Sosvet je sprejet finančni proračun Preteki: četrtek je na Dunaju zasedal sosvet za slo-vensko narodnostno skupnost na Koroškem. Med drugim je obravnavat nastalo situacijo v zvezi z dvojezičnim šolstvom na Koroškem in v posebni izjavi (proti njej je glasoval le zastopnik FPO) pozval koroškega deželnega glavarja, naj upošteva avstrijsko ustavo in tudi v Celovcu omogoči dvojezični pouk vsem tistim, ki si tega želijo (izjavo sosveta objavljamo na 3. strani). Otroci si žei/jo dvojezičnega pouka, uradna Koroška mu nasprotuje. ,,Razmere so kaotične" Prihodnost Jugoslavije in predvsem Slovenije je bila glavna tema razgovorov predsednika slovenske vladne koalicije Demos dr. Pučnika (na sliki poleg predsednika KSOO Waldhauserja) s predstavniki Kluba slovenskih občinskih odbornikov ter koroškimi novinarji v Celovcu ter dobro obiskanega predavanja v okviru kulturnega tedna v Globasnici, seveda pa se je dotaknil tudi drugih aktualnih tem, ki zadevajo predvsem bilateralne odnose med Slovenijo in Avstrijo oz. Koroško ter tudi vprašanja položaja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Glavna Pučnikova ocena: „Razmere v Jugoslaviji so kaotične", podprl pa je dogovor o pogajanjih med republikami. Več na 4. strani. S)ika:Mohar Šolstvo: zavračanje zahteve mm CELOVEC SREDA 27 MAREC 1991 Letnik XLV. Štev. 14. (2596) Izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 ši). din. 20 P. b. b. Sosvet pa je obravnaval tudi finančni proračun za leto 1991 ter vprašanje tako imenovanega Pernthalerjevega modela avtonomnega zastopstva koroških Slovencev. Finančni proračun je bil po daljši razpravi sprejet z večino (FPO je nasprotovala podpori Zvezi koroških partizanov in Združenju celovških staršev ABCČ ter iz formalnih razlogov - prepozna vložitev prošnje - podpori društvu Kočna, član sosveta dr. Reginald Vospernik pa je iz istih formalnih razlogov nasprotoval podpori za društvo ABCČ in Kočno). (Da//e na 3. .strani) Neverjetni dogodki v Celovcu v zvezi s prijavami k dvojezičnemu pouku so le vrh ledene gore. Povsem nejasno je, ali bo skoraj poldrugo leto po ugodni razsodbi ustavnega sodišča v zvezi z možnostjo dvojezičnega pouka v koroškem glavnem mestu končno tudi res vse urejeno v smislu sklepa vrhovnega sodišča. Zato je ponovni priziv pri ustavnem sodišču očitno edina rešitev, sta pretekli četrtek na tiskovni konferenci na Du- naju poudarila tajnik ZSO Marjan Sturm in državnozborska poslanka ZAL Terezija Stoisič. Slednja je Haiderjevo zahtevo po ugotavljanju pripadnosti k manjšini ob prijavi k dvojezičnemu pouku v Celovcu označila kot protiustavno delovanje nasproti slovenski manjšini. Cilj Haiderjevih napadov in ukrepov je prisila k nacionalnemu priznavanju, izolacija in izločevanje slovenske narodne skupnosti. Aktualni koroški dogodki so v diametralnem nasprotju s splošnimi tendencami v avstrijski javnosti - leta je v preteklem času spet pokazala več razumevanja in simpatij za narodne manjšine, je dejala mandatarka Zelenih. Marjan Sturm je poudaril, da Haider skuša reducirati ustavno zagotovljen dvojezični pouk samo na člane slovenske manjšine. To pa je v nasprotju z mnogimi ustavnimi in drugimi določili. Kot primer je navedel zakon o narodnih skupinah, ki izrecno poudarja, da uporaba manjšinskih pravic ni pogojena z dokazilom o pripadnosti k manjšini. Haiderjeve napade na iniciativo celovških staršev in na Slovenski vestnik je Sturm označil za namerno in primitivno propagando. Mirko Messner je kot zastopnik društva staršev navedel vrsto omejevalnih postopkov šolskih oblasti v Celovcu ob prijavi otrok k dvojezičenmu pouku. Starši (Ja//'e na 3. sfram) VABfLO Vabimo vas na tradicionalno proslavo ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta in vseh padlih soborcev in žrtev fašizma, ki bo v nedeljo, dne 7. aprila !99f ob H. uri na pokopališču v Železni Kapli. Slavnostni govor bo imel dr. Marjan Sturm. Kulturni program bo oblikoval domači pevski zbor. Prosimo, da pridete v čim večjem številu, da se poklonimo žrtvam fašizma. Pripeljite s seboj tudi vaše znance in sorodnike. Zveza koroških partizanov Uspeh učenk glasbene šote Angelika Polesnik, Janja Kassl in Majda Krivograd (na našem posnetku z leve proti desni) so na tekmovanju učenk in učencev glasbenih šol Koroške in Slovenije dosegle lepe uspehe. Na tekmovanjih, ki so bila v glasbenih centrih dežel, so se uvrstile med najboljše glasbenike svoje generacije. O rezultatih na posameznih tekmovanjih obširneje poročamo na 13. strani. Mladim tekmovalkam za dosežene uspehe iskreno čestitamo! !x)ava Ermacore o vkfjučitvi Slovenije bun duhove... Mednarodno priznani strokovnjak za narodno pravo in bivši državni poslanec ljudske stranke v avstrijskem parlamentu prof. dr. Fe!ix Erma-cora je avstrijsko in tudi slovensko javnost presenetil z nenavadno, toda očitno resno premišljeno izjavo: v okviru simpozija strokovnjakov o federalizmu v Avstriji, na katero je vabil koroški deželni glavar dr. Jorg Haider, je dejal, da si lahko predstavlja pristop oz. vključitev Slovenije v avstrijsko zvezo držav. Pri tem je še dodal, da navzlic najnovejšemu razvoju v Evropi mirna sprememba državnih meja ne bi bila v nasprotju s sklepi Helsinške kon- ference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter da bi bila vključitev Slovenije v avstrijsko zvezo držav olajšana tudi zaradi tega, ker je ta nekdaj že bila del stare Avstrije. Hrvaška po mnenju Ermacore za tako novo avstrijsko državno ureditev ne bi prišla v poštev, „saj ni bila nikdar del Avstrije, ampak Madžarske". Ermacora pri svojem celovškem nastopu seveda tudi ni pozabil na Južno Tirolsko. Poudaril je, da bi Avstrija to vprašanje morala ohraniti oz. negovati kot „vi-zijo"... Glasna razmišljanja Ermacore so medtem že močno (Da(/e na 3. .s/rani) 2 27. marec 1991 ________________ /4usserw/n/r/er fdesno) čestita župana Guggenbergegu Guggenberger in Gnk med srečnimi Povsod tam, kjer nihče od kandidatov za župana v prvem volilnem krogu ni dosegel absolutne večine, so morali volilci v nedeljo še enkrat na volišče. Največ pozornosti so opazovalci posvetili seveda izidu v Celovcu, saj je dolgoletni župan Leopold Guggenberger (OVP) v prvem postopku zbral manj glasov kot je bilo pričakovati, medtem ko je Michael Ausserwinkler (SPO) presenetljivo dobro odrezal. V volilni boj pred nedeljsko odločitvijo se je nato vključil celo deželni glavar Haider (seveda na strani Guggenbergerja), medtem ko mestna organizacija FPO ni izdala volilnega razglasa, pa čeprav je zadnja leta v koaliciji z OVP. Tako je Guggenberger v nedeljo zbral 27.579 glasov (ali 52,73 %), Ausserwinkler pa 24. 724 (47,27 %), pri čemer je nekoliko presenetilo, da Guggenbergerjeva prednost ni bila večja. Zelo napet razplet je bilo pričakovati tudi v Pliberku. Tam so volilci tokrat lahko izbirali med kandidatko SPO Helgo Kristan in kandidatom OVP Raimundom Grilcem. V prvem volilnem krogu je namreč kandidat EL Fric Kumer sicer zbral 567 glasov, toda kljub temu izpadel. Na nedeljskih volitvah pa je bilo zanimivo, da sta oba kandidata pridobila skoraj enako število glasov (Grilc s 1171 na 1423, Kristanova pa s 796 na 1086), s tem pa je bilo tudi odločeno: Raimund Grilc je bil s 56,7 odstotka glasov izvoljen za bodočega pliber-škega župana. Povsem pričakovan je bil izid volitev za župana na Djekšah. Že v prvem volilnem postopku so dosedanjemu županu Johannu Travniku za absolutno večino manjkali le trije glasovi, te pa je tokrat zlahka pridobil. Zbral je namreč 365 glasov ali 57 odstotkov in tako za 90 glasov premagal Polessniga (VP). Precej bolj presenetljiv pa je bil izid v novo nastalih občinah Straja vas in Ziljska Bistrica. V prejšnji skupni občini Straja vas je bil župan iz vrst OVP, toda po ločitvi imata obe novi občini župana iz vrst SPO. V Straji vasi je Župan Baimund Gr/7c Tschikof s 300 glasovi pridobil 61 glasov več kot Schau-bach (VP), na Ziljski Bistrici pa je zmagal Josef Wiesf!e-cker (SP) proti Mortlu (OVP). Wiesflecker je prejel 268 glasov, Mortl pa 217. Nepričakovano je bil za rožeškega župana izvoljen tudi kandidat imenske liste Mitschc (582 glasov, 56,6 %), ki je premagal kandidata SPO Pekastniga (447 glasov, 43,4 %), v Vernberku pa je kandidat SPO Arneitz (1492 glasov, 56,3 %) premagal kandidata VP Matscheka (1158 glasov, 43,7 %). Za konec pa še eno veliko presenečenje v Škofičah: očitno sta spor družin Burger in predvolilna razprava o dvojezičnem ali nemško jezičnem otroškem vrtcu odločila izvolitev župana v prid OVP. Kandidat ljudske stranke Valentin Happc je namreč zbral 663 glasov (51,2 %) in tako premagal kandidata SPO Han-nesa Burgerja (632, 48,8%) in postal novi župan občine Škofiče. Skupno je bilo v nedeljskem drugem krogu za župane izvoljenih še po 13 kandidatov SPO in OVP, 7 kandidatov FP in dva kandidata imenskih list. Politika SLOVENSKI VESTNIK Bodo JE Krško zaprli že L1995? Predsedn/ka par/amentov Ke vari (/evo) /n Bučar (desno). Delegacija slovenskega parlamenta pod vodstvom predsednika dr. Franceta Bučarja je prejšnji teden prvič po njeni izvolitvi uradno obiskala svoje „kolege" na Koroškem. Po razgovoru sta predsednica koroškega deželnega zbora Susanne Kovari in predsednik skupščine France Bučar izjavila, da je ta prvi uradni posvet služil boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Kovarijeva se je izrazila optimistično, da bo na osnovi takih pogovorov prišlo do tesnejšega sodelovanja na kulturnem, gospodarskem in tehnološkem področju, Bučar pa je opozoril predvsem na to, da je bila „danes naša naloga, da ustvarimo ustrezno klimo za sodelovanje. Danes je sicer ni bilo treba ustvariti na novo, važno pa je bilo, da smo jo ponovno potrdili". Konkretno sta Kovarijeva in Bučar dejala, da so se menili o jedrski elektrarni v Krškem. Kovarijeva je opozorila na načelno pripravljenost avstrijske zvezne vlade, da tudi finančno pomaga Sloveniji pri uvajanju nadomestnih virov energije, Bučar pa se je spričo obljubljene pomoči izrazil optimistično: „Če bodo na razpolago potrebna finančna sredstva za gradnjo desetih novih hidroelektrarn ob Savi, bo dejansko morda uspelo ustaviti JE Krško že leta 1995." Na vsak način pa bo že 4. in 5. aprila v Železni Kapli večji simpozij o možnostih izstopa iz jedrske energije. Ob vprašanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem je Bučar dejal, da se je slovenska delegacija že na predvečer obiska sestala tudi s predstavniki koroških Slovencev, v pogovoru s koroškim deželnim zborom pa je predstavila tudi svoje gledanje na sporne točke. Konkretno je Bučar omenil vprašanje javnih dvojezičnih vrtcev, slovenske glasbene šole, kulturne izmenjave in dvojezičnega šolstva, pri čemer se je zavzel za to, da naj bi imeli tudi nemško govoreči starši možnost, da prijavijo svoje otroke k dvojezičnem^ pouku tudi izven dvojezičnega ozemlja. Kovarijeva je na vprašanje, zakaj Koroška pri prijavah želi uveljavljati neke vrste etnični kataster, izrazila svoje osebno mnenje, da to naj ne bi bilo pravilo: „Toda v današnjem trenutku je stvar pač tudi predmet volilnega boja. Sicer pa mislim, da so odnosi med večinskim in manjšinskim narodom urejeni, ter da dejansko skušamo pomagati manjšini v vseh vprašanjih, ki so zanjo pomembna." Zaključna točka obiska je bil pogovor delegacije skupščine Slovenije s koroškim deželnim glavarjem Haiderjem. Obvestilo! Zaradi veiikonočnih praznikov bo prihodnja številka Slovenskega vestnika izšla šele v četrtek, 4. aprila. Cenjene bralke in bralce naprošamo za razumevanje. Uredništvo Finančne težave domov Na izrednem srečanju v Slovenskem dijaškem domu „Srečko Kosovel" v Trstu so se pogovarjali predstavniki domov iz Celovca, Gorice in Trsta. Zavzeto in zaskrbljeno so obravnavali težko materialno stanje omenjenih slovenskih ustanov in njihovo skoraj nenadomestljivo vlogo. Ugotovili so, da domovi omogočajo sodobno in kvalitetno zavetje mladim in s tem pomoč njihovim družinam in družbi. Sklenili so, da bodo s takimi delovnimi srečanji nadaljevali. O stanju v domovih bodo obveščali slovensko, italijansko in avstrijsko javnost. Po sedanji oceni je trenutno v najhujših finančnih težavah Mladinski dom v Celovcu. Srečanje sta vodila predsednik Dijaške matice v Trstu prof. Dušan Križman in predsednik Slovenskega šolskega društva v Celovcu dr. Avguštin Malle. V razgovoru so sodelovali tudi ravnatelji tržaškega, go riškega in celovškega dijaškega doma, Švab, Košuta in Blajs. Tajnika obeh osrednjih po//'f/čn/d organiazacij koroških S/ovencev, NSKS /n ZSO, dr. Magan Sturm (desno) /n mag. Magan Pipp (/evo), sta bi/a gosta „ C/uba tre popo-//", k/ je v ce/ovškem Europadaus pr/prav/7 pod/jsko diskusijo z nas/ovom ..Narodnostna po/itika na nov/ pot/?" 1/ imenu priredite/ja je gostoma /n ude/ežnecem izreke/ dobrodoš/ico v obeh deže/nid jez/k/d Hanzi Ogris, medtem ko je diskutanta predstav/7 dr. Gerd Scdm/d/er (v sred/n/); ta je b/7 tud/ vod/a d/skus/je. Tajnika obed osrednjih organ/zac/j sta uvodoma poda/a nekaj m/s// o narodnostni po/zt/k/ korošk/d S/o-vencev z oz/rom na novo situacijo v Evropi, z/ast/ ob težnjah po gospodarskem vk/jučevanju južno- /n vzdod-noevropsk/d deže/. Magan Sturm je med drug/m men/7, da v tem procesu pr/dob/vajo na pomenu posamezne reg/je /n z njim/ tud/ ku/tura narodnih skupnosti, to pa vnaša tud/ nove kriterije v pojmovanje narodne identitete. Marjan P/pp pa je /žraz/7 svojo zaskrb/jenost zaradi s/ovenskega jezika, kije v javnost/ vedno manj prisoten. 1/ širši diskusiji pa je b/7o tud/ ugotov/jeno, da je koroška narodnostna po/itika vse prej kot zre/a za vstop v skupnost evropskih narodov, saj ta predpostav/ja tudi narodno enakopravnost. To znova potguje tud/ odk/oni-/en odnos deže/nega g/avaga Ha/dega do javne dvojezične šo/e v Ce/ovcu. Pravica do dvojezičnega pouka Sosvet sprejet proračun vedovala, da je bil njen sin po vpisovanju tako zbegan, da niti dva dni kasneje ni hote) iti na vpisovanje v varstvo na tej šo!i. Čeprav ta „kampanja" torej ni za)eg)a - kljub njej je namreč za javno dvojezično ljudsko šolo prijavljenih 29 otrok pa je k zmedi skušal prispevati tudi poslujoči predsednik deželnega šolskega sveta Reinprecht. Na tiskovni konferenci je /imc/ciZ/evaM/e s 7. strani) so pred tem morali sami izvesti informacijsko dejavnost ter celovškim gospodinjstvom razposlati informacijski bilten „Bildungsplus", ker do tedaj javnost z uradne strani sploh ni bila informirana o možnosti za prijave otrok k dvojezičnemu pouku tudi v Celovcu. Informacija deželnega šolskega sveta je bila dejansko razposlana šele nekaj dni pred prijavnim rokom in je bila v prvi vrsti namenjena samo učiteljem. 0 potrebi in uspešnosti informacijske dejavnosti pa priča podatek, da je bilo samo za 1 .razred prijavljenih 16 otrok (poleg prav tako polne privatne Mohorjeve ljudske šole!). Messnerje hkrati opozoril na Haiderjevo dema-goško in protislovno propagandistično ravnanje: le-ta je omalovaževal, da naj bi bilo v nekem šolskem okolišu prijavljenih samo 5 otrok, v isti sapi pa je govoril o grozeči slovenizaciji Celovca. Poskusi ustrahovanja Na Koroškem pa je že na dan vpisovanja oziroma kmalu zatem prišlo do poskusov ustrahovanja staršev, ki so prijavili otroke k dvojezičnemu pouku. Že dan pred vpisom je deželni glavar Haider poskrbel za nejasnosti, ko je vsaj posredno pozval vse ravnatelje celovških šol, naj tudi poizvedo, ali so starši pripadniki slovenske narodne skupnosti - nekateri ravnatelji so ta nalog kar rade volje izpolnili -, ta „gonja" pa se je v naslednjih dneh le še stopnjevala. Tako so nam starši poročali, da so jih celo iz šolskih oblasti klicali domov in poizvedovali po narodni pripadnosti. Kdo je to dejansko storil, ta čas še ni mogoče dokazati, saj je npr. vodja oddelka za šolstvo mesta Celovec dr. Schlapper na naše vprašanje zatrdil, da njegov urad „tega nikoli ni storil in tudi v bodoče ne bo, saj /a to niti ni poklican". Čeprav torej vsaj v nekaterih primerih ni razčiščeno, kdo je konkretno skušal vnašati zmedo med starše ali vsaj posredno izvajati pritisk nanje, pa velja: za vsemi temi poskusi očitno tiči želja, da bi v Celovcu ne prišlo do ustanovitve javne dvojezične šole, pa čeprav je potreba dana in več kot dokazana. Drugače si ni mogoče razlagati, da so na nekaterih šolah ravnatelji kar grobo napadli starše, jih skušali prisiliti, da se priznajo k slovenski narodni skupnosti, ali pa skušali vplivati na otroke s tem, da so govorili o težavah, ki jih čakajo, če še ne znajo slovensko... Tako nam je neka mati pripo- V sklopu programske diskusije ZSO vabi na predavanje: Dr. Peter Leuprecht, direktor komisije za človekove pravice Evropskega sveta: „Etnozentrizem ati multikulturnost?" 19.4. 1991, ob 20.00 v Delavski zbornici Celovec, predavalnica 4 določila, na kateri šoli bo dvojezični pouk." Nasploh pa je poskus poizvedovanja o narodni pripadnosti sprožil val protestov v koroški javnosti. Skupnost staršev ABCČ in ZSO sta že takoj po zaključenem vpisovanju ugotovili, da je število prijav (29 otrok za vse štiri šolske stopnje, to pa poleg prijav v Mohorjevi ljudski šoli) potrdilo potrebo po govoril o tem, da bo ta dvoje- javni dvojezični ljudski šoli, žična šola v Celovcu pač neke hkrati pa je ZSO tudi pozvala vrste „šola po vzorcu gorskih Reinprechta in Haiderja, naj šol", torej da bo nižje organi- prenehata ustrahovati ljudi: zirana, vse šolske stopnje pa „Predsednik deželnega šol- !ZJAVA sosveta za stovensko narodno skupnost o trenutni manjšinskošoiski razpravi Sosvet za slovensko narodno skupnost zaskrbljen ugotavlja, da v zvezi s trenutno razpravo o manjšinskem šolstvu oziroma s prijavami k dvojezičnemu pouku v Celovcu nekateri v javni diskusiji uporablajo izraze, ki sodijo v preteklost. V smislu evropskega povezovanja in po načelih Evropskega sveta naj bi se učili jezika soseda. Tudi prisila za priznavanje k posamezni narodnosti je stvar preteklosti. Zahteva, da imajo le pripadniki slovenske narodne skupnosti pravico do dvojezičnega pouka, je v nasprotju z avstrijsko ustavo. Prof. Pernthaler je po naročilu koroške deželne vlade pripravil pravna izhodišča (Model avtonomnega javnopravnega zastopstva slovenske narodne skupnosti na Koroškem, 7. 11. 1990), in v njih ugotovil: Tudi iz ustavnopravnih razlogov bi bilo vsako ugotavljanje pripadnosti avstrijskega državljana k slovenski manjšini, pa tudi vsakršna zahteva po dokazovanju pripadnosti državljana k tej manjšini zaradi nevarnosti diskriminacije, ki bi bila z njo povezana, prepovedana. Sosvet za slovensko narodno skupnost zato poziva koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, da upošteva avstrijsko ustavo in v Celovcu omogoči dvojezični pouk vsem, ki ga želijo. združene v en skupen odde- skega sveta in deželni glavar lek. Torej pouk, kot v praob- naj bi, namesto da se posve-dobju avstrijskega šolstva. čata raziskovanju družinskega debla, spoznala, da Sicer je Reinprechtove žive v Celovcu tudi ljudje, ki izjave zavrnil celo Haider, se želijo učiti slovenščine, ker toda to je storil le formalno, bi radi živeli interkulturno ne pa vsebinsko. Bolj vsebin- sožitje, brez vsakršne prisile ska je izjava dr. Dieterja po narodnem priznavanju." Antonija, vodje centra za Haiderjeve napade, ki da razvoj šolstva, ki je Reinpre- pričajo o njegovem „ek-chtove in Haiderjeve izjave stremno nacionalističnem ocenil kot škodljive: „Prepir, nastrojenju", je zavrnil tudi kakršnega je znova sprovoci- NSKS in hkrati pozval ral deželni glavar Haider, bi starše, da se tudi v lastnem lahko na mah uničil klimo interesu poslužijo možnosti odprtosti in zaupanja, katero dvojezičnega pouka. Za nam je uspelo ustvariti v koroško ZAL je Hubert zadnjih letih." Najbolj tehtna Budai izjavil, da je Haider pa je zagotovo izjava dr. spričo 29 prijavljenih otrok v Schlappcrja, ki je na naše Celovcu postal očitno pani-vprašanje odgovoril, da bo čen: „Tako napada celo spričo števila prijav vsaj za nemško govoreče sodeže-prvi razred gotovo potrebno lane, ki želijo svojim otro-urediti samostojen razred, ne kom omogočiti boljšo pa oddelčni pouk. Le o loka- izobrazbo". Vsem staršem, ciji se dr. Schlapper še ni katerim skušajo preprečiti izjasnil: „Do konca marca pravico do dvojezičnega morajo ravnatelji celovških pouka, pa Budai priporoča, šol deželni vladi pismeno da si izborijo svojo pravico sporočiti število prijavljenih pred ustavnim sodiščem, otrok. Potem pa bo dežela, Tudi KPA se izreka za demo-seveda po predhodnem kratično šolsko politiko, ki dogovoru z mestom Celovec, najširšim krogom omogoča dvojezični pouk: ..Prisila do priznavanja k narodnosti kot pogoj za možnost dvojezičnega pouka nasprotuje ustavi in fatalno spominja na narodnostno politiko \ e.isii Hitlerjevega fašizma." Igor Sehellander, Andrej Mohar (/Vadu(/eva/!)ey7.^rum) vem modelu je NSKS obra-Član sosveta in predstavnik zložil svoje stališče in ga cerkve, dvorni svetnik dr. načelno pozdravil. Po krajši Valentin Inzko, je v razpravi razpravi so člani sosveta spre-sprožil debato o tem, da naj bi jeli sklep, da se bo razprava o cerkvene inštitucije avtoma- tem modelu nadaljevala jese- tično prejele tretjino proračuna iz narodnostnega sosveta, čemur je vrsta članov ugovarjala. Predložen proračun, po katerem bodo cerkvene inšti- ni. Do tedaj naj bi vse stranke, ZSO in cerkev predložile svoja stališča. V razpravi o tem modelu so prišla do izraza dokaj različna stališča. Predstavnik cerkve je menil, tucije prejele tretjino finan- da mora v tako pomembnem čnih sredstev, je sosvet kljub vprašanju priti do konsenza temu sprejel, o načinu razde- vsaj med obema osrednjima ljevanja denarja pa bo raz- organizacijama koroških Slo-pravljal na eni izmed prihod- vencev. Za podobno so se njih sej. zavzemali tudi predstavniki V razpravi o Pernthalerje- SPOinFPO. Ermacora buri duhove (Aadu//'evou/e s /. stram) odjeknila v koroškem in avstrijskem prostoru. Zvezni predsednik ljudske stranke in vicekancler dipl. inž. Josef Riegler je Ermacorovo izjavo v zvezi s Slovenijo označil kot osebno mnenje bivšega parlamentarca, ki da nima zveze s praktično (avstrijsko) politiko, šef deželne ljudske stranke dr. Christof Zernatto pa je menil, da so Ermaco-rove izjave povsem deplasira-ne, predvsem v trenutni situaciji Slovenije in Jugoslavije. Oglasil se je tudi nemškona-cionalni ..Hcimatdienst" in odločno zavrnil vključitev Slovenije v avstrijsko državo, saj bi to ogrožalo enotnost Koroške... Iz Južne Tirolske na ta presenetljiv predlog še ni bilo reakcij, v Sloveniji pa je do njega zavzel stališče član predsedstva Republike Slovenije prof. dr. Matjaž Kmecl, ki pravi sledeče: „Ob vsem spoštovanju do zaslužnega znanstvenika in profesorja Felixa Ermacora se seveda ni mogoče strinjati z njegovimi predvidevanji, da bi se Republika Slovenija lahko priključila Avstriji. Predstave o tem, morda samo novinarske, temeljijo na napačnih vizijah glede prihodnje Evrope: v združeni Evropi naj bi cvetel etnični in kulturni pluralizem, ne pa državne meje; torej je govorjenje o državnih mejah eo ipso nesmiselno. Vsekakor pa je Republika Slovenija prej in slej življenjsko zainteresirana za tesno sodelovanje z vsemi regionalnimi in drugimi sosedi, pri čemer pomeni za sodelovanje z Avstrijo zgodovina lahko (ni pa nujno) dodaten motivacijski substrat. Docela nesprejemljivo pa je govoriti o eventualni slovenski priključitvi k Avstriji v kontekstu z Južno Tirolsko, etnične relacije so pri tem popolnoma različne, povrhu pa je v vsakem primeru tovrstno špekuliranje v nasprotju s propozicijami Helsinške listine in običajnega meddržavnega poslovanja." Emacorjeve iluzije pa je zavrnila tudi javnomnenjska anketa, v kateri so se prebivalci Slovenije skoraj absolutno izrekli za popolno samostojnost. Naročite in širite ,,S!ovenski vestnik" VABILO na slavnostno proslavo ob 50. obletnici rojstva Osvobodiine fronte siovenskega naroda v soboto, 27. aprita 1991 ob 10. uri, na Trgu revoiucije v Ljubijani Naša dolžnost je, da se te veličastne proslave v čim večjem številu udeležimo. Poleg slavnostnih govornikov bodo na slavnostni proslavi sodelovale tudi antifašistične organizacije iz Avstrije in Italije. V okviru kulturnega sporeda bo nastopil tudi moški pevski zbor „Foltej Hartman" iz Pliberka. Na to veliko proslavo vabijo: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Zveza koroških partizanov Zveza slovenskih izseljencev Zveza slovenskih žena Slovenska prosvetna zveza S Koroške bodo vozili avtobusi. Kraj in čas vstopa bo še pravočasno objavljen. Prijave prosimo na eno od zgoraj omenjenih organizacij. Telefonska številka: 0463/ 51-43-00. 4 27. marec 1991 SLOVENSMVESTMK Pučnik:,,Dogovori med republikami bi pomenili napredek!" Predsednik slovenske vladne koalicije Demos dr. Pučnik je ob svojem obisku na Koroškem ocenil razmere v Jugoslaviji kot kaotične. Dejal je, da so nejasne pristojnosti, prav tako razmerje oblasti v državi, predvsem pa prihodnost. Podprl je najnovejši dogovor o pogajanjih med republikami, ki se bodo pričela 28. marca v Dubrovniku. "Če M pristojnost za dogovarjanje dejansko uspelo prenesti na posamezne republike, bi bil to napredek, saj zvezno predsedstvo zaradi srbske politike izsiljevanja tega v preteklosti ni moglo razreševati, temveč je položaj še bolj zaostrilo". Za Slovenijo je kljub nevarnosti ,,vojaškega puča na balkanski način" dejal, da bo nadaljevala proces osamosvajanja ter da je za Demos obvezen rezultat plebiscita 23. decembra lani. Konkretno: 23. junij je zadnji rok za uresničitev suverene in samostojne države Slovenije, novo slovensko ustavo pa naj bi sprejeli v začetku maja. ,,Če pa bi prišlo do vojaškega posega proti Sloveniji, bi skupščina takoj razglasila odcepitev od Jugoslavije in JLA smatrala za okupatorja." Vendar je tak poseg po Pučnikovem mnenju malo verjeten. V zvezi s priznanjem Slovenije kot samostojne države pa je menil, da se ocene zahodnih držav v zadnjem času bistveno spreminjajo ter da ob popolni osamosvojitvi pričakuje tudi pozitiven mednarodni odmev. V zvezi z vstopom v Evropo je dejal, da Slovenija sedaj še ni zrela za to ter da takšne Slovenije Evropa še ne bi sprejela: ,,Slovenija mora najprej urediti domače razmere, hkrati pa navezati vse potrebne stike za gospodarsko in politično vključevanje v Evropo. Ta proces pa bo trajal okoli deset let, morda še dlje." V zvezi z mednarodnimi pogodbami, ki zadevajo varstvo narodnostnih manjšin v Sloveniji ter Slovencev v zamejstvu, je Pučnik dejal, da bo Slovenija v primeru razdružitve oz. odceptive to vprašanje povezovala s svojimi obveznostmi. Pri tem je priznal, da še niso izčrpane vse možnosti za podporo Slovencem v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Poudaril pa je, da so tudi prejšnje slovenske vlade manjšinkim vprašanjem v zamejstvu namenile veliko pozornost. Ivan Lukan Krpanje razbitega ionca Dobrih deset dni je, odkar je predsednik jugoslovanskega predsedstva dr. Bori-sav Jovič nenadoma odstopil. To so bili nedvomno najbolj dramatični trenutki v jugoslovanskem povojnem obdobju. Nastalo je brezustavno stanje, vojska je izgubila svojega vrhovnega poveljnika in imela je proste roke za kakršenkoli poseg. Dogodki, izjave, predvsem pa obtoževanja so se vrstila kot v filmu. Jovič je v izstopni izjavi obtožil zvezno vlado, da je kriva za zelo slabo gospodarsko situacijo, vse člane predsedstva pa razbijanja Jugoslavije. Zvezna vlada in člani predsedstva so mu vračali milo za drago, kar po vrsti so se oglašale republiške, nacionalne in zvezne stranke, med njimi tudi srbska opozicija, ki so se večinsko opredelile proti Joviču in njegovemu gospodarju Miloševiču. Vsa pozornost jugoslovanske in svetovne javnosti pa je bila usmerjena v vojaški vrh. Ta se je umaknil v svojo enklavo in podrobno analiziral stanje in svojo vlogo v njem. Z vsako uro je bilo bolj jasno, da si v generalštabu niso enotni in da golobi krhajo ostrino jastrebovih krempljev. General Blagoje Adžič je moral popustiti pred zmerneži in tako je bila izjava vojaškega vrha sicer še vedno grožeča in ultimativna nasproti Sloveniji in Hrvaški, vendar pomirjujoča. Inicia- tivo so spet prevzeli politiki, ki so se že na prvi pomladanski dan sestali na razširjeni seji predsedstva. Miloševič je kaj hitro ugotovil, da odstop Joviča ni bila najbolj uspešna poteza za izsi-ljenje izrednega stanja, zato ga je srbska skupščina že v ponedeljek ,,prepričala", da je svojo odločitev preklical in se vrnil na čelo države, vendar samo od 15 maja, ko mu poteče turnusni mandat. V predsedstvo pa sta se vrnila tudi vojvodinski in črnogorski predstavnik, tako daje srbski paket spet kompleten. Kosovskega predstavnika, Albanca Riža Sapunxhija, pa je srbska skupščina zaradi glasovanja proti Jovičevim ukrepom kaznovala z razrešitvijo, namesto njega pa v predsedstvo poslala kosovskega Srba Sejda Abramoviča. Kljub tem hitrim potezam pa je Miloševiča razvoj že prehitel. Omehčali so ga predvsem dogodki na beograjskih ulicah, okrepljena srbska opozicija, najbolj pa protesti študentov in zahteve srbskih intelektualcev, da naj odstopi. Vse kaže, daje izbral novo geslo: rešiti, kar se rešiti da! V tem smislu je bilo tudi njegovo ponedeljkovo srečanje s Tudjmanom na obmejnem ozemlju med Srbijo in Hrvaško. Je jugoslovanski razbiti lonec še mogoče zakrpati? Vsekakor, vendar ne s federalnim, ampak kvečjemu konfederalnim vezivom. Jože Rovšek Jugoslavija razpada,- sicer ne tako hitro. kot .si to želijo nekateri, kar ifetaini predvčerajšnji, ki so tak razpad napovedovali že desetletja. Toda razpad Jngo.siavije ^ zdi neizbrežen. Če prelistamo avstrijsko časopisje zadnjik d vek, trek iet, se srečamo z vedno enakimi in čedalje koij do/počasnimi nas/ovi.' ,,7Mgos/avija pred razpadom", .Jugosla- KOMENTAR