učiteljev in vzgojiteljev. Glasilo krščansko mislečih -se VERI, VZGOJI, PODU/ hoče doseči namen v vzgoji, mora imeti pri poduku disciplino. Imel jo bode le tedaj, če je sam dobro vzgojen, pred vsem toraj značajen mož. — Čist značaj vzgojiteljev je prvi pripomoček pri odgoji mladine. „Os, okolo katere se vrti ne-le disciplina, marveč vsa odgoja, ni postava niti vzoren pogled, ni brezovka ali palica, ampak notranje lastnosti učitelja. Moč vzgleda pridobiva mu ljubezen, spoštovanje, zvestobo, zaupljivost in naklonjenost/ Tako po pravici piše nek pedagoški list. Verba movent, exempla trahunt. Vzgojitelj mora biti svoji deci jutranje solnce, katero sije, ogreva in oživlja, ne pa ponočni mesec, mrzel in zaspan. »Slabi ljudje delajo hude čase“, je rekel Slomšek. Katoliška cerkev je vedno resno pazila in ukazovala, naj so vzgojitelji značajni, krepostnega življenja.1) ‘) Neminem ad hiyusmodi lectionis officium tam publice quam privatim admittendum esse, qui prius ab episcopo loci de vita, moribus et scientia examinatus et approbatus fuerit. Trid. Sess. V. c. I. Vzgojitelj mora biti kreposten mož. Če je poln ljudskih napak, siten, čmerikav, jezljiv, samsvoj, sebičen, izbirčen, nezadovoljen v svojem poklicu, brbljav in jezičen, občutljiv v vsaki stvari ali pa celo nenraven, bo imel v šoli slabo disciplino ali celo zanič. Vzoren, bogat v krepostih in čednostih mora vzgojitelj mladini povsod in vedno kazati se. Priporoča mu to postava, katera zahteva primeren nastop kjerkoli.') Kako bo dospel do namena svojega vzvišenega poklica, če ni sam plemenit značaj ? Cilj vse vzgoje pri mladini je odkrit plemenit značaj.*) Zgodi se res tuintam, da kak slab značaj vzgoji dobre otroke, pa to se pripeti po reku: slepa kura tudi zrno najde. Krepostno življenje rodi krepostne značaje. Od vzgojitelja zahteva že poklic, da je mož kreposti in značajnosti, da podpira vzorne težnje 3) Uspehe v odgoji otrčk bode dosegel le vesten učitelj. Vest je v tesni zvezi s pobožnostjo. Napredek pri vzgoji in vzdržanje prave vzgoje je v volji božji. Učitelj, posebno učitelj nravnosti mora biti v milosti božji. Škof Ketteler je napisal: „Učitelj, kateri ni v stanu milosti božje in je obrnjen proč od Boga, ne more biti pri pouku orožje božje. Vzgojitelj, ki je sam slep, ne more voditi otroke k luči. V milosti božji učitelj je razsvetljen od sv. Duha, on dela lahko z otroci kakor umetnik s tvarino in razlaga deci „kakor tisti, ki ima oblast." Učitelj mora dobro znati, kar uči. Quidquid agis prudenter agas et respice finem. Učitelj bo dosegel smoter, če se pripravlja na pouk in navdušeno izvršuje vzvišeno delo. Pridobivati si mora potrebnega znanja. Šolski pouk mora biti njegov ideal. „Pred vsem je potrebno", je pogosto rekel kanonik Pajek, „da vzgojitelj dobro razume, kar uči deco. Dobesedno mora znati svoj predmet in vestno porabiti predpisani čas “ Brez priprave tudi najspretnejši učitelj ne more prav shajati pri poduku. Kako težavno je gledati razlagavca in ga poslušati, če išče besede, omahuje med predmetom, nelogično tolče svojo razlago ali sanjarsko govori in se lovi v besedah. Govoriti mu je jasno in ne kakor bi vezal otrobe. Ni mogoče, da bi bili otroci pri takem poučevanju pazljivi in mirni. Samozavestno in živahno utemeljuj tvarino in stopi pripravljen pred poslušalce! Uzoren, zanimiv in jasen pouk poslušajo otroci z veseljem in sledijo z očesom razlaganju. Red in mir bo v šoli, če otroci ne bodo utegnili zapustiti pot živahne razlage. Učitelju pripomore do dobre discipline način predavanja in red njegovega vedenja. ‘) Pflichtwidriges Verhalten des Lehrpersonals in der Schule und ein das Ansehen des Lehrstandes oder die Wirksamkeit als Erzieher und Lehrer schadigendes Verhalten desselben ausserhalb der Schule zieht die Anwendung von Disciplinarmitteln nach sich, welche unabhiingig von einer etwaigen strafrechtlichen Verfolgung eintreten. R.-G.-Bl. 1869, 14. Mai, § 54. ’) Das Ziel aller Jugenderziehung ist ein offener, edler Charakter. Minist.-Verord. 20. Aug. 1870, § 21. *) Der Schuljugend in allem mit gutem Beispiele voranzugehen, nicht nur die Kennt-nisse, sondern auch den Sinn fUr Religiositat, Gesetzlichkeit und sittliche Ordnung nach allen seinen Kraften anzuregcn und zu verbreiten. (Methodik des kath. Religionsunter-irchtes 1895. S. 174, 11) Razlagati je predmet tako razločno in jasno, da ga otrok razume. Podučevati se mora v otroškem jeziku. S težkimi in visokimi izrazi se otroški razum utrudi. Otrok zdeha ali pa moti pouk. Učitelju je prednašati živahno. Če sam ljubi red, naučil bo tudi otroke najprej reda. Qualis rex, tališ grex. V šolo mora redno priti. Posebno se priporoča točnost v pouku.') Prišedši v šolo ne zgubljaj zlatega časa,2) zlasti katehet naj uporablja čas, ker ima le dve uri na teden v enem razredu.3) Ure naj se ne kratijo z malenkostmi, nepodučljivimi vprašanji ali ničvrednimi tožbami. Ura zamujena, ne pride več nobena. Napravi si učni načrt, stopi v šolo ob uri, moli z otroci, potem točno razlagaj, primerno vprašuj, hodi mirno in počasi, ne izpusti učencev iz oči, živahno in razumljivo govori, mirno nadaljuj, ogibaj se šaljivosti, izvedi natančno načrt predmeta, zapusti razred ob določenem času prav ljubeznjivo in prijazno, vendar resno in ohranil boš red sebi v čast, učencem v korist. Razlaga naj je praktična in tvoje zadržanje vsestransko harmonično. Kedar otroci opazijo red pri učitelju, bodo sami redni. Pri nerednem vzgojitelju gojenci postanejo neredni in lenobni. Slomšek piše: »Samo^lavneže izrediš, ako preveliko zapoveduješ in jim pustiš samovoljo." Tudi vpiti nad nje in jih kregati pogosto, pa pridigovati jim čestokrat ni dobro. Po večkratnem kreganju se otroci naveličajo vsega, izgubč veselje do učitelja in predmeta. Pozneje jim je vsako svarilo deveta briga. Ča ti svarilo v šoli nič več ne pomaga, padel si že v prepad grdega nereda. Vsako uro prični in končaj s primerno molitvico in prosi sv. Duha pomoči pri učenju.4) Velik pripomoček za disciplino je molitev in pobožno življenje otrok. Vzgojitelju pomaga vzdržati red v šoli največ molitev, katera je ključ do katoliške vzgoje. Kdor prav moli, tudi prav živi, nas uči skušnja. Bogo-ljubno in pobožno dete je kakor nedolžno jagnje. Takšnega otroka obrneš, kamor le hočeš. Navajaj otroka na pobožnost, upeljavaj ga na bogoljubno življenje, vodi ga čestokrat v hišo božjo pred sv. tabernakelj. Gospod ti bode deco učil nebeškega reda za dom in šolo. Molitev je neobhodno potrebna za vzgojo. Z njo odpreš otročje srce, najdeš ljubezen pri otroku in ga pridobiš zase. Brez molitve se trudiš zaman. Šolska postava pripušča molitev in pobožnost mladini kot izvrsten pripomoček k disciplini. Šolski mladini strogo ukazuje službo božjo obiska-vati.3) Saj je pobožno življenje podlaga vsemu redu. K pobožnemu življenju ‘) Er bemiihe sich die nach der Schulordnung vorgeschriebenen Religionsstunden mit moglichster Piinktlichkeit einzuhalten. Lavant. Schluss-Protokoll XXII., str. 3. n. 2. ’) Der Cooperator hat die wenigen katechetischen Stunden ja gevviss und genauest einzuhalten. Lavant. Schluss-Protokoll XLII., str. S. 5) Minist.-Erlass vom 3. April 1877. Z. 528. 4) Šolski odlok kn-šk. lavant. konzistonja 26. marca 1885. s) Alle katholischen Schiller der Volks- und Btirgerschulen, welche in dem Schul-und Pfarrorte, iiberhaupt in einem Schulorte wohnen, wo an allen Sonn- und Feiertagen ein Gottesdienst abgehalten vvird, sind an allen Sonn- und Feiertagen des ganzen Schul-jahres zum Besuche des gemeinschaftlichen Gottesdienstes verpflichtet. Minist.-Erlass vom 16. Mai 1880, Z. 6206. pomaga posebno pogosto prejemanje sv. zakramentov. Velike važnosti je učencem prvo sv. obhajilo, katero naj se proslavlja po Slomšeku kot „naj-lepši majnik katoliškega življenja". Tu zajema otrok iz studenca milosti vse moči, s katerimi se vnema za pobožno življenje. Tukaj se nedolžni otrok sprijatelji z največjim vzgojiteljem sveta, z Jezusom, ki mu je edini pravi kažipot. Ego sum via, jaz sem pot, je rekel Gospod. Otrok, ki prejema svete zakramente, posluša rad lepo besedo, prebira dobre knjige, pregleduje svete slike iz življenja Jezusovega. Vadi se v pobožnih vajah in živi rad s pobožnimi tovariši v krščanskih družbah, ljubi red doma in v šoli. „Podobe so misijonarji", pravi Slomšek, „in dobre knjige najboljši učitelji nežni deci“. Otrok mora v šoli že imeti vzgled pobožnega človeka v svojem vzgojitelju. Navesti hočem nekaj čednosti, katere so zelo važne učitelju v šoli, otroku pa v izpodbudo h krščanskemu življenju. Vzgojitelj mladine mora biti pravičen in nepri-s t r a n s k. Nepristransko je ravnati učitelju v šoli.1) Presojevati mora enakomerno. V šoli so vsi otroci v plačilu in kazni enaki. Če je učitelj pristranski v šoli, otroci naglo krivico opazijo. Zastonj bo tak vzgojevalec iskal pri otrocih udanost, ljubezen in pridnost. Disciplina se v taki šoli izgublja. Jan Amos Komenski piše: „Pridite vsi narodi kateregakoli naroda, jezika, katerekoli vere, vi vsi, ki hrepenite po boljši omiki, pridite, da preiskujemo, dokler smo še živi, kako bi našli resnico, mir in življenje “ Učitelj je v šoli, da otroke vodi k resnici in jih vadi v pravičnih delih. *On se ne sme ozirati v šoli na lepoto otroka ali na bogastvo, prijateljstvo, plemenitost njegovih starišev. Nepravično učiteljevo presojevanje učenčevih zmožnosti je cesto vzrok, da njegova uka-željnost pojema ali celo usahne“, je rekel izkušen učitelj. Otrok izgubi čustvo svoje veljave, postaja klavrn in otožen in se ne zmeni za nikogar. Kdo je kriv nesreče v nežnem srcu ubogega otroka ? Zgodi se, da postane otrok neubogljiv in se ne briga za disciplino. „Neubogljive in nepokorne otroke izrediš, ako jih za zijake imaš, kedar te prosijo za odpuščanje", piše Slomšek. In prav on nas opominja: „Ne tepi preveč, ne tepi po krivici, da bi enega otroka ubijal, drugega pa lizal in izgovarjal ter mu dajal potuho", ampak po zasluženju kaznuj otroke. Pri kazni se je ozirati vselej na rahločutne otroke in razločevati nadarjene od nenadarjenih. Pri slabo nadarjenih otrocih vzbujaj in oživljaj ljubezen do dela in opuščaj vse, kar bi utegnilo vzeti otroku zaupanje v njegove moči ali veselje do dela. Otrčk ne preziraj, ker mnogokrat zaslovč v svetu manj nadarjeni otroci radi železne njihove pridnosti. Sloveči Linnč, ki ni bil uzor nadarjenega dečka, postal je reformator botanike. Liebig je zaslovel kot ustanovnik znanstvene kemije. Aleksander Humboldt se je učil čitati šele v 16. letu. Znani Kneipp je starček zaslovel kot imeniten zdravnik. Treba je previdnosti učitelju v šoli! ') Im Belohnen und Bestrafen sei man unparteiisch und gerecht. Dr. Ant. Skočdopole, Pastoral u. Katechet. I. B. S. 220, d. Ljubeznjivost do otrok naj krasi učiteljevo srce. Genijalni pedagog Jan Henrik Pestalozzi je priporočal vzgojiteljem ljubezen. Najveftji učitelj sveta, Jezus Kristus, je pokazal, da se z ljubeznijo pridobi vsak človek, posebno mladina. Kristus je rekel: „Pustite otročiče in nikar jim ne branite k meni priti; zakaj njih je nebeško kraljestvo.1) Vzgojitelj ne sme biti osoren, ne grdo, tiransko ravnati z otroci, ampak naj je mil, ljubeznjiv. Ne dresirati, ampak vzgojevati je treba otroke. Lepa beseda lepo mesto najde. Prava, neomahljiva ljubezen do šolske mladine je temelj vse discipline. Učitelj naj pazi na značaje otrok. Drugače je ravnati s sang-viniki, drugače s koleriki, drugače z melanholiki, povsem drugače s flegmatiki, vendar očetovsko z vsemi. Vzgojeslovje nas uči, da je treba ravnati vselej ljubeznjivo, grajati resnobno, primerno pohvaliti. Otroci ne smejo spoznati preveliko naklonjenost, če ni potrebno in pravično. Otroci naj vedc^ da imajo milega, ljubeznjivega vzgojitelja v pravičnih rečeh. Učitelj bodi pa tudi pravično strog. Strogost v pravi meri je velik pripomoček discipline. Pri strogosti je treba silne previdnosti, zakaj prenapeta struna poči. Iz življenja vemo, da konjiček pelje navkreber težko ali pa ne izpelje. »Učitelj, ki svoje učence po trinoško strahuje, je podoben toči, ki pobije mlado setev; njegova setev ne obrodi dobrega sadu. Učitelj, ki svoje učence mehkuži ter jim pušča vse po volji, je podoben mlačnemu jugu, ki posmodi drago cvetje, da ne dd, žlahtnega sadu“, je učil Slomšek. Znani Herbart pravi: „Zahtevati, česar učenec ne zmaga, je vedno znamenje pedagogične divjosti." Ce se otroku preveč naklada učenja, izgubi veselje do uka in opusti vse, še to, kar se je prej rad učil. Vzgojitelj naj pazi, da s steklom ob kamen ne zadene. S strogostjo marsikaj pokvariš, česar mnogi ne popravijo za teboj. Strogost mora biti konsekventna in ne kakor veternik na strehi. Otrok, ko opazi menjavo strogega nadzorstva in pristransko ravnanje svojih predstojnikov, utepe si. krivično postopanje za ves čas življenja v glavo in postane samovoljnež. (Konec prih.) Anton Kramaršič, katehet. Dopisi. Z dežele. „Slovenec“ z dnč 3. septembra t. leta štev. 203 je priobčil med dnevnimi novicami sledeče: „Nove šolske odredbe za šolski pouk na državnih srednjih šolah je za prihodnje šolsko leto izdalo nauČno ministerstvo. Po vsaki učni uri določa naredba kratek odmor, po dveh učnih urah daljši odmor. Za odmor se lahko porabi 10 minut, odmeri jih pa učiteljska konferenca z odobrenjem de- želne šolske oblasti. Kjer je vsled lokalnih razmer priporočljivo, je lahko dopoludne pet obligatnih učnih ur. Na šolah, kjer so božični prazniki trajali rštevši dan 1. januvarija, se lahko džt dijakom tudi dan 2. januvarija prosto.“ Ko ljudski učitelj Čita take odredbe, z neko nevoljo odloži list ter se zaglobi v misel: Kolika razlika med ljudsko in srednjo šolo! Kolika pozornost in na- ‘) Mat. 19, 14. klonjenost nasproti zadnji in kako malo naklonjenosti nasproti prvi! Počitnice in odmori med posameznimi učnimi urami — zaradi koga pa je vse to? Ali mar zaradi učiteljev, zaradi profesorjev? Gotovo ne! Vsaj zaradi ljudskih učiteljev gotovo ne; ker, ako bi bile počitnice zaradi ljudskih učiteljev, bi jih bile gotovo višje oblasti že popolnoma odpravile, zlasti v zadnjem času, ko se je tako iskalo, kje bi se ljudskemu učiteljstvu naložilo še kako novo breme in kje bi se mu njegov prosti čas še nekoliko prikrajšal. Počitnice in odmori so edino le zaradi otrok, zaradi učeče se mladine In, ako priznamo to, da so počitnice zaradi mladine in ne zaradi učitelja, priznati moramo tudi, da ljudskošolska mladina ne potrebuje nič manj počitka kakorsredn je-šolska. Da, še več! Saj vemo, da kolikor je človek stareji, toliko bolj je zmožen za delo in bodisi že potem delo telesno ali pa duševno. Pri učeči se mladini je pa ravno nasprotno. Največ počitnic imajo visokošolci, za njimi srednješolci in najmanj otroci ljudske šole. Že glavne počitnice so na ljudski šoli za 14 dni krajše kakor pa na srednjih S1 a y! JRačutiica sa obče ljudske Sole. Sestavil A. Črnivec. Zvezek 1. Števila 1—20,— Zvezek 2. Števila 1—100. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. Nekdaj slavnoznane in skoro edino rabljene Močnikove računice in aritmetike bodo kmalu izgubile svojo veljavo. Po srednjih šolah so jih že opustili ali pa rabijo predelane izdaje, in tudi po raznih ljudskih šolah (zlasti v drugih kronovinah) so prišle že zelo iz rabe; le na Kranjskem smo jih še do zadnjega časa prav pridno rabili in jih ponekod še sedaj prav marljivo rabijo. Pa tudi pri nas jim bode šolah, da ne govorim o visokih šolah, kjer imajo gotovo tri mesece do!ge glavne počitnice. In prav je, da dobi mladina primeren počitek; saj ne zavidamo srednješolcem in visokošolcem njihovih počitnic, marveč privoščimo jim jih iz prav srca; a pri tem pa seveda tudi želimo, da bi se prav tako oziralo tudi na ljudskošolske otroke. Kakor skrbi vis. naučno ministerstvo za svoje srednje šole, tako naj bi tudi vis ces. kr. deželni šolski svet skrbel za ljudske šole. Naučno ministerstvo dovoljuje srednjim šolam vedno več počitka, naš deželni šolski svet ga pa ljudskim šolam vedno bolj prikrajšuje. In tisti nesrečni odlok deželnega šolskega sveta, s katerim so se odvzele otrokom in učiteljstvu božične počitnice, nam ne gre iz spomina. Naj veruje gospoda pri zeleni mizi, da se s pridobljenimi božičnimi dnevi ljudsko šolstvo na Kranjskem ne bo niti za las povzdignilo, kakor tudi ne bo zaradi tega propadlo, ako se zopet dovolijo nekdanje božične počitnice. Naučno ministerstvo je srednjim šolam dodalo še dan 2. januarja, vis. dež. šolski svet pa naj nam vrne vsaj to, kar smo do lanskega leta imeli. K. 11 V O. skoro odklenkalo, ker izšla sta že dva zvezka prof. A. Čmivceve računice, ki bo v najkrajšem času izpodrinila Močnikovo računico iz naših ljudskih šol. Kdor bi trdil, da so bile Močnikove računice slabe, delal bi jim veliko krivico; toda, kakor se vse postara in mora naposled s površja med staro šaro, tako je tudi Močnikove računice zadela ista usoda: umakniti se morajo iz sedanje šole in prepustiti svoje častno mesto mlajši naslednici, ki ima v bistvu sicer isti namen in isti smoter, le pot, po kateri želi priti do končnega cilja, si je izbrala drugo* dokaj lažjo. Da je bila pot, po kateri je moral učitelj •voditi šestletne in sedemletne otročiče, ko je z njimi obdeloval po Močnikovi računici številni obseg od 1 do 20, res težavna, za take otroke premučna in njihovemu razumu popolnoma neprimerna, pritrditi mora vsakdo, kdor se je kdaj vbijal s poučevanjem prvencev. Koliko truda je stalo učitelja, predno je privedel svoje učenčke do razumevanja delenja in merjenja! In oboje je Močnik sprejel že v prvo računico, oboje je obravnaval vzporedno s prištevanjem, odštevanjem in množenji m. Prof. A. Črnivec pa se je pri sestavljanju svojih računic strogo držal pravila: Od laž-j e g a k težjemu. In kaj je vendar v računstvu lažjega kot prištevanje? Zato tudi 'Črnivceva računica obravnava najprvo prištevanje in vzporedno s tem dopolnjevanje v številnem obsegu do 10. Še-le potem, ko so učenci že popolnoma trdni v prištevanju in -dopolnjevanju v številnem obsegu do 10, še-le potem preide k odštevanju. In ta učna snov obsega polovico prve računice, kar nam jasno priča, da je imel g. profesor pred očmi tudi zlati rek: Non multa sed multum. Ne veliko, ne mnogovrstno, temveč malo, a tisto dobro, korenito! V drugi polovici se razširi številni obseg •do 20, se prišteva, dopolnjuje in odšteva med 10 in 20, nato se prišteva, dopolnjuje in odšteva črez 10 in še-le zadnjih 6 strani je odločenih množenju v številnem obsegu do 20. To je učna snov za prvo šolsko leto in •menim, da ni nikogar, ki bi trdil, da je to premalo, ter bi zahteval tudi merjenje in deljenje. Uredba prve računice mora torej vsakemu ugajati, edino številne podobe nekaterim niso pogodu, ker so se že preveč privadili •onim v Močnikovi računici in so se jim tako priljubile, da jih ne morejo skoro pogrešati. Pa je tudi res, da je imela n. pr. številna podoba v Močnikovi računici vse lepše • • lice, kakor pa podoba 3 • • včrnivcevi računici. Toda na lepe številne podobe v Močnikovi računici bomo kmalu pozabili, kadar bomo do dobra spoznali vse druge prednosti, k.i jih ima nova računica. Pa tudi drugi zvezek Črnivceve računice, ki obravnava števila od 1 do 100, je vse drugače urejen, kakor pa je bila Močnikova druga računica, oziroma drugi del prve stopnje. Merjenje in deljenje, ki prizadeva učencem toliko težav, je odločeno še-le za drugo polovico drugega šolskega leta, ko so se otroci že popolnoma izurili v prištevanju, odštevanju in množenju v številnem obsegu do 100. Pa tudi sicer je Črnivceva računica drugače urejena, kakor pa je bila Močnikova. Močnik je postopal od desetice do desetice, in je v okviru vsake nove desetice obravnaval vse računske načine. Ne tako prof. Črnivec. On obravnava prištevanje, dopolnjevanje in odštevanje takoj v celem številnem obsegu do 100. Seveda vso to snov razdeli na več delov in sicer: 1. Prištevanje, dopolnjevanje in odštevanje golih deset;c. 2. Prištevanje in dopolnjevanje ednic deseticam in odštevanje ednic od desetic. 3. Prištevanje, dopolnjevanje in odštevanje ednic deseticam in ednicam: a) v desetici, b) črez desetico. 4. Prištevanje, odštevanje in dopolnjevanje desetic in ednic golim deseticam in obratno. 5. Prištevanje in odštevanje desetic in ednic: a) v desetici, b) črez desetico. 6. Dopolnjevanje desetic in ednic. Tako postopa prof. Črnivceva računica vedno od lažjega k težjemu, česar pri Močnikovi računici ni bilo. In tudi pri množenju si je izbral prof. Črnivec popolnoma drugo pot, kakor pa jo je imel Močnik. Nova računica začenja z množenjem števila 10 in s številom to, ker je to gotovo najlažje. Seveda množenje števil 1 in 2 in s števili 1 in 2 ima ta računica že v uvodu, kjer ponavlja snov iz prve računice. Za poštevanko števila 10 pa se vrstč poštevanke števil 5, 3, 6, 9, 4, 8 in 7; naposled pa pride še množenje desetic in ednic z ednicami. In še-le sedaj, ko so učenci že vso to snov dobro in vsestransko premleli, sedaj še-le preidejo k merjenju in deljenju. Ako je podlaga dobra — in za merjenje in deljenje je treba dobre podlage, otroci morajo biti dobro podkovani zlasti v množenju — potem merjenje in deljenje pač ne dela več mnogo težav, vsaj toliko gotovo ne, kolikor jih je prizadevalo nekdaj, ko se je poučevalo po Močnikovi računici. Drugi zvezek Črnivceve računice ima pa tudi mnogo porabnih nalog, med katerimi mi najbolj ugajajo zlasti one na str. 49, ki imajo skupen naslov „Ura“. Tu mora učitelj nehoti poučiti otroke o uri in o računanju s časovnimi urami, na kar se je prej pogosto pozabilo, dasi je tudi to velike važnosti za življenje. Tako je g. prof. Črnivec odkazal računstvu v slovenskih ljudskih šolah novo pot, po kateri so v drugih kronovinah hodili že prej, po kateri je vsaj deloma hodil že tudi marsikateri Šolske Novi okrajni šolski nadzorniki. Minister za uk in bogočastje je imenoval nadučitelja Ferdinanda Kalingerja v Toplicah začasnim šolskim nadzornikom v šolskih okrajih Kranj, in Radolica in nadučitelja Jožefa Turka iz Spodnjega Logatca začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične šole v šolskih okrajih Novomesto, Črnomelj in Kočevje. Izpremembe pri učiteljstvu. Nadučiteljem so imenovani gg.: Mat. Jug na Colu za ljudsko šolo v Oblakih, Lorene Perko v Gorenjem Logatcu za šolo v Poljanah, okraj Kranj, Ivan Pirnat v Dobrepolju na šolo v Banja-loki, Franc Stefančič v Ribnici na šolo v Velikih Laščah, Franc Stoječ na Vrhniki na ondotno ljudsko šolo in Franc Setina v Črnomlju na ondotno ljudsko šolo. — Definitivnim učiteljem ozir. učiteljicam so imenovani gg.: Franc Kete za Ribnico, Leopold Morela za Metliko, Ivan Vozel za Trebnje; gospodične: Leopoldina Bukovic za Koprivnik., Ana Fabjan za Dragatuš, Marija Janša za Dovje, Gabrijela Jereb za Gremošnjice, Roza Jelenc za St. Peter na Krasu, Julija Jonke za Kočevje, Amalija Oblak za Trebelno, Albina Prapotnik za Črnomelj, Ivana Prešern za Slavino, M a-rija Tomc za Sv. Križ pri Turjaku. Prestavljeni so nadučitelji gg.: Viljem Gebauer od Smarjete v Šmihel pri Novem mestu, K a r o 1 J a v o ršek iz Košane za učitelja na nemško mestno ljudsko šolo v Ljubljani, Mihael Kaboj iz učitelj na Kranjskem, ker gaje izkušnja učila,, da Močnikova metoda ni povsem prava. Upam, da kmalu ne bo ljudske šole na Kranjskem,, kjer bi se ne rabile Črnivceve računice V vesti. Hotederšice v Begunje pri Cirknici, Jak. Pretnar iz Rateč kot učitelj na I. mest. nemško ljudsko šolo v Ljubljani, dalje učitelj g. Iv. Zen iz Starega trga pri Črnomlju v Stotesko, učiteljice gospodične: Marija Benedek iz Rovt v Planino,, Ljudmila Bukovic iz Postojne v Ubeljsko, Albina Sark iz Novega mesta na sloven. mestno dekliško šolo v Ljubljani. V stalni pokoj stopita nadučitelj g. Jožef Maier na III. mestni ljudski šoli v Ljubljani in g. Valentin P in v Predosljah. Učitelj g. Mihael Poklukar iz Hotiča je na lastno prošnjo prestavljen na ljudsko šolo v St. Jakob na Savi. — Nadučitelj g. Feliks Nagu in njegova soproga učiteljica gospa Ivana Nagu sta prestavljena iz Vač v Orehek pri Novem mestu. — Učiteljsko mesto na tri-razrednici pri Sv. Križu pri Turjaku je dobila učiteljica gdč. Marija Tomc. — Okrajni šolski svet v Litiji je podelil provizorični učiteljici na ljudski šoli v Prežganji gdč. Ivani Zorc učno mesto na ljudski šoli v Hotiču. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Angela Janša je imenovana za provizorično učiteljico v Prežganji. Odlikovanje. NauČni minister je okrajnemu šolskemu nadzorniku Antona Jer-ši novcu povodom njegovega upoko-jenja podelil naslov ravnatelja. Nova šolska poslopja. Nova šola se bode zidala v Radolici. Stroški so cenjeni na 47.618 K. — Začetkom šolskega leta 1903/4. se bode otvorilo novo šolsko poslopje v Toplicah pri Zagorju. Nova šola v Bohinjski Beli je že dovršena in se kmalu izroči svojemu namenu. Tudi nova Šola v Budanjah, ki je prav tako kakor ona v Bohinjski Beli prirejena za dvorazrednico, se otvori z novim šolskim letom. Na Vačah, kjer je šolsko poslopje ob zadnjem požaru popolnoma pogorelo, se je vršil 16 septembra komisijonalni ogled. — Kranjski deželni odbor je za šolske stavbe tekočega leta dovolil 12800 K podpore iz deželnega zaklada. Ročni zapisnik, sestavil Stefan Primožič, vodja gluhonemnice v Ljubljani, založil in tiskal R. Seber v Postojni je kot X. letnik za šolsko leto 1903/4 ravnokar izšel. Poleg imenika ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, južnem Štajerskem in Primorskem, obsega zapisnik tudi vse one zapiske, ki so potrebni učitelju. Razširjene šole. Dvorazrednica v Mirni peči se je s poČetkom novega šolskega leta razširila v trirazrednico in se tem povodom razpisalo mesto za novo učno moč s pristavkom, da se ima odpraviti dosedanja paralelka. Razpisane učiteljske službe. Na državni višji realki v Ljubljani je razpisano mesto suplenta za nemščino, zemlje-pisje in zgodovino. — Na ljudski šoli na Colu je razpisano učiteljsko mesto. — Učiteljski mesti v HoterdeŠici in v Gorenjem Logatcu ste razpisani. Zahvala. Deželni šolski svet je izrekel povodom nove šolske zgradbe v Zagorju ob Savi zahvalo načelniku ondotnega okrajnega šolskega sveta gosp. inženirju Ferd. Schiillerju in okr. šol. nadzorniku županu g. Rihardu Mihelčiču. Drobtine. Državni poslanec gospod dvorni svetnik Šuklje nam je obljubil sestaviti načrt za pokritje stroškov ob regulaciji učiteljskih plač, katerega priobčimo v našem listu. Gotovo vse učiteljstvo z veseljem pozdravlja izvolitev g. dvornega svetnika državnim poslancem in njegovo vrnitev k političnemu delu ter želi temu bistroumnemu možu mnogo let plodo-nosnega delovanja. Protialkoholno gibanje. Občni zbor „Slom. Zveze“ je povodom predavanja g. učitelja Štruklja soglasno sprejel sledeče resolucije: 1. Alkohol je eden izmed največjih sovražnikov otročjega telesa, učinkuje uničevalno na razkrojitev otročjega organizma in ovira normalni razvoj istega; otežuje učenje in učiteljevanje. 2. Da bode šola imela v boju proti alkoholu vspeh, uvede naj se na uči- teljiščih pouk v alkoholizmu, učiteljstvo naj pri učiteljskih zborovanjih in uradnih konferencah o njem poroča, ustanovi naj se zmernostno društvo slovenskih učiteljev, kojega glavni namen riaj bode reformirati sebe, pouk v šoli naj se uredi v protialkoholnem smislu. 3. Učiteljstvo naj se z vso vnemo oprime socialnega delovanja in naj ustanavlja izobraževalna in bralna društva, ljudske knjižnice, v katerih ima priliko delovati s predavanji v naš namen. 4. Med ljudstvom naj širi protialkoholne spise. 5. Da se vse to kakor hitro mogoče doseže, ustanovi naj se danes pripravljavni odbor, obstoječ iz 2 katehetov, 2 učiteljev in 2 učiteljic. — Duhovne vaje za učiteljice so se vršile v dneh 1.—4.septembra. Vdeležilo se jih je čez 50 gospodičen. Vodil jih je o. Frančišek Roller T. J — Udeleženke so poslale udanostno izjavo presvetlemu knezoškofu, na katero je došel sledeči odgovor: Velecenjene gospodične učiteljice! Vaš list me je močno razveselil. Želim vsem prav obilnih milosti božjih, da morete iznova pokrepčane in prenovljene v duhu iti na delo prekrasnega, toda težkega vašega poklica. Daj Bog, da se posebno prizadevate Vam izročene otročiče ne le samo podučevati ampak tudi vzgojevati za čednostno krščansko življenje. Oklenite se prečiste device Marije in božjega srca Jezusovega. Z Bogom! Anton Bonaventura škof. Salezijanci na Rakovniku pri Ljubljani priredč dnč 4. oktobra na starem strelišču zabaven večer v korist svojega zavoda. S tem zabavnim večerom bode združena tudi loterija. Ako imajo go-spice učiteljice izgotovljena kaka malenkostna ročna dela, ki bi bila pripravna za dobitke, jih slavnostni odbor uljudno prosi, da jih blagovole poslati pod naslovom: Salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani. Bog bode plačnik za vse, kar bodo darovala usmiljena srca v korist zanemarjene mladine. Zdravilni tečaji za jecajoče otroke. V času od 5. oktobra do 7. novembra t. 1. bodo učitelji na štirih javnih ljudskih šolah na Dunaju imeli posebne zdravilne tečaje za jecajoče otroke, Zdravljenje te napake se bode vršilo po priznani metodi profesorja Leona Berquanda izključljivo s pomočjo pedagogiških sredstev in govornih vaj. Teh tečajev se z dovoljenjem naučnega ministrstva in deželnega šol. sveta lahko brezplačno udeležujejo ljudskošolski učitelji avstrijskih kronovin, da spoznajo metodo in se ji praktično privadijo. Učitelji, ki se hočejo udeležiti teh poučnih tečajev, se morajo zavezati, da so navzoči skozi vseh pet tednov, kolikor časa bode tečaj trajal, ker le v tem slučaju se je mogoče popolnoma vglobiti v bistvo metode in se usposobiti za nje praktično uporabo. Oglasiti se je potom šolskih vodstev pri okr. šol. svetu na Dunaju do 30. septembra. Prošnji je treba priložiti tudi listino, da je prosivec za čas tečaja dobil dopust. Šolstvo v Nemčiji. Leta 1902 je bilo na Nemškem okroglo 58.000 ljudskih šol z 122.000 učitelji in 22.000 učiteljicami. Število učencev je znašalo 8'8 milijonov; stroški za šolstvo 41 2 milijonov mark. K temu je prispevala država 120 milijonov mark. V poznanjski provinciji pride na enega učitelja po 74 učencev, na Pruskem 63, v kneževinah Lippe celo po 99 in 92, boljše so razmere v Šlez-vig-Holšlajnu, v renskih provincijah in zlasti v Hamburgu. Največ primeroma potroši za šolstvo mesto Berolin (za vsa-cega učenca 95 mark). Prusija izda za enega učenca po 48 mark, mesti Bremen in Hamburg po 77 in 74 mark, poznanj-ska provincija le 35 mark. V vsem cesarstvu pride 61 učencev na enega učitelja in povzroči vsak učenec ali učenka 47 mark stroškov. Petindvajsetletnico so praznovali dne 14. septembra v Mariboru oni učitelji, ki so zapustili tamošnje učiteljišče leta 1878. Povabilu g. profesorja Majcena se je izmed 19 še živečih kolegov odzvalo 12. Učiteljska imenovanja in deželni odbor. Nižjeavstrijski deželni poslanec Baechle je izdelal načrt zakona, po katerem naj bi v vseh onih šolskih okrajih, v katerih se stroški za šolstvo poravnavajo iz deželnega zaklada, pravica nastavljati učitelje pristojala deželnemu odboru. Temu predlogu je pritrdil tudi nižjeavstrijski katoliški shod. Vendar izražajo katoliška učiteljska društva in tudi list „Christlich - pUdagogische BlUtter" tehtne pomisleke proti temu predlogu: i. Umestno je, da imenuje učitelje šolska in ne politična oblast. 2. Okrajni in deželni šolski svet nista podvržena tolikim izpre-membam, kakor deželni odbor. 3. Okrajni in deželni šolski svet moreta bolj presoditi, katera učna moč je za gotovo niesto najpripravnejša. Deželnemu odboru bi bili politični oziri merodajnejši.—Ti pomisleki so gotovo uvaževanja vredni. Imenovanje. Naučni minister je imenoval suplenta Hermana Ghiupulinija v Trstu provizoričnim glavnim učiteljem na ženskem učiteljišču v Gorici. Iz Idrije. Dnč 18. septembra t. 1. je bila slovesna otvoritev novega realčnega poslopja v Idriji. Napredna večina mestnega zastopa je sprejela predlog g. župana, da se novo poslopje ne blagoslovi. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi gosp. deželni predsednik baron Hein, ka- | teremu se je pred otvoritvijo predstavilo vse uradništvo idrijskega mesta. Šolske vesti. Kot provizorična učiteljica v Vrabčah v kočevskem okraju je nameščena izprašana učit. kandidatka gdčna Marija B rol ih. — Poseben peti razred za deklice je dobila štirirazrednica v Krškem. S poukom prično 28. sept, — Razpisane so naslednje učiteljske službe: do 17. okt. služba učitelja na dvorazred-nici v Rovtah pri Logatcu; do 19. oktobra služba učitelja na enorazrednici v N a d a n je m selu, in do 18. oktobra služba nadučitelja na trorazrednici v Košani. Abiturijenti ljubljanskega učiteljišča iz 1. iq03 so imeli 1 2. septembra v Ljubljani prijateljski sestanek. Drugi dan so obiskali belopeška jezera. Osebna vest. Obolelo učiteljico vDobre-poljah gspčno Žebre bo namestoval da j novembra suplent Krečič. Št. 3826. Razpis natečaja. Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti mesto učitelja ali učiteljice z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t.j. z letno plačo 1000 Kron, aktivitetno doklado letnih 200 Kron in s pravico do 6 petletnic po 100 Kron. Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim službenim potom do 1. oktobra 1903 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu vlože. V glasbi izvežbani in sicer enako kvalifikovani prosilci imajo prednost. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 7. septembra 1903. ,,Slovenski učitelj** izhaja dvakrat na mesec (1. in 15.). Cena mu je na leto 5 K, na pol leta 2 K 50 h. Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega: učitelja“ v Ljubljani. Tiska Katoliška Tiskarna.