Št. 42.
Poitnlna plačana v gotovini
V LJubljani, dne 18. ®Hf©fera 1922.
Leto IV.
IIMil»lll«llll - ' Tfr
Glasile	m kmetijske strank® sa Slovenijo".
Izhaja vsak četrtek. Naročainas
*tOtetM...................... 12.50
goialetno Din 6-25 ^ossmezna Številka..............Din 0-30
Kmet pomagal si sam, in svofe stališča v državi uravnaval si sam I
Mte.
Inserati: I mm Inseratnega stolpiča stane tat
male oglase.................' nt?
uradne razglase.....i..........R °
reklame	-............. Dl° ova
Brez iufm dolinestl.
Najbolj organizirana stranka Slovenije in menda tudi vse Jugoslavije je brezdvomno naša klerikalna Stranka. Vseeno pravimo, da je njen polom neizogiben.
Le malokatera stranka razpola-fi tudi s tako ogromnimi denarnimi sredstvi, kakor ravno klerikalna stranka. Samo za tisk more žrtvovati mesečno do 800.000 kron. Kljub temu trdimo, da ima klerikalna stranka v sebi kal smrti.
In SLS. bi mogla imeti za sebe 8e eno veliko prednost, to je versko podlago, na kateri je nastala. Pa čeprav izrablja klerikalna stranka to svojo prednost na vse načine, vendar, jI prorokujemo pogin.
Ne organizacija, ne denar in ne versko izrabljanje ne bodo rešile klerikalne stranke, pa čeprav trenutno z malkontenti iz socialistične in komunistične stranke pomnoži svoje vrste, ker ji manjka ena glavna stvar — to je čut do dolžnosti.
Ze v navadnem življenju je čut dolžnosti največje važnosti in rešitev vsega napredka. Vsak otrok bi propadel, če se ne bi mati zavedala svoje materinske dolžnosti. Zemlja ne bi rodila ne žita in ničesar drugega, če se ne bi kmet zavedal svo-5e dolžnosti do zemlje. In propadla bi tudi na najboljših zakonih osnovana država, če bi bili državljani ■brez državljanske zavesti. Čut dol-brez državljanske zavesti. Čut dolžnosti je temeij človeškega obstanka.
^ Se veliko bolj pa velja to za poetično življenje, kjer je dostikrat čut dolžnosti edino jamstvo poštenosti, edina obramba pravičnosti, pa tudi najboljši podnet za vztrajno delo.
_ Ne more premagati korupcije, Kdor se ne zaveda svoje dolžnosti do volilcev. Ne more biti pravičen tudi do nasprotnika tisti, ki se ne taveda svoje dolžnosti do celote. In vzemite moža, ki dela od zore do mraka za svoje volilce in ki je zato tarča tudi najbolj nizkotnih klevet in intrig tudi od lastnih pristašev in ki vendar vztraja na svojem mestu, ker se zaveda svoje dolžnosti do
volilcev. Čut dolžnosti je predpogoj narodnega napredka.
Brez tega čuta pa je klerikalna stranka in njen voditelj, gospod Anton Korošec.
Pa dokažemo to le na podlagi par najbolj značilnih dejstev.
Ne bomo gov.rili o svetovni vojni, ko so klerikalci prejemali tekom vojne plačilo od Avstrije, ker so gnali naš narod v smrt, ker niso poznali dolžnosti do svojih volilcev, temveč spomniti se hočemo le novejših dogodkov.
Vsled pozabljivosti našega naroda in lažnivih zaslug za majsko deklaracijo je postal dr. Korošec minister in podpredsednik vlade. Na dr. Korošca je padla s tem dolžnost, da z vsemi silami pomaga k ureditvi države, da je eden prvih pristašev državne misli. To je bila tako nesporna dolžnost dr. Korošca, da se ne da utajiti niti pred najbolj naivnim zapeljančkom. Toda kaj je storil dr. Korošec?
V Beogradu je na vse prikimal, kar so dejali Srbi, samo, da je ostal minister in s tem upliven mož. Doma pa so njegovi listi sistematično ubijali državno avtoriteto in gojili sovraštvo do Srbov. Le človek brez čuta za dolžnost more dopustiti to.
Ko je bil dr. Korošec še pater patriae, oče domovine, se je pričel boj za Primorje. Imeli smo možnost, da dobimo neprimerno boljšo mejo proti Italiji kakor jo pa imamo danes. Imeti bi mogli Wilsonovo črto in Reka s precejšnjim zaledjem bi postala svobodna. Pašič je hotel pod temi pogoji skleniti dogovor, nasprotoval pa je temu dr. Korošec. Posledica tega je bil sramotni Rapallo. In zakaj? Ker ni imel dr. Korošec" toliko čuta dolžnosti v sebi, da bi znal, da mora vodilni politik včasih narodu povedati tudi bridko resnico, da je treba včasih storiti tudi tak korak, s katerim se človek narodu ne prikupi.
Nobena stranka v Sloveniji ni tako gojila bujskaštva ko klerikalna. (Imela je vzrok, ker so bili njeni grehi tako težki, da jih je moglo za-
krili le demagoštvo.) Ko pa sč ljudje tem hujskarijam verjeli, ko so delavci dosti tudi vsled klerikalnih huj-skarij vsali, so jih isti klerikalci streljali na Zaloški cesti. Hujskajo ljudi, ko pa hujskanja rodi zlo, tedaj ne Čutijo toliko dolžnosti do svojih žrtev, da bi jih rešili, temveč jih preuste usodi.
Hodijo k delavcem, hodijo k meščanom in kmetom in vsem se hli-nijo kot najboljši prijatelji, Toda vprašamo Vas. Ali more v resnici imeti čut dolžnosti do svojega vo-lilca oni, ki hoče istočasno zastopati kmete in meščane, ki zagovarja na deželi prost izvož živine, v mestu pa zahteva prepoved izvoza?
Po svojih listih širijo najogabnej-še stvari o naših poslancih. Odgovorni uredniki vseh teh' klerikalnih cunj pa so poslanci, da so tako obrekljive! varni. Žalibože je vse polno ljudi, ki tem cunjam verjame. Tako se pripeti, da ponove lahko-verneži laži klerikalnih listov. Zato pridejo pred sodišče. Ko se pa obrnejo na klerikalne liste, ki so jih zapeljali h kaznjivim dejanjem, pa jim odrečejo klerikalni listi vsako pomoč, češ da pišejo . le za pametne ljudi. In uboge žrtve so obsojene, klerikalni listi pa lažejo naprej. Tako razumejo klerikalni listi dolžnost do svojih bralcev.
Po svojih listih kriče, da so vojaki slabo oblečeni in slabo hranjeni. Če pa zahteva vojni minister denar za prehrano vojakov, pa kriče, koliko požre vojska dinarjev. Na Štajerskem imajo vsa usta polna o militarizmu. Če jim pa reče v Beogradu kdo, da so proti vojski, pa so razžaljeni, ker da ljubijo našo vojsko. Tako je razvit v njih čut dolžnosti do resnice.
Brez čuta dolžnosti je SLS. in njeni voditelji. Le en čut dolžnosti poznajo, to je do samega sebe in do stranke, v kolikor jim to donaša koristi. Ta čut pa za uspešno politično delo ne zadostuje in odtod vse polomije klerikalcev.
Če bi imel dr. Korošec čut dolžnosti do države, bi ostal v vladi v najboH kritičnem času, to je pred skupščinskimi volitvami in danes bi
imela klerikalna stranka v Sloveniji pozicijo, da je ne bi zrušil nihče. — Imela bi pa tudi močno stališče v Beogradu, ker Srbi vedo, da se v sili spozna prijatelj. Toda Korošec je smatral ?a važnejše, da more s hujskarijo iti v volilni boj in zato je danes diskreditiran, zato je Šel zadnjič v Beograd le po — dolg nos.
Če bi imel dr. Korošec čut dolžnosti do cerkve in duhovnikov, bi se že davno trudil, da bi bil sklenjen konkordat z Vatikanom in da bi bile urejene duhovniške plače. Toda čeprav delajo duhovniki zanj s prav ganljivim samozatajevanjem, so pa vendar Še vedno ostali pozabljeni.
In če bi imel dr. Korošec čut dolžnosti do svojih kmetskih volilcev, bi že davno opustil vse votlo rohne-nje zaradi avtonomije, revizije ustave in centralizma, ter se raje pobrigal za to, da bi se Izpremenil vojaški zakon, ki je bil za časa njegovega ministrovanja razširjen tudi na naše kraje in skrbel bi za druge gospodarske zakone, od katerih ima kmetovalec kaj koristi.
Ker pa nima SLS v sebi čuta dolžnosti, zato ne ve kaj je dolžna svojemu ljudstvu, zato doživlja neuspeh za neuspehom. In v tem leži kal njenega konca, zlasti sedaj, ko so padli oni, ki so jo ustvarili in ko žive le še oni pritlikavci, ki so si na hinavski način prilastili njih dedšči-no. In brez čuta dolžnosti zapravljajo to dedščino, dokler je ne bodo zapravili povsem. Čimpreje to store tem preje bo rešen slovenski narod svoje nesreče. Zato gospod Korošec, pogumno k cilju — k polomu!
Kmetijska Sola na Gorenjskem.
V osrčju Gorenjske blizo starodavnega Kranja leži posestvo, ki danes vidno propada. To je graščina Brdo. Ko je prišla agrarna reforma na dan in je na novo oživela misel na gorenjsko kmetijsko šolo, takoj so se slišali tudi glasovi, da bi se s pomočjo agrarne reforme pridobilo to posestvo za tako željno pričako-
vano kmetijsko šolo. Merodajni krogi so se začeli zanimati za to vprašanje in našli so, da je Brdo izmed,, nekaterih drugih objektov, ki so se,; ogledali, v prvi vrsti poklicano.; za namen take Šole. Graščina Brdo,' ima po svoji legi in po svoji sestavi' take prednosti, ki jih ne najdemo pri nobenem drugem gorenjskem vele-, posestvu. Razen tega je pa tudi zadnji čas, da pride ta zanemarjena gra-< ščina v prave roke, da se reši popol- . nega propada. Kar je namreč na tef-:i graščini še lastnega gospodarstva, se vrši v znamenju neusmiljenega iz-žemanja, kar je pa v najem oddanega posestva se posamezni zakupniki brez vsega nadzorstva molzejo. tako, da je skrajni čas, da se to po-' sestvo reši nadaljnega propadanja.
Najbolje bi se vprašanje Brda re* šilo, ako bi se to posestvo pridobilo, za kmetijsko šolo. Na ta način bi' prišlo zopet v poklicane roke. Del posestva jfe že itak v rokah državne žrebčarne, ki ima na Brdu svoje? pašno gospodarstvo, in ki bi ga , hko obdržala tudi še zanaprej.
Za kmetijsko šolo ima Brdsko pcN sestvo prednosti, kakor jih nima no-, beno drugo posestvo na Gorenj-, skem. Ne le, da razpolaga z raznimi-' kulturami in z gozdom v najlepši in najugodnejši legi, ima tudi v graj* skem poslopju toliko prostora, kakor ga ni najti na nobeni drugi graščini. Seveda bi trebalo nekaterih poprav in nekaterih prezidav, toda vse to bi se dalo izvesti s primeroma« malimi stroški.
Važen pogoj za obrat take šole jQ tudi voda, s katero je ta graščina tako preskrbljena, da ji ne manjka ne studenčnine, ne tekoče vode. Tudi sta dva velika ribnjaka zadaj za gradom. Razen tega so tukaj podani vsi drugi pogoji, ki so merodajni za tak zavod. V neposredni bližini se naha* ja vas Predoslje z župnijsko cerkvi* jo in ljudsko šolo, tako da je vsa lega v tem pogledu naravnost idealna in da nudi tudi nekaj učnih moči za» šolo. V Predoslju je nadalje zadružna mlekarna. Razen tega se ima z on* dotnimi vodnimi silami napraviti V kratkem elektrarna, ki bi dajala §ott potrebno luč.
Maksim Gorki:
Resnična balka.
Pripovedovali vam bomo danes O Železnem Timurlengu, hromem panterju, srečnem osvajalcu, o Ta-merlanu, kakor ga imenujejo džavri, o človeku, ki je hotel opustošiti ves svet.
Petdeset let je šel po zemlji in njegova železna stopala so razbijala države in mesta, katera je prešel, kakor zabijajo slonove stope v Zemljo mravljišče in povsodi je postavljal piramide iz kosti premaganih narodov. Uničeval je življenja, S smrtjo se je boril za nadvlado In so ji maščeval, ker mu je ugrabila Džegangir edinega sina. On, ki je pod svoje noge metal svet, je hotel, da smrti reši njene žrtve, da bi poginila smrt od gnjeva in lakote.
Od onega dne, ko mu je umrl njegov sin Džegangir in odkar je videl narod v Samarkandu osvojalca zlega sveta v plavkastočrnem odelu in glavo posuto s pepelom, od tega dne pa do onega časa, ko ga je zgrabila smrt v Otrari, trideset let se ni Ti-mtirleng niti e^Vrat nasmehnil; šel je skozi svet s stisnjenimi ustami, srce pa mu je izumrlo do vsake usmiljenosti, polnih trideset let.
Nekoč je Timur obedoval v div-ni dolin? Kanigule, pokriti z oblaki rož in jasmina, ki so jo nazivali sa-markandski pesniki »ljubico cvetlic«, odkoder so se videli plavi mi-nareti ogromnega mesta.
Bil je v obleki iz svile, modre kakor nebo, pokriti z biseri, polnih
pet tisoč zrn biserov je bilo na tej obleki — na sivi in grozni glavi pa je imel visoko belo čepico z velikim rubinom na vrhnjem robu, krvave oči pa, ki so objemale svet, so šle sem in tam.
- Lice tega hromega človeka je bilo podobno širokemu meču, zarjavelemu od krvi, v katero je bilo pomočeno tisočkrat; oči so bile majhne in ozke, njihov sijaj pa je spominjal na hladno svetlikanje zaramuta, Arabcem priljubljenega dragega kamenja, ki ga imenujejo džavri smaragd in ozdravi padavico. V ušesih je imel velike sijajne uhane iz rubina s Cej-lona, dražestna ko sveže ustne lepe žene.
Na tleh, pokritih z dragocenimi preprogami, je razvrščenih tri sto zlatih vrčev, polnih vina in vse ostalo, kar je potrebno za carsko pojedino. Izza Timura sede godci in nižje od njegovih nog sede sorodniki, kra' i, knezi in vojskovodje, toda od vseh najbližji mu je sivolasi pesnik Karmani,
V tem, ko je bila pojedina in veselje na višku, preseka hrušč pojedine vrisk neke žene, kakor orese-ka strela oblake, ponosen krik orlice, vrisk, ki je znan do smrti razžaljeni in zato besni duši Timur-lenga.
On zapove, da pogledajo, odkod ta grozni vrisk. Malo nato mu rečejo, da je prišla neka ženska, ki arabsko govori, da je vsa v cunjah in v prahu. Ta žena izgleda, da je nora, toda poveljujoče zahteva, da
vidi njega, gospodarja treh delov sveta.
»Pripeljite jo!« reče silni Timur-leng.
Takoj zatem stopi pred njega bosa ženska, od katere vise ostanki obleke; njena črna kita je bila razprostrta po prsih, da bi pokrila goloto; lice ji je bilo ko vlito iz brona, njen pogled je bil 7apovedujoč, roka pa kazoča na Timurlenga ni podrhtavala.
»Si li ti zmagovalec sultana Ba-jazita?«
— Sem. Jaz sem dosedaj mnoge vladarje premagal in še nisem utrujen zmag. Toda kaj želiš od mene, žena?
»Poslušaj me!« — reče ona. »Pa, karkoli si dosedaj dosegel, vseeno si samo človek, ali jaz sem mati! Ti si sluga smrti, jaz pa dajem novo življenje. Ti si vzel en moj dolg na sebe in sedai sem jTHšla k Tebi. da mi vrneš moi dolg. Dejali so mi, da vedno govoriš: Pravica je s"'a. Jaz v to ne verujem. Toda pr^ti meni moraš biti pravičen, ker jaz sem mati.«
Timurleng je bil toliko moder, da je čutil silo. ki se krije za temi besedami in je dejal:
»Sedi in govori; jaz pa te bom poslušal!«
Ona se vsede pred kralja In prične govoriti.
»Prihajam od daleč, iz dežele Italiie, iz mesta Salerno; ti za to mesto niH ne veš. Moj oce ie bil ribič in tudi moj mož ie bil ribič. Moj mož je bil zelo lep človek in srečen, to srečo pa sem mu dala jaz! Ima-
mo enega sina, ki je najlepši dečko na tem svetu...«
»Kakor moj Džegangir« — pravi počasi silni borec.
»Nailenši in nainamptnejši dečko je bil moi sin. Šest let ie imel, ko so se izkrcali na naši obali arabski pomorski razbojniki. Ubijejo mojega očeta, ubijejo tudi moiega moža ter ubijejo mnogo, mnogo ljudi in zagra-biio in odneso mojega sina, ki ga i5*em širom sveta že štiri leta. Sedaj vem, da je sin pri Tebi, ker Bajazitovi vojaki so ujeli morske razbojnike, ti oa si Dremagal Baia-zita in mu vzel vse. kar ie imel. Moj sin mora biti pri Tebi in Ti mi moraš sina vrniti!«
Vsi navzoči so se z grohotom nasmejali in kralji, ki vedno mislijo, da so silno pametni, so rekli na glas:
»Ona je nora!«
In Timurlengovi prijatelji, knezi in vojskovodje so se tudi smejali in rekli:
»Ona je v resnici nora!«
Samo pesnik Karmeni ie resno gledal to ženo, v katero ie gledal njegov gospodar i?nenaden.
»Ona je tako nora, kakor je nora vsaka mati« — reče pesnik, toda Timurleng, bič sveta, zakliče:
»Zena! Reci mi, kako si preko morja in rek, skozi gozdove in tkanine nrišla sem iz te Tvoje zemlje? Kaj Te niso nikier napadle divje zveri, niti ljudje, ki so dostikrat hujši od najbolj divjih ?veri?«
Žena mu odgovori: , »Na mojem ootu sem naletela samo na eno morje: na rpemie bilo veliko otokov in ribarskih čolnov. Ka-
dar pa se išče ono, kar srce ljubi,, tedaj veje na morju vedno ugoden veter. Onim, ki so rojeni ob morski obali, je lahko preplavati reke« In planine? Jaz jih nisem videla... če sem na poti zadela na gozdove? Sem«, toda hitro sem jih prešla. V gozdovih sem srecavala divje prešiče, medvede, rise in divje bike z upognjenimi rogovi; dvakrat sem srečala tudi panterja, ki me je ravno tako gledal« kakor me sedaj Ti gledaš, toda vsaka zver ima srce; jaz sem jim govorila, kakor sedaj Tebi govorim in vse zveri so verjele, da sem mati in so me pustile, ker so imele usmiljenje, do mene! Kaj ne veš, da živali ravno tako ljubijo in ravno tako branijo življenje in svobodo svoje dece, ka* kor mi?«
»Prav imaš, žena!« — reče Ti* mur. »Često ljubijo živali silnejše in vztrajnejše od ljudi.«
Ona pa nadaljuje ko otrok, ker vsaka mati je v svoji duši stokraten otrok.
»Ljudje so vedno le deca svojih mater. Vsakdo imenuje kot svojo eno mater, pa i Tebe, Človek je ro* dila žena! Ti moreš tajiti Boga, ne moreš pa tajiti matere... Vrni mi moje dete, ker jaz sem mati in moje srce ga zahteva!«
Strašni razdiralec mest, hromi Timur - Guguran, nagne glavo na prsa.
Daljši čas je molčal, nato pa se okrene k prisotnim in reče:
»Men taugri kuli Timur! Jaz sluga Božji, Timur, Vam rečem, kar je pravo. Glejte! Mnogo let sem že preživel in že polnih trideset let no
L
»

TrgZJlPLVred"a l3 pa tudi bližina Savnf SL1"^ 3 Kranja' W Ieži na
Postala hln? Pr0lfiJn ie «Iavna ie£č* Udl -2a Pro«° Tržič. Kranj
glmnazm n£važ"e.jši™ uradom in
federjn;Ho °fbei ™ram omeniti
ki lolig^dKlSkfga tehnika- ki i® ta-2>.,S 'Obhodno potreben zaradi
Kf varstvu. Z bližino mesta
pranja je šola pristopna tudi vsem
da b? hf?o°m taKke,ga zavoda> tak° £tioblske' razne »čne te-
SS,J bolI pri rokah kak°r kako
drugo posestvo, ki bi moglo priti v postev za tako šolo.
Na Gorenjskem nimamo danes poliinteresom kmetijske šo-
laR H?nS0Va,dalai kakor P°sestv° rn PA Qrajsko P°sl°Pie ni zidano za šolske namene, to je res in tega tudi pri drugih takih graščinah iskati ne moremo, ki bi prišle v tem slu-čaju v poštev, toda ravno tako je res, da primernejšega grajskega poslopja za šolske prostore ne najdemo na nobeni drugi graščini na Gorenjskem. V tej graščini ni le dosti prostora, ampak v njej so tudi prostori,
• *seudaj0, prav d°bro razdeliti za potrebe take šole, za učne prostore, »e, za stanovanje učiteljev itd.
Edino gospodarsko poslopje je v slabem stanju in bi se moralo v ne-Kaj letih preurediti in popraviti.
Danes je Brdo v rokah lastnika, ki mu manjkajo vsi potrebni pogoji za dobro gospodarstvo. Ako ima v aspnra reforma še kaj pomena in Kaj moči, naj se saj v tem slučaju zgane in izkaže! V tem slučaju je treba, da se to usmiljenja vredno posestvo reši sedanjega stanja. V državnem interesu je, da se to zgodi. Naša gorenjska stran potrebuje Kmetijske šole, na katero čakamo že več kot 20 let, in danes nimamo ugodnejše prilike za njo kakor je graščina Brdo, pod pogojem seveda, ce nam je sploh še računati na graščine, ki bi se imele in mogle potom agrarne reforme in Iz državnih interesov pridobiti za take občekoristne namene, kakor je kmetijska šola za planinski del naše dežele.
Pokrajinske vesti.
(Neurje v Selcih in Železnikih.)
Po časopisju se je že poročalo o groznih škodah, ki jih je povzročilo neurje po selski dolini. A škoda je večja, kot se je prvi hip mislilo. Razdejane so ceste, mostovi, porušene so hiše in gospodarska poslopja, cele vasi so vsled pretrganih poti odrezane od prometa. Doznava-mo, da je v sredo, dne 11. t. m. te kraje obiskala komisija, obstoječa iz podnamestnika dr. Bal-11 č a, šefa kmet. oddelka tov. I v. S a n c i n a ter inž. Kranjca, da prouči nastalo škodo. Ze prejšnji dan je po nalogu ministra za kmetijstvo Puclja, ki je ravnokar pred svojim odhodom v Beograd izvedel za nesrečo, takoj odposlal I n ž. S t u r m a, da ugotovi škode in Izdela načrte in predloge za uradno pomoč. Za prvo silo je dala pokrajinska uprava v ta namen 200.000 kron in poskrbela, da takoj odide oddelek vojaštva popravljat najnujnejše.
(Zadružni tečai) se otvori v ljubljanski trgovski šoli dne 3. novembra In bo trajal do dne 27. marca. Namen tečaja je, dati udeležencem
Razširjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"!
ki
pregledno naobrazbo Iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi zadruge. Udeleženci tečaja se dele v redne in izredne. Redni so oni, ki obiskujejo vse predmete in ki prejmejo koncem tečaja izpričevalo. Izredni pa obiskujejo le nekatere predmete in dobe koncem tečaja udeležno potrdilo. Pogoja za sprejem v tečaj sta: dovršeno 16. leto in pa dovršena ljudska šola. Pri sprejemu plača vsak udeleženec 10 dinarjev; šolnine ni nobene. Pouk se vrši vsak delavnik od 2. do 7. ure popoldne. Vpisovanje v zadružni tečaj bo dne 3. novembra ob 9. uri dopoldne. Želeti je, da bi se kmetski sinovi v večjem številu priglasili v tečaj, ker ni gospodarskega napredka dežele brez dobrih zadružnikov.
(Policijska ura v zimskem času.) Za zimski čas je določena policijska ura za vse kraje, izvzemši mest Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje, Kranj in Novo mesto za gostilne ob desetih, za kavarne pa ob enajstih.
(Stroško za potovanje v Paster-jeve zavode), to je za ljudi, ki so jih vgriznile stekle ali stekline sumljive živali, morajo nositi po odredbi ministra za zdravje občine.
Posestnikom zemljišč na Iiubljan-skem barju. V petek, dne 13. t. m. se je novosestavljeni glavni odbor za razmočvirjenje ljubljanskega barja konstituiral takole: Predsednik: Matevž Kosmač, poljedelski in kulturni inženjer v Ljubljani, Dalmatinova ul. 11; podpredsednik in taliik: Franc Svigelj, magistratnl svetnik v Ljubljani, Dolenjska cesta 18; blagajnik: Anton Llkozar, mestni šolski vodja, Karolinška zemlja 40; revizorja računov: ing. Josip Lenarčič, veleposestnik na Verdu štev. 28 in Andrej Knez, posestnik na Viču. — Odborniki: Mat. Babšek, posestnik Štepanja vas 7, L. Vrhovec, posestnik v Dra-gomeru št. 5; Valent. Novak, pos. v Notranjih Goricah štev. 39; Miha Jerina, pos. v Blatni Brezovici štev. 25; Franc Tršar, posestnik na Verdu štev. 23; Franc Švigelj, posestnik na Bregu štev. 11; Vladimir Peruzzi v Lipah štev. 1; Franc Kraljič, pos. na Igu štev. 78; Anton Gris, pos. in župan, Pijava Gorica 11; dr. Franc Spiller- Muys okrajni glavar, pravni referent pri odd. pokr. vlade za kmetijstvo; ing. Lojze Hočevar, nadko-misar generalne inšpekcije voda v Ljubljani; ing. Ignacij Štembov, stavbni nadsvetnik, Ljubljana; Mestni stavbni urad. Vlrilisti brez funkcije so: Ivan Kozler in Oskar Kozler, veleposestnika v Ortneku pri Ribnici, Josip Kozler, veleposestnik, Ljubljana in Franc Gale, graščak v Bistri. Odbor je sklenil ukreniti vse potrebno, da se na donos zemljišč na Barju kvarno uplivajoče razmere po možnosti izboljšajo. Člani odbora so prevzeli nalogo, da zberejo v prihodnjih par tednih gradivo za ugotovitev smernic delovanja v prihodnji poslovni dobi odbora. Posestniki zemljišč se pozivajo, da sporoče v čim večjem številu svoje tozadevne želje najbližjemu odborniku, ki bo o tem poročal na prihodnji seji odbora, ki bo v kratkem. Kraj in čas se še objavi.
(Ljudska sodba.) V nedeljo jo je prav urno pobrisal iz Preserjev klerikalni poslanec Gostinčar. Skupno s poslancem Stanovnikom je namreč v
odnehujem, da s to roko rešim smrti njeno žrtev, ker mi je ugrabila mojega Džegangira ,so!nce mojega življenja, luč mojih oči! Kraljestva in mesta so se borila z menoj, toda nikdar in nikjer ni imel v mojih očeh človek kako vrednost; nikdar in nikoli nisem znal, kdo je on in kaj bom srebal na svojem potu. Ko sem premagal Bajazita. jaz. Timur, sem mu dejal: »O Bajazit! Več ko jasno je, da ima Bog zelo slabo mnenje o državah in o ljudeh. Poglej samo one, katerim je dal oblast nad ljudmi: ti si grbast, jaz pa sem hrom. Tako sem mu tedaj dejal, ko so ga vkova-nega v verigah pripeljali predme in ko se je zrušil pod pezo teh verig. Tako sem mu govoril v njegovi nesreči In čutil sem, da je življenje grenko kakor pelin, ki zraste iz razvalin.
Jaz, božji sluga, Timur, Vam pravim, kar je pravo! Glejte, tu pred menoj sedi žena, kakršnih je brez števila; toda ona je prebudila v meni čustva, za katere dosedaj še nisem znal. Ona govori meni kakor sebi enakemu. Ona ne prosi, temveč zahteva. In sedaj vidim, zakaj je ta ženska tako močna: ona ljubi in iz ljubezni je spoznala, da je njeno delo življenska iskra, ki more postati plamen za mnoge veke. Mar niso bili vsi proroki otroci, mar niso vsi junaki slabotni in brezmočni ljudje?
O Džegangdir. luč moji hoči, mogoče je bilo za Tebe določeno, da
daš zemlji toplote, da seješ srečo, a jaz sem jo z obilno krvjo gnojil, da je postala mastna in plodna...«
Dolgo ostane zamišljen Bič sveta, In šele kasneje izpregovori:
»Jaz božji sluga, Timur, Vam pravim, kar je pravo! Tri sto ko--njenikov se naj takoj poda v vse moje dežele In naj najdejo sina te žene. Ona pa naj ostane tu, da čaka z menoj, dokler ne prinesejo njega. Tistega, ki mi na svojem sedlu prinese njenega sina. bom storil srečnega za vse čase. Ali si zadovoljna, žena?«
Ona potegne črno kito z lica, nasmehne se, pokloni se mu z glavo in odgovori:
»Sem, o gospodar.« Tedaj vstane strašni starec in molčeč se prikloni pred ženo.
Žena pa se mu je odsmehnila in vsi kralji, knezi in vojskovodje; pa tudi vsi ostali otroci, ki so bili tu, so gledali to mater in se jej nasme-hovali.
• * •
Kar je tu povedano, je božja resnica; vsaka beseda je resnična; naše matere vedo to; vprašajte jih, pa vam bodo odgovorile:
»Res je. Vse to je suha resnica; me smo močnejše od smrti, me, ki dajemo svetu neprestano pesnike, modrijane in junake; me smo one, ki sejemo setev, iz katere nikne ono, s čemer se svet ponaša.«
Preserjih priredil shod, pa je tako slabo naletel, da je pobral šila in kopita in jo jadmo odkuril proti Ljubljani. Ubogi Gostinčar je namreč kruto nasedel atku, ki se je široko-ustil, da je vse za njim, da se kmetsko ljudstvo kar trga, kdaj da bo moglo slišati njegove neumnosti. Sicer se v resnici naš kmet včasih res rad malo pozabava, toda atkovo govorjenje ni več zabavno, ker je sama suha neumnost. Bilo pa je tudi več ko predrzno, da si upa atek priti v Preserje, ki so nepremagljiva trdnjava kmetske misli, katere ne zavzamejo niti najtežji klerikalni topovi, kaj pa šele krogle iz slabe at-kove flinte. — Ker klerikalci toliko naokoli lažejo, so naši tovariši poklicali na shod tov. K u š a r j a , da se pogledamo iz oči v oči in da se resnica prav spozna. Tovariš Kušar se je vabilu seveda takoj z največjim veseljem odzval in za klerikalne govornike je s tem nastal sila neprijeten položaj. Ce govore po resnici, tedaj bi morali priznati, da dela za kmeta edinole SKS. Če pa bi poizkusili lagati, tedaj pa bi jih postavil na sramoten oder Iažnikov tov. Kušar. Ni čuda, da je dejal poslanec Gostinčar, ko je spoznal, kako juho mu je skuhal slavni atek, da je dejal: »Tako se pa ne gremo« in pustil atka, da si pomaga kakor si pač ve in zna. Atek, modra glavica, so jo hitro pogruntall. Če ni drugače, pa je treba tuliti z volkovi in začeli so govoriti patrlotično, da se Je vse kar čudilo. Ni dosti manjkalo, pa bi bil tov. Kušar oni, ki je proti državi. In že so se atek zmagovito držali, že so videli v blaženi sreči, kako jih bo Nežka pohvalila, ko so vse lepe sanje padle v vodo. Besedo je namreč povzel tov. Kušar in takoj je bila razkrita klerikalna sleparija in med glasnim vzklikanjem samostojni in njenim poslancem, Je moral požirati atek uničujočo obsodbo klerikalne politike, da mu je bilo kar tesno. Klerikalni shod se je pretvoril v shod SKS in prav iskrena hvala klerikalcem, da so oni prevzeli skrb za sklicanje shoda. Atek so ostali sami, le dva »ministranta« sta jih spremljala, ko so se vračali atek čisto pobiti domov, vzdihujoč: »Kaj bo rekla Nežka?«
(Predavanje za vinogradnike.)
V nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj bo na kmetijski šoli na Grmu poučno predavanje za vinogradnike. Predaval bo tov. ravnatelj S k a 11 c k Predavatelj bo pojasnil, kako je ravnati z letošnjim moštom in vinom. Ker se je bati, da bo letošnje vino vsled slabega vremena za časa trgatve nestanovitno, je predavanje za vinogradnike zelo velikega pomena. Želeti je, da se udeleže predavanja vinogradniki v čim večjem številu.
(Podplat.) Tukaj je priredil poslanec D r o f e n i k dne 20. septembra shod, ki je bil kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskan. Tov. Dro-fenik je najprej poročal o stanju pomožne akcije za tukajšnji okraj in pripomnil, da se mu v prihodnje vsak slučaj nesreče takoj javi, ker mu je potem delo zelo olajšano. Obširno in v splošno zadovoljnost je pojasnil nato tov. Drofenik delo SKS in njenih poslancev. Shod je potekel v najlepšem redu. Le koncem shoda je hotela četvorica ljudi pod vodstvom bivšega rekvizitorja živine Esilia iz Luč motiti shod. Po 15. litru se je njih kolovodja vendar toliko ojunačil, da je pričel govoriti, pardon, sebe smešiti z neumnimi neslanostmi. Tov. Drofenik pa mu je skoraj zavezal jezik, ko mu je povedal par tako krepkih, da niti s petnajstimi litri pridobljena korajža ni zadostovala. Iz blamaže je hotela rešiti svojega gostitelja Esiha ona četvorica, toda samo bojazljivo, izza vogala. S tem je bila blamaža pijanih govornikov zapečatena. — Našim poslancem pa izrekamo za njihovo uspešno delo svojo iskreno zahvalo. Tovariši kmetovalci! Vsi v boj za SKS, da bo prihodnjič v skupščini še več pravih kmečkih zastopnikov.	#
(Sv. Peter pri Maribora.) Odkar smo v »Kmet. listu« zavrnili laži In grde napade mariborskega klerikalnega trobila na nas, ima naš vele-avtonomist v svoji rojstni občini napis »VerschSrfte Kontumatz«. Par metavčanov si je tolmačilo to avto-nomistično drznost tako, da ne velja ta švabski napis njihovim nemščine neveščim psičkom, ampak umazanemu dopisniku mariborske cunje z zadej zapetim ovratnikom in našim klerikalnim hujskačem. Nagobčnik so dobili namreč tako trden, da se že pet mesecev ne morejo zglasitl v »Slov. Lažnjivcu«. To naj bo za danes dovolj. Upamo pa, da zgine ta avtonomističnošvabski napis takoj, drugače si bomo znali na
drug način pomagati. Nagobčnik pa jim odvežemo, ko se bo nam poljubilo. Ne svetujemo jim pa lajati izpod nagobčnika, sicer lahko dočakajo še močnejšega, ki jim bo sapo zaprl!
(Sv. Jurij ob Ščavnlcl.) Zopet moram podati dokaz, kako prevdar-no laže »resnicoljubni« »Slov. gospodar«. V svoji 37. številki prinaša o naši sv. birmi dopis, ki seveda zopet ne odgovarja resnici. Ne bom preiskoval, kdo je največ pripomogel k lepi proslavi sv. birme. Resnici na ljubo pa je treba pribiti, da so bile vse priprave, kakor okrasitev cerkve, slavoloki, venci itd. popolnoma isti kakor pri zadnji birmi, ko še nismo imeli orlov. Pomagalo je po možnosti vse, orli in ne-orli in pri proslavi je bil zaposlen celo »brezveren« samostojnež. Na predvečer so se sicer res zbrali orli in orlice (ki so do prihoda ob cestnem jarku trgale slive) ter Marijine družbe pred vasjo pod lipo. Toda navzočih je bilo tudi dosti odraslih ljudi in birmancev in teh je bilo dosti več, kakor pa onih, katerih omenja »Slov. gospodar«. Ta lažnjiv list si pač misli: Molči o vsem, kar ne govori za slavo »Slov. gospodarja«. Krono zavijanja in laži pa si je priboril »Slov. gospodar« s svojim na-daljnim poročilom. — Sledili so pozdravi. Največjo pozornost je vzbudil mali birmanec s svojim glasnim in pogumnim nastopom. Tega pa seveda »Gospodar« ne omenja, ker se menda boji, da bi zapostavil potem »krepkega« in »neustrašenega« fan-ta-orla. (Pa ne da bi se orli morali bati škofa! Op. ured.) Najbolj pa se je urezal »Slov. gospodar« s hvalo Lojzike Topolnikove. Res je, da je govorila Lojzlka in morda je bil v mestu napisan govor tudi lep, toda še bolj je res to, da je govorila tako slabo, da je nI nihče razumel. Ne »ginljiv in v srce segajoč« je bil njen govor, ampak v »razporek« segajoč je bil in zato je morala sredi govora iskati pribežališče v listku. Ali ni bilo tako, draga Lojzika? Zapomni si, da če molčiš, potem našo navedbo potrjuješ. Vsa stvar je sicer malenkostna, toda zelo značilna. Kdor laže že pri tako malenkostnih stvareh, ta laže pri važnih stvareh še toliko bolj. In da se je »Slov. gospodar« s svojim poročilom zlagal, veste vsi Jurjevčani, ki ste bili poleg. Sedaj pa primerjajte poročilo v »Slov. gospodarju« in »Kmetijskem listu« in potem sodite, kdo da govori resnico, ali »verni« »Slovenski gospodar« ali pa »brezverski« »Kmetijski list«? Dejanja govore jasno!
(Sv. Trojica v Slov. Goricah.)
Prejeli smo poročilo o nekem boju med našimi in sovražniki. Poročilo ima mogoče lokalno velik pomen in odgovarja mogoče tudi resnici. Ker pa se nismo mogli prepričati, za kaj gre, dopisa ne moremo priobčiti. Prosimo, da se pri takih dopisih označi v posebnem komentarju ozadje dopisa. — To v blagohotno vednost____
Iz Prekmuria.
Klerikalni poslanec Pušenjak se je očividno zaljubil v Prekmurje. Dasi je izkupil od g. Kuharja iz Markišovec že pošteno lekcijo, hoče zopet med nami poizkušat svojo srečo. Te dni se mudi v Kapeli in razlaga naokoli modrosti, ki jih nabira iz vedno neinformirane »Straže« in vedno lažnivega »Slov. Gospodarja«. In ker je bral v teh časopisnih cunjah, da je kriza vlade, je že pričel strašiti z bodočo klerikalno vlado, v kateri bo maševal g. Korošec, njegov ministrant pa bo poslanec Pušenjak. To bodo tedaj pokazali svojo »moč« nam in vsem drugim, ki so pomagali, da se je gospod Korošec zvalil z ministrskega stolčka. Toda gospod Pušenjak, tisti časi, ko bo gospod Korošec na nesrečo dežele zopet narobe vozil železnice ali pa kupoval modrčke so še daleč in zaenkrat ni gospod Korošec še opravil drugo, ko da je prišel z dolgim nosom iz Beograda. Tam imajo še vedno par dobrih politikov na razpolago, da prav nič ne rabijo lepih kaplanov za slabo politiko, na katero se posebno g. Korošec zelo dobro razume. Prav iz srca Vam privoščimo g. Pušenjak, da tolažite še v naprej sebe in svoje vernike z Blaževim Žegnom, da boste skoraj v vladi; bodo vsaj ljudje še temeljitejše spoznali, zakaj ste proti vladi in koliko so vredna Vaša pro-rokovanja.
Ker ni mogel g. Pušenjak s svojim vozom preko silno narasle Mure pri Radencih, je ostal tu in se sedaj tolaži, da lahko počakajo nanj Prek-murci. To drži, kajti v Prekmurju pač ni pametnega človeka, ki bi obžaloval, če jih ne obišče možakar,
ki krije vse podle IaZl »Slov. Gospodarja«. Med tem časom pa svetujemo g. Pušenjaku, da naj premišljuje grehe svojih prvakov, ki so se protivili, da ti se naredil most čez Muro in ki so krivi, če ne more sedaj veliki prorok Pušenjak čez most Toda pred volitvami bodo gotovo začeli govoriti ti v lenobi se valjajoči poslanci eseles o potrebi mostu.
Po težki in nepredvideni izgubi g. Severja, predsednika zveze županov in glavnega adjutanta gosp. Klekla, nima slavna klerikalna dvojica mirne ure in s strahom pričakuje na ljudsko sodbo, ki pride gotovo, zakaj vse je spoznalo njih far-barije. Eden jo je že popihal na Madžarsko, drugi pa bi tudi to napravil in že dela najraje »švungbret« za vsak slučaj.
Za sedaj gre le še torej po predpisih nezmožnih ljudi. Nobene reči ne razume, zato pa pridno brblja. Pisati zna tako imenitno, da dela pri prepisovanju naravnost nebeške napake. Toda to ne stori nič, glavno je, da je mož viden eselesar, ki načeluje novemu uradu »SLS«, ter pripravlja že velike svečanosti za polomijo klerikalcev v Prekmurju.
Politične vesti.
(Tov. minister Pucelj pri PašlčuJ
Da pojasni stališče naše stranke v slučaju vladne krize, Je obiskal tov. Pucelj ministrskega predsednika ter imel ž njim daljši razgovor. Tov. Pucelj je povdaril, da je naša stranka predvsem gospodarska stranka, ki polaga največjo važnost na izboljšanje gospodarskega stanja kmetskega ljudstva. Zato Je za SKS odločilne važnosti, kaki zakoni pridejo na dnevni red bodočega zasedanja skupščine. Ustava je plod kompromisa in zato naravno ne odgovarja vsem našim zahtevam. Potrebno pa je, da se ustava preizkusi v življenju, zato se naj Izvaja in zato Je vprašanje revizije ustave za sedaj predčasno. Kakor hitro pa bi se izkazale napake ustave, naj se te takoj odpravijo. SKS je odločno za narodno in državno edinstvo. Dalje Je tov. Pucelj povdaril, da želi SKS, da se volitve razpišejo v najkrajšem času. Končno je razložil tov; Pucelj stališče naše stranke do zagrebškega kongresa in pa do resolucij demokratskega zbora.
(Z dolgim nosom) Je prišel zadnjič iz Beograda gospod Anton Korošec. Preveč Je verfer preveč je koprnel po ministrskem stolčku, pa je v resnici mislil, da se bodo demokrati sprli in da bo med bodočimi možmi tudi — on. »Slovenec« je celo že zapisal, da železničarji silno zdihujejo po dr. Korošcu. Pa vse lepe nade so šle po vodi, ker demokrati se niso sprli in tudi topot je obveljala naša.
(Skupščina) je imela svojo prvo sejo v torek dne 17. t. m. Seje se Je udeležil tudi bivši član Radičeve stranke dr. Hausler. V daljši izjavi je pojasnil vzroke, ki so ga prisilili, da je zapustil Radičevo stranko in da je prišel v Beograd. Izjavil se Je proti reviziji ustave in za narodno edinstvo. Žel je viharno odobra* vsnic*
(Dogovor s Turki) Je sklenjen.
Grki so pričeli evakuirati Tracijo. Izpraznitev pa napreduje silno počasi, ker je grška armada čisto de« moralizirana. Grki so zaprosili za podaljšanje roka za evakuacijo.
(Lojd Džorž), angleški ministrski predsednik, je imel velik govor, v katerem se je opravičeval, ker je nastopal proti Turkom. Dejal Je med drugim, da so poklali Turki za časa svetovne vojne 1,500.000 kristjani skih Armencev in pol milijona krist«* janskih Grkov, da o zadnjih dogodi kih v Smirni, ko so Turki poklali vse grške duhovnike, sploh ne go* vori. Zato se nI smelo pustiti Turk« v Evropo. In te Turke so zagovar* jali seveda — naši klerikalci.
(Nova vlada v Italiji.) Fašisti, ft nepostavni vladarji Italije so sklenili, da mora Facta, sedanji laški ministrski predsednik odstopiti. To se bo tudi zgodilo in vlado bosta stvorila Mussolini, vodja fašistov, in Glolitti, vodja demokratov. Anarhija pa bo vladala v Italiji §e naprej.
(D' Annunzlo), znani laški pustolovec, ki ga je vrgla neka priležnlca z balkona neke vile, se je skesal svoi jih grehov in vstopil v tretji red.
Prosta Sganiekuha
Prejeli smo sledeča vprašanja glede žganjekuhe, ki bodo gotovo
zanimala večino kmetovalcev in za«* to jih objavljamo obenem z odgovo* rom.
1. Ali ima finančni stražnik pravico, da svojevoljno skrajša rok za naznanilo davka proste žganjekuhe? .

» , Odgovor: Ne, ker rok sploh ni uoločen. Kadar ima posestnik Za kuno godne snovi, jih prijavi županu, ne oziraje se na čas.
2.	AH so res tako strogi predpisi, na mora prijaviti posestnik posebej vsako količino češpelj In drožja In tudi koliko drži vsak sod, čeprav se ne more določiti količine drožja, ker še fli mošt pretočen.
Odgovor: Da! To pa zato, ker »e po navedbi količine in kakovosti Sadja določi število ur za kuho. Seveda se sme prijaviti le približno množino brozge, ki jo vsebujejo sodi, če je nemogoče natančno določiti koliko je kake snovi za kuho.
3.	Kam se naj obrne posestnik, če mu finančna oblast ne dovoli davka-proste žganjekuhe?
Odgovor: Ce ima posestnik svo-!e sadje in če hoče kuhati žganje za domačo potrebo, potem se mu sploh ne more odreči proste žganjekuhe. Ko odpošlje župan prijavo brozge na davčno oblast, tedaj more pričeti posestnik s kuho kadar hoče, samo da je prijavil 48 ur preje kuho davčni Oblasti in to potom županstva (oseb-BP) s prijavnim preglednim listom (duplikatom), ki se dobi pri davčni oblasti ali pa pri županstvu. S tem listom dobi posestnik pri davčni Oblasti dovoljenje za kuho, s katero lahko prične po 48 urah, v nujnih Slučajih pa tudi preje.
4.	Koliko ur žganjekuhe je določeno za 12 oseb?
Odgovor: Za 12 oseb je določeno Sledeče: Če kuha posestnik češplje, potem je določenih 166 ur, če kuha olka, hruške ali tropine, potem ur in če kuha prešano sadje, po-Je določenih 498 ur.__
Napake pri naši prašiiiereii.
Med gospodarske panoge, ki so ■Bjvečjega pomena za naše malopo-HStniške razmere, spada brez vsega tvorna prašičjereja. Temu dejstvu fe tudi pripisati, da je po naši deželi |»ko razširjena in tako udomačena.
Prašičjereja ima za nas prednosti, ki jih ne najdemo pri drugih vrstah našega kmetijstva. Veliko vredno je pri njej že to, da potrebuje za svoj obrat manj glavnice in da se ta glavnica hitro obrestuje. Tako je mogoče, da se tudi najmanjši posestniki pečajo s to rejo. Pri njej se da Se najhitreje kaj prirediti, razen tega Je pa cena prašičjemu mesu višja kakor govejemu. Vse to so prednosti, b jih ne najdemo pri drugih živalih. Velikega pomena je pa tudi to, da je mogoče s prašičjerejo spraviti v denar različne manj vredne pridelke in Odpadke, za katere sploh nimamo ugodnejše porabe. In če pomislimo 5e na izredno rodovitost svinje, ki nam da v enem letu tudi po dvoje gnezd, in v vsakem gnezdu lahko do 10 praset, potem je dobičkanosnost take reje v rokah kmetskega posestnika — če gre vse po sreči — več kakor izpričana in opravičena. Seveda niso izključene tudi nesreče. Na te pa ne smemo zidati, ker se jih la-bko varujemo vsaj do gotove meje.
Pri naši prašičjereji se gode razno napake, ki jih moramo odpravljati. Te napake se pa ne tičejo toliko načina reje glede na krmo, kakor bi se lahko krivo tolmačilo, če se nam kaj takega očita. Povsod ne moremo rediti prašičev po enem kopitu! Prav v tem pogledu se moramo držati načela, da mora biti reja kraju primerna, pri-lagodena namreč našim gospodarskim in proizvajalnim razmeram. Prav v tem se loči kmečka reja od Ireje raznih večjih obratov In samostojnih podjetij, ki jih imamo na tem polju. Zaraditega ne smemo take ve-lereje dobesedno za zgled jemati. . Pri pitanju prašičev igra pri nas lorenstvo in gomolje glavno vlogo, drugod pa turščica in sploh žito, ali pa odpadki mlekarn in sirarn itd. Pri našem korenstvu nastane pač vprašanje, kaj je bolj uspešno pokladati, kuhano ali surovo Irlaj o. To vprašanje je v praksi skoraj rešeno in sicer zaradi krompirja, ki Igra pri pitanju najvažnejšo vlogo, v prid kuhi, ker ga moramo kuhati. V ostalem je treba za dobro izkoriščanje surove zimske klaje utrjenih in vajenih želodcev, ki jih po naših svinjakih še nimamo. Kuha Ima v tem slučaju še te prednosti, da omogoči mešanje in pokladanje najrazličnejših krmil in tudi takih, ki bi Jih živali same zase in v surovem Stanju sploh ne hotele izrabljati za svoje opitanje. Navsezadnje je pa tudi ta toplota nekaj vredna, ki jo dobi žival s kuho v se, posebno pozimi v naših malo zavarovanih lesenih svinjakih.
V tem načelnem vprašanju glede vrste krmil in kuhe se bo dalo pri nas malo popravljati, pač pa v n a -
Obrtniki, naša moč ln dobrobit sta mogoča samo ▼ res trdni organizaciji vsega obrtniSkega stairtl
■ml m
činu krmljenja samega, ker vladajo v tem pogledu še razne pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Krmljenje prašičev, pa naj si bo plemenih ali pa za pitanje namenjenih, je pred vsem merodajno za uspehe, ki jih pričakujemo od pra-šičjereje.
Napake pri prašičjereji nahajamo pa tudi pri plemenenju in odgajanju. Toda ne v tem, da se mlade svinje pripuščajo v starosti 9 mesecev. Ta starost je pri navadnem razvoju svinje povsem primerna za plemenitev. Zgodnja pomladna gnezda (februar, marc) se nam morajo toliko razviti, da postanejo do meseca novembra godna za pleme. Napačno pa je, in to moramo odločno grajati, če se pripuščajo mladice že v starosti dobrih 6 mesecev, kar se pri nas tudi še dogaja. To je napaka, ki jo je treba iztrebiti, ker se s tako prezgodnjo rabo zatirata svinja in zarod.
Z dvema leti pa mora Imeti svinja že drugič mlade, ne pa da bi se takrat morda šele vodila prvič po plemenu, kakor bi se dalo sklepati iz izvajanj dr. Z., ki jih je napisal »o svi-njereji« v zadnji številki tega lista.
To se mi je zdelo potrebno povedati, da se zadeva tudi iz strokovnega stališča prav pojasni.
V. Rohrman.
Potek in pomen razstave goveje Sivine na Bledu.
Tam ob jezeru, na idiličnem prostoru zraven gozda nad Zako se je Vršila dne 8. septembra druga razstava goveje živine na Bledu, ki jo na dan Malega Šmarna običajno prireja Kmetijska podružnica na Bledu.
Dogon je bil povoljen. Prignanih je hilo 16 bikov, 52 krav, 28 komadov mlade živine, torej skupno 96 glav cikaste gorenjske pasme. Dogon je bil torej za 41 glav večji kakor lansko leto. Nekaj živine je bilo dovedene naravnost iz planinskih pašnikov, dve lepi telici, okrašene s planinskim cvetjem, so bile dognane celo iz oddaljenih bohinjskih planin.
Glede kakovosti razstavljenih živali je omeniti sledeče:
Razstavna kondicija pašne živine je bila letos slabejša kakor ona hlevske živine, ker je radi suše primanjkovalo paše, kar se je pa pri presojanju primerno upoštevalo.
Prvi utis, ki ga je povprečni obiskovalec dobil od razstave, ni bil bogve kako sijajen: živali so vsled tu vladajočih težkih krmskih razmer majhne postave ter so lahke v telesni teži. Kar pa razstavljeno gorenjsko živino v prvi vrsti odlikuje, j e dobro izkoriščanje krme, osobito glede mlečnosti. Pri majhni množini borne krme so krave dobre molznice. Kdor je razstavo iz tega stališča motril, je našel veliko zanimivega materijala.
Glede zunanje oblike vidimo pri tej živini v zadnjem času odločen napredek; izrecno je treba omeniti, da izginja počasi glavna napaka, to so krive, pošvedrane zadnje noge. To je pripisovati pouku in sistematičnemu odbiranju in licencovanju bikov plemenjakov.
Za dobro plemensko živino so se delile nagrade: Izmed bikov je dobil prvo nagrado v znesku 300 dinarjev štiri in pol leta star bik gosp. Kleindiensta iz Mošenj; ta bik je res odličen, zadostno globok in širok ter je dobil tudi lansko leto prvo na-
frado. Druga nagrada v istem znes-u je bila prisojena en in pol leta staremu biku Alojza Prešerna iz Hraš. Razventega so prav dobro ugajali sledeči biki: triletni Blaža Lukana iz Zasipa ter dve in polletni Gogale Josipa, ki sta dobila po 200 dinarjev nagrade. V celem je bilo premovanih 11 bikov. Faktično zaznamujemo lahko v bikoreji napredek, vendar pa bo v prihodnjosti treba še večje zbirčnosti. Le najboljši bikje komaj zadosti dober!
Najboljše krave so razstavili sledeči posestniki: Rihteršič Ivan, Zagorica; Cvar Ivan, Lesce; Štiherl Janez, Lipnica; Zbab Josip, Bohinjska Bela; Volk Anton, Grad; Košir Marija, Poljšica. Krave so bile vobče dobrega mlečnega tipa, kakor ga za radovljiški politični okraj želimo. Premovanih je bilo 22 krav.
Pri mladi živini so razstavili najlepše telice sledeči posestniki: Pretner Janez, Begunje; Dežman Reza, Lipenca; Arh Peter, Srednja vas-Bohinj in Soklič Janez, Selo. V vsem je bilo premovanih 18 telic in je odpadel na premovano telico povprečni znesek 322 kron.
O razstavljenih živalih je bil na razpolago tiskan katalog, ki je lahko služil kot vodnik skozi razstavo in
ki bo, spopolnjen s klasifikacijo pre-sojevalne komisije, lahko služil kmetijski podružnici Bled kot nekaka podlaga za matično knjigo, ki bo za nadaljno pospeševalno delo potrebna. Razstavo je obiskalo veliko število kmetskega ljudstva ter prijateljev domače živinoreje.
Razstavo je počastil s svojim obiskom tudi kmetijski minister tov. Ivan P u c e 1 j ter več okrožnih ekonomov in kmetijskih strokovnjakov kakor tudi srbskih seljakov, ki so bili takrat na poučnem potovanju po Sloveniji.
Pomen te razstave leži v tem, da se vedno bolj spoznavajo najboljše živali okraja, katere morajo v prvi vrsti služiti kot podlaga za zboljše-vanje plemena, nadalje tudi v tem, da se opozori tujce na to dobro mlečno živino.
Uspeh se je tudi pokazal, ker se je že na razstavi pojavilo nekaj za-nimancev za dobre mlečne krave.
Komisija za presojanje živine je bila sestavljena Iz treh praktičnih živinorejcev, dobrih poznavalcev gorenjske živine, referenta za živinorejo iz Ljubljane in uradnega živino-zdravnika ter živinorejskega inštruktorja. Po dobrem prevdarku se je komisija zedinila z živinorejcem radovljiškega okraja v svrho na-daljnega napredka priporočati sledeče smernice:
1.	Za pleme odbirajte teleta, ki izvirajo od najbolj mlečnih ter lepih krav in od dobrih premovanih bikov. Na splošno dajajte prednost srednje-velikim živalim, gostega života, širokih prsi in širokega medeničja ter ravnih močnih nog!
2.	Skrbite za boljšo vzrejo mlade živine, ne odstavljajte telet prezgodaj, po odstavitvi Jim privoščite raz-ven dobrega sena tudi nekaj močnih krmil (strt oves pomešan z otrobi).
3.	Izogibajte se pri plemenitvi na splošno prebližnjega krvnega sorodstva!
4.	Skrbite stalno za zadostno število dobrih plemenjakov. Najboljši plemenjak naj bo komaj zadosti dober!
Napovejte neizprosen boj vsem slabim nelicencovanim (zakotnim) bikom!
5.	Skrbite na planinah za boljšo izrabo ln pravočasno razvažanje živinskega gnoja, ki se nabira okoli staj. Marsikje bi se dala na ta način ruša zboljšati in iz sedanjih bornih pašnikov bi nastali dobri pašniki, na katerih bi se mlada plemenska živina po voljno razvijala!
Živinorejci lepe Gorenjske, iskreno Vas prosimo, naj ti nasveti ne najdejo gluhih ušes. Vaša živina ima vse zmožnosti nadaljnega razvoja in spopolnjevanja, zato pa z vnemo na nadalnje delol_Zidanšek.
Pravila za gostilničarja in vin otrica.
a)	pri nakupu:
1.	Kupuj vino po okusu in ne zanašaj se samo na »vinsko vago«.
2.	S prodajalcem se pogodi ne le za ceno vina, ampak tudi za dan odvzema in za stroške dovoza.
3.	Kupljeno vino stoči v dobro, večkrat osnaženo ali pa najbolje zakuhano posodo.
Zatohla, plesniva ali cikasta posoda pokvari najboljše vino.
4.	Pred polnitvijo zažgi sod s koščkom tenkega azbestnega žvepla, na polovnjak pol trščice. Zmerno žveplanje okusu vina ne škoduje. Ohrani pa vino pred pokvarjenjem na prevozu.
5.	Ne pošiljaj vina v hudi vročini in ne v silnem mrazu ter glej, da dospe čimpreje na mesto.
6.	Vino po dohodu takoj v kleti, sode odmaši, dolij z dobrim vinom in zamaši z dolgimi, snažnimi pil-kami! S cunjami ne ovijaj, ker se s tem pospeši cikanje vina.
b)	pri oddaji:
7.	Predno vino nastaviš in točiš, pusti ga vsaj 14 dni odpočiti. Polnim sodom, ki niso na pipi, dolij vsak teden z dobrim vinom.
Ako ni vino čisto, sčisti ga ali sfiltriraj, predno ga rabiš.
8.	Ne toči vina iz velikih sodov, temveč raztoči velike sode v več manjših in od teh enega za drugim nastavi in porabi. Nastavljen sod se mora najkasneje v enem mesecu (v topli kleti še prej) potočiti, drugače vino scika ali pa postane kanasto, kar oboje kvari vino.
9.	Stara, fina, popolnoma čista vina, ki se malo rabijo, stoči raje v steklenice, jih dobro zamaši In jih spravi leže na hladnem mestu. Steklenice naj bodo brez duha, dobro pomite in zamaški dobri in brez luknjic. Natakaj vino v steklenice polagoma, ne da se penL
10. Prazen sod takoj pomij in povezni, da usahne, potem ga dobro zažveplaj in zamaši. Na polovnjak vzemi eno azbestno trščico žvepla. Žveplanje ponovi vsaka dva meseca.
Pred novo vporabo sod zopet dobro pomij. Če je ležal dolgo prazen (nad pol leta), ga izlužl s čisto vodo.
Le v dobri posodi ostane vino dobro, zato neguj vinsko posodo z največjo skrbjo in jo ne zanemari.
Pokvarjeno posodo dobro postrgaj in večkrat zakuhaj z vrelim 2-odstotnim sodovim lugom (2 kg sode na 100 litrov vrele vode) predno jo rabiš. Zakuho moraš pa še toplo iz soda izliti.
B. Skalicky.
Gospodarstvo.
(Znižanje železniških pristojbin za živinsko krmo.) Po dolgem boju se je tovarišu ministru Puclju vendarle posrečilo, da je pristal železniški minister na to, da se zniža prevoznina na živinska krmila za pasivne kraje za polovico. Ta olajšava velja za kontingent 3000 vagonov, od katerih odpade na Slovenijo 1000 vagonov. Vozarina na seno In slamo se zniža za polovico, vozarina za mlinske proizvode (moka in otrobi) pa za tretjino. Znižane tarife veljajo pod sledečimi pogoji: 1. Tovorni list mora biti naslovljen ali na kmetijsko družbo in njene podružnice ali pa na katero zadrugo (»Ekonom«) ali občino. 2. Tovornemu listu mora biti priloženo uverenje, ki ga izda poljedelsko ministerstvo (oddelek za stočar-stvo). V tem uverenju bo potrjeno, da gre pošiljatev v pasivne kraje. Uverenje mora biti žigosano in nu-merirano od železniškega ministrstva, da je tako zloraba s strani privatnih trgovcev onemogočena. Duplikat tega uverenja, ki mora biti potrjen in žigosan od železniškega ministrstva je treba predati železniški postaji. Če se tega ne stori, potem se plača polna prevoznina. Krma se sme nakupovati in izvažati iz Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavonije in Podonavja. Kmetijske podružnice, zveze zadrug ter občine, ki reflektirajo na znižano prevoz-nino, naj takoj javijo število vagonov krme, ki jih hoče prevoziti iz goraj onjenjenih krajev in sicer na naslov: Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani (Ma-rijanišče). Oddelek za kmetijstvo bo potem priskrbel potrebna uver-jenja. V prijavah je navesti: 1. Natančen naslov podružnice, zadruge ali občine; 2. vrsto krme (seno ali slama) in 3. število vagonov. O izdanih uverenjih se bo vodil strog pregled. — Tako je naš neumorno delavni tovariš minister zopet dosegel lep uspeh. Ker so naši klerikalci to že slutili, zato so hitro ob-suli vsa nadležna ministrstva z raznimi upiti, da bi tako natresli ljudem peska v oči. Pa kakor vse druge, tako tudi ta farbarija ne bo uspela.
(Kdor je naročil kako blago pred drugim septembrom L 1922.) temu se dovoli uvoz blaga, če leži že pri carinarnicah ali na postajah, pa čeprav ni bilo blago v smislu predpisov prijavljeno. S tem dovoljenjem pa ni zvezana pravica za nakup deviz. Kdor ima tako blago, naj vloži prošnjo na Odbor za promet z devizami in valutami pri Narodni banki. V prošnjah je dokazati: 1. Da je bilo blago naročeno pred 2. septembrom 1. 1922, kar mora biti razvidno iz faktur ali drugih dokumentov in 2. dokazati, da je blago že uvoženo, kar mora biti razvidno iz deviz, oz. tovornih listov. Prošnje, ki ne bodo imele teh dokazov, bodo odklonjene.
(Ljubljanski trg.) Cene vsem pridelkom padajo še v naprej. Uvoz ameriške masti je uplival na ceno domače masti, ki je znatno padla. Zelo se je tudi pocenila moka. Meso pa je v glavnem ohranilo svojo ceno, ker ni nad svetovno pariteto, temveč pod njo. Ljubljanski tržni nadzornik objavlja za ljubljanski trg sledeče cene: Slanina debelih prašičev 116 kron; domača mast 130 (?); ameriška po 116. Kakovost naše masti je boljša. Svinjsko meso »d 90 do 76, goveje od 42 do 60 kron. Kakovost mesa je zelo dobra. — Domača moka št 0 je padla na 22 kron. — Zelenjave je na trgu zelo dosti. Zeljnate glave se prodajajo po 3.50, gobe od 8 do 12 in krompir od 6 do 7 kron za kilogram.
(Žitni trg) Ameriška moka se je pojavila tudi že v Zagrebu. Njeno kvaliteto pa ne hvalijo preveč. Domača pšenica se je ponujala z vojvodinske postaje po 1300 do 1350; macedonska rž po 1200 (z Beograda); koruza v Zagrebu 1350, v Vojvodini 1200 K, oves je bil od 1160 do 1180 z utovorne postaje. Otrobi
notlrajo v Vojvodini od 600 do 700
kron.
(Živinski trg.) Dogon na sejme Je bil pretečeni teden v splošno slab. Izvoz težkih prašičev Je silno padel. Izvažajo se le prašiči do 60 kg težki in sicer na Češko in Avstrijo. Debele svinje so bile v Vojvodini po 64 do 68 K, v Zagrebu pa od 84 do 88 K za kg žive teže.
(Praški trg.) V tržnici v Pragi so bile pretečeni teden sledeče cene (v čeških kronah): domače sirovo maslo od 30 do 32, dansko po 36; goveje meso najboljše vrste po 18 (okoli 15 naših!), prvovrstna svinjska slanina 20 in eno jajce 1.20 češke krone. — Na živinskem trgu so bile cene sledeče: teleta od 10 do 14, koze od 4 do 7, domače svinje od 15 do 18, jugoslovenske od 16 do 17 za kg.
(Cene na Dunaju) so znatno padle. Tako velja sedaj moka že samo 6400 do 6800 kron, dočim je veljala preje že 12000 kron. Mleko je padlo od 9600 na 7000 kron, krompir od 2300 na 1800 do 1900, sladkor od 20000 na 10500 do 12800 in tudi meso se je pocenilo za 2000 avstrijskih kron. Tudi industrijski izdelki so se pocenili. Vsled padca cen bodo dobili uradniki za 8 odstotkov manjše plače, s čemur bo prihranila Avstrija v enem mesecu okoli 40 tisoč mi-
lijonov avstrijskih kron.
(Na budlmpeštanskem trgu) so
bile pretečeni teden sledeče cene: govedina od 280 do 380, svinjina 460, mast 460, čebula 96, zeljnata glava od 30 do 32, karfiole od 170 do 280, krompir od 23 do 36, sirovo maslo 860 in sir od 450 do 500 madžarskih kron. Eno jajce velja od 34 do 35, grozdje od 60 do 90, breskve od 120 do 130 in kostanj 100 madžarskih kron. Vse cene so torej, Ce računamo razliko v valuti znatno manjše od naših.
(Vrednost denarja) je ostala ne-izpremenjena, čeprav je veljava našega denarja zelo narasla. Z ozirom na našo trgovino s slivami in lesom bi hotela naša vlada le polagoma zboljšati veljavo našega denarja, dočim je pričela tujina šiloma gnati veljavo našega denarja navzgor in sicer iz špekulativnlh namenov, kakor preje češko krono. Tako je mogoče, da je na zagrebški borzi dinar manj vreden kakor pa na praški borzi. Ameriški dolar velja okoli 248 kron, češka krona nekaj nad 8, laška lira okoli 10, francoski frank od 18.94 do 19.14 K, in avstrijska krona 0.32 vinarja.______
iiiiHHiiniii!iu!i!iiit!!iuiiuiuiiiiiumiiiiiiiiniiiiHiiiiiuumiuiim
I Obrtnik.
niiiiiiinuiiuiiHiiiMiiiiiiiiniiiiiiiHiiinmHiinnminuimuimiini
Ali le strah pred organizacijo upravičen?
Na to vprašanje morejo z lahkoto odgovoriti z »da«, oni, ki doslej le niso organizirani In ki ne znajo dovolj ceniti tega, kar se more z organizacijo doseči. Neovrgljiv dokaz o koristnosti organizacije nam nudi delavska organizacija, ki je dosegla za svoj stan že velepomembne uspehe in ki hoče končno izvojevati delavskemu stanu zmago na vsej črti. Čeprav njena organizacija ni vsem stanovom v prid, temveč nekaterim celo škodljiva, ji to ni šteti v zlo, ker vsak stan naj si pomaga sam.
To velja za vse stanove in kateri stan tega ne uvažuje, ta pusti, da mu drugi stanovi Izpodkopavajo njegove temelje. Predvsem pa naj si to zapomni obrtniški stan, čegar temelji so že tako zrahljani, da nadalj-nih viharjev nikakor ne zdrži več.
Nujno potrebno je, da si ogledamo zahteve delavske organizacije po bližje, ker so njene zahteve take, da jih obrtniški stan tudi pri najboljši volji ne more sprejeti.
V prvi vrsti zahteva delavska organizacija osemurni delavnik. Poleg tega naj Ima vsakdo 8 dnevni plačan dopust, po preteku petih let pa 14 dnevni. Vsi prazniki med tednom naj bodo plačani in ravno tako bodi 1. r ajnik plačan delavski praznik. S tem se pa ne zadovoljuje delavska organizacija, temveč ona hoče delodajalcem naravnost diktirati delovni red, kedaj da se ima pričeti in nehati z delom, oziroma kdaj se smejo odpirati ali zapirati delavni« ce i a trgovine.
Enako hočejo delavske organizacije tudi določevati plače. Prav nič se naj ne bi oziralo na zmožnost in pridnost delavca. Kogar pošljejo organizacije, tega bi moral sprejeti delodajalec. Zanesljivi bi uživali ista dobrote ko nezanesljivi. Razmerje med delodajalcem in delojemalcem bi bilo postavljeno na glavo. Dela*
vec pomočnik, ki se slepo naslaja tia teh zahtevah, ne pomisli, da so to zahteve proti njemu. Vsak pomočnik, ki je zmožen in delaven, mora stremiti za tem, da postane samostojen. Kako pa naj nekoč prične | samostojnim izvrševanjem obrta. ce veljajo tako pretirane zahteve delavcev, pa je drugo vprašanje.
Odločilno besedo pri delavskem Zavarovanju imajo danes že delavske organizacije. Zato je umevno, jda bodo vsa bremena naložena na (delodajalce, pa čeprav bi bili ti največji reveži.
Pokrajinska uprava, oddelek za socialno politiko, je sklicala v Ljubljani dne 3. okt. neko anketo, da se določi čas, kdaj se smejo odpirati In zapirati delavnice. Anketa naj bi regulirala tudi določbe glede praznikov.
Na ta velevažen sestanek je prišlo do 40 oseb, od katerih je polovi-fca pripadala delavskemu generalnemu štabu. Ta si je že pred sestankom zagotovil najboljše šanse in potem je izjavil, do tu in niti za ped manj.
Zastopniki malega obrta in in-uustrije so bili brez moči, ker so vi-
deli, da je po sedanji praksi že vse tako zavoženo, da ne preostane drugo, ko udati se v usodo, da popravi ona vse zlo.
Edini žarek upanja so nam še naši narodni poslanci, ki bojio goto? vo tedaj, ko pride načrt v skupščino, branili interese dela in pa obrtnikov, ki so predpogoj zdravemu narodnemu gospodarstvu. Res je sicer, da nima obrtniški stan svojih lastnih zastopnikov, vendar pa moremo po dosedanjem delu poslancev SKS pričakovati od njih vso podporo in vse razumevanje.
Gori imenovana anketa se Je izrekla za odpravo praznikov, tudi državnih. Kako naj delodajalec poleg škode, ki Jo trpi vsled brezdelja ob praznikih, plačuje še te kakor druge delavne dneve in zraven tega še neizogibne mačkaste pondeljke.
Delavske organizacije so dalje zahtevale, da se naj tudi mesarije, mlekarije, pekarne in drugi obrati z Jestvinami odpirajo šele ob 8. uri zjutraj, zapirajo pa že ob šestih zvečer. Te delavske prijatelje torej prav nič ne briga, če bi potem šel delavec tešč na delo, šolarji lačni v
šolo in uradniki s praznim želodcem v urad.
Po deželi naj veljajo po mnenju delavcev za trgovine in obrtniške delavnice isti predpisi ko v mestih. Ob nedeljah morajo biti vse trgovine zaprte. Kmet in obrtnik si naj nabavita že v soboto, kar rabita. Gospodje, ki to zahtevajo, menda mislijo, da vlada pri nas diktatura proletariata, ko stavljajo tako neumne zahteve. Da more v nedeljo ležati ves dopoldne pomočnik, naj pusti kmetovalec že v soboto vse delo, da more kupiti, kar rabi. Ne, iz te moke pa prav gotovo ne bo nobenega kruha. Zahteva pa Je tudi nesprejemljiva za podeželske delavce. Ti prejemajo plačo v soboto po-
goldne ali celo v nedeljo dopoldne, e je trgovina oddaljena kake 2 uri, kako si naj nabavijo potrebne stvari. Ne bomo pa niti govorili o tem, da se zvečer pri luči kakovost blaga nikdar ne spozna tako, kakor po dnevi. Tem zahtevam delavskih organizacij nasprotujemo zato prav odločno.
Z jedjo pride tek, pravi pregovor. Zato se prav nič ne bi čudili, č; bi prišli delavci, potem ko so do-
segli to, kar zahtevajo sedaj, še z bolj pretiranimi zahtevami. Skoraj bi bilo potem tako, da se človek brez njihovega dovoljenja sploh ne bi smel gibati, da se ne bi smeli zdraviti bolniki ob nedeljah in da bi v nedeljah počival ves promet. Toda vse do svoje meje. To, kar zahtevajo danes delavske organizacije, ni niti socialno pravično, niti gospodarsko sprejemljivo. To je nekaka mešanica iašizma in komunizma, katerim je obema moč vzela pravičen pogled.
Zavedati pa se moramo, da se Je kljub vsej pretiranošti delavskih zahtev samo bati, da bi se tudi ne uresničile. Prav gotovo pa se zgodi to, če se obrtniki ne bodo organizirali. Vemo sicer, da se bodo zastopniki kmetskega ljudstva z vso vnemo zavzeli za naše pravične zahteve, toda obrtniki ne smemo držati roke križem.
Zato pravimo: Ni se treba bati obrtnih organizacij, pač pa se je treba bati, če te ne bodo uresničene! Obrtniki, v organizacije, kajti tu je spas.
Tajništvo obrtne organizacije za Slovenijo v Novem mestu.
Obrtniške vesti.
Kako se prijavljajo obratne nezgode. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo osebe, ki so po zakonu za zavarovanje delavcev v primeru bolezni in nezgode zavarovane, da morajo vse obratne nezgode, Idi se pripete njihovim uslužbencem, v dveh izvodih prijaviti potom pristojne poslovalnice na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani na tiskovinah, ki se dobe brezplačno pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Dogaja se, da delodajalci nezgode prijavljajo bodisi naravnost političnim oblastem (okrajnim glavarstvom, mestnim magistratom) ali pa okrožnemu uradu, kar pa ni pravilno in kar mora povzročiti zake-snitev v priznanju nezgodnih rent To navodilo pa ne velja za one zavarovance, ki so člani bratovskih skladnic in blagajen prometnih podjetij, za katere v panogi bolniškega in nezgodnega zavarovanja okrožni urad ni pristojen.
G
Kapital: K 20.0c0.000-—
NTERISNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU l!||||Ulll|||||||i||||!|||||||
] SLOVENSKA ESKONPTIiA BAi
s Rezerve okrog K 6,030.000-— -
«** IZVRŠUJ! VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNE3B
UUBUANA. ŠELENBURGOVA ULICA ST. 1
DENARNE VIOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVK, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
Prvovrstna
umetna gno
Uvoz in prodala rasno« vrstnega inozemskega manufaktur* nega biaga.
dobavila najceneje mfefrgovina

Vinko Val, Žalec (Slovenija)
Jamstvo za vsebino I Vse vrste v zalogi I
I8°|0 Zhomasovo žlindro, 40-42% kalijevo sol, 18-20% kostni superfosfat, 15% rudninski superfosfat, 15-17% apneni dušik,
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Mmi lepil Belili, vrtnarji!
Zahtevajte brezplačni seznam in popis najzanesljivejših sredstev za pokončavanje mrčesa itd. na sadnem drevju, škodljivcev po poljih in vrtovih, nadalje peronospore in sentjavosti pri žitu.
Ljubljanska feomercijaina družba,
Ljubljana 4, BleMooa cesto 18. >
Zenitna ponudba.
Mladenič s primernim premoženjem, 30 let star, želi znanja v svrho poznejše ženitve z dobrosrčno prijazno gospodično staro od 20—25 let, ki bi imela nekaj osestva, gostilno ali trgovino 'amo resne ponudbe s sliko na upravo ^Kmetijskega lista"".
S
Si
Ha stanovanje in hrano
•e sprejmeta dve šolarici v starosti od 12-16 let. (Posebna sobica z 2 posteljama na zračnem kraju v moderni ljubljanski vili blizu Mladike.) Na razpolago tudi klavir. Naslov pove: UpravnlitvO »KMETIJSKEGA LISTA".
Hlode frame In
v raznih dimenzijah kupi družba „SIELC" Zagreb, Gajeva 10,
kamor se na} pošljejo — obvezne ponudbe. «=
TRGOVINA sena. slame, drv* krompirja, sadja In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrej Ose!, Maribor,
Aleksandrova c it 57; telefon it 88.
Najboljši dalmatinski portiand cement
iz splitske to-	osrednja gojpo-
varne oddaia S-8WiBUill, darska zadruga
X v LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA št. 7 K

.Ekonom1
Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 7
t	ima v zalogii	|
| drobno morsko sol | s v vrečah 50—80 kg, t debelo morsko sol t v vrečah 50—80 kg, j lepo suho zdravo j koruzo,	|
koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 ln po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko mast,
dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri dragih trgovcih.
Riž, kavo, olje I dr. preskrbimo na željo vsakemu člana.
po
IZDELOVALCI
krtač vseh vrst, glavnikov (frizir fancsn) In zobotrebcev,
ako želijo napraviti dobre kupčije, naj vpošljejo svoje naslove in ponudbe pod šifro „EXPORT" na anončno družbo Aloma Company, Liubljana, Kongresni trg 3.
imiiiiuMimiiminmiiii!n»iHinmimmHHinmtmtwi
9
HLODE
gozde, trame, deske in drva
ponudite lesni družbi
»ILIRIJI" v Ljubljani,
Kralja Petra trg št 8 (pred sodni]o). Plačujejo se najviSje dnevne cene.
nmnniHuiiim!i:i!Hiiiinpm:iniiii(ifiniiunmniimiii
Dobavljam ln pofsgem vsakovrstne
Parkete
v mestu in na deželi, poleg tega imam naprodaj lepo okusno izdelano spalno opravo iz trdega lesa po zelo ugodni ceni.
Ferdo Primožič
mizarstvo In parkete
Ljubljana. Trnovski pristan 4.

meha gnojila
Kalijevo sol:
42 % po Kr. 460*— za 100 kg
Kajnlt:
15% po Kr. 260"- za 100 kg
Tomaževa žlindra:
18% po Kr. 800 — za 100 kg
franko vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka
Anton Tonejc 5n drug, Maribor
Mlinska ulica 23.

PRODA se
novo zidana hiša 2 gostilno in trgovino mešanega blaga z vsemi potrebnimi prostori. Hiša je na prometnem kraju sredi vasi, poleg okrajne ceste v Veliki vasi eno uro oddaljena od kolodvora Dobropolje. Natančne pogoje in ceno se izve pri FRANC MUSTER-JU v Kompoljah, p. Videm-Dobropolje.
„Vrbanjak",
Velike prednosti j navadno I NatancnejSj pojasnila daj a Trsmca
Št lil pri Velenja.
Pranje ie težko delo: Olajšaj si sa in uporabljaj milo z znamko
GAZE L Al"
J||lJllllill!l!llllll!l!!llll!l!lllill>lli!llUlllllllllllllllllllllll!llllllllllllllillJI!ll||t
rs SJI misauf "vNvnann
000
;xAO)eurag -

BUBAO Si)
r—1	__	__	a	■
0 0 0
^miminiuuiuuuiuiniiiiiuimuuiuuiiiiiRDiiiiiiuiiiiiiiiminiiiiiiirin^ i)jSip)j9|UO)|
Urednik: Jakob Kušar,
*
Natisnila »Zvezna tiskarna«. y ljubek;
23482348232348234830482348232348230123532353534853015353485323535301482348532348539048532323234889024848234823
4848482348532389532323539123485348480148482323484853012348532348000101535353485353230102024853535323532301234853234848530123234823482353