakovosti zraka, ker uradnim podatkom milo rečeno ne verjamejo. S pomočjo posredovanja poslanca Smolleja bodo Zeleni kupili te merilne naprave. Gošnik, zastopnik Zelenih, je Smolleja tudi prosil, da pomaga pri vzpostavitvi stika z ministrico Flemming, ka-
teri sedanji vladni šef Šinigoj ne odgovarja na pisma. Smolle je obljubil, da bo storil vse v tej smeri.
Janez Janša je povzel, da je demokratični parlament ključno vprašanje demosovega uspeha; z Avstrijo pa sta jima skupni težnja po demilitarizaciji in enotna Evropa. Upa, da bo to s prijatelji—zamejci laže doseči.
Marjan Podobnik (Slovenska kmečka zveza) pa je izjavil, da je ta obisk tudi podpora v boju za preživetje.
DEMOS, ki podpira tudi zamisel svetovnega slovenskega kongresa, pri vigrednih volitvah pričakuje od 45—65% glasov. Te volitve bodo sicer svobodne, ne pa še demokratične, saj je vpliv partije še vedno ključen. Resnične demokratične in svobodne bodo šele naslednje volitve.
Franc Wakounig
Dunajski študentje se zopet bolj aktivno vključujejo v politiko
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju je imel Ja teden pogovor s predstavniki obeh osrednjih koroških organizacij. Študente in študentke je zanimalo predvsem stališče NSKS in ZSO o plebiscitnih proslavah, o volitvah v državni zbor ter politična ocena položaja v Sloveniji. Študentje so izrazili željo, da naj se v prihodnje bolj upošteva mnenje mlade študirajoče mladine, ki se želi bolj aktivrio vključiti v politično življenje narodne skupnosti. Tako hoče KSŠŠD konkretno sooblikovati možne alternativne prireditve ob praznovanju 10. oktobra. Odslej bo imel KSŠŠD v Našem tedniku tudi svoj kotiček, 'v katerem bo lahko javnosti po želji tolmačil svoja stališča.
Na pogovoru je zastopal NSKS predsednik dr. Matevž Grilc, ZSO pa tajnik dr. Marjan Sturm.	s. K.
Politika
Prijavite otroke v dvojezične višje strokovne šole
Primanjkuje strokovni kader z večjezično izobrazbo
Višja trgovska izobrazba pridobiva na pomenu. Posebno faktor večjezičnosti je v tej stroki izredno velikega pomena, in sicer še posebej v času, ko po vsem svetu odpirajo meje in se gospodarski posli odvijajo ne le v okviru ene države, ampak tudi prek njenih meja.
Zato je povpraševanje po kvalificirani delovni sili z dvo oziroma večjezično izobrazbo izredno veliko. To velja na Koroškem za mešana podjetja, prav tako pa tudi za avstrijska podjetja, ki poslujejo s partnerji v inozemstvu. Da je tako sodelovanje tudi na gospodarskem področju zelo pomembno, so v zadnjih letih dokazovali številni obrati in podjetja, ki so intenzivno delovali v prostoru Alpe-Jadran.
Predsednik jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu, dr. Rudi Kropivnik, nam je posredoval podatke o potrebi po strokovnem kadru v slovenskih podjetjih na Koroškem. Iz njih je razvidno, da primanjkuje predvsem strokovnega kadra z višjo trgovsko izobrazbo in z znanjem dveh ali več jezikov. Zato sta Višja strokovna šola z zaključkom mature v Št. Jakobu kot tudi realizacija dvojezične trgovske akademije ne le za narodno skupnosti kot tako, ampak tudi za celotno koroško gospodarstvo izredno velikega pomena. Izkoristite možnost in vpišite svoje otroke v te šole. Dobra strokovna izobrazba in znanje več jezikov sta najboljša podlaga za kvalificirano delovno mesto.
V naslednjih številkah Našega tednika bomo predstavili posamezne gospodarske stroke in podjetja, ki iščejo ljudi z dvojezično trgovsko izobrazbo.
Komentar
Danes, v petek, na Dunaju tečejo pogovori med zveznim ministrstvom ter koroško deželno vlado o novi ureditvi manjšinsko-šolskega zako-
kjer pa se vsaj sedem šolarjev prijavi k dvojezičnemu pouku, naj bi bil možen tudi dvojezični pouk. „Pravico do tega naj bi imeli samo člani slovenske narodne skupnosti,“ je dejal vodja deželnega urada dr. Ralf Unkart.
To je zdaj očitno ključno vprašanje. FPÖ in Haider v tem sklopu zahtevata zrelostni izpit iz slovenščine za šolske začetnike, kar pa odločno odklanjata predsednik ÖVP dr. Christof Zernatto in predsednik SPÖ dr. Peter Ambrozy. Stranke so v tem vprašanju zapustile doslejš-njo trostrankarsko enotnost v zvezi z manjšinskim vpraša-
SPÖ in ÖVP proti zrelostnim izpitom iz slovenščine
na. Pretekli ponedeljek do skupnih pogovorov na Koroškem ni prišlo, ker je bil na seji pedagoške komisije prisoten KHD, katerega pa NSKS in ZSO ne smatrata za kompetentnega za odločanje o tem vprašanju.
Zastopnik NSKS, tajnik mag. Marjan Pipp, in zastopnik ZSO, tajnik dr. Marjan Sturm, sta zato zapustila sejo. Pred dunajskimi pogovori pa se je deželna vlada domenila za osnovno stališče o tem vprašanju. Tako naj bi ostalo doslejšnje veljavnost-no območje manjšinskega šolstva nedotaknjeno. Povsod drugod na Koroškem,
njem; Haiderjeva zahteva je bila očitno tudi socialistom in ljudski stranki preveč, saj ni ničesar drugega, kot ponovitev stališča KHD.
Proti Haiderjevim predlogom so tako protestirali KEL, NSKS, ZSO in Zeleni, pa tudi nemški sodeželani so ta KHD/FP predlog odklonili.
Povedati pa je treba tudi, da znatni del krivde za slabo obvladanje slovenščine pri šolskih začetnikih nosi deželna vlada, ki do danes ni rešila vprašanja otroških vrtcev, ki so neobhodno potrebni; saj se verjetno stanje pod danimi razmerami nikoli ne bo izboljšalo.
Dr. Hornböcku v slovo
STRAN £- petek,
O 16. februarja 1990
Dr. Hornböcku v slovo
Versko in kulturno središče koroških Slovencev v Mohorjevi hiši v Celovcu je sad večdesetletnega, vztrajnega dela duhovnika, ki je posvečal z veliko ljubeznijo svoje življenje Cerkvi in narodu. Prelatu dr. Janku Hornböcku je ponudil škof. dr. Jožef Köstner po drugi svetovni vojni odgovorne naloge v škofiji. Prevzem odgovornosti za celotno gospodarsko področje v škofiji bi bila ena takih nalog. Spričo njegovega študija na jezuitskem kolegiju v
ve, dvojezični otroški vrtec in dijaški dom za dekleta. Vse to je z Modestovim dijaškim domom v Celovcu in visokošolskim domom „Korotan" na Dunaju, ki je nastajal ob vsej moralni podpori graditelju doma, patru Tomažiču, sad požrtvovalnega, vztrajnega večdesetletnega dela in zamisli prelata dr. Janka Hornböcka, dolgoletnega ravnatelja in predsednika nadzornega odbora Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Skozi vsa desetletja je prihajal dr. Hornböck ob
Prelat dr. Janko Hornböck in Mohorjeva družba
Innsbrucku z doktoratom iz bogoslovnih ved je bila dr. Hornböcku pot univerzitetnega profesorja skorajda že v naprej določena. Vendar se je dr. Hornböck škofu dr. Köstnerju za zaupanje zahvalil in odgovoril, da bi raje posvetil svoje moči obnovi Družbe sv. Mohorja ter pomagal v okviru Cerkve Slovencem na Koroškem. To, kar je nastalo v poznejših desetletjih okoli Mohorjeve, meji naravnost na čudež.
V poslopju Mohorjeve razvijajo danes bogato dejavnost: tiskarna, založba in sodobno urejena knjigarna Mohorjeve, Slovenski dušnopastirski urad z uredništvom verskega lista „Nedelja", ki ga je nekaj časa urejeval v povojnih letih tudi dr. Hornböck. V Mohorjevi hiši delujejo verska gibanja Katoliške akcije s Katoliško prosveto, Katoliško mladino, referatom za žensko gibanje in referat za izobražence, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza z vrsto drugih organizacij in ustanov. V Slomškovem domu Mohorjeve je Slovenski pastoralni center svetega Cirila in Metoda, Privatna konfesionalna dvojezična šola Mohorje-
ponedeljkih in četrtkih v Celovec, kjer sta načrtovala s tedanjim župnikom v Železni Kapli in poznejšim dekanom in kanonikom Alešem Zechnerjem, korak za korakom to, kar je nastalo idejno in v materialnem oziru okoli Mohorjeve. Dr. Hornböck pa je bil tudi velik prijatelj beguncev. S Slovenci Mohor-jani, raztresenimi po vsem svetu, je vzdrževal stalne stike. Zavedal se je tudi njihove pomoči pri obnovitvi Mohorjeve in denarni podpori dijakom.
Spominjam se odborov!h sej pri Mohorjevi, ko je šlo za težke odločitve. Dr. Hornböck jih je olajšal s tem, da je prišel iz svoje fare v Podgorjah na seje temeljito pripravljen. Tudi to je bila ena njegovih značilnih lastnosti. Ničesar ni prepuščal slučaju. Dopusta si nikoli ni privoščil.
l/se, kar je nastalo okoli Mohorjeve, je prelat dr. Hornböck podrobno opisal v koledarjih in v zborniku „130 let Družbe sv. Mohorja". Nikoli pa pri tem ni pozabil omeniti svojih na-stavljencev in sodelavcev. Vedno je poudarjal: „To, kar smo v skupnem delu zmogli, je sad „dobrih volj".
Dr. Valentin Inzko, odbornik Mohorjeve
Prelatu msgn. a*. Janku Hornbocku v spomin
Duhovnik vrl, vnet narodnjak — oboje Ti lepo si združil: Bogu si, domu zvesto služil.
Tako naj jima služi vsak!
Simon Gregorčič
Obnovitev Družbe si/. Mohorja v Celovcu po drugi svetovni vojni in njen dolgoletni ravnatelj, prelat msgr. dr. Janko Hornböck, sta tako tesno povezana med seboj, da bo njegovo ime trajno ostalo zapisano z bleščečimi črkami v zgodovini Mohorjeve in v kulturni zgodovini koroških Slovencev.
Rojen je bil 14. junija 1910 v Št. Janžu v Rožu v znani, dobri in vzgledni Bavantovi družini. Ko so starši videli, da mladi Hanzej kaže veliko veselje do študija, so ga poslali v gimnazijo v Celovec; po maturi se je odločil za študij bogoslovja, ki ga je dovršil na jezuitskem kolegiju „Ca-nisanum“ v Innsbrucku z doktoratom iz bogoslovnih ved. Novo mašo je obhajal I. 1938 doma v Št. Janžu.
Njegova dušnopastirska pot se je začela v Železni Kapli, kjer je bil nastavljen kot kaplan. Drugo službeno mesto je bilo v Podgorjah, od koder ga je nacistični režim pregnal in je med drugo svetovno vojno služboval v Wolfsbergu, od koder se je vrnil septembra I. 1945 v Podgorje.
Prelat Valentin Podgorc je mladega duhovnika dr. Hornčcka povabil in nagovarjal k sodelovanju pri obnovi Mohorjeve družbe v Celovcu.
In kaj je dr. Hornböck našel v Celovcu? Po bombah porušene Mohorjeve hiše v Karfreitstraße poleg Mohorjevega doma, in po Angležih, zasebnikih in uradnikih zasedeno in precej opustošeno glavno hišo, tiskarno brez lastnih prostorov, brez strojev in delavcev ter še mnogo drugih ovir. Skupno s prelatom Podgorcem se je lotil obnavljanja kot trezen realist in še večji optimist. Dobra in močna volja do dela, skrb in ljubezen do svojih slovenskih rojakov, veliko zaupanje v božjo previdnost in v ustanovitelja Mohorjeve družbe škofa Slomška — to je bil njegov kapital, iz katerega je črpal moči in ki se je bogato obrestoval. S pomočjo sedaj že rajnih: prelata Podgorca, dvornega svetnika ravnatelja dr. Joška Ti-schlerja in profesorja dr. Vinka Zwit-tra je dosegel, da je bilo po nacistih zaplenjeno Družbino premoženje s hišami vred vrnjeno ob koncu leta 1947 in da je tiskarna spet začela obratovati 1. avgusta 1951. Da se je vse to uresničilo, so veliko pomagali tudi številni prijatelji, Mohorjevi odborniki in somišljeniki na Koroškem kot tudi ameriški rojaki s svojimi darovi in duhovno podporo.
V zvezi s tem naj omenimo, da je bilo za uresničitev vsega tega potrebno veliko razmišljanja, posvetovanj in pogajanj pri raznih uradih, pa tudi denarnih sredstev, da je bilo možno doseči vrnitev lastniške pravice, izpraznitev zasedenih Družbinih hiš in pozidava porušenih poslopij. Tudi
popravilo in obnova glavne hiše, Mohorjevega doma, sta zahtevala mnogo dela in stroškov, preden je bilo možno misliti na ureditev oziroma obnovitev lastne tiskarne in Družbinih pisarniških prostorov; tedaj je namreč še vedno tiskala vse slovenske publikacije in knjige za Mohorjevo nemška tiskarna „Carint-hia", tako tudi prvi povojni knjižni dar Mohorjeve („Koledar za I. 1945“ in večernice „Vsem, ki so trpeli“), ki sta bili izdani na pobudo njenega tedanjega predsednika prelata Podgorca.
Poleg že omenjenega je dr. Hornböck dosegel s pomočjo dr. Joška Ti-schlerja in dr. Vinka Zwitterja izgradnjo lastne knjigarne v Celovcu ter izposloval dovoljenje založništva Družbe za izdajo knjig in za papirnico. Pomagal je tudi pri pripravah za ustanovitev lastne province šolskih sester sv. Frančiška v Avstriji, zavzel se je za šolske sestre v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu ter jim pomagal, da so v težavnih povojnih razmerah kmalu spet postale lastnice šole pod lastno streho. — V skrbi za slovenske koroške visokošolce je pomagal z nasveti in podporo patru Ivanu Tomažiču pri gradnji visokošolskega doma „Korotan“ na Dunaju ter prevzel dom v last in upravo Mohorjeve.
Dr. Janez Hornböck je bil dolga leta sodelavec in urednik raznih publikacij Mohorjeve. S slovenskimi duhovniki na Koroškem je organiziral po župnijah obnovljeno Mohorjevo družbo, ki ima na južnem Koroškem in med slovenskimi rojaki po svetu močno oporo v zanesljivem in vestnem delu svojih poverjenikov. Nekaj let je bil tudi urednik „Nedelje“.
V zvezi z delovanjem dr. Hornböcka za blaginjo Cerkve in svojega naroda pa nikakor ne smemo prezreti še enega poglavja — vprašanja dijaških domov. V težavnih razmerah po drugi svetovni vojni je celovška Mohorjeva družba zlasti na njegovo pobudo sprejela v svoj program oziroma v svoja pravila še eno važno nalogo: skrb za ureditev dijaških domov. Mnogi koroški Slovenci so upravičeno pričakovali, da kaj kmalu dobijo svojo srednjo šolo, svojo slovensko gimnazijo, kar je nekaj let nato dejansko bilo predvideno v določbah 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Mohorjev odbor je vnaprej pravilno predvideval, da se bodo mogli le maloštevilni
dijaki voziti v šolo in da bo torej potrebno za njih pretežno večino preskrbeti možnost stanovanja v Celovcu: misliti bo čimprej treba na dijaške domove.
Začetek je bil precej skromen, in to že v šol. letu 1953/1954. Prelat dr. Hornböck je bil tedaj ravnatelj Družbe in je stanoval v Mohorjevem
domu v Celovcu. Da bi bilo vsaj nekaj praznega prostora v njem, se je preselil v svojo župnijo Podgorje, svoje stanovanje pa je dal na razpolago šolskim sestram. Tri sestre so se v njem naselile in 5. januarja 1954 so sprejele 8 slovenskih deklet-učiteljiš-čnic pod svojo streho. Tak je bil torej začetek Mohorjevih dijaških domov.
Spet je bil dr. Hornböck tisti, ki je med prvimi krepko „pljunil v roke“ in načrtoval naprej. Po uspeli preselitvi strank iz Mohorjevega doma v novo zgrajene Mohorjeve hiše na Karfreitstraße 32, 30 in 28, leta 1958 je bilo v njem precej več praznih prostorov, ki pa jih je Mohorjeva morala šele obnoviti. Ko so bila dela opravljena, je Dijaški dom sprejel v šolskem letu 1958/1959 75 fantov in 43 deklet v svoje varstvo. Prostori so bili sicer svetli in lepi, a za Dijaški dom kmalu pretesni.
Zasilne rešitve za fantovski dom v nekdanjem hotelu Trabesinger (Haimlinger) in v škofijskem Marija-nišču so premostile to stisko za nekaj let, vendar se je odbor Družbe sv. Mohorja bolj in bolj ogreval za gradnjo novih poslopij.
Kot krono svojega dela za Mohorjevo, katere tiskarno je moderniziral in obnovil njeno osrednje poslopje, prelat msgr. dr. Hornböck lahko smatra gradnjo novega „Slomškovega doma“ za dekleta in gradnjo novega „Modestovega doma" za fante.
Pa še eno važno nalogo, ki jo je dr. Hornböck opravljal poleg vseh že dosedaj naštetih, in sicer v Škofijskem sinodalnem svetu, ne smemo pozabiti. Pri zadnjem zase-
danju Koroške škofijske sinode v letih 1971 in 1972 je bil njen stalni član odbora in je pripravil referate za tri sinodalne predloge, in sicer: o volilnem redu za župnijske svete, o ustroju dekanije in o pravilniku za Škofijski svet. Tudi za vse to je bilo potrebno dosti dela, priprav, posvetovanj in pisanja, preden so bile predloge zrele za zasedanje. Z zaključkom sinode pa to delo ni bilo končano, kajti ne sme ostati le pri sklepih, temveč je treba te uresničiti, izpeljati v življenje.
Ob koncu teh vrst naj ponovno poudarimo, da je zanj krščanska usmeritev vsega našega kulturnega in vzgojnega dela, poleg utrditve gospodarskega položaja Mohorjeve družbe na zdravih osnovah, bila prav posebno važna. Prelat msgr. dr. Hornböck je bil mož jasnih pogledov na življenje in dosleden v zagovarjanju načelnosti pri vsem našem delu za Cerkev in naš narod. Zato naj, kot smo začeli, tudi zaključimo z besedami njegovega duhovnika-sobrata, pesnika Simona Gregorčiča:
Glasnika treba ni Ti, ne pomnika; pomnik Ti večen bo — Tvoj slavni čin! Na vek ostane Tvoje nesebično delo, na veke bode ti ime slovelo!
Družba sv. Mohorja v Celovcu
Večni veliki duhovnik je odpoklical svojega zvestega služabnika
prelata msgr.
dr. Janka Hornböcka
župnika v Podgorjah in dolgoletnega ravnatelja Mohorjeve družbe
po izpolnjenem duhovniškem življenju v 80. letu starosti dne 13. 2. 1990 po težki bolezni v slavo večnega življenja.
V	četrtek, 15. 2., se bomo poslovili od 9. do 16. ure od rajnega prelata v kapeli Slomškovega doma v Celovcu. Nato ga bodo prepeljali v farno cerkev v Podgorje.
V	soboto, 17. 2., bo ob 11. uri v Slomškovem domu žalna seja.
V	soboto, ob 14. uri, bo nadpastir škof dr. Egon Kapellari vodil v Podgorjah pogrebne slovesnosti in sv. mašo za pokojnim prelatom.
Priporočamo zvestega duhovnika, velikega rodoljuba in očeta povojne Mohorjeve družbe molitvi faranov in Mohorjanov.
Podgorje, Št. Janž, Celovec, 13. februarja 1990
Brata Toni in Pep z družinama
V krščanski žalost
Družba sv. Mohorja
v Celovcu
Duhovniška skupnost Sodalitete
Namesto vencev in cvetja na grob prosimo v smislu prelata za podporo Mohorjevih dijaških domov.
Gost v NT
Dr. Pučnik se je rodil leta 1932 na Pohorju na mali kmetiji. Študiral je filozofijo in svetovno književnost ter leta 1958 diplomiral. Še isto leto je bil aretiran zaradi objavljenih člankov o družbenopolitičnih razmerah v Sloveniji in bil obsojen na 9 (!!!) let strogega zapora. Po 5 letih je bil pogojno izpuščen, nakar je zopet objavljal in šel znova za 2 leti v zapor. Tokrat brez sodbe, ker se je oblast sklicevala na prvo. Ti dve leti je preživel v samici. Leta 1966 je prišel iz zapora in zaman je iskal zaposlitev. „Diplomo so zaplenili in še danes je nimam“, je dejal. Odšel je v Nemčijo, kjer je ponovno študiral, tokrat sociologijo in pedagogiko. Leta 1971 je promoviral v Hamburgu in od takrat pa do upokojitve s 1. 1. 1990 je poučeval na majhni univerzi v Lüneburgu kot docent za sociologijo.
Z dr. Pučnikom se je pogovarjal urednik Franc Wakounig.
Takoj bomo morali napisati ustavo republike Slovenije
NT: Dr. Pučnik, kdo ima pri vašem političnem delu prednost: socialni demokrati ali pa DEMOS?
dr. Pučnik: Sem aktiven član slovenske politične opozicije, saj pri nas šele pripravljamo pogoje za diferencirano politično delo. Sele nato bodo stranke mogle s svojimi programi prav delovati; zdaj je najglavnejša naloga ukiniti enopartijski komunistični sistem.
Obstajajo realne možnosti, da zmagamo, seveda pod pogojem, da do volitev še veliko delamo.
Socialdemokratska zveza Slovenije je zame prenos človekovih pravic na področje proizvodnje in razdelitve materialnih in duhovnih dobrin. Mi smo predvsem demokrati, temeljni pojem je DEMOKRACIJA, ki pa mora biti tudi socialna. Pojem socializem zavračamo, ker je 1) vsebinsko nedoločen in zato operativno neuporaben in 2) ker se je v Sloveniji dokončno kompromitiral.
NT: Kakšen je program DEMOS za ureditev Slovenije?
dr. Pučnik: Po volitvah bo prva naloga, da napišemo novo ustavo kot ustavo Republike Slovenije. Koncept zanjo je že izdelan, objavljen je bil v Novi Reviji. Nova ustava ne govori niti o socialistični niti o kapitalistični ureditvi Slovenije, ampak je samo ustava pravne države. To bo kratka, jedrnata ustava, v kateri so opredeljene temeljne pravice državljanov in temeljne obveznosti države. Konkretno na primer: država ne sme nikoli postati last katerekoli stranke, zagotovljena mora biti neodvisnost sodstva, delitev zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Prav tako mora biti odpravljena politična policija (bivša UDB), nadzor nad policijo mora biti v pristojnosti skupščine (parlamenta), omejiti je treba vlogo politike v družbi, predvsem v gospodarstvu, znanosti in kulturi; zagotovljena mora biti uvedba zastopnikov in predstavnikov slovenske države v tujini. Naša zahteva je konfederacija; v skrajni konsekvenci pa zagovarjamo tudi neodvisno Slovenijo. Za konfederacijo v okviru Jugoslavije smo za to, ker je po mednarodnem pravu laže uvesti konfederacijo, pri čemer spoštujemo nedotakljivost evropskih meja. Po našem mnenju pa sme imeti konfederativno telo v Beogradu ali kjerkoli drugod po svetu samo svetovalno funkcijo. Vojska ne sme braniti družbenega reda, ampak meje države pred zunanjim napadom.
Slovenska zastava naj bo tista iz leta 1848, bela-modra-rdeča brez zvezde ali kakršnegakoli drugega znaka.
Z referendumi naj se odloča o imenih ulic, trgov: ali naj se uvedejo stara imena ali pa ostanejo nova, realsocialistična. Spomeniki so del zgodovine, naj ostanejo kot dokument dobe. Nelegitimno pridobljeno premoženje, kot so stavbe in drugo premoženje Komunistične partije (to je Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze komunistov Slovenije in Socialistične zveze delovnega ljudstva) je treba vključiti v poseben fond slovenskega parlamenta, iz katerega naj se zagotavlja materialna osnova vseh političnih frakcij, in sicer enakopravno. Kar zadeva slovenski parlament, sem za enodomen parlament
GOST V Našem tedniku:
dr. Jože PUČNIK, predsednik DEMOS
in za enodomne občinske odbore (op. ured.: sedaj so skupščina in vsi občinski odbori trodomni, kar je sicer svetovni unikat, a politično popoln nesmisel).
NT: Kako boste obravnavali zamejce, zdomce in izseljence, pač tisti del naroda, ki živi izven meja Slovenije, a sestavlja skupni slovenski kulturni prostor?
dr. Pučnik: V ustavo bo prišla tudi določba o slovenskem kulturnem prostoru kot pravnem okviru za oblikovanje odnosov s Slovenci izven matične domovine. Nobenih razlik ne bomo delali glede ideološke in politične usmeritve Slovencev v zamejstvu. Slovenska država bo imela do vseh enak odnos. V zvezi z izseljenci in emigranti pa zahtevamo dosledno uveljavitev narodne sprave. Konkretno pa želimo vzpostaviti in vzdrževati tesne stike z vsemi organizacijami Slovencev po svetu, še posebno z zamejci.
NT: Po sedanji ustavni ureditvi je predsednik Slovenije le kolektivni član predsedstva. Ali vi zagovarjate to ureditev ali imate v zvezi s predsedništvom države druge predstave?
dr. Pučnik: Če bom izvoljen, se bom v okviru zakonskih možnosti odločno zavzemal za uveljavljanje programa DEMOS, za konfederal-nost Slovenije in uvedbo pluralističnega sistema. Državo je treba ločiti od vseh strank in mislim, da je predsedstvo treba odpraviti; ostane naj le predsednik. Seveda pa more to urediti le nova slovenska ustava.
Trenutno pa je najbolj važno prestrukturiranje gospodarstva. Naj omenim dva projekta:
a)	ustvariti pravne okvire za čim hitrejši razvoj drobnega in srednjega gospodarstva in s tem odpiranje novih delovnih mest
b)	reorganizacija velikih podjetij, posebej tistih, ki so nerentabilna. Tu bo treba izvesti transformacijo družbene lastnine, .za rešitev tega problema so v obravnavi 3 različni modeli.
Najprej je treba z zakonom preprečiti sleherno ropanje sedanje
družbene lastnine. Vse premike lastninskih pravic v okviru „družbene lastnine", ki se izvajajo v zadnjem času, bo potrebno preveriti in po potrebi tudi anulirati.
NT: Kaj bo z znakom partije, ki je hkrati tudi simbol države. Poglejmo na primer le rdečo zvezdo na avtomobilskih tablicah. Kaj bo s sliko umrlega predsednika Tita, ki še povsod visi?
dr. Pučnik: Vsi simboli katerekoli stranke, seveda tudi KR, naj se odstranijo z javnih ustanov, s šolskih poslopij itd. Sem spadajo tudi slike povojnih funkcionarjev pa tudi zvezde, srpi in kladivo ter podobno. Ti znaki naj ostanejo simboli posameznih strank, nimajo pa kaj iskati v državnih ustanovah. Tudi na ta način je potrebno poudariti, da država ni in ne sme nikoli postati lastnina katerekoli stranke. To velja za vse stranke!
NT: Kaj pa lipov list v zastavi, kot nekateri predlagajo?
dr. Pučnik: Jaz ga ne bi dal v zastavo, ker je postal simbol DEMOS.
NT: Demografski problemi Slovenije se vsebolj kopičijo in treba bo pristopiti k reševanju le-teh. Kako vi gledate na te probleme?
dr. Pučnik: Zapleteni so, ker imamo opravka z
—	odlivom Slovencev v tujino
—	nazadujočo stopnjo rojstev
—	s prilivom iz ostale Jugoslavije.
Najlaže bo zaustaviti odliv v tujino, če bomo uspeli sanirati gospodarstvo in politične razmere. Kolikor so za nizko stopnjo rojstev krivi materialni pogoji, je tudi mogoče pomagati. Problem priseljevanja z juga države je potrebno urediti s konfederativnim statusom Slovenije. To bi praktično lahko pomenilo priznanje bivanja tistim, ki so že dolga leta tukaj; za ostale pa bi uvedli začasna dovoljenja za bivanje in delo. Iz Slovenije ne bomo nikoli izganjali tistih, ki že dolga leta pri nas živijo in delajo.
Narodnima skupnostima Madžarov in Italijanov zagotavljamo polne pravice kot državljanom pa tudi kot pripadnikom narodnih skupnosti (šolstvo, uporaba jezika, kultura,
dvojezičnost).
NT: Kaj bo z DEMOS po volitvah?
dr. Pučnik: V primeru zmage se bomo dogovorili za vladni program, ki bo vsebinsko identičen z našim volilnim programom. Zahteve bomo uveljavljali skupaj in zato bomo verjetno potrebovali nekaj let. Potem pa bomo videli, kako bo šlo naprej.
NT: Kaj pa, če boste izgubili?
dr. Pučnik: Potem bomo močna, tesno povezana opozicija v parlamentu, ki bo z vso odločnostjo kontrolirala izvajanje oblasti, pripravljala in postavljala alternativne predloge in se učila političnega posla. To bi bila že priprava na naslednje volitve.
NT: Vrniva se nazaj k strankam. Je socialdemokrate kaj strah Socialistične zveze Slovenije, naslednice SZDL?
dr. Pučnik: Ne, ker jo bodo volili tisti, ki bodo itak volili Komunistično partijo, saj je Socialistična zveza enako KP, in to personalno, vsebinsko in tudi po politični praksi. Socialistična zveza je bila ustanovljena zato, da bi zmanjšali jezo in odpor ljudi do KR
NT: In odnos do bivših komunistov, ki se sedaj vključujejo v vašo stranko. So za vas problem?
dr. Pučnik: Vem, da so ti bivši komunisti določen problem. Za nas pa je merilo, koliko so pripravljeni aktivno delati za SZDS.
NT: Ali imate kaj zvez z evropskimi socialističnimi strankami in ali ste že član Socialistične internacionale?
dr. Pučnik: Z nekaterimi strankami sodelujemo zelo tesno. To so avstrijska socialistična stranka, italijanski socialisti, nemški socialdemokrati, z drugimi spet manj. Stike smo navezali s 24 socialističnimi strankami na svetu; za članstvo v Socialistični internacionali smo kandidirali in trenutno je naša kandidatura na dnevnem redu naslednjega kongresa.
NT: Dr. Pučnik, hvala za pogovor.
3 Zadružni list
o
Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vključenih podjetij, zadružnih marketov in Posojilnic
Ustanovitev Zadružne kmetijske banke Ljubljana
18. januarja 1990 je bil v Celju ustanovni občni zbor Zadružne kmetijske banke Ljubljana, ki je delniška družba. Na ustanovnem občnem zboru je predsednik ZSZ Mihael Antonič pozdravil slovenske zadružnike. Njegov pozdravni govor objavljamo v celoti:
V veliko veselje in čast mi je, da smem danes kot predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu prisostvovati pomembnemu trenutku ustanovitve nove zadružne kmetijske banke, delniške družbe, Ljubljana, na zgodovinskih tleh, kakor omenjate v vašem vabilu na ustanovni občni zbor.
Zveza slovenskih posojilnic, ki je bila leta 1883 ustanovljena v Celju, je imela člane tudi na avstrijskem Koroškem, saj se je po njeni ustanovitvi veliko število slovenskih hranilnic in posojilnic na Koroškem včlanilo v to, celjsko zvezo.
Kakor mogoče veste, imamo tudi na Koroškem močno tradicijo zadružništva, saj je bila leta 1872, eno leto pred razglasitvijo zadružnega zakona v avstrijski monarhiji, že ustanovljena prva slovenska kreditna zadruga, ki se je imenovala „Hranilnica in Posojilnica Št. Jakob v Rožu“. Pobudnik te ustanovitve je bil dr. Valentin Janežič, sicer zdravnik v avstrijski vojski. Velikokrat se je mudil na Češkem in tako je bila kreditna zadruga v Št. Jakobu v Rožu ustanovljena po češkem zgledu. Pri ustanovitvah naslednjih kreditnih zadrug pa so imeli velik vpliv duhovniki, npr. M. Vošnjak ter Janez Evangelist Krek.
Danes združujemo poleg Zveze slovenskih zadrug — Zveze Bank še devet samostojnih zadružnih posojilnic s 23 filialami; skupno razpolagamo s šil. 2,0 milijardama vlog.
Z vami se veselimo, da zopet obnavljate ali na novo vzpostavljate preizkušene zadružne strukture; tudi avstrijski zadružniki, in tu še prav posebno slovenski zadružniki v Avstriji, so mnenja, da je zadružna struktura še danes zelo aktualna in da predstavljajo najbolj demokratično obliko vodenja nekega podjetja.
Veste, ponosni smo na vašo iniciativo; pogum in ustvarjalnost. Spoznali ste, da se mora spet zbuditi realnost in dati sedanjemu času pravi pečat. Zbuditi gospodarstvo iz dremeža v novo življenje in mu vrniti imuniteto; tako da bo moglo kljubovati vsem napadom na njegovo identiteta
Iz dolgoletne prakse povedano: če bodo poslovodje — direktorji in ves delovni kader dobri, se pravi, pošteno in požrtvovalno delali, odbori pa dobro svetovali in v redu nadzorovali, se vam konkurence ne bo treba bati. Vlagatelji bodo zaupali in uspehi vam bodo zagotovljeni. Delali boste z lastnim denarjem in z denarjem vlagateljev. Odslej boste kovali z lastno močjo boljšo gospodarsko bodočnost. Naj bi bil današnji občni zbor vaš in naš veliki praznik. Iskreno vam želimo dobrih uspehov, ki naj vas spremljajo pri delu!
Za poslovno leto 1989 lahko ugotovimo, da so poslovni rezultati na denarnem sektorju, to se pravi, pri Posojilnicah ter na Zvezi slovenskih zadrug, kar dobri. Čeprav kako posebno hvaljenje ni na mestu, pa je le treba korektno ugotoviti, da se je poslovanje odvijalo v ugodnih okoliščinah in z marljivim angažiranjem vseh odgovornih, čemur je primeren tudi rezultat.
Prvi poslovni podatki našega zadružništva za leto 1989
Direktor ZSZ dipl. trg. Habernik
Pri Posojilnicah so krediti na-rastli od šil. 462,0 mio. v letu
1988	na šil. 560,0 mio. v letu 1989, kar pomeni skoraj 21 % prirastka. Hranilne vloge in ostale vloge nebančnih ustanov so porastle od šil. 1,034 mia. za šil. 84,0 mio. na šil. 1,118 mia., kar pomeni povišanje za dobrih 8 %. Tudi bilančne vsote Posojilnic za leto 1989 bodo za kakih 8 % višje, kot v letu poprej.
v mio, šil._______1988	1989
krediti	462,0	560,0
hranilne vloge
+ ostale vloge 1034,0 1118,0
Na Zvezi slovenskih zadrug so krediti porastli od šil. 412,0 mio. v letu 1988 na šil. 586,0 mio, kar pomeni porast za 42 %, kar je nadpovprečno. Hranilne vloge so porastle od šil. 280,0 mio. na šil. 316,0 mio kar za 13 %, vloge Posojilnic-bank ter ostalih tu- in inozemskih bank pri Zveži slovenskih zadrug pa od šil. 801,0 mio. na šil. 880,0 mio. ali za skoraj 10 %. Bilančna vsota Zveze slovenskih zadrug pa je v letu
1989	presegla šil. 1,4 mia. in bo za kakih 10 % večja kot v letu poprej.
v mio šil.________1988 1989
krediti	412,0	586,0
hranilne vloge 280,0 316,0 vloge posojilnic ter ostalih bank 801,0 880,0
Tako znatno povečanje vlog, kakor tudi močnejše povpraševanje po kreditih kaže, da iz leta v leto raste zaupanje v naše slovenske denarne ustanove na
Koroškem. Nova pridobitev Zveze slovenskih zadrug v letu 1989 je tudi priključitev na mednarodni plačilni sistem SWIFT, kar pomeni, da lahko hitro dajemo in sprejemamo plačilne naloge za naše stranke in na tem sektorju zopet nudimo boljši servis z našimi bančnimi storitvami.
V	letu 1990 pa se bo Zveza slovenskih zadrug lotila pomembnega projekta, in sicer razširjanja svojih bančnih prostorov v Pavličevi ulici. Zaradi vse večjega obsega bančnih poslov je zgradba ZSZ na Pavličevi ulici že zdavnaj premajhna, kar predvsem velja za šalter, kamor dnevno pride med 400 in 500 strank. Ker je ZSZ dosegla v letu 1988 že prek šil. 13,0 milijard prometa z inozemstvom in ker zaposluje ta oddelek že 8 ljudi, bomo morali razširiti tudi prostore tega oddelka.
Isto velja tudi za kreditni oddelek, ki je znatno povečal svoje poslovanje. Urejena in dobro organizirana sta sedaj tudi revizijski ter knjigovodski oddelek. Priključitev na računalniški center na Dunaju se je vsekakor obnesla.
V	blagovnem sektorju se nekatere zadruge še vedno srečujejo s težavami, ki pa jih bomo morali v letošnjem in v naslednjih letih skupno reševati. Naloga zadrug-marketov je oskrba bližnje okolice (Nah-versorgung), kar pa ni vedno dobičkonosno in pogojuje, da morajo zadruge doseči gotov promet na zaposlenega in imeti gotovo število gospodinjstev
kot sranko. Merodajna je tudi površina prodajnih prostorov. V ietu 1989 je bila izdelana mednarodna študija o poslovanju naših blagovnih zadrug, katere izsledke bo treba upoštevati. V zadnjih dneh je bilo v koroških časopisih mnogo govora o zapiranju in o umiranju malih trgovin na podeželju, katerih poslovanje ne more biti rentabilna Zato velja tudi za naše zadružništvo, da bomo morali premisliti o obstoju gotovih malih postojank, ki niso rentabilne, oziroma tam zmanjšati stroške na najnižji možni niva
Poudariti pa je treba, da so vsi večji stroški blagovnih zadrug upoštevani tako v bilancah zadrug, Posojilnic ter Zveze slovenskih zadrug. Skupna bilanca slovenskega zadružništva je torej dobra, pozitivna in razveseljiva. Kljub temu pa je treba na vseh sektorjih stremeti za zmanjševanjem stroškov in poslovati čim bolj rentabilno s ciljem, da bo skupna bilanca kazala še boljše rezultate
Slovensko zadružništvo je gospodarska organizacija, ki si mora služiti svoj denar sama in ne živi od nikakršnih subvencij. Zato je potrebno sprotno prilagajanje gospodarskim tokovom. Mišljenje da se nikjer ničesar ne da spremeniti je napačna Naše zadružno gospodarstvo je del avstrijskega gospodarstva, ki težišče svojega poslovanja usmerja v regijo Alpe-Jadran.
dipl. trg. J. Habernik poslovodja
STRAN q petek,
U 16. februarja 1990
Občni zbor Kmečke gospodarske zadruge Pliberk - v znamenju pogleda naprej
Posojilnica-Bank Podjuna - Dobrla vas
Na redni občni zbor v kulturni dom v Dobrli vasi je vabila Posojilnica-Bank Podjuna, Dobrla vas v nedeljo, 12. novembra 1989. Poleg običajnih poročil odborov in poročila revizije, ki so jih podali predsednik upravnega odbora, Martin Wastl, presednik nadzornega odbora, Jože Golavč-nik, in višji revizor Zveze slovenskih zadrug, Franc Krištof, je tekla diskusija v glavnem o zaključku renovacije novega prostora Posojilnice-Bank v Dobrli vasi ter o poslovanju v Velikovcu ter v drugih filialah. Razvoj Posojilnice-Bank Podjuna v letu 1988 je bil razveseljiv, saj je lastni kapital porasel na 3,6% bilančne vsote. Kljub temu bo treba prihodnje letno zaslužiti okoli šil.
500.000,—, da bo mogla Posojilnica zadostiti zakonu o kreditnem gospodarstvu glede jamstvenega kapitala, ki bo moral v osmih letih znašati 4,5% bilančne vsote ter bo moral v polni meri pokrivati vsakoletni bilanč-. ni prirastek.
S strani pododbora Posojilnice so bile zgledno oskrbovane tudi gozdne parcele, ki so v lasti Posojilnice. Bilančna vsota se je povzpela na skoraj šil. 156,0 mio., kar nekako odgovarja normalnemu prirastku. Raiffeisenkasse Eberndorf ima bilančno vsoto šil. 950,0 mio.
Pri sprejetju novih pravil se je razvnela diskusija o tem, ali je pametno in dopustno; da ima Posojilnica možnost nalagati denar, ki ga ne porabi za odobritev kreditov svojim strankam, ne samo na Zvezi slovenskih zadrug, ampak tudi pri drugih bančnih ustanovah. Zastopniki Zveze slovenskih zadrug so poudarili, da bi odmikanje od tega načela pomenilo, da se oddaljujemo zadružnemu principu, ki pač sloni na tristopenjski zgradnji zadružništva. Ce je Zveza slovenskih zadrug kot centrala nekako primorana, da v težavah vsestransko pomaga, potem mora imeti tudi možnost, da se ji to omogoči. Kjer obstajajo pravice, morajo obstajati tudi dolžnosti.
Občnega zbora se je udeležil tudi častni predsednik Posojilni-ce-Bank Podjuna, gospod Štefan Sienčnik st., kateremu so navzoči zadružniki zaželeli, da bi stal Posojilnici še dolgo ob strani z nasveti in da bi še dolgo ostal
čil in zdrav.	,, ,
Hak
Na rednem občnem zboru Kmečke gospodarske zadruge Pliberk, ki se je odvijal na praznik Treh kraljev, 6. januarja 1990, v kletnih prostorih Posojilnice-Bank Pliberk, se je zbralo nad 50 zadružnikov iz Pliberka in okolice. Udeležili so se ga tudi predstavniki drugih dveh zadrug v občini Pliberk, in sicer s strani Posojilnice poslovodji Jožko Nachbar in Jurij Mandl, predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik ter podpredsednik upravnega odbora Stanko Vavti; s strani Živinorejske zadruge za Libuče in okolico je prišel njen predsednik Alojz Možina. Zvezo slovenskih zadrug sta na občnem zboru zastopala poslovodja dipl. trg. J. Nabernik ter višji revizor Franc Krištof. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik inž. Fridl Kapun, poročilo nadzornega odbora pa predsednik Valentin Kumer.
Razvoj zadruge v zadnjih letih je razveseljiv, saj je bil letni rezultat v zadnjih štirih letih vedno pozitiven. Promet zadruge se je brez import-no-eksportnega oddelka v letu 1989 povzpel na šil. 83,8 milijonov, kar je
za šil. 11,0 milijonov ali za 15,0% več kot v letu poprej. Zadruga je zaposlovala v letu 1989 skupaj 44 oseb, od tega 10 vajencev in 6 polno zaposlenih. Njena importno-eks-portna firma, pri kateri je udeležena
še Železarna Ravne, je zaključila leto 1989 pozitivno in imela šil. 75,0 milijonov prometa. K porastu prometa so v zadnjih treh mesecih leta 1989 prispevali kupci iz Slovenije, katerih obisk se je v tem obdobju močno okrepil. Leto 1988 je zaključila s šil.
130.000,— dobička in tudi za leto 1989 je pričakovati podoben rezultat.
Vodstvo zadruge pa ne namerava počivati, ampak je pripravljeno, da svojo ponudbo še naprej prilagaja potrebam tržišča. Tako je predsednik inž. Fridl Kapun poročal, da v naslednjih letih nameravajo preseliti agrarni ter gradbeni oddelek v Šmihel, kjer bi, če pride do sodelovanja s Kmečko gospodarsko zadrugo Globasnica, te produkte iz Šmihela bolj racionalno tržili. Ker je v letošnjem letu uvoz v Slovenijo precej liberaliziran, je odtod pričakovati tudi kupce-grosiste; zato nameravajo halo v Pliberku, kjer skladiščijo agrarne potrebščine, preurediti v market za paletno robo, kjer bi mogli grosisti kupovati robo kar na paletah ali celo po paletnih enotah. Zaradi liberalizacije gospodar-
ske ureditve v Jugoslaviji razmišljajo tudi v smeri, kako bi se v Sloveniji udeležili pri kakem marketu, ki bi prodajal njihovo robo strankam.
V	imenu občine se je zadrugi zahvalil za podporo kulturnega, športnega in drugega dela mestni svetnik Jože Partl. Zadrugi so se ob tej priliki zahvalili za gmotne podpore tudi predstavniki ostalih pliberških slovenskih društev.
V	imenu Zveze slovenskih zadrug se je vsem odbornikom ter sodelavcem zahvalil za dobro sodelovanje poslovodja dipl. trg. J. Habernik; poudaril je, da si na Zvezi slovenskih zadrug želijo še boljše in bolj efektivno sodelovanje s Kmečko gospodarsko zadrugo Pliberk. Ob tej priliki je podal, tudi nekaj misli o demokratičnem vodenju zadrug ter opozoril, da velikost zadruge ni vse in da ni na svetu tako, da veliki požrejo male, temveč, da hitrejši požrejo počasnejše. Zato je nujno potrebno, da je poslovanje naših zadrug bolj efektno in da poslovodje ter odbori hitreje prilagajajo svojo poslovno politiko potrebam trga.
Kmečka gospodarska zadruga Dobrla vas
Na izrednem občnem zboru Kmečke gospodarske zadruge Dobrla vas 10. 1. 1990 so potrdili sporazum med Kmečko gospodarsko zadrugo Železna Kapla ter Kmečko gospodarsko zadrugo Dobrla vas, ki predvideva, da bo postojanka Kmečke gospodarske zadruge Dobrla vas v Dobrli vasi odslej podružnica Kmečke gospodarske zadruge Železna Kapla. Zaradi težav, v katere je zabredla Kmečka gospodarska zadruga v zadnjih letih, je to sodelovanje nujno potrebno, saj bo odslej delo v Dobrli vasi potekalo bolj racionalno in pod bolj strokovnim in profesionalnim vodstvom. Skoraj večino personale v Dobrli vasi bo Kmečka gospodarska zadruga v Železni Kapli prevzela in računati je, da se bo tudi Sortiment v Dobrli vasi nekoliko spremenil, bolj natančno rečeno, izboljšal. Ob tem sodelovanju se bo lahko personal bolj specializiral in možno bo tudi, da bodo sodelovaci iz Dobrle vasi pomagali v Železni Kapli in narobe.
Knjigovodstvo bo poenostavljeno in bo s tem postalo bolj efektivno; tudi skladiščna vrednost ne bo več tolikšna. Bolj racionalna pa bo tudi orginiza-cija prevoznega parka, tako da je pričakovati izboljšanje servisa za stranke. S tem sodelovanjem je ugodeno željam mnogih zadružnikov po boljšem servisu, po bolj racionalnem poslovanju in po preglednejši politiki sorti-mentov.	Hak
Posojilnica-Bank Bilčovs
9. decembra 1989 je bil v društveni sobi v Bilčovsu redni občni zbor Posojilnice-Bank. Navzoči člani so z zanimanjem sledili poročilom upravnega in nadzornega odbora ter revizorjem Zveze, ki so poročali o izredni reviziji in računskem zaključku za leto 1988.
Predsednik upravnega odbora Anton Krušic je v svojem poročilu obvestil člane o delovanju odbora ter o pozitivnem razvoju domače banke. Tako je posojilnica poslovno leto 1988 zaključila z lepim letnim dobičkom v višini 800.000 šil. Tudi za tekoče leto se obeta kar zadovoljiv poslovni uspeh.
Revizorja Franc Krištof in mag. Katarina Kropiunig sta poudarila, da s strani^ Zveze še vedno obstaja želja po združitvi posojilnice Bilčovs s posojilnico Škofiče Organizacijsko in tudi personalno bi bila taka združitev koristna. Nova posojilnica bi potem še lažje zadovoljevala potrebe domačega gospodarstva. Predsednik Krušic je v svojem odgovoru poudaril, da odbor posojilnice o taki gospodarski združitvi razmišlja že dolgo, pravzaprav že od združitve s Kotmaro vasjo, in da so bili v Bilčovsu in Kotmari vasi že sprejeti ustrezni sklepi. V imenu nadzornega odbora je poročal njegov podpredsednik Folti Kropiunig; poudaril je, da odbor stalno nadzoruje poslovanje banke. Oba predsednika sta se posebej zahvalila nameščencem posojilnice in članom za zaupanje domačemu kreditnemu zavodu. Predsednik Krušic je zaključil občni zbor z željo, da bi se Posojilnica-Bank Bilčovs tudi v bodoče ugodno razvijala in koristila domačemu gospodarstvu.
Franci Krištof
Posojilnica-Bank Železna Kapla
12. decembra 1989 je na svoj redni občni zbor v hotel OBIR vabila Posojilnica-Bank Železna Kapla. Predsednik upravnega odbora Andrej Rapold je pozdravil lepo število kapelških zadružnikov ter skoraj celotni upravni in nadzorni odbor. Prav prisrčno je pozdravil tudi predsednika Zveze slovenskih zadrug Mihaela Antoniča in višjega revizorja Franca Krištofa.
Dnevni red občnega zbora je vseboval poročila, potrditev računskega zaključka ter sprejem novih pravil, ki vsebujejo potrebne spremembe glede na zakon o kreditnem gospodarstvu. Po poročilu upravnega odbora, ki ga je podal predsednik Andrej Rapold, ter po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik Miha Kuchar, je bila predstavljena bilanca za leto 1988, iz katere navajamo glavne podatke:
—	bilančna vsota šil. 139 mio. ali 9% več kot v letu poprej
—	bančni promet šil. 2 mrd.
—	lastni kapital šil. 5,7 mio. ali 4% od bilančne vsote
—	hranilne vloge šil. 121 mio. ali plus 9 mio. nasproti letu poprej
—	letni dobiček šil. 58.000,—
Revizor Franc Krištof in revizorka
mag. Katharina Kropiunig sta v revizijskem poročilu potrdila, da so odbori ter poslovodje v Železni Kapli v letu 1988 dobro in razgledno delali. Nekatere skrbi ima Posojilnica-Bank še zaradi tega, ker bo treba
leta 1991 pokriti vsa osnovna sredstva z lastnim kapitalom. Zaradi tega se je Posojilnica v letu 1989 odrekla in prodala tudi „Štručevo hišo“ poleg zdravilišča v Železni Kapli.
Ševeda v tem času tudi Posojilnica-Bank ni mogla mimo dejstva, da so pred nedavnim zaprli Tovarno celuloze OBIR in da bo ta ukrep vplival tudi na poslovanje Posojilnice, saj imajo nešteti sodelavci iz Železne Kaple svoje poslovne zveze s Posojilnico-Bank Železna Kapla. Kljub temu pa ni treba vreči puške v koruzo in potrebno se bo pač še bolj potruditi za dobre posojilojemalce in za dobre stranke.
Ocenjeno je bilo tudi, da poslovalnica v Miklavčevem dela tako, da se sama vzdržuje. Nato je bila soglasno potrjena bilanca. Upravnemu in nadzornemu odboru je bila dana razrešnica. Zaradi vse večje oddaljenosti Železne Kaple od poslovnih centrov in tudi zaradi skromnega in individualnega trgovskega prometa s Slovenijo, kar je posledica slabe prometne povezave prek prelaza Jezersko, je občni zbor sklenil, da apelirajo na župana in občinski odbor v Železni Kapli, da se le-ti še bolj pospešno zavzemajo za odprtje Pavličevega sedla kot povezave s sosednjo Slovenijo. To bi brez dvoma v veliki meri poživilo tudi trgovsko in drugo gospodarsko dejavnost v občini Železna Kapla.
Hak
Kapitalni dohodki in njihovo obdavčenje v Avstriji
Veliko se govori o dohodkih iz kapitalnega ali denarnega premoženja, a le malokdo ve, kaj v Avstriji sploh štejemo k dohodku iz takega premoženja (Einkünfte aus Kapitalvermögen). Ne smemo pozabiti, da davčnega zakonodajalca zanima vse, kar je v zvezi z denarjem in premoženjem.
A
Davčni nasveti
Piše
dr. Marian Wakounig
_________J
Kaj sploh šteje k dohodku iz kapitalnega/denarnega premoženja?
1.	Dividende, ki ste jih prejeli, če ste se udeležili kot družabnik pri družbi z omejenim jamstvom (Ges. m. b. H.), pri delniški družbi (Aktiengesellschaft), pri obrtni in gospodarski zadrugi (Erwerbs- u. Wirtschaftsgenossenschaften).
2.	Delež pri dobičku, katerega ste prejeli, ker ste se udeležili pri neki trgovski družbi kot tihi družabnik (stiller Gesellschafter).
3.	Vse obresti iz vseh kapitalnih terjatev, ker imate hranilne vloge; ker ste dajali posojila; ker imate vrednostne papirje;. ..
Iz tega že lahko razberete, da se davek ne plačuje samo za obresti iz hranilnih vlog, vrednostnih papirjev in podobno, temveč tudi za dividende, katere ste prejeli kot družabnik kapitalnih družb, zadrug in iz udeležbe kot tihi družabnik.
Kako se obdavčijo dohodki iz kapitalnega/denarnega premoženja?
a) Dividende iz udeležbe pri družbi z omejenim jamstvom, delniški družbi, zadrugi ter tihi družbi se po novi davčni reformi (torej po 1. 1. 1989) obdavčijo s 25 %. Važno je, da imajo te družbe, od katerih prejemate te dividende, sedež v Avstriji (samo takrat se obdavči s 25 %). Ta davek (imenujemo ga tudi davek na dobiček trgovskih družb) ta-korekoč v Vašem imenu iz ekonomskih vzrokov plača družba. Kljub temu ostanete Vi nosilec davka — pa čeprav ga za Vas plača družba. To je podobno obdavčenju na področju davka od plače (Lohnsteuer), kjer delodajalec za delojemalca plača finančnemu uradu mesečni davek.
Primer: Kot družabniku avstrijske družbe z omejenim jamstvom se Vam je za leto 1989 izplačala dividenda v višini 100.000,— šilingov. Družba pa Vam bo nakazala samo 75.000,— šilingov, ker si bo
25.000,— šilingov pridržala kot davek na dobičke trgovskih družb. Kot družabnik morate te dividende v obliki davčne napovedi
(Steuererklärung) za leto 1989 najaviti Vašemu finančnemu uradu. V teku postopka za odmero davka (Steuerveranlagung) Vam bo finančni urad pri izračunavanju dohodnine za leto 1989 zaračunal zgoraj omenjeni davek za dividendo, katerega pa ste v našem primeru že plačali.
Iz tega primera lahko razberete, da davek na dohodke (Einkommensteuer) ter davek na kapitalno premoženje nista eno in isto — iz tega vzroka si „kapitalni davek“ v določenih primerih lahko pustite zaračunati na dohodnino.
b) Za vloge pri bankah ter vrednostne papirje znaša „kapitalni davek“ 10 %. Tu se ne obdavči vrednost vloge oz. vrednostnega papirja, temveč samo obresti, ki jih prejemate za bančne vloge oziroma vrednostne papirje. Ta davek v višini 10 % imenujemo davek na donos kapitala.
Za katere obresti Vam ni treba plačati davka na donos kapitala?
—	za obresti pri tako imenovanih vlogah na vpogled (Sichteinlagen) — torej žirokonti;
—	za hranilne vloge, ki se Vam obrestujejo z osnovno obrestno mero (Eckzinssatz).
Važno je (in tega ne morem dostikrat ponoviti!!), da davka na donos kapitala (Kapitalertragssteuer) ne zamenja z davkom na dohodke (Einkommensteuer). To se odraža v tem, da so določene obresti, ki so oproščene davka na donos kapitala (kratko „kapitalni davek“), kljub temu podvržene davku na dohodke.
Primer: Kot sem že prej omenil, se Vam za obresti na žiro-kontih oziroma hranilnih vlogah, ki so obrestovane z osnovno obrestno mero, ne sme odtegniti „kapitalni davek“. Kljub temu morate te obresti letno najaviti finančnemu uradu, ker morate zanje plačati letno dohodnino — torej davek na dohodke. Pod pogojem, da ste za obresti iz Vaših hranilnih vlog oziroma vrednostnih papirjev plačali „kapitalni davek“ (ker ste na primer dobili obresti, ki so bile višje od osnovne obrestne mere), potem si kapitalni
davek lahko naračunate na letno dohodnino.
Kako se izračuna davek na donos kapitala (kapitalni davek)?
Iz naslednjega primera lahko razvidite, kako se naračuna davek na donos kapitala pri letni dohodnini.
Primer: Delojemalec Janez A. ima kot delavec tovarne O. v letu 1989 dohodke iz nesamostojnega dela v višini 350.000,— šilingov. Poleg tega je v letu 1989 varčeval pri Slovenski Posojilnici, tako da je za hranilno vlogo dobil obresti, ki so ležale nad osnovno obrestno mero (Eckzinssatz). S tem je celoten del letnih obresti podvržen davku na donos kapitala (Kapitalertragsteuer) ter davku na dohodke (Einkommensteuer). Davku na donos kapitala so obresti Janeza A. podvržene zaradi tega, ker so ležale preko osnovne obrestne mere in s tem niso več oproščene tega kapitalnega davka.
Recimo, da so letne obresti Janeza A. v letu 1989 znašale
24.000,— šilingov. V tem primeru si bo banka pridržala 10 % obresti kot „kapitalni davek“ (torej 2400,— šilingov) in ga bo plačala (v imenu Janeza A.) na finančnem uradu. S tem bo Janez A. po od-tegu kapitalnega davka od celotnih obresti imel samo še šil. 21.600,— šilingov. Ker ima naš delojemalec poleg dohodkov iz nesamostojnega dela še dohodke iz kapitalnega premoženja (nam-reč obresti), ima dolžnost, da te obresti v obliki davčne napovedi najavi finančnemu uradu. V teku postopka za odmero davka (Steuerveranlagung) bo finančni urad našemu delojemalcu pri izračunavanju dohodnine za leto 1989 naračunal kapitalni davek v višini 2400,— šilingov.
Iz tega primera lahko razberete, da se morajo v Avstriji teoretično vsi dohodki iz kapitalnega premoženja (po navadi so to obresti) najaviti finančnemu uradu. Ker je ta za finančno upravo skoraj neizvedljiv, so v Zveznem ministrstvu za finance našli sledečo rešitev, ki velja od 1. 1. 90: Letnik obresti do višine 300,— šilingov v bodoče ni
Od leve: Folti Kargl, Gori Robič, ga. Uršič, bivši član UO Franc Uršič, Franc Gallob in Pepi Oschgan.
KGZ Brnca: počastitev odbornikov — Dne 8. 12. 1989 se je zadruga na Brnci spomnila in počastila bivšega poslovodjo Stankota GASTLA, ki je bil tudi nekaj let član upravnega odbora KGZ Brnca. Od 1. 1. 1966 pa do svoje upokojitve maja 1982 je bil Stanko Gastl poslovodja zadruge na Brnci. Od upokojitve pa do občnega zbora 31. 12. 1989 je bil član nadzornega odbora. Predsednik upravnega odbora Franc Gallob je ob tej priložnosti bivšemu poslovodji izrekel zahvalo in mu izročil skromno darilo.
Isti dan je vodstvo zadruge počastilo tudi bivšega člana upravnega odbora KGZ Brnca Franca URŠIČA, pd. KOMATARJA iz Malošč, ki je bil od ustanovitve zadruge v letu 1950 39 let član upravnega odbora. Tudi njemu je predsednik upravnega odbora Franc Gallob v imenu zadruge izrekel zahvalo za njegov trud v korist brnški zadrugi in mu dal skromno darilo.	Job
Od leve proti desni: podpredsednik UO Folti Kargl, bivši predsednik NO Gori Robič, bivši poslovodja in odbornik Stanko Gastl, predsednik UO Franc Gallob in poslovodja Pepi Oschgan.
Izobraževanje nastavljencev Posojilnic-Bank in ZSZ
Izobraženi in strokovno podkovani kader je kapital Posojilnic, Zveze ter zadrug. Zato Zveza slovenskih zadrug polaga na znanje svojih nastavljencev veliko pozornosti. V letu 1989 so se udeležili naslednjih tečajev:
Tečaj bančne angleščine
Štiri cele dneve (ob petkih in sobotah) se je osem sodelavcev inozemskega ter kreditnega oddelka, intenzivno šolalo v strokovni bančni angleščini. Pod strokovnim vodstvom znane in izkušene prevajalke z Dunaja so obravnavali tematiko angleških strokovnih izrazov, ki so v teh oddelkih na splošno v uporabi. Tu gre predvsem za kreditne pogodbe, bančne garancije, akreditive ter drugo spremljajočo korespondenco v angleškem jeziku.
V mednarodnem bančnem poslovanju je na prvem mestu seveda angleščina, sledijo pa ji francoščina in nemščina. Tudi korespondiranje z italijanskimi in v večji meri tudi z jugoslovanskimi bankami, razen v Sloveniji, teče v angleškem jeziku. In-štruktorka z Dunaja je takoj na začetku z začudenjem ugotovila, da je znanje strokovne angleščine v slovenskem zadružništvu že na takem nivoju. Zato je bilo potrebno to znanje samo še dopolniti ter opiliti, ker je pač v današnjem času potrebno, da razmeroma mala banka izstopa z boljšim znanjem na vseh področjih.
Kako važno je za banko poslovanje z inozemstvom, kaže podatek, da je imelo slovensko zadružništvo na Koroškem v letu 1989 prek šil. 10,0 milijard plačilnega prometa z inozemstvom. Nekateri sodelavci Zveze se strokovno izpopolnjujejo tudi v italijanščini, ker seje zaradi povezave regij področja Alpe-Ja-dran pokazala potreba, da bi sodelavci našega zadružništva postali boljši poznavalci tudi na tem področju.
1.	ŠOLANJE V GRADCU
a)	Osnovno šolanje I v Gradcu (3 tedne):
Mag. Janko Kulmesch, ZSZ — Reinhard Pukel, ZSZ — Wilma Ibounig, Pos. Borovlje — Stanko Pörtsch, Pos. Hodiše-Škofiče — Lorenz Kumer, Pos. Pliberk
b)	Osnovno šolanje II v Gradcu (4 tedne)
Mag. Janko Kulmesch, ZSZ — Reinhard Pukel, ZSZ — Wilma Ibounig, Pos. Borovlje — Peter Gregom, Pos. Železna Kapla
c)	Knjigovodstvo v Gradcu (2 tedna):
Josef Mochar, Erwin Galo, Jakob Hirm, ZSZ — Claudia Olip, Pos. Borovlje
Skupno je bilo na šolanju v Gradcu 13 sodelavcev. V letu 1990 pa se bo tam šolalo 16 sodelavcev.
2.	RAIFFEISENOVA AKADEMIJA NA DUNAJU
a)	Strokovno šolanje — bančništvo I (5 tednov):
Josef Mochar, ZSZ — mag. Janko Kulmesch, ZSZ — Lorenz Karner, Pos. Podjuna Metod Olip, Železna Kapla
b)	Seminarji:
—	Informatika, 3 dni
vse poslovodje posojilnic
—	Ocena podjetij, 3 dni dipl. trg. J. HabemiK/ZSZ
—	Bančna angleščina, 4 dni,
9 sodelavcev ZSZ
—	Vrednostni papirji, 4 dni,
10 sodelavcev ZSZ in Posojilnic
—	Avstrijsko pravo o izpodbijanju (VR Franc Krištof)
—	Nevarnosti v kreditnem poslovanju (VR Franc Krištof)
3.	SLOVENŠČINA
DR. APOVNIK/PLIBERK
—	Tečaj „Slovenščina v trgovini“ KGZ/Pli: 30 sodelavcev
4.	WIFI—tečaji:
Računovodstvo 1: mag. Janko Kulmesch, Ludmila Wedenig, Hanzi Dragaschnig
Računovodstvo 2: Jakob Hirm, Ludmila Wedenig, Hanzi Dragaschnig Računovodstvo — izpit: Ludmila Wedenig, Hanzi Dragaschnig Bilančno računovodstvo 1: Maria Rehsmann, Ludmila Wedenig Obračunavanje plač: Jakob Hirm, Maria Rehsmann
Obračunavanje plač — izpit: Maria Rehsmann
Obračunavanje plač — seminar: Jakob Hirm, Janko Oitzl (3 seminarje)
Obračunavanje bolniških dopustov: Janko Oitzl
Italijanščina: mag. Katharina Kro-piunig, dipl. trg. J. Habernik Angleščina: Ingrid Wicher Slovenščian: Christine Wabnegger
Božičnica Zveze slovenskih zadrug
Okoli 80 sodelavcev Zveze slovenskih zadrug, njihovih družinskih članov ter odbornikov upravnega in nadzornega odbora se je zbralo 15. 12. 1989 na božičnici v hotelu Obir v Železni Kapli. V pozdravnem nagovoru se je predsednik Zveze slovenskih zadrug, Mihael Antonič, dotaknil nekaterih problemov, ki so nastali v letu 1989 in so bili tudi uspešno rešeni, ter se zahvalil vsem sodelavcem ter odbornikom za njihovo dobro sodelovanje v iztekajočem se letu. Pozval jih je k še boljšemu delovanju v prihodnjem letu, ko slovensko zadružništvo čakajo zopet novi izzivi. Vsak sodelavec v slovenskem zadružništvu naj bi delal tako, kot da bi delal zase, kajti samo tako bomo ob vse večji konkurenci uspešno obstali, je menil predsednik.
Zahvalo sodelavcem je izrekel tudi poslevodeči podpredsednik nadzornega odbora, podžupan Janez Hudi. V imenu obratnega sveta se je zahvalil za sodelovanje njegov predsednik, strokovni revizor Janko Oitzl. Ob petju kvarteta bratov Smrtnik, ob domačih vižah harmonikarja Egidija Wölcherja ter ob sledeči zabavi v kletni diskoteki hotela Obir, se je iztekla tradicionalna božičnica ZSZ.
Slovenski kulturni praznik v Železni Kapli
Kot leta doslej je SRD „Zarja“ v Železni Kapli tudi letos pripravila prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pod geslom „Povej mi vso resnico. Svobodnemu človeku res ne gre, da bi lagal“.
Po tem Sofoklejevem geslu so uglasili vso prireditev in prav slavnostni govornik, predsednik SPZ Tomaž Ogris, je povedal resnice, ki jih na takih proslavah po navadi ne slišimo. Nihče mu zategadelj ni odpovedal prijateljstva, celo okrepilo se je; vsem pa je bilo jasno, da je bil že čas za take besede. Morda je bila bistvena resnica ta, da je govornik občinstvo nagovoril z „drage Slovenke, dragi Slovenci!“. Kdaj smo zadnjič čuli tak nagovor? Ogris je dejal, naj bi kultura ne bila zgolj dolžnost; „narodni voditelji“ naj bi bolj prisluhnili in
Dragica Kovačič
manj vodili ter vladali. Sebi končno priznajmo, da smo Slovenci, in sosed nas bo spoštoval. Ne dopustimo, da bi nas še bolj razporejali po predalčkih in da bi utonili v brezoblični masi.
Proslavo je začel mešani zbor „Zarje“ pod vodstvom Boža Hartmana. Za zbor velja, prosto po Prešernu, da se mu vremena jasnijo, in res se mu bodo, kar gotovo najbolj veseli pevce in zborovodjo.
Igralska skupina SPD „Zarja“ je predstavila odlomek iz Sofoklejeve drame „Antigona“, in sicer sceno, ko Antigona proti izrecnemu ukazu tirana Kreona pokoplje svojega brata, čeprav ve, da bo nepokorščino morala plačati s svojim življenjem. Za tem so sledili nastopi mladinske skupine iz Kaple, moškega zbora SPD „Valentin Polanšek" z Obirskega (vodi Emanuel Polanšek) in solistov iz mariborske opere. Zadnja, Dragico Kovačič in Rajka Lotriča, je na klavirju spremljala Renata Neuwirth.
Prireditev je bila kakovostno na zelo visoki ravni, in sicer to tako po vsebinski kot tudi po izvajalski plati; tudi obisk je bil, kljub slabemu vremenu, zelo dober.
Franc Wakounig
.''j^srjr~y krščanska kulturna zveza
VCELOVCU
i :<•]: wd
S* PESEM DftlC OMIKLOVIZALirVJJ C
kantata za soliste, moški, mešani in otroški zbor ter orkester instrumentiral Radovan Gobec
(PO POKROVITELJ: Družba sv. Mohorja v Celovcu (PO
nedelja, 4. marec 1990, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu
	IZVAJALCI
solisti:	zbori:
Janja Kert, sopran Sonja Hrlbar-Marko, alt Hannes Mucher, tenor Pavli Stern, tenor Gabrijel Upuš, bariton Stanko Polzer, bas	MoPZ „Kralj Matjaž“, Llbuče MePZ SPD „Danica“, Št. Primož MePZ „Podjuna-Pliberk“ Otroški zbor št. Jakob v Rožu Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani Dirigent: Lajko Milisavljevlč s
V prvem delu bodo nastopili naslednji zbori: Moški pevski zbor SPD „Valentin Polanšek', Obirsko — Mešani pevski zbor .Peca' SKD Globasnica Vokalno instrumentalna skupina PD .Lipa', Velikovec — Višarski kvintet, Ukve Mešani pevski zbor „Rupa-PeC, Gorica	
nedelja, 11. marec 1990, ob 14.30	
v Kongresni hiši v Beljaku	
r	,	IZVAJALCI
solisti:	zbori:
Janja Kert, sopran Sonja Hrlbar-Marko, alt Hannes Mucher, tenor Pavli Stern, tenor Gabrijel Upuš, bariton Stanko Polzer, bas v	MoPZ „Kralj Matjaž“, Libuče MePZ SPD „Danica“, Št. Primož MePZ „Podjuna-Pllberk“ Otroški zbor Št. Jakob v Rožu Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani Dirigent: Lajko Milisavljevlč >
V prvem delu bodo nastopili naslednji zbori:
VMopnk» v p rob prodaj' pr, kra|«vnlh dri
mttvih. v Mohor javi knjigarni, v knjigari tal : 04S3/S1 6243 tar eno uro pred
tpa-Baško jezero', Loče
jigarm .Nata knjiga' In v piaarni KKZ. Viktrlnger Ring 26.
Bog in Glavar ali veselje do igre in nastopanja
Gostovanje radiške mladinske skupine v Kotmari vasi
V nedeljo, dne 11. svečana 1990, je gostovala v Kotmari vasi mladinska skupina z Radiš z igro „Naši trije angeli“. Igro so uprizorili v razmeroma majhni društveni sobi SPD Gorjanci v stari ljudski šoli. Goste je pozdravil predsednik kotmirškega društva Emil Muri. Očitno pa mladih igralcev mali društveni prostor ni motil, saj so zaigrali zelo prepričljivo, najbolj pa trije kaznjenci Sven Schiemann pa Marco in Aleksander Tolmaier, ki so igrali glavne vloge. Obiskovalcev je prišlo kar precej; očitno so se tudi dobro zabavali. Seveda igralci niso zaigrali brez napak, toda ob mladosti jim tega nihče ne more zameriti, saj nobeden ni starejškko 15 let. Malenkostne napake, kakor so npr. okorno premikanje in včasih kaka napaka pri govorjenju, pa bojo z lahkoto kmalu popravili.
Opombe vredno je še dejstvo, da je bila to prva igra, ki je bila uprizorjena v društveni sobi. Vsekakor velja zahvala mladinski skupini. Upamo na še več takih prireditev.
Darko Wakounig
Igralska skupina SPD „Dob-rač“ na Brnci že nekaj let sodi med najbolj delavne in tudi najbolj ustaljene ter ustvarjalne odrske ansamble na Koroškem. Vselej to ni bilo tako, kajti pod Dobračem je dolga leta vladalo kulturno mrtvilo. In ko so se Brnčani pred leti le opogumili in ponovno stopili na oder, je bilo tako, kot bi po dolgi zimi izpod ruševja prvič pokukal podlesek. Veselju se je pridružil strah, da bo to samo enkraten primer — a hvala Bogu, so imeli optimisti prav. Igralci SPD „Dobrač“ so danes že „stari mački" na odru in njihov najnovejši podvig je komedija BOG IN VLADAR, ki bo doživela premiero v petek, 23. februarja s pričetkom ob 19.30 v brnškem ljudskem kulturnem domu.
Naš tednik je pred dnevi pogledal Brnčanom malo za kulise in menimo, da smo dosti zanimivega videli in čuli. Najprej naj omenimo, da je to že sedma igra zapored, ki jo skupina „postavlja" na oder, in tretja v režiji Petra Militarova. Vaje so zelo intenzivne in igralci so kar malo potožili, da zanje porabijo ves prosti čas. Vrhu tega pa so v kulturnem domu v pustnem času še številni plesi, tako da se morajo na vaje voziti drugam. Vaje včasih trajajo tudi po deset ur na dan; dosedaj so imeli 30 vaj. Ker je komedija
zelo zahtevna, saj je zgrajena po načinu lepljenke (kolaža), se scene, vsebina in izpovedi stalno menjajo; tako so vaje seveda zelo delavne in z namenom, da bi bila igra čimprej na odru, imajo tudi 2—3 tedensko.
Vsem igralcem pa je videti, da so z veseljem pri delu. „Svojčas, na začetku, smo igrali zato, da bi spet na odru čuli slovensko besedo; danes igramo že iz veselja do nastopanja. S tem izzivom raste tudi zahteva po zahtevnejših komadih,“ je dejal predsednik društva in seveda tudi igralec mag. Marjan Gallob. Prav posebej so igralci ponosni, da so besedilo, katerega imajo trenutno v obdelavi, skupno prilagodili potrebam in okoliščinam kraja. Režiser Peter Militarov je v nekaj besedah skušal orisati značilnosti komedije „Bog in Glavar“. Opraviti imamo z večnim
bojem med dobrim in zlom, temo in svetlobo, med oblastniki in podaniki, svobodo in suženjstvom. Igra sicer izhaja iz Allanovega „Boga“, je pa samostojen projekt, ki se naslanja tudi na delo Milčinskega „Iz devete dežele“, v kateri avtor obravnava nastajanje avstrijskega parlamenta. Nadaljnji viri so Cankarjev Kurent, lepa Vida (narodnost kot travmatični element iskanja in optimizma) in pa dela Pirandella, Pavla Zidarja in Petra Militarova. Igra „Bog in Glavar“ je aktualna povsod, tudi na Koroškem, kajti povsod na svetu so ljudje, ki bi bili radi Bog in Gospodar. Igralci so: Olga Gallob, Terezija Gallob, Lojz Gallob, Marjan Gallob, Regina Wut-ti, Marija Hrovath, Čarli Kikel, Mija Debevec, Štefan Hudi, Peter Kravanja, Franc Pečnig; sceno pripravljata Saša Kump in Janez Debevec. Franc Wakounig
Radio/Prireditve
STRAN
PETEK, 16. februarja
Koroški liki (dr. R. Vospernik) — Jezikovni pogovor (prof. J. Messner) — Dvojez. komunikacija (dr. F. Merkač).
SOBOTA, 17. febr.
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 18. febr.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem (glasb, oddaja). Duhovna misel (žpk. Marko Jernej). — 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 19. febr.
Mladi rod — zvesti prijatelj šolske mladine.
TOREK, 20. febr.
Partnerski magazin.
SREDA, 21. febr.
Glasbena sreda.
ČETRTEK, 22. febr.
Rož — Podjuna — Zilja.
Devetintrideseto leto že izhaja nepogrešljivi prijatelj mladine, slovenski šolski list MLADI ROD. Z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo ta list oblikujejo učiteljice in učitelji, ki s tem ustvarjajo odličen učni pripomoček za šolsko mladino. Vedno bolj pa se vključujejo v delo tudi mladi bralci, ki rišejo in pišejo in se s tem povezujejo s sovrstniki. In najboljše spričevalo dajejo urednikom Mladega roda učenci sami, če se tu in tam zgodi, da svoj Mladi rod v šoli ne dobijo „v pravem trenutku". Reportažo o Mladem rodu boste slišali v ponedeljkovi slovenski oddaji, 19. februarja.
NA TELEVIZIJ«
Ned., 18. 2., ob 13. uri, FS 2, (VPS 19.00) predvidoma z naslednjimi prispevki:
Slovenski pacienti v deželni bolnici
Proslava obeh kulturnih organizacij ob slovenskem kulturnem prazniku
Mihec Mahec — lutkovni povezovalec se predstavlja
150 let fotografije
Emil Krištof — prvi koroški diplomirani bobnar
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PRIREDITVE
CELOVEC
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA v Celovcu
„MOJ ATA“ — „MOJA HIŠA“ — LITERARNO SREČANJE s Tonetom Partljičem in Tonetom Kuntnerjem
petek, 16. 2., ob 14. uri
v Strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu.
Soprireditelj: Zavod šolskih sester v Šentpetru
petek, 16. 2., ob 19.30
v farni dvorani v Selah, sod.: Duo PEINIG“ iz Sveč Soprireditelj: KPD „Planina" v Selah sobota, 17. 2., ob 19.30 v kulturnem domu v Dobrli vasi Soprireditelj: SPD „Srce“ nedelja, 18. 2., ob 14.30 v društveni sobi Posojilnice v Velikovcu Soprireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ v Velikovcu
KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU Beltinška banda
Nova glasba iz starih časov — gostuje skupina iz Prekmurja s staro glasbo na „sodoben" način.
Čas: petek, 16. 2., ob 20. uri
Otroška prireditev NOČNA ZGODBA —
ZGODBA O RADOVEDNEM MESEČKU
Nastopa Cveto Sever iz Kranja Čas: nedelja, 25. 2., ob 16. uri
OBIRSKO
lil. MEDNARODNI FESTIVAL HARMONIKARJEV
Čas: nedelja, 18. 2., ob 14. uri Kraj: gostilna PODOBNIK v Beli Prireditelj:	Alpski klub „Obir" na
Obirskem
ŠENTJAKOB
Društvo upokojencev v Šentjakobu v
Rožu vabi na
PUSTOVANJE
Čas: nedelja, 18. 2., ob 14. uri Kraj: v majhni farni dvorani v Šentjakobu
Komedija „PRIHRANJENI DOLAR“ (Sejan 0-kasey)
Čas: na pustno nedeljo, 25. 2., ob 19.30 Kraj: farna klet v Šentjakobu Gostuje: Gledališče pod Kozovcem iz Šmartna ob Paki
Nato PUSTOVANJE Za ples igra: „Trio Drava"
Prireditelj: SPD „Rož"
PLIBERK
LAŽNIVEC — veseloigra (Carlo Goldoni) Čas: 18. 2., ob 14.30 Kraj: Farni dom v Pliberku Prireditelj: Farna mladina v Pliberku Gostuje igralska skupina SPD „Srce" iz Dobrle vasi
ŠENTLIPŠ
LAŽNIVEC — veseloigra (Carlo Goldoni) Čas: 18. 2., ob 9.30 (po sv. maši)
Kraj: Farni dom v Šentlipšu
Gostje igralska skupina SPD „Srce" iz
Dobrle vasi
VOGRČE
PREDSTAVITEV M. SNOPIČA ZBIRKE „VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS“ In srečanje ljudskih pevcev
Čas: četrtek, 22. 2., ob 19. uri Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Nastopajo: ljudski pevci iz Podjune Prireditelja: Farna mladina Vogrče in K KZ
BRNCA
Premiera komedije „BOG IN GLAVAR" (Woody Allen)
Čas: petek, 23. 2., ob 19.30 Kraj: Kulturni dom na Brnci Nastopa igralska skupina SPD „Dobrač“ na Brnci
Režija: Peter Militarov
ŠMIHEL
Premiera igre „RAZVALINA ŽIVLJENJA“ (Finžgar)
Čas: sobota, 17. 2., ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopa igralska skupina KPD Šmihel Režija: Micka Opetnik in Marjan Belina
Ponovitev igre v nedeljo, 18. 2., ob 14.30 v farni dvorani v Šmihelu.
PUSTNIJA
Čas: na pustno nedeljo, 25. 2., ob 14. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Slovensko društvo upokojencev Pliberk
Na sporedu: veseloigra „Podlaga zakonske sreče“
in še kako presenečenje
Vsi člani in prijatelji od blizu in daleč
prisrčno vabljeni!
RADIŠE
Komedija BOSA V PARKU
Čas: sobota, 17. 2., ob 19.30 Kraj: kulturni dom na Radišah
Gostuje igralska skupina Kulturnega društva Brezje Prireditelj: SPD „Radiše"
OTROŠKI PUSTNI PLES
Čas: nedelja, 25. 2., ob 14.30 Kraj: kulturni dom na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše"
SELE
ZARES ČUDEN PAR — komedija v treh dejanjih (Neil Simon)
Čas: nedelja, 25. 2., ob 14. uri Kraj: farna dvorana v Selah
Nastopajo domači igralci Prireditelj: KPD „Planina" v Selah
PUSTNA VESELICA
Čas: nedelja, 25. 2., s pričetkom ob 19. uri
Kraj: farna dvorana v Selah Za ples igra Trio Oraže iz Borovelj
SVEČE
PUST S KOČNO
Čas: sobota, 24. 2., ob 20. uri Kraj: pri ADAMU v Svečah Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Za ples igra „Trio Drava“
Sodelujeta: Sveška filharmonija in Sketch Kočna. Maske zaželjene: čaka vas bogat srečelov!
Slovenska prosvetna zveza organizira ogled gledališke predstave v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Prevoz in vstopnica skupaj staneta ca. 200,— šil.
Na sporedu bo drama Andreja Hienga „OSVAJALEC“, ki jo je režiral Vinko Möderndorfer. Predstava uprizarja predvsem kontrast med dvema povsem različnima civilizacijama, med špansko in indijansko.
Prijave so možne do 16. februarja v pisarni SPZ, tel. 04 63 / 51 43 00-20, 21, 22
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon: (04239) 2642
9121 Tinje
V soboto, 17. febr, od 9. do 16.30 ure
DAN DUHOVNE OBNOVE ZA ŽUPNIJSKE SVETE, nem.
Voditelj: p. Wolfgang Heiss
V soboto, 17. febr, od 9. do 17. ure
PREDAVANJE ZA ČEBELARKE IN ČEBELARJE (Varooza in njene posledice za čebele in čebelarje; rojenje čebel)
Predavatelja: dipl. inž. Janez Poklju-kar in Matevž Krassnik Soprireditelj: Kmečka izobraževalna skupnost KIS
Od nedelje, 18. febr, od 18. ure do sobote, 24. febr, do 13. ure
Vodene duhovne vaje:
V VSEM SREČATI BOGA, nem. Voditelj: p. Johannes Reitsammer SJ
Od nedelje, 18. febr, od 18. ure do sobote, 24. febr, do 13. ure
Osebno spremljane duhovne vaje za duhovnike, redovnice in redovnike, za žene in može od 23. leta naprej SPOZNAVATI IN SREČEVATI BOGA V LASTNEM ŽIVLJENJU Voditelj: p. Jože Kokalj
V sredo, 21. 2., ob 19.30 Predavanji iz serije „I hob nix gegen die Minderheiten, oba . . . “
ALI PRENESE EVROPSKA HIŠA NARODNE MANJŠINE?, nem. Predavatelj: dr. Erhard Busek
MIR IN PRAVIČNOST ZA VSE
Predavatelj: nadškof dr. Alojzij Šuštar
V četrtek, 8. marca, ob 19.30 AVTOGENI TRENING Vodi: dr. Rosemarie Tscherteu
Od petka, 2. marca, od 18. ure do nedelje, 4. marca, do 13. ure Duhovna obnova za župnijske svete
VRZITE SVOJE MREŽE Vodi: Jože Kopeinig
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktrin-ger Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Franc Wakounig, Heidi Stingler, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: .Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,- Din.).
Pisma bralcev
PISMA BRALCEV
Naš tednik in Messner
„ Naš tednik" že spet jahari na svojem protikomunističnem kljusetu. Takole pravi 9. t. m. na 2. strani: „ NSKS z zaskrbljenostjo zasleduje, kako bivši in še sedanji člani KPA spodjedajo strukture ZSO . . . "Nastrani3pa:
....tako da vse kaže, da se bosta za
mandat potegovala sedanji poslanec v državnem zboru in predsednik KEL Karel Smol le in bivši komunist dr. Jože Messner."
Ni moj namen braniti mojega sina. To bo že sam opravil, česemubozdelo vredno, vendar da si NT že spet (ali še kar naprej?) drzne s „komunistom“ človeka zmerjati, namesto da bi ga s to označbo spoštoval! Ker so iz istega zaplotja neki „kristjani“ kaj radi prav tako tudi predme pljuvali (vseh 35 let, od 1955. dalje, ko sem se z družino vrnil s Sušnikove gimnazije na Ravnah na domača avstrijska koroška tla), naj mi bo dovoljeno zmerjalce pri NSKS (ali NT?) vprašati, ali se res nikoli ne bojo naučili razlikovati komunista in kristjana od imetnika partijske knjižice in krstnega lista, čeprav se tudi to kdaj primeri, da ju legitimaciji ne ovirata pri samouresničevanju.
Povejte, prosim, svojim bralkam in bralcem, s čim se je ta moj sin doslej pregrešil nad koroškimi Slovenci! To je vaša dolžnost zdaj, ko ste ga prikazali kot nekakšnega škodljivega voluharja v ZSO ali kaj. Koj ko boste razgrnili njegov greh ali njegovo koroškim Slovencem škodljivo zablodo, bom prvi, ki mu bom pokazal hrbet. Odgovorite svojemu bralstvu na moje vprašanje: so imeli od 1973—1977 slovenski člani KPA pravico in dolžnost, zavzemati se v „ Solidarnostnem komiteju “ za pravice koroških Slovencev ali ne? Je bilo prav, da so prevzeli glavno breme pri organiziranju obeh velikih demonstracij po celovških ulicah ali ne? In so imeli pravico izstopiti iz KPA, ko je njeno deželno vodstvo oglušelo in oslepelo za njihove ideje?
Pa še to povejte, katere prebende in Sinekure je KPA tam slovenskim članom podarila! In koliko denarja so si v času svojega članstva v svoje žepe nabasali. — Ko boste vse to povedali, pa jih v božjem imenu zmerjajte po mili volji!
Pa še en dobrohoten nasvet, če vam je prav, da vas bralci in bralke (med njimi sem tudi jaz) ne bojo jeli — po pravici — zmerjati, da ste šta-berli brez krone: razlikujte v prihodnje, prosim, naziv za človekovo politično funkcijo in njegov poklic, kajti kakor nista ne državni poslanec ne predsednik KEL poklicna naziva, tako tudi „komunist" ni poklic. Zapisujte po resnici in pravično ali: vodja prevajalske pisarne K. Smolle in zdravnik dr. Jože Messner, ali pa zdajšnji državni poslanec in predsednik KEL ter zdajšnji neposlanec in nepredsednik, skratka politično
V najem dajem 9 ha njiv
na Bistrici pri Šmihelu.
Jože Kraut, Bistrica pri Šmihelu tel. 0 42 35 / 26 33
ničč. In posredujte pri obeh, da bosta sedla k „okrogli“ mizi. Tako bomo slišali, kje in kako in zakaj se razhajata. Samo tako boste pomagali resnici do zmage, da bo tudi nas eden spoznal, po kateri poti — po rdeči ali rožnati ali zeleni ali kakšni drugi — bi bilo treba hoditi. Danes, jutri in pojutrišnjem.
Janko Messner V Tucah, 11. 2. 1990
Pisec članka trdi, da sem se na seji „Delovnega odbora pedagoške komisije“ zavzemal za ustanovitev dvojezičnega razreda, čim se k dvojezičnemu pouku prijavi 1 otrok. Ta trditev ne odgovarja resnici.
V enem svojih prispevkov sem poudaril, da je treba razlikovati dvoje:
1.	Potrebno število otrok za ustanovitev dvojezičnega razreda. To število je trenutno na predšolski stopnji in na nižje organiziranih šolah 7.
2.	Potrebno število otrok za ustanovitev dvojezične skupine v razredu, kjer večina otrok ni prijavljena k dvojezičnemu pouku. Na območju dvojezičnega šolstva je to (najmanjše) število 1.
Mnenja sem, da je treba po vsej Koroški, tudi tam, kjer dvojezične šole ne obstajajo, omogočiti poučevanje v slovenskem jeziku vsem otrokom, če to starši želijo.
Še misel k zaključku omenjenega članka s podnaslovom „Ob robu . . .“
Če nekdo doseže možnost učenja
„Detelo je bilo strah priti v Slovenijo . . . “
9. februarja ste poročali o predstavitvi knjižnega daru celovške Mohorjeve založbe v Ljubljani. V članku omenja Franc Wakounig, „da je Detelo bilo strah priti v Slovenijo ..." Čeprav velja 20. stoletje za obdobje strahu, je Wakounigova trditev v mojem primeru napačna, oziroma nepopolna. Na predstavitev tudi mo-
slovenskega jezika na ljudskih šolah po vsej Koroški, torej tudi izven dvojezičnega območja, in to je dosegla ZSO, (družina Messner-Zeichen, odvetnik dr. Brugger), potem nikakor ni logično, da se v omenjenem članku dr. J. Messnerju podtika, češ da je morda tudi on za ločevanje otrok v Celovcu. Tako pisanje v zagovor storjeni Smollejevi napaki je dokaj čudaško ravnanje. Pisec članka ima nas bralce za zelo pozabljive in popolnoma nesposobne za kritično razlaganje dogajanj.
Ne igrajmo se „vojno med NSKS in ZSO “ tudi na šolskem področju. Raje storimo vse, da bi omogočili razvoj in obstoj dveh ljudskih šol v Celovcu (Mohorjeve in javne ljudske šole na pedagoški akademiji), kjer bi se poučevalo tudi v slovenskem jeziku.
Franc Kukoviča
Vseh pisem bralcev v tej številki zaradi pomanjkanja prostora na žalost nismo mogli objaviti, jih bomo pa v naslednji številki. Prosimo za razumevanje!
MOHORJEVA DRUŽBA
v svoji knjigarni takoj zaposli
PRODAJALCA
Pogoj je znanje slovenskega in nemškega jezika. Trgovska praksa zaželena.
Prijave sprejemamo pismeno na: Mohorjeva knjigarna, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec-Klagenfurt, ali telefonsko (04 63) 56 5 15-17.
Sprememba imena firme Jugo-Trade
Sl. 1.1990jefirmaJugo-Trade,eksport-importzDunajaspreme-nila svoje ime v Karanta Handelsgesellschaft m. b. H. Ta sprememba družabniške pogodbe je bila izpeljana že v letu 1989. Povod za tako odločitev je bil izključno poslovne narave, saj je ime firme zmot-nozavajalonamiselojugoslovanskih lastnikih; poudariti jetreba, da je firma Jugo-Trade 100 % hčerka Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Leto 1989 jefirmazaključilas pozitivnim rezultatom; firma Petrol-Trade z Dunaja, kjer je firma Jugo-Trade večinsko udeležena, pa se je v preteklem letu bolje uveljavila na mednarodnem naftnem trgu.
Koroška komisija: potrebno je pojasnilo
k članku „Prvo zasedanje koroške komisije“, „nt“, 26. 1. 1990, str. 2 in 3
jega romana „Stiska in sijaj slovenskega kneza“ v Ljubljani nisem prišel zaradi obvestila jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju, da sem „registriran na posebnem seznamu inkriminiranih oseb in mi zato potovanja v Jugoslavijo brez predhodnega razčiščenja zadeve ne svetujejo, ker za mojo varnost v Jugoslaviji ne morejo jamčiti. Možno bi bilo, da mi na meji prepovejo vstop v Jugoslavijo. Ali pa da me bodo ves čas obiska v Sloveniji nadzorovali, observirali pa bodo tudi vse ostale osebe, ki pridejo v stik z menoj (Bilo bi kar precej dela, posebno če bi moral sodelovati v diskusiji ali odgovarjati na vprašanja!). Zgodi pa se lahko še kaj bolj neprijetnega, avstrijsko državljanstvo pa me ščiti le delno." Zaradi tega „pojasnila" sem tudi na željo svoje žene obisk v Ljubljani odložil. A le začasno. Apeliram namreč na pristojne, da tudi meni pojasnijo, kaj sem zagrešil. Za mojim hrbtom je bilo vseh trideset let, odkar živim v Avstriji, kar precej ropotanja. V tisku in na dunajskem kongresu PENa (1975) sem opozoril na stisko in sijaj Edvarda Kocbeka, ob primeru po vojni pobitih domobrancev sem se zavzel za demokratizacijo in humanizacijo slovenske in svetovne družbe ter modernizacijo literature, pisal sem o svoje dni popolnoma zamolčanih ali nepriznanih pisateljih ter med drugim poročal o literaturi narodnih manjšin in manjših narodov. Vse te napake rad, če bi bilo potrebno, še enkrat zagrešim. Sicer pa sem svoje stališče dovolj drago plačal. Od petindvajsetih knjig izpod mojega peresa je v Sloveniji, kar je vsekakor hvalevredno, zdaj (poleg pesniške zbirke „Kaj je povedala noč", izdane prav tako pri Mohorjevi založbi v Celovcu), dostopna le moja zadnja izdaja na repu, „Stiska in sijaj slovenskega kneza". Že napovedano (glej DELO, Ljubljana, 13. marec 1974) knjižno objavo moje proze „IZKUŠNJE Z NEVIHTAMI" pri OBZORJIH v Mariboru pa so brez pojasnila in odškodnine opustili. Zato je napačno, oziroma le delno odgovarja resnici tudi vaše poročilo „Prvič v Sloveniji", objavljeno 2. februarja v „Našem tedniku". Paragraf, ki prepoveduje uvoz slovenske besede iz tujine v Slovenijo, je še vedno v veljavi. Vsi bomo veseli, če bo enkrat za vselej dokončno odpadel v zadnjo pozabo. Sicer pa bom o svoji usodi v zadnjih tridesetih letih in o delu za uveljavljanje naše skupne slovenske besede doma in po svetu poročal v drugem delu avtobiografije „Zapredenina med dvema stoloma“. Tudi nič lastnega ne bom olepšal in kdor misli, da lažem, si lahko vedno pri meni doma ogleda vse ohranjene dokumente, pisma in časopisne zapiske, ki bolj kot moja beseda jasno in glasno izpričujejo resnico treh težkih desetletij.	^ D t i
Ugodno prodam
MAZDO 323 dizel (1700)
staro 3 leta (55.000 km).
Zelo dobro ohranjeno. Tel.: (04 63) 56 5 15 -29
PISMA BRALCEV
Offener Brief an Gregor Krištof und seine Freunde
Lieber Gregor Krištof!
Es mag seltsam erscheinen, daß dieser Brief nicht in unserer Muttersprache verfaßt ist, zumal wir beide der slowenischen Volksgruppe angehören. Da jedoch Ihr Schreiben an die Grüne Parlamentsfraktion, in dem Sie vor einer neuerlichen Kandidatur Karel Smol les als .Volksgruppenabgeordneter“ mit Nachdruck abraten, auf deutsch abgefaßt ist, muß sich die Antwort wohl derselben Sprache bedienen — nicht zuletzt .der breiten Masse demokratisch gesinnter Leute" wegen, die angeblich Ihre Bedenken teilt und deshalb ein Recht hat, von meiner Gegendarstellung auf unmittelbare Weise unterrichtet zu werden.
Ich nehme an, daß Ihr erwähntes Schreiben und die beigeschlossene Unterschriftenliste — veröffentlicht im Naš tednik am 19. Jänner dieses Jahres — vollständig wiedergegeben wurden. Gezählte 50 Personen haben sich also Ihrer Bitte angeschlossen, Karel Smolle ein neuerliches Abgeordnetenmandat im österreichischen Nationalrat zu verwehren. Die Masse, von deren Breite Sie schwärmen, ist wenig repräsentativ und ich an Ihrer Stelle brächte es nicht zustande, im Schreiben den Eindruck einer entstehenden Volksbewegung zu erwecken.
Bei allem Respekt, den ich Ihnen und Ihren Freunden entgegenbringe, möchte ich Ihnen dennoch anvertrauen, daß ich überzeugt bin, daß Sie sehr viel Mut aufgebracht haben, ein solches Schreiben überhaupt aus der Hand zu geben. Einen größeren Mut haben nur noch Ihre Freunde bewiesen, die den Brief signierten. Wieso, will ich Ihnen auch erklären:
Einleitend halten Sie fest, daß Sie sich zur Stellungnahme berechtigt fühlen, weil Sie die Folgen der politischen Arbeit Karel Smolles direkt zu tragen haben. Auch Abgeordneter Smolle hat die Folgen seiner Arbeit direkt zu tragen. Er lebt mit seiner Familie in Feistritz im Rosental und seine beiden schulpflichtigen Töchter betrifft die Neuregelung des Min-derheitenschulgesetztes unmittelbar. Sie werfen Karel Smolle vor, bei der Abstimmung um das neue Minderheitenschulgesetz autokratisch
Odstranimo koroške pregraje
Vsakdo, ki je v zadnjem času sledil razvoju na vzhodu, je celo videl, kar smo že vsi dolgo sanjali. Padli so zidovi in z njimi strašna ideologija. Naenkrat smo videli ljudi, ki so jih dolgo teptali in se zdaj prvič naužili zraka prostosti. Povod temu pa so ljudje, ki so se masovno zavzeli za mir, svobodo in odstranitev starih parol ter ideoloških zastav. — Človek bi mislil, da bo ta razvoj tudi vplival na sožitje obeh narodov na Koroškem. Kot pripadnik slovenske narodne skupnosti že dolgo sanjam o bodočnosti, ki bi odstranila koroške pregraje in ideološke zastave. Ne vem, če lahko naši sodeželani občutijo, kaj povzroči politična zastava koroških brambovcev v notranjosti pošte-
entschieden zu haben, und meinen damit, daß er die Anliegen der Slowenen nicht oder nicht in genügendem Ausmaß berücksichtigt hätte. In dieser Diktion ist Ihre Behauptung eine glatte Unterstellung. In den Monaten und Wochen vor der Abstimmung hat sich Karel Smolle nahezu rund um die Uhr bemüht, den schädlichen Inhalt des in Ausarbeitung befindlichen Gesetztes abzuwenden — einen größeren persönlichen Einsatz hätte niemand leisten können. Daß das Gesetz dann trotzdem in der für uns ungünstigen Form beschlossen wurde, ist nicht seine Schuld, schließlich verfügt auch er nur über eine Stimme. Bestünde die ernsthafte Aussicht, daß das Gesetz von der erforderlichen Mehrheit der Abgeordneten abgelehnt worden wäre, so wissen wir alle, wie Karel Smolle gestimmt hätte. Aber in Wirklichkeit sah er sich einer erdrückenden Mehrzahl von Abgeordneten gegenüber, die keinen Zweifel daran ließ, daß sie den Entwurf gutheißen würde. Unter dieser Prämisse konnte also eine Zustimmung nichts anderes sein als der Versuch der größtmöglichen Schadensbegrenzung. Wie sie Karel Smolle dann auch gelungen ist — das Gesetz selbst ist nähmlich nicht definitiv — ein nicht unwesentliches Novum — und die Bundesregierung hat den Slowenen erstmals nach vielen Jahren wirklich etwas gegeben. Slowenische Fernsehsendungen, die Zusage jährli--eher finanzieller Unterstützung, grünes Licht für die Errichtung der erwünschten slowenischen Handelsakademie in Klagenfurt und einiges mehr.
Das Wichtigste aber ist, daß es Karel Smolle gelang, das Minderheitenschulgesetz sozusagen inhaltlich zu überwinden. Durch Regierungszusagen, daß es in Hinkunft so nicht mehr gemacht würde (auch ein nicht unwesentliches Novum), durch eine massive Politik des Dialoges, die gewiß zu einer neuen Qualität der Beziehungen führen wird und teilweise schon führt, durch die Schaffung von echtem Verantwortungsbewußtsein den Slowenen gegenüber — als Ergebnis einer kontinuierlich besonnenen slowenischen Gesellschaftsarbeit. Nur damit kann ver-
nega in vernega Slovenca. Zastava, ki predstavlja tudi krute in krvave trenutke naše slovenske zgodovine. Tudi vidni člani koroških brambovcev so podprli priključitev Avstrije k Nemčiji in izselili naše slovenske družine v koncentracijske tabore. Ta zgodovina je pisana v naših srcih in tudi danes povzroči neopisne bolečine. Kristjan pa naj premosti te bolečine in iz teh krutih izkušenj gradi skupno bodočnost. Še prav cerkev je meni bodisi na fari ali v celotni škofiji v pomoč, da iščem roko mojega soseda ne glede na njegovo narodno pripadnost. Zato je razumljivo, da verniki, ki hodijo to pot, ne želijo v cerkvi zastave, ki ločujejo in odpirajo globoke in krvave rane. Tudi v naši škofiji odstranimo vse, kar nas ločuje in zasnovimo skupno bodočnost, o kateri še sanjam. Vodstvo Cerkev in z
hindert werden, daß die Slowenen je wieder — wie dies in der Vergangenheit allzu oft geschah — legistisch niederkartätscht werden.
Sie meinen, daß durch Smolles Entscheidung das nationale und politische Bewußtsein der Slowenen in ein schmales Bachbett gelegt wurde. Wäre das Bachbett denn breiter, wenn Smolle in der altbewährten und bisher leider immer erfolglosen .AHes-oder-nichts “Stellung verharrte? In der Politik sind die kleinen Erfolge stets die größten, lieber Herr Krištof, und Sie werden das noch selbst erkennen, sollten Sie je so lange in der Politik tätig sein wie Abgeordneter Karel Smolle. Weiters halten Sie Smolles Abstimmungsverhalten mit der Vorstellung der Grünen Alernative über „Basisdemokra-tie“ für unvereinbar. Diese Behauptung ist schlicht lächerlich, denn jeder österreichische Abgeordnete ist in Ausübung seines Berufes an keinen Auftrag gebunden, weil die österreichische Bundesverfassung den Grundsatz des freien Mandats kennt. Karel Smolle daher vorzuwerfen, daß er sich so verhielt, wie es ihm die Bundesverfassung gebietet, ist nicht nur sachlich falsch, sondern auch von der Motivation her abstoßend. Ganz abgesehen davon, daß die grüne Basis in dieser konkreten Frage sehr wohl unterschiedliche Meinungen vertrat und auch heute noch vertritt.
Der letzte Satz in Ihrem Brief krönt Ihr schriftliches Verlangen. Schreiben Sie doch, daß jeder deutschsprechende Demokrat, der sich mit der Minderheitenproblematik umfassend auseinandersetzt und dabei hauptsächlich die Wünsche der Volksgruppen berücksichtigt, besser für die Aufgabe des Volksgruppensprechers im Parlament geeignet sei, als Nationalratsabgeordneter Smolle. Umfassend setzt sich mit der Minderheitenproblematik auch Herr Smolle auseinander und er berücksichtigt nicht nur HAUPTSÄCHLICH, sondern GÄNZLICH die Wünsche der Kärntner Slowenen. Wobei seine Berücksichtigung verschiedene Formen erfahren kann und in der Praxis natürlich auch erfährt. Das ist Ausfluß des Meinungsbildungspro-zesses eines Politikers, der freilich
njo škof in vse laične organizacije so že neštetokrat tudi dokazali resno in odkrito pripravljenost za mirno in bratovsko sožitje. Tembolj sem bil začuden, da je škofijski ordinariat po časopisju reševal problematiko okrog zastav v šentjakobski fari. Takšen postopek samo zaostri situacijo in v tem primeru razočara tudi župnika in velik del faranov, ki iz prepričanja in osebnega prizadevanja že leta in leta gradijo boljši in skupen jutri. Sumim, da je škofijski ordinariat samovoljno in brez vednosti škofa postopal. To predvsem zaradi tega, ker je bil škof v Augsburgu in ker prav on po navadi , ne rešuje probleme po časopisju. Tudi naš škof išče poti, ki služijo sožitju in ne razcepu. Od škofijskega ordinariata pa si pričakujem javno opravičilo pri župniku in faranih šentjakobske fare. Bernard Sadovnik
nicht auf hört, ist er einmal zum Abgeordneten gewählt, mit seinem Kopf zu denken. Welche Alternative bieten Sie uns daher da an? Und daß ein deutschsprechender Demokrat slowenische Änliegen besser vertreten soll als ein Slowene selber, gehört ins Repertoire latenter Selbstverachtungstriebe, die Minderheiten gelegentlich plagen, uns aber nicht mehr plagen sollten.
Auch ich kann zwischen Zeilen lesen und ich begreife, daß diese Töne aus der linken politischen Ecke kommen. Von jenen Leuten etwa, die schon während unserer Studentenzeit in Wien im Slowenische Klub die Vorzüge des Leninismus priesen und sie in Kärnten angewendeten wissen wollten. Herr Smolle galt in deren Augen als konservativer Tor — und in seinem jüngeren Gefolge auch Studenten wie ich. Heute wissen wir, wer recht behielt. Der Kommunismus liegt überall darnieder und wird die Menschheit bald verlassen. Smolles Weltbild hingegen erfuhr keinen Einbruch — es schließt sich zu einem erfolgreichen Ganzen. Wem also vertrauen? Leuten, die sich schon einmal politisch fürchterlich irrten und nun, da es opportun erscheint, auf den grünen Zug aufspringen wollen, nur um sich halt irgendeiner erfolgsversprechenden politischen Bewegung anzuschließen — weil sie von der Politik nicht lassen können, obwohl sie es sollten
—	oder Menschen, die besonnen vergehen und Bestehendes bewahren wollen, jedoch stets zu Neuem bereit sind?
Selbst im Zweifel, den ich nicht habe, sind mir die Smolles allemal lieber. Was mich zur abschließenden Feststellung führt: Karel Smolle hat eine Legislaturperiode lang unermüdlich für die Interessen der Slowenen gearbeitet — die erwähnte Abstimmung war nicht einmal ein Bruchteil seiner insgesamt sehr erfolgreichen parlamentarischen Tätigkeit. Sein größter Erfolg bestand aber zweifellos darin, daß er den Typus des slowenischen österreichischen Politikers salonfähig machte
—	ihm selbst traute ich sogar das Amt eines Bundesministers zu, wenn man als Maßstab seine parlamentarischen wie außerparlamentarischen Auftritte bemüht (und die gute Note, die ihm österreichische Abgeordnete — danach befragt — bei gelegentlichen Auslandsbesuchen in Washington ausstellen). Wir Slowenen müssen die Tatsache, daß wir einen Karel Smolle im Parlament sitzen haben, geradezu als Gnade des Himmels begreifen. Statt dessen versuchen Sie ihn, Herr Krištof, mit Hilfe Ihrer Freundesgruppe beim Rockärmel aus dem Abgeordnetensitz zu ziehen. Sie werden verstehen, wenn ich unter Berücksichtigung des bisher Geschriebenen festhalte, daß Ihre konkrete Handlung politisch töricht ist.
Ich wünsche mir für uns alle, daß Karel Smolle von seiner politischen Partei neuerlich für den Nationalrat auf aussichtsreicher Stelle nominiert wird und daß er die Wahl gewinnen möge. Damit er die Arbeit fortsetzen kann, die er so erfolgreich begann und die den Kärntner Slowenen erstmal nach vielen Jahren greifbare Ergebnisse bescherte.
Dr. Peter Millonig, Washington, D. C.
Kratke novice:
Olimpija začela
Prav tako kot v Avstriji se bo tudi v Jugoslaviji pričel spomladanski del nogometnega prvenstva.
Prvoligaš NK Olimpija Ljubljana bo gostovala v Sarajevu proti Zeljezničar-ju. Olimpija zaseda trenutno sicer 12. mesto na lestvici, a o nevarnosti izpada ni govora. Na novo se je moštvu pridružil Mladen Munjakovič, 29-letni nogometaš, ki je igral pred leti tudi za Rapid. Cilj Olimpije je zasesti mesto v sredini lestvice.
BILJARD: Točka proti prvemu na lestvici
V	soboto, 10. februarja, je prvo moštvo Slovenskega biljardnega kluba Juenna gostilo moštvo iz Dobrle vasi, ki je doslej oddalo šele eno točko in vodi na lestvici B lige.
Že v prvem polčasu je prvo moštvo SBK Juenna, proti vsem pričakovanjem, prevzelo iniciativo in z rezultatom 4:0 začelo drugi del tekme. Zmago, skorajda že v žepu, so igralci slovenskega moštva zapravili diletant-no, kot že večkrat v preteklosti, tako, da se je končni rezultat glasil 4:4. Za SBK Juenna so točkovali V. Kušej, R. Pukel, Št. Logar in P. Verhnjak.
Lestvica B-lige
1.	Dobrla vas I	8+2214
2.	Eintracht 4	8	+10	11
3.	Eintracht 5	8—49
4.	St. Celovec 3	8+68
5.	Pliberk 2	8	0	7
6.	Sinča vas	8	—12	7
7.	Beljak 2	8—65
8.	SBK Juenna I	8—16	3
Prav tako v soboto je v podligi igralo drugo moštvo SBK Juenna, ki je bilo v gosteh v Lienzu; tam so nesrečno podlegli 5:3. Trenutno zaseda drugo moštvo SBK Juenna v podligi šesto mesto.
V	soboto, 17. februarja, pa SBK Juenna vabi na turnir v devetki, ki se bo pričel ob 12.30 uri v gostišču Juenna.
Uspešni gimnazijci
Dijakinje in dijaki Slov. gimnazije uspešno tekmujejo na športnih šolskih prvenstvih. Kar dve ekipi v namiznem tenisu sta postali okrajna prvaka in sta se s tem uvrstili na deželno prvenstvo, ki bo 20. marca v Beljaku.
Uspešne pa so tudi odbojkarice, ki so na najboljši poti, da se uvrstijo v finalno tekmo.
SAK: vsi trenirajo, le Hanser je še poškodovan
Trener SAK Lojze Jagodič ima v pripravah na razpolago 19 igralcev; manjka le Arthur Hanser, ki še vedno okreva, saj je bil lani kar dvakrat operiran. Od 9. do 17. marca bo SAK odšel na priprave v Rovinj. Na Koroškem pa je odigral že nekaj tekem; zaradi trdega treninga v zadnjih tednih pa le z manjšim uspehom.
ASK — SAK 5:0
Šentjakob — SAK 0:2
Oba gola je dosegel Tonči Blajs.
ASK — SAK 1:0
Pionirji uspeäni v dvorani
Pionirji SAK so pretekli konec tedna v predkolu koroškega prvenstva v dvorani dosegli 2. mesto in so se s tem uvrstili v vmesno kolo.
Pionirje trenira prof. Mirko Oraže.
Šport
Ani Müller Kiemenjak:
„Cilj je evropsko prvenstvo v Splitu!
Že od oktobra naprej se Ani pripravlja na bodočo sezono, od katere mnogo pričakuje. Višek sezone bo nastop na 10.000 m v Splitu.
Opozoriti je treba, da je Ani trenutno edina tekačica v Avstriji na 10.000 m, ki dosega mednarodne rezultate. Limit, ki je predpogoj za nastop na evropskem prvenstvu, je Ani že dosegla, vendar ga mora še enkrat potrditi.
Lani je dvakrat tekla pod 33 min (limit: 33,10 min), zato je mož in trener Repi Müller prepričan, da bo tudi letos prej ali slej potrdila ta čas.
Da se Ani letos zelo intenzivno pripravlja na sezono je razvidno že iz tega, da večkrat trenira v inozemstvu. Tako je v božičnih počitnicah trenirala na Portugalskem, pozneje pa dvakrat v Jugoslaviji (Medulin).
Tam se je pod zelo dobrimi pogoji pripravljala na avstrijsko prvenstvo v dvorani.
Tekmovanja bodo tudi konec tedna na Dunaju, kjer bo nastopila v teku na 3000 metrov. Nato se bo udeležila koroškega prvenstva v krosu, 14 dni
pozneje pa avstrijskega prvenstva, ki bo v Beljaku. Na vseh teh tekih je Ani kandidatka za prvo mesto.
Odbojkarji na Rogli
Le na začetku sezone Ani ne pričakuje izjemnih uspehov, kajti trening je programiran tako, da bo dosegla višek forme šele avgusta na evropskem prvenstvu v Splitu.
Razveseljiv nastop koroških mladinskih smučarjev
V soboto in nedeljo se je zbrala mladina iz petih zveznih dežel na smučarskem tekmovanju na Štajerskem. Te športne prireditve so se udeležili najboljši mladi smučarji iz Štajerske, Zgornje Avstrije, Nižje Avstrije, z Dunaja in s Koroške. Na sporedu sta bili dve tekmi v slalomu. Tokrat so bili Korošči najuspešnejši, posebno še tekmovalci SC Pece in Šentjanža.
Rok Petrovič. Zadnji je tudi edini doslej, NsŠ tGdnik—ŠPOrt ki *e clvakrat zapored osvojil Topolinov \	. pokal.
UTGJQ Franc Sadjak Na tem mestu želimo Danijelu mnogo —-------------------- uspeha!
Odbojkarji ŠK Aich/Dob so se pretekli teden na Rogli pripravljali na prihodnje prvenstvene tekme. Predvsem pa so bili pozorni do legionarja Mirka Jezernika, ki naj bi ojačil drugo odbojkarsko moštvo. Jezernik je igral v slovenski ligi in celo v drugi jugoslovanski diviziji. Nato je bil dve leti poškodovan (udarec v oko) in bil prisiljen mirovati. „Če ne bo finančnih problemov, bo Jezernik igral za nas," je dejal igralec in trener Lojzej Opetnik.
Termini odbojkarjev; žensko moštvo bo 16. febr. odigralo prvenstveno tekmo v Celovcu proti ATSC. Isti dan bo v Pliberku gostovalo moštvo univerze iz Prage, ki se pripravlja na univerzia-do. 18. febr. se bodo Dobljani udeležili turnirja v Celovcu, na katerem bo sodelovalo tudi moštvo s Češke ter nekatera moštva iz Celovca.
Rezultati v Schwarzachu: sobota: šolarke L: 1. Sabina Egger (SC Peca), 2. Aleksandra Pernat (SC Peca); šolarke II.: 3. Dunja Jamnik (Šentjanž); šolarji L: 1. Rainer Schönfelder (SC Peca) nedelja: šolarke 1:1. Aleksandra Pernat (SC Peca).
šolarke II: 2. Dunja Jamnik (Šentjanž); šolarji L: 3. Danijel Užnik (Šentjanž)
Užnik Danijel se bo konec tedna v Monte Bondone (Južna Tirolska) udeležil največjega mednarodnega tekmovanja šolarjev. Sodelujejo najboljši smučarji iz mnogih dežel kot npr. iz Švice, Nemčije, Avstrije, Švedske . . .
Tekma Topolino je takorekoč svetovno prvenstvo za šolarje. Ker Danijel sodi med najboljše mlade smučarje, sme zastopati Avstrijo na tem tekmovanju. Kako pomembna je ta tekma, nam govori podatek, da je bil pred nekaj leti zmagovalec tudi
Uspešen nastop Zahomčanov
Avstrijsko mladinsko prvenstvo v skokih na smučeh je bilo tokrat na skakalnici v Schwarzachu. Koroški skakalci so bili zelo dobro pripravljeni in osvojili vrsto lepih rezultatov. Tako je Christian Samitz (Vrba) v mlajši skupini dosegel zlato kolajno. Zahomčani pa so odnesli kar tri medalje: Günter Kaiserje pri mladincih I dosegel drugo mesto in s tem srebrno kolajno; Chri-stopher Knees in H. Millonig pa sta presenetila z bronastim odličjem.
„Omeniti je še treba, da so imeli Zahomačni sicer daljše skoke, a so bili slabše ocenjeni. Drugače bi odnesli še več kolajn," je dejal Franc Wiegele starejši.
Rezultati: mladina I: 1. Christian Samitz (Vrba), 2. Günter Kaiser (Zahomc), 3. Christopher Knees (Zahomc). Mladina II: 3. Herwig Millonig (Zahomc)
Franci Wiegele je na tekmi za evropski pokal v Franciji skakal zelo skromno in si s tem zmanjšal možnosti osvojiti evropski pokal. V skupnem seštevku je Franc sicer še drugi, a zaostanek za prvim (Zuend/Svica) znaša že več kot 30 točk.
Odličen nastop dveh Moskovčanov
Z ruskih ulic na Koroško
. Imenujeta se otroka Arpada, in sicer po tisti slavni moskovski ulici, kjer je začela med umetniki, neuklonljiveži, pokončnohrb-teničarji brsteti bilka svobodne misli, neutesnjene umetniške pesmi, proste in neokrnjene besede, kar je morala še pred Gorbačovom (zanimivo, kaj ne, kako štejemo čas: pred tem in po tem) priznati takratna sovjetska oblast. Arpad je postal simbol civilne in državne nepokorščine; in ta simbol nosita v svojem imenu tudi gostujoča Moskovčana. To sta Vitja Jesin in Aljoša Čeburin. Te dni sta gostovala na Koroškem: v Žitari vasi (sobota), v Bilčovsu (petek) in v ponedeljek v Slomškovem domu v Celovcu. Pela sta pesmi revolucije, narodne in lastne kompozicije, ki so bile en sam krik proti državnemu nasilju in nasilju t. i. družbe. Napovedala sta, da bosta predstavila „proletarski šov"; lahko bi celo rekli, da to, kar sta pokazala, lahko imenujemo tudi „Gorbi-rok“. Vanj sta vpletla vso kritiko, žolčno besedo in vročo pesem ljudi, ki jih je železna pest (za železno zaveso) pritiskala k tlom, jih pošiljala v taborišča in v pregnanstva ter jim dovoljevala življenjski standard na ravni berašt-va in obupa. Ta oblast, tako brutalna in naduta, se je sesula tudi s pomočjo otrok in odraslih z Arpada.
Vitja Jesin in Aljoša Čeburin sta sijajna posrednika umetniškega in ustvarjalnega duha v Moskvi. Razgrnila 'sta majhen kotiček nam doslej nepoznanega sveta. Predstavljamo si, da je tam še več dobrih skupin. Škoda, da jih doslej nismo poznali! Še večja škoda pa bi bila, če jih sploh ne bi mogli spoznati oz. če bi zanje sploh ne vedeli.
-wafra-
ali
pretežno smešno
V svojem življenju še nikoli nisi prebral kake knjige?
Ne, nisem.
Zato pa jih imam doma polno omaro!
Bogata razstava Korotana
Minuli teden je izvozno-uvozno podjetje KOROTAN razstavljalo svoje produkte v Mohorjevi hiši, kjer so bili na ogled vsem podjetnikom, ki poslujejo oziroma nameravajo v bodoče poslovati s podjetjem Korotan.
Na ogled so bili najrazličnejši produkti, od pisarniških potrebščin, gospodinjskih strojev, TV- in video-naprav, otroških igrač (seveda niso manjkali najrazličnejši Batmanovi produkti), perilo, obleke in drugo. Znano je, da firma Korotan ponuja dobre produkte po zelo ugodni ceni. Prav zato je tudi bil obisk bogate razstave zelo dober, prav tako pa menda tudi zanimanje za produkte.
PLES SAK
na pustno soboto. 24. 2.. ob 20. uri pri Šoštariu v Globasnici!
Nastopa:
•	Andrej Šifrer (s pesmimi kot: Martinov lulček, Vse manj je dobrih gostilen itd.)
•	lambada (ZG. za Slovence)
•	deviški balet (ZG. za Slov.)
Igra ansambel
ZMEDA
Več kot tisoč gradiščanskih Hrvatov z Dunaja in iz vseh krajev Gradiščanske se je zbralo na že tradicionalnem plesu v hotelu „Schönbrunn“. Ob odličnih ritmih treh ansamblov in okusno pripravljeni jedi so se mladi in stari zabavali do jutranjih ur. Posebne pozornosti je še bila deležna folklorna skupina hrvaške narodne manjšine iz Češke. Plesa se je udeležilo tudi nekaj koroških Slovencev, med njimi tudi tajnik KSOO Bernard Sadovnik. — Na sliki: Del foklor-ne skupine hrvaške narodne skupnosti iz Češke.
Dunajski hmtsM ulas usual

ji
J

rf