Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu 
(Pisma junakinj 16 in 17)
Prevedla Polonca Zupančič
PAR ISOVO PISMO HELENI (HEROIDES 16)1
Pismo v verzih, ki ga piše Paris Heleni, spada v drugo skupino Ovidijevih Pi-
sem junakinj2 in je verjetno nastalo med letoma 4 in 8: medtem ko je za prvo 
serijo pisem značilno, da gre za enostranska pisma razočaranih in večinoma 
zapuščenih ženskih likov iz mitologije, slednjo sestavljajo pisma treh zalju-
bljencev, ki izpovedujejo svojo ljubezen, sledijo pa odgovori izbrank. 
V spodnjem pismu se tako Ovidij prelevi v trojanskega princa Parisa v 
trenutku, ko je ta sicer že na špartanskem dvoru, a še ni dokončno osvojil 
Helene. S tem nas pesnik postavlja v odločilno dogajanje tik pred pobegom 
dveh ljubimcev, ki je nato sprožilo znamenito trojansko vojno. Po uvodnem 
pozdravu Paris nemudoma izpove Heleni svoja silna čustva in jo prosi, naj 
ga sprejme (1–14), nato pa navede razlog za svojo pot: Venera mu je oblju-
bila Heleno v zakon in mu sedaj stoji ob strani (15–34), njuna ljubezen je 
torej usojena in se je zgodila po volji bogov (35–42). V nadaljevanju pisma 
Paris povzame zgodbo pred svojim rojstvom in pripoveduje o strašni sanj-
ski prikazni goreče bakle, ki jo je rodila njegova mati Hekuba in ki naj bi po 
besedah vidcev Troji prinesla pogubljenje, toda Paris v bakli prepozna lju-
bezenski ogenj (43–50). Sledi obnova znamenite Parisove sodbe, ko je kot 
mlad pastir postal razsodnik v lepoti med Minervo, Junono in Venero ter 
naposled zmago dodelil slednji, ki mu je v zameno ponudila ljubezen naj-
lepše ženske na svetu – Helene (51–88). Po sodbi so Parisa, ki je prispel na 
1 Prevoda sledita najnovejši izdaji: Ovid’s Heroides 16 and 17: Introduction, Text, and Commenta-
ry, ur. Andreas Michalopoulos (Cambridge: Francis Cairns Publications, 2006). Najlepše se za-
hvaljujem Marku Marinčiču za čas, ki ga je vložil v branje prevodov, ter za dragocene izboljšave.
2 lat. Heroides oziroma prvotno Epistulae heroidum.
DOI: https://doi.org/10.4312/keria.23.2.167-196
Keria_2021_2_FINAL.indd   167 3. 02. 2022   09:35:28
168 Polonca Zupančič
kraljevi dvor, prepoznali za Priamovega sina; postal je princ in začel razmi-
šljati o bodoči nevesti. Čeprav je imel na izbiro številna dekleta, je menil, 
da je le Helena primerna za Priamovo družino (89–100). V njem se zbudi 
veliko hrepenenje po njej in želja, da jo čimprej poišče, zato ukaže zgraditi 
ladjevje (101–118), a ga starša in Kasandra poskušajo odvrniti od poti (119–
26). Paris vseeno vztraja pri nameri in naposled prispe v Šparto, kjer ga He-
lenina lepota povsem očara (127–48): spomni se Tezejeve ugrabitve Helene 
in zatrjuje, da je sam nikdar ne bi vrnil nazaj, ob tem pa jo opomni, čemu 
vsemu se je pri razsodbi odpovedal zanjo (149–72). V naslednjih verzih na-
vaja nadaljnje razloge, zakaj naj se Helena odloči zanj: čaka jo odlična rodbi-
na in bogastvo Troje (173–204), tukaj je Paris, s katerim se Menelaj ne more 
kosati v letih in lepoti, poleg tega pa so Menelajevi predniki (Atrej, Pelops in 
Tantal) zaznamovani z zločini (205–16). 
Zatem se Paris znova osredotoči na sedanjost na špartanskem dvoru 
in opiše dogajanje pri obedu: Menelajeva prisotnost in ljubkovanje Hele-
ne vpričo gostov mu vzbujata silno ljubosumje, ki ga poskuša prikriti na 
vse mogoče načine, hkrati pa še naprej občuduje Helenino lepoto in si pri-
zadeva za njeno pozornost (217–62). Zaželi si, da bi jo bogovi postavili za 
nagrado v tekmi, v kakršni sta tudi Hipomen in Herkul pridobila svoji iz-
branki (263–70), sledi pa vnovična izpoved strasti in Parisova prošnja, naj 
ga Helena ponoči povabi k sebi, saj je prešuštvo v njeni krvi – spomni jo na 
dejstvo, da njen oče Jupiter znan po svojih ljubimkanjih s številnimi smrtni-
cami (271–98). Hkrati trdi, da še sam Menelaj s svojo odsotnostjo spodbuja 
prešuštvo, saj ji je pred odhodom zapovedal skrb za goste, poleg tega pa je 
očitno nespameten in naiven, saj Helene ne bi pustil same z neznanci, če bi 
res cenil njeno lepoto (299–316). 
V zadnjem delu pisma se Paris usmeri v skupno prihodnost: Heleni tako 
zagotovi, da ni razloga za strah, saj so tudi drugi mitološki junaki (Tezej, 
dvojčka Kastor in Poluks) ugrabili dekleta brez kazni (317–30), v nadaljeva-
nju pa njeno pozornost znova usmeri v razkošno življenje, ki jo čaka v Troji: 
sprejeta bo kot boginja in dobivala dragocene darove (331–40). Strah pred 
posledicami je po njegovem mnenju povsem neutemeljen, kajti številne ugra-
bitve deklet (Erehtejeve hčerke, Medeje, Ariadne) so se končale brez posledic 
za njihove ugrabitelje. Tudi v primeru, da pride do spopada, ima Troja dovolj 
mož in orožja, navsezadnje pa je tudi Paris pogumen in močan bojevnik, ki 
mu Menelaj nedvomno ne bo kos. Pismo se zaključi z mislijo, da bo Helenino 
ime doseglo večno slavo, in pozivom, naj se odloči zanj (341–77).
Parisov glavni cilj v pismu je torej prepričati Heleno, naj se mu preda, in 
pregnati strah pred nesrečno usodo, ki je doletela druge mitološke junakinje, 
kar seveda učinkuje skrajno ironično, saj bralec pozna njuno nadaljnjo usodo 
in je pred tem najverjetneje prebral tudi pismo Ojnone (Heroide 5), ki jo je Pa-
ris osvojil in zapustil pred Heleno. Poleg tega je bila Helena Parisu tako ali tako 
Keria_2021_2_FINAL.indd   168 3. 02. 2022   09:35:28
169Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
obljubljena kot nagrada za razsodbo – je pravzaprav že njegova. Ker je potem-
takem pismo brezpredmetno, v njem komentatorji vidijo zgodnejšo variacijo 
verzov, ki jih kasneje srečamo v delu Umetnost ljubezni (Ars amatoria) in so 
nekakšen »recept za model zapeljevanja, kjer ženska zgolj čaka na njeno iztoč-
nico, ko bo zapeljana.«3 Ovidij naj bi tako s Parisovim pismom zgolj preigraval 
različne možne argumente, s katerimi lahko moški zapelje žensko, pismo pa 
mu je služilo za prvi osnutek kasnejšega priročnika. 
Čeprav so sicer vsi ti razlogi, ki jih Paris navaja, povsem legitimni, pa 
pride veliko bolj do izraza njegovo stremenje po višjem statusu: še do ne-
davnega je bil pastir, sedaj pa je del kraljevske družine, h kateri nujno spada 
tudi lepa žena – čeprav večkrat izpoveduje svoja čustva, za katera trdi, da 
so pristna, Heleno vendarle dojema tudi kot predmet, ki bo dopolnil nje-
gov novopridobljeni položaj: Heleno obravnava kot »ugodnost, ki si jo je že 
pridobil«4 in bo le še utrdila njegov status. Komentatorji zato pogosto trdijo, 
da pravzaprav »ni najti globine v orisu njegovega značaja, pač pa ga neomaj-
no vodita le sla in ukoreninjeno prepričanje, da nič ne more stopiti medenj 
in njegovo obljubljeno nagrado. Je slep in popolnoma ravnodušen za vse 
možne prepreke in ovire.«5 Tudi drugi opažajo, da je povsem osredotočen 
na svoj cilj, pismo pa sicer vidi kot nadlogo, a skorajda edini možni stik med 
njim in Heleno6 – še sam zapiše, da mu spremljevalke ne želijo pomagati, 
drugih poti do Helene pa ni. 
Če je poleg tega prebral enostranska pisma junakinj,7 je moral uvideti, 
da prejšnja pisma niso dosegla svojega namena; zakaj torej misli, da bi vsee-
no uspelo njemu? Kljub temu se samozavestno loti tega podviga, ki mu, kot 
vemo iz nadaljevanja mita o trojanski vojni, tudi uspe. S tem ko se prikaže 
pomembnejšega, kot je v resnici, ima toliko več možnosti, da bo Helena de-
jansko pobegnila z njim. Parisovo hvalisanje v bralcu vzbudi toliko večjo 
ironijo, saj je ta že prebral Iliado in se seznanil z resničnostjo Parisove mo-
žatosti … Ovidij tako v pismu Heleni v novi luči interpretira že znane mo-
tive in se igra s tem, kar vemo mi kot bralci, in tem, kar ve posamezen lik v 
nekem določenem trenutku. Še zlasti pa je zanimivo dejstvo, da je Ovidij to 
pismo zasnoval kot najdaljše pismo v zbirki – povprečno pismo namreč pre-
sega za kar 100 verzov.
3 E. J. Kenney, »Love and Legalism: Ovid, Heroides 20 and 21«, Arion 9 (1970): 388–414, tu 390.
4 Victoria Rimell, Ovid’s Lovers: Desire, Difference and the Poetic Imagination (Cambridge: Cam-
bridge University Press, 2006), 158.
5 E. J. Kenney, Ovid Heroides: XVI-XXI (Cambridge: Cambridge university Press, 1996), 5.
6 Efrossini Spentzou, Readers and Writers in Ovid‘s Heroides (Oxford: Oxford University Press, 
2003), 129.
7 Po eni od teorij naj bi bila Ovidijeva ideja, da tudi omenjene junakinje in junaki berejo pred-
hodna pisma in na podlagi prebranega oblikujejo svoje pismo – da torej pisma vplivajo na pisca, 
se nanašajo eno na drugo in da torej posledično tudi pisci prirejajo vsebino (gl. Laurel Fulker-
son, The Ovidian Heroine as Author, Cambridge: Cambdrige University Press, 2005). 
Keria_2021_2_FINAL.indd   169 3. 02. 2022   09:35:28
170 Polonca Zupančič
Priamov8 sin ti, o Ledina9 hčerka, pošilja pozdrave,10 
    vrneš lahko mi jih s tem, da se mi sama predaš. 
Naj govorim? Je mar treba omenjati znane plamene?
    Moja ljubezen morda kaže se bolj, kot želim.
Raje bi hotel, da skriva se, dokler ne pride trenutek,  5
    ko se veselje ne bo mešalo s čustvom strahu,
vendar slabo se pretvarjam. Kdo zmogel prikriti bi ogenj,
    ki ga prav lasten sijaj11 stalno izdaja ljudem?
Če pa morda pričakuješ, da dejstva pospremim z izjavo:
    Res je, gorim! – Zdaj imaš glasno izpoved srca.  10
Milostna bodi zaradi priznanja in prosim, ne beri 
    s trdim izrazom naprej, drug se ti lepše poda.
Hvala za to, da si sploh moje pismo sprejela – to dejstvo
    vzbuja mi up, da nekoč sam bom enako sprejet.12
Upam, da tebe ni Amorja mati zaman obljubila,  15
    ona (saj njen je bil sklep) me je prepričala v pot, 
Kajti na božji poziv – da ne bi nevedna grešila13 –
    plujem, podvigu v pomoč silno14 božanstvo hiti.
Iščem veliko nagrado,15 a ne brez zaslug podeljeno, 
    Venerin16 bil je obet: v posteljo z mano boš šla.  20
Vodi me, ko s Ferekléjevo17 ladjo zaplul sem v neznano 
    stran od sigejskih obal,18 preko teh morskih širjav.
Ona poslala je blago pihljanje, ugodne vetrove –
    ker je iz morja izšla, vlado nad morjem ima.19
Naj še naprej mi pomirja divjanje srca kot kipenje  25
8 Db. »Priamid«. Priam je v grški mitologiji trojanski kralj, ki je imel 50 sinov in prav toliko 
hčera. 
9 Leda je v grški mitologiji žena špartanskega kralja Tindareja, ki jo je Jupiter zapeljal v obliki 
laboda. Znesla naj bi jajce, iz katerega se je rodila Helena.
10 Ovidij se poigrava z dvojnim pomenom latinske besede salus: lahko pomeni »pozdrav« ali pa 
»zdravje, dobro počutje«. Paris bo torej duševno ozdravljen, če bo deležen Helenine ljubezni.
11 Ovidij uporabi latinski izraz lumen, ki lahko označuje sijaj ognja, zelo pogosto pa tudi žar v 
očeh, ki bi enako lahko izdajal zaljubljenca. Omemba ognja bralca spomni tudi na Hekubine 
sanje o goreči plamenici, ki bo uničila Trojo – zgodbo v nadaljevanju obnovi sam Paris.
12 Paris želi, da bi ga Helena sprejela prijazno ali pa, da bi ga – kot pismo – vzela v naročje. 
13 Namig na Parisovo sodbo, ki bo podrobneje opisana v nadaljevanju. Ker je Venera podarila 
Heleno Parisu, ta z afero v resnici sploh ne bo grešila, saj bo le sledila božji volji. 
14 Db. »ne nepomembno«.
15 Helena je bila »nagrada« že prej: prvič za Tezeja, ki jo je ugrabil, nato pa še za Menelaja. Paris jo 
bo dobil kot tretji, a pri tem Heleni zagotavlja, da ga vodi ljubezen, ne zgolj želja po obljubljeni 
nagradi za sodbo.
16 Db. »Kiteride«. Kitera je otok nasproti južne obale Lakonije na Peloponezu. Nekateri grški miti 
pripovedujejo, da je tam pristala Venera oz. Afrodita, ko se je rodila iz morske pene, zato jo 
včasih imenujejo tudi s tem vzdevkom. 
17 Fêreklos je bil graditelj Parisove ladje in bo umrl v trojanski vojni (glej Il. 5).
18 Tj. »trojanskih«. Sigej je bil rt v Troadi.
19 Venera naj bi se rodila iz morske pene, zato ima moč nad morjem.
Keria_2021_2_FINAL.indd   170 3. 02. 2022   09:35:28
171Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
    morske gladine, željé pelje naj v varen pristan.
Plamen ljubezni sem s sabo pripeljal, saj nisem ga tukaj
    našel – to bil je povod moje zamudne poti: 
ni nas temačna nevihta ne zmota prignala do semkaj,
    pač pa ladjevju je cilj najti špartansko20 zemljó.  30 
Vedi, da morja ne sekam z ladjevjem, ki nosi mi tržno 
    robo – vso mojo posest zame ohrani naj bog.21
Nisem prispel v grška mesta kot kakšen popotni oglednik,
    več bogatije je v teh krajih, ki jaz sem jim kralj.
Pote hitim – kajti Venera zlata mi daje te v zakon,22  35
    hotel imeti sem te, preden bi sploh te poznal:
najprej sem v duši zagledal obličje, nato še z očesom; 
    glas, ki o tebi je šel, prvi je rano zadal. 
Nič se ne čudi, da ljubim – tako je že moralo biti,23 
    da me zadel iz daljav strel je iz loka poslan.24  40
Takšna je volja bogov in da je ne skušaš spodbiti,
    zgodbi prisluhni, povem zvesto jo, v njej ni laži. 
Materi porod kasnil je, ko bil sem še plod v telesu,
    trebuh je bil že napet, breme primerno težkó. 
V sanjski podobi zagleda, kako iz obline poraja  45
    baklo mogočno, ki se v zublju plamenov iskri.
Strah jo predrami, zaupa priletnemu Priamu strašno 
    videnje temne noči, on pa to vidcem pove. 
Videc25 oznani, da Paris zanetil požare bo v Troji …26
    kakor razvidno je zdaj, bakla srca je bila.27  50
20 Db. »Tájnar«. Gre za rt, ki je veljal za svetega in za zatočišče, kjer dobrine niso smele biti za-
sežene. Michalopoulos opozarja, da lahko označuje vhod v podzemlje in s tem namiguje na 
prihodnjo nesrečo.
21 Db. »bogovi«. 
22 Db. »v posteljo«. Venera tukaj verjetno nastopa kot metonimija za ljubezen oziroma ljubljenje. 
»Zlata« je stalni Venerin vzdevek, morda tudi aluzija na zlato jabolko, ki ga je boginja jeze, ki 
edina ni bila povabljena, vrgla med zbrane bogove na gostiji Ahilovih staršev Peleja in Tetide. 
Vanj je vrezala napis »Najlepši«, za ta naziv pa so se sporekle boginje Junona, Minerva in Vene-
ra. Končno razsodbo je opravil prav Paris. 
23 Verze 39–144 so nekateri komentatorji označili za nepristne; večina se kljub temu strinja, da so 
Ovidijevi, saj vsebinsko ustrezajo in so potrebni kot del besedila, ker se nanje v svojem pismu 
odzove Helena (za daljšo razpravo o avtentičnosti glej E. J. Kenney, »Two Disputed Passages in 
the Heroides«, CQ 29, 1979: 394–431, in Elizabeth F. Mazurek, »Elegy and Epic and the Recogni-
tion of Paris: Ovid, Heroides 16«, Arethusa 39 (2006): 47–70).
24 Gre za strel Kupida, Venerinega sina in boga ljubezni. Omemba loka ni naključna, je celo iro-
nična, saj je tudi Paris za svoje orožje izbral lok, poleg tega pa bo v trojanski vojni naposled umrl 
zaradi usodne puščice.
25 Izraz vates lahko označuje »vidca« ali pa »pesnika« (morda aluzija na Homerja in njegovo Iliado?).
26 Db. »V Ílionu«. Gre za drugo ime za Trojo, poimenovano po ustanovitelju mesta Ílosu. 
27 Latinski izraz pectus lahko označuje njegov »značaj, karakter« ali pa »prsi, srce«, torej čustva. 
Na tem mestu se pripoved o rojstvu prekine: morda nekaj verzov manjka (tako E. J. Kenney in 
Michalopoulos), morda pa je Paris namenoma zamolčal svoje pastirsko poreklo (Bebergal, A 
Student’s Commentary, 141).
Keria_2021_2_FINAL.indd   171 3. 02. 2022   09:35:28
172 Polonca Zupančič
Zdelo se je, da izviram iz ljudstva, a vendar lepota,
    dalje še čilost duha znak sta kraljevske28 krvi!
Sredi dolin drevesnate Ide29 nahaja se prostor,
    malce odmaknjen s poti, z bori in smrečjem prekrit, 
kjer se ne pasejo krotke ovčice in koze v skalovju,  55
    kjer tudi lenih krav z gobci širokimi ni.
Tam sem se vzpel na drevo, v daljavi zagledal dardánsko30 
    mestno obzidje in vrh kritin, gladino morjá – 
glej, ko zazdi se, da zemlja šibi se od teže korakov –
    pravim resnico, čeprav komaj verjetno se zdi!31  60
Z urnimi krili prispel je potomec Atlánta silaka, 
    Plêjonin vnuk32 je bil to, tik pred očmi je postal. 
O da bi smel ti povzeti prizor, ki ga smel sem uzreti! – 
    Bog je med prsti imel palico, vso iz zlata,
hkrati je troje božanstev: Venera, s Pálado Juno,33  65
    s svojim stopalom tedaj nežno stopilo na tla.
Ves onemel sem in hladen drget mi privzdignil je dlake,
    ko mi okriljeni sel rekel je: »Nič se ne boj!
Kot razsodnik v lepoti prekini prepir med božanstvi, 
    ena naj dve prekosi, zmago v lepoti dobi.«  70
Jupitrov ukaz ponovi, naj nikar ne odklonim naloge, 
    vzdigne se znova na pot z etra na zvezdno nebo.
Ko sem si spet opomogel, sem drznost nenadno začutil,
    nisem zaznal več strahu, gledal v obraz sem boginj.
Vsaka je vredna bila te zmage in jaz sem med sodbo  75
    tarnal, ker vendar ni moč zmage doseči prav vsem.
Vendarle ena od njih že tedaj mi bila je povšeči,
    ona je ta, ki – kot veš –, čustvo ljubezni budi.
28 Db. »skrite, prikrite ugledne rodbine«. 
29 Ida je bilo ime dveh svetih gora: na Kreti in v Troadi – slednja je bila znana tudi kot »frigijska 
Ida«. 
30 Dardan je v grški mitologiji samotraški princ, sin Zevsa, ki mu je frigijski kralj Tevker skupaj 
s hčerjo podelil tudi del svojega ozemlja v Mali Aziji, kjer je pozneje stala Troja. Ker velja za 
mitičnega prednika Trojancev, se ti zato včasih imenujejo Dardanci. Cucchiarelli bralca opo-
minja, da Paris gleda proti mestu in palači, kjer ga bodo kmalu prepoznali, in proti morju, od 
koder bo odplul po Heleno (»Ma il giudice delle dee non era un pastore?«, v: MD 34, 1995: 135–52, 
tu 150).
31 Bogovi so v mitologiji navadno upodobljeni kot velikani, zato ni nenavadno, da se pod njihovo 
težo šibi zemlja.
32 Atlánt je v grški mitologiji eden izmed Titanov (po uporu Titanov je moral za kazen na svo-
jih plečih nositi nebesni svod), Plêjona pa ena izmed morskih nimf Okeanid; skupaj sta imela 
sedem hčera, t. i. Plejad. Omenjeni vnuk je glasnik bogov Merkur, potomec Maje, ene izmed 
Plejad. Merkurja so navadno upodabljali z zlatimi krilatimi sandali in posebno palico, t. i. ca-
duceus, s katero je vodil duše v podzemlje.
33 Morda ni zanemarljivo, da je Minerva, ki velja za deviško boginjo, omenjena kot srednja v vrsti: 
»prava tekma« se torej odvija med Venero kot zaščitnico fizične ljubezni in Junono kot zavetni-
co zakona in zakonske zvestobe (Bebergal, A Student‘s Commentary, 145).
Keria_2021_2_FINAL.indd   172 3. 02. 2022   09:35:28
173Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
Tolikšna vnema po zmagi jih žene, da vse si želijo
    z bliščem sijajnih darov zase dobiti moj glas.  80
Jupitra žena ponuja oblast mi, a hčerka možatost, 
    jaz pa ne vem, ali rad bil bi junak ali kralj. 
Venera s sladkim nasmehom34 pa reče mi: »Naj te ne gane,
    Paris, to dvoje darov, polnih zloveščih grozot. 
Jaz ti, nasprotno, bom dala ljubezen – glej, Ledina hčerka,  85 
    mnogokrat lepša od nje, stekla bo k tebi v objem.«
To zatrdi in po daru, lepoti enako izjemna 
    nese po zmagi nogó znova nazaj na nebo.
Toda recimo, da vtem se usoda obrne na bolje,35 
    saj sem po znakih razkrit, kralj me za sina prizna.  90
Hiša raduje vrnitve se sina po tolikih letih, 
    Troja ta radostni čas šteje med praznične dni.
Kakor jaz tebe, tako so si mene želela dekleta,
    ti pa edina lahko željo številnih imaš.
Niso po meni hlepele le hčere vseh kraljev in princev,  95
    pač pa čutile celo nimfe do mene so strast.36
Izmed obrazov na svetu izstopa obličje Ojnone,37
    vendar le ti si dovolj dobra za Priamov rod.38
Mržnjo do vseh preostalih začutim, ko enkrat vznikne
    up na poročne vezi, o Tindarida, s teboj.39  100
Buden podnevi sem gledal z očmi te, ponoči pa v duhu,
    ko mi prijeten je sen končno zatisnil oči. 
Všeč si bila mi že prej – le kaj mi boš v živo storila?! 
    V strasti gorél sem, čeprav ogenj v daljavi je bil.
Nisem več mogel še dalje prelagati upanja nate,  105
    pač pa po modrih40 poteh ískal sem svoje željé.
Frigijska41 smrekova debla podira trojanska sekira, 
34 Smeh je značilnost Venerinega vedenja; Bebergal pa izpostavlja, da se smeji, ker že ve, da bo 
premagala Junono (A Student’s Commentary, 149).
35 Ironično: Paris misli, da mu bo prepoznanje kraljevske krvi prineslo srečo, a se v resnici s tem 
počasi pripravlja uničenje Troje. E. J. Kenney je latinski credo spremenil v sero, »pozno«; saj tudi 
pomensko bolj ustreza.
36 Db. »skrb in ljubezen« (podobno o sebi trdi Ojnona, prim. Her. 5.81 in 154–5). 
37 Db. »sem najbolj občudoval obličje Ojnone«. Težaven verz, predlaganih je bilo več različic pop-
ravkov. Ojnona je v grški mitologiji nimfa z gore Ide, ki je imela preroške in zdravilske sposob-
nosti. Paris je bil z njo, preden je spoznal svoje poreklo in se vrnil k staršem v Trojo, nato pa jo 
je zapustil. V ohranjenih delih sicer ni podatkov o drugih Parisovih ljubicah – morda Paris z 
naštevanjem namenoma pretirava, da bi ga Helena videla kot zaželelnega ljubimca. 
38 Db. »da postaneš Priamova snaha«. Pri. Her. 5.83–4, kjer Ojnona zatrjuje enako zase.
39 Paris izpostavlja Helenino poreklo, čeprav Bebergal ugotavlja, da si s tem ne dela nobene usluge, 
saj je bil prav Tindárej tisti, ki je dal Heleno Menelaju (A Student’s Commentary, 153).
40 Tj. morskih.
41 Frigija je ozemlje na zahodu Male Azije, ponekod kar sinonim za Trojo. Glede sečnje dreves in 
priprav na odhod prim. prim. Her. 5.3 in 21–7. Sekanje morda simbolno nakazuje konec zveze z Oj-
nono, ironija pa je še toliko večja, če gre za drevesa, na katera je Paris pred tem vsekal njuni imeni,
Keria_2021_2_FINAL.indd   173 3. 02. 2022   09:35:28
174 Polonca Zupančič
    vsako drevo pride prav plovbi po morskih vodáh.
Gárgarska42 strma pobočja oropamo slokega drevja,
    širnata Ida nam da množico novih tramov.  110
Hrast ukrivimo v okrogle podboje za urno ladjevje,
    votlo krmilo se spne s svojimi rebri v krog.
Jambor pridamo na ladje in jadra, po drogu razpeta, 
    kljukasta krma dobi lične podobe bogov.
Ladja, s katero se peljem, prenaša podobo boginje,  115
    pôroka zveze s teboj, spremlja jo Amor otrok.43
Kmalu zatem ko končana še zadnja so dela na ladji,
    dal sem ukaz za odmik, pot po Egejskih vodah.
Toda moj oče in mati mi s prošnjami brzdata želje,
    njuna pobožnost je vzrok tega odloga poti.  120
Ko spet želimo odpluti z ladjevjem, še sestra Kasandra44 
    prostih, razmršenih las, kot je bila, zakriči: 
»Kam se podajaš? Nazaj le požare boš s sabo prinesel!
    Kolikšen plamen našli boste prek morja, ne veš!« 
Prava je vidka bila: omenjeni ogenj smo našli –  125
    v nežnih mi prsih plamti divja ljubezenska strast.45
Brž ko pristan zapustim, izkoristim ugodne vetrove,
    v tvojo deželo prispem, nimfa, Ojbálova hči.46
Tam me tvoj mož gostoljubno sprejel je; in takšno dejanje
    volja bogov dovrši s složnim pristankom vseh.47  130
On mi zatem je razkazal vsak kraj, kjer ima Lakedajmon48
    kakšen poseben razgled, kjer znamenitost stoji.
Jaz pa želel sem uzreti le tvojo slovečo lepoto, 
    drugega nič ni bilo, kar bi mi ujelo pogled.
Brž ko zagledal sem te, sem obstal in osupel začutil,  135
    da mi notranjost srca polnijo nove skrbi.49
Spomnim se, da je imela podobne obrazne poteze
    Venera,50 ko je prišla k meni na sodbo takrat.
42 Gárgara je najvišji vrh gore Ide, preraščen z gozdom. 
43 Db. »majhni Kupido«. 
44 Kasandra je v grški mitologiji ena izmed številnih hčera Priama in Hekube, znana po svojem 
preroškem daru. Ker je zavrnila boga Apolona, je ta povzročil, da njenim prerokbam ni nihče 
več verjel. Tudi Ojnona jo opiše zelo podobno, ko naznani prihod Helene (prim. Her. 5.114).
45 Kasandra napoveduje uničenje Troje v požaru, Paris pa zamenjuje pomen prerokbe z ljubezen-
sko strastjo. Njene besede bodo seveda razumeli prepozno.
46 Ójbal je v grški mitologiji Helenin ded. Helena sicer ni nimfa, ima pa kot Jupitrova hči v sebi 
božansko kri (prim. Her. 17.53–6). 
47 Paris ima v mislih predvsem Venero in Amorja.
48 Lakedajmon je drugo ime za Šparto, ime pa je mesto dobilo po istoimenskem sinu Jupitra in ene 
izmed Plejad.
49 Latinski izraz cura lahko označuje neprijetne skrbi zaradi težav ali pa naklonjena čustva do 
druge osebe.
50 Db. »Kiterida«. 
Keria_2021_2_FINAL.indd   174 3. 02. 2022   09:35:28
175Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
Če bi tedaj tudi ti kakor ona na tekmo prispela, 
    Veneri ne bi tako zlahka pripadlo zlato.51  140
Sloves je res že veliko o tebi raznesel po svetu,
    ni je zemljé, ki ne ve, kakšno obličje imaš,
dalje je ni lepotice po Frigiji niti po mestih 
    vzhodno od sonca, ki bi isto nosila ime! 
Slednje mi tudi verjemi! – Tvoj sloves je daleč od dejstev,  145 
    glas o lepoti prav res nima posebnih zaslug.
Tukaj še več sem odkril od tegá, kar je jamčila ona,52
    tvoja pojava zares lastni ugled prekosi.
Srečanje s tabo z razlogom je vžgalo v Tezeju53 ljubezen, 
    zdelo se je, da si plen, vreden, da on te dobi,  150
ko si na mastnem vadišču po šegi svojega ljudstva
    vadila gola z možmi v množici golih teles.54
Rop odobravam, a čudim se, da te nazaj je prinesel:
    takšen sijajen ulov vselej bi zase imel! 
Prej bi mi padla z ramen na tla okrvávljena glava,55  155
    kot bi dopustil, da greš stran od ležišča z menoj. 
Bi te mar moje roké hotele kdaj proč odposlati?56
    Živ ti dovolil ne bom, da moj objem zapustiš!
Če bi te moral vrniti, bi vendarle nekaj pridobil, 
    zvezi med nama ne bi konca bilo brez sadov:  160
ali bi vzel ti nedolžnost ali morda ti ukradel, 
    kar ugrabiti je moč, ne da nedolžnost trpi.57
Daj že, predaj se mi! Kmalu spoznala boš mojo odločnost:
    plamen pogrebni bi zgolj moje strasti udušil.58 
Prednost sem dal ti pred carstvi – saj te je obetala meni  165
    žena vladarja bogov, sestra mogočna pred tem.
51 Paris laska Helenini lepoti in jo primerja z božanstvi, pri tem pa pozablja, da so za takšne izjave 
bogovi navadno kaznovali smrtnike. 
52 Tj. Venera.
53 Tezej je legendarni atenski kralj in eden največjih grških junakov. Zaljubil naj bi se v Heleno in 
jo ugrabil. 
54 Po grškem običaju so se atleti v telovadnici namazilili z oljem in telovadili goli. Za razliko od 
ostalih Grkinj so se tudi Špartanke urile, saj so morale braniti mesto, medtem ko so bili možje v 
boju. Morda Paris namiguje, da je Tezej videl Heleno golo tudi izven borilnice, saj ima latinska 
beseda ludus, »igra«, erotični podton.
55 Michalopoulos opozarja na različico zgodbe o Parisovi smrti, po kateri mu grški junak Ajaks 
odseka glavo – znova Ovidijev ironični prijem; Paris si nevede prerokuje lastno usodo (Ovid’s 
Heroides, ad loc.; prim. podoben prijem pri njegovi obljubi zvestobe Ojnoni Her. 5.29–30). 
56 Paris Heleni obljubi, da ne bo storil tega, kar je prej storil Ojnoni (prim. Her. 5.48 in 51).
57 Izjava je namenoma nejasna: morda ima Paris v mislih poljube ali pa odnos brez spolnega akta 
(tako Michalopoulos, Ovid ’s Heroides, ad loc.).
58 Znova izredno ironična izjava: Paris se želi pred Heleno pokazati kot stanoviten, a je ravnokar 
zapustil Ojnono. Morda ima v mislih tudi erotičen pomen latinske besede constantia, tj. zmož-
nost zadrževanja erekcije. Hkrati se Ovidij znova poigrava z dvojnim pomenom izraza za ogenj, 
s čimer si Paris nevede prerokuje lastno usodo.
Keria_2021_2_FINAL.indd   175 3. 02. 2022   09:35:28
176 Polonca Zupančič
Da bi lahko ti okoli vratu svoje roke položil,
    nisem se zmenil za moč – Páladin dar je bila.
Nič ne kesam se, izbira ne bo obveljala za zmotno, 
    trdno odločen kot prej v svojih željáh bom ostal.  170
Prosim, nikar ne dopusti, da upanje moje propade,
    vredna zares si vsegá truda, da te osvojim!
Niti ne iščem poroke si z boljšo družino od svoje,
    zakona z mano ne bo sram te, verjemi mi to. 
Če boš iskala, boš v moji rodbini odkrila Plejado,59  175
    Jupitra tudi, če vmes prednike ti zamolčim.
Oče nad Azijo vlada, od nje ni srečnejše obale,
    komaj jo obhodiš, tako širna ozemlja ima.
Tam bi uzrla brezštevna naselja in strehe s pozlato, 
    templje, da rečeš o njih: »Vredni so svojih bogov!«  180
Ílion videla bi s stolpi, stremečimi kvišku, 
    trdno obzidje – zgradíl Fojb60 ga ob zvokih je strun.
Kaj naj ti sploh govorim o množici mož brez števila?
    Zemlja že komaj vzdrži težo vseh svojih ljudi. 
V tesnem sprevodu bi ti šle naproti vse žene trojanske –  185
    našim dvoranam ni moč zbrati vseh frigijskih snah.
Večkrat boš rekla: »Kako siromašna je naša Ahaja!«61
    Tukaj posamezni dom mestno obilje ima.
Res ni pravilno, da vaš Lakedajmon tako zaničujem; 
    zemlja, ki tebi je dom,62 zame je blažena stvar.  190
Toda v tej Šparti je borno, ti pa si vredna bogastva,
    tisto naselje pač ni takšni lepoti dovolj.
Prav je, da takšen obraz uživa v razkošnem okrasju, 
    da se razvaja brez mej v novih sladkostih vse dni.63 
Zdaj, ko si videla moško opravo iz našega ljudstva,  195
    kakšno, si misliš, ima šele dardanska gospa?64
Zlahka se vdaj, ne zavrni Frigijcu prošnje za zakon,65 
    deklica, ki ti izvor ta terapnéjska je vas.66
59 Starša Dardana, ustanovitelja Troje, sta bila Plejada Elektra in Jupiter. 
60 Zgodba o tem, da je Fojb Apolon ob zvokih lire zgradil trojansko obzidje, je Ovidijeva iznajdba 
po vzoru zgodbe o nastanku Teb (Michalopoulos, Ovid’s Heroides, ad loc.).
61 Ahaja je grška pokrajina na severozahodu Peloponeza. Po rimski zasedbi Grčije pa so to ime 
uporabljali za področje celotnega Peloponeza, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.
62 Db. »kjer si se rodila«.
63 Kot ugotavlja Michalopoulos, je latinski izraz deliciae mnogoplasten: lahko označuje igrice in 
kratkočasje, tudi v erotičnem pomenu, lahko pa se nanaša na poezijo: Helena, ki kot lik pripada 
epiki in tragediji, si tako zasluži svoje mesto tudi v erotični (tj. elegični) poeziji (Ovid ’s Heroides, 
ad loc.).
64 Db. »snaha/žena«. Paris s pretiranim poveličevanjem zunanjega okrasa v resnici potrjuje pred-
stavo o orientalskih ljudstvih kot poženstvenih in mehkužnih. 
65 Db. »ne misli, da je Frigijec nevreden postati tvoj mož«.
66 Terapne naj bi bilo mesto v Šparti (tako Michalopoulos, Ovid’s Heroides, ad loc.). 
Keria_2021_2_FINAL.indd   176 3. 02. 2022   09:35:28
177Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
Frigijec bil je potomec iz moje krvi, ki prav zdajle 
    nektar zaliva z vodó, v pitje bogovom ga da.67  200
Frigijec bil je Avrorin soprog – a ga vendar je vzela 
    s sabo boginja zatem, ko dovršila je noč.68
Tudi Anhiz je bil Frigijec; Amorjev mati krilatih 
    rada je legla nekoč z njim na idajskih gorah.69 
Mislim, da bi Menelaj vso prednost pred mano izgubil,  205
    če bi lepoto, starost mojo primerjala z njim.
Resda ne bom ti dal tasta, ki v beg bi spodbodel svetleče
    žarke, ki bi od jedi zbegane konje pregnal.70
Priam pač nima očeta s krvjo na rokáh od poboja 
    svojega zeta – zločin vtisnjen je v mirtske vodé.71  210
Nimam pradeda, ki sega po sadežih v stigijskem valu 
    in po požirku hlepi vklenjen na sredi vodá.72
Vse bi izgubilo pomen, če dobi te potomec tovrstnih
    prednikov, komur je tast Jupiter s silo postal.73 
Kakšen zločin! Ta nevrednež ima te ob sebi v številnih  215
    nočnih trenutkih: takrat v tvojem objemu leži.
Jaz pa te vidim le, kadar naposled pripravijo mize,
67 Gre za Ganimeda, sina trojanskega kralja, ki je bil znan po svoji izjemni lepoti. Vanj se je zalju-
bil Jupiter, ga v podobi orla ugrabil in zadržal kot svojega točaja na Olimpu. 
68 Avrora je boginja zarje, ki se je rada zaljubljala in ugrabljala lepe smrtnike. Omenjeni soprog je 
Priamov brat Titon, za katerega je od Jupitra izprosila nesmrtnost, ne pa tudi večne mladosti, 
zato se je slednji z leti spremenil v uvelega in izmozganega starca, nato pa v črička. 
69 Anhiz je v grški mitologiji Trojanec, ki je z Venero spočel Eneja, kasnejšega ustanovitelja Rima, 
ki je bil prisiljen pretrpeti številne preizkkušnje, preden je dosegel obljubljeno Italijo. Paris 
navede tri primere slavnih Trojancev, ki so jih zapeljali bogovi, pri tem pa se ne spomni (ali pa 
se noče), da so se vse tri zgodbe končale precej nesrečno.
70 Gre za Atreja, ki je v grški mitologiji Pelopsov in Hipodamêjin sin ter oče (ali ded) Agamem-
nona in Menelaja. Bil je kralj v Mikenah in zatem v Argosu. Brata Tiesta je neizmerno sovražil, 
ker mu je zapeljal ženo. Maščeval se mu je tako, da je otroka, ki ju je žena spočela s Tiestom, 
zaklal in njuno meso ponudil Tiestu kot jed. S tem je nad svoj rod priklical strašno prekletstvo 
in povzročil, da je sonce obrnilo svoj tek in je dan zamenjala noč.
71 Verzi se nanašajo na Pelopsa, v grški mitologiji Tantalovega sina, po katerem je poimenovan 
Peloponez. Z Ojnómaom, kraljem v pokrajini Elidi, se je pomeril v dirki z vozovi – v primeru 
zmage bi namreč dobil za ženo njegovo hčer Hipodamêjo. Podkupil je Ojnómaovega voznika 
Mirtila, da je železne osnike na kolesih zamenjal z voščenimi. Voz je tako med dirko razpadel, 
Ojnómaos je umrl, Pelops pa je dobil Hipodamêjo, Mirtila pa je namesto obljubljene nagrade 
porinil v morje, ki je dobilo svoje ime po njem. 
72 Gre za Tantala, mitološkega lidijskega kralja in Jupitrovega sina, ki so mu bili bogovi naklonjeni, 
a se jim je izneveril. Ker je želel preizkusiti vsevednost bogov, je namreč razkosal svojega sina 
Pelopsa in njegovo meso ponudil bogovom; le Demetra, ki je žalovala za svojo ugrabljeno hčerko 
Perzefono, je v razresenosti poskusila košček. Bogovi so nato Pelopsa oživili in mu manjkajoči 
del rame nadomestili s kosom slonovine, Tantala pa kaznovali. V podzemlju je moral stati v vodi 
in trpeti žejo, saj se je voda vsakič, ko jo je hotel zajeti, da bi se napil, umaknila, drevo nad njim, 
ki se je krivilo pod težo sadežev, pa je odtegnilo svoje veje, vsakič ko je hotel seči do njih, da bi se 
najedel. 
73 Kenney in Michalopoulos označujeta ta dva verza kot nepristna, češ da gre za ponovitev misli, 
ki Parisu ne koristi. Bebergal se s tem ne strinja in vidi v verzih logično nadaljevanje argu-
mentacije: Paris v verzih 207–12 izpostavi zločine, ki so jih storili Menelajevi predniki in s tem 
oblikuje kontrast med ravnokar omenjenimi znamenitimi Frigijci tj. Trojanci.
Keria_2021_2_FINAL.indd   177 3. 02. 2022   09:35:29
178 Polonca Zupančič
    a še tedaj mi ta čas mnogo stvari zagreni.
O da bi naši sovragi okušali takšne gostije, 
    kakršne tu doživim, kadar nam vino nesó.74  220
Žal mi je, da sem med gosti, če stalno pred mojim pogledom
    roke ti oni prostak75 vije okoli vratu.
Besen sem, hkrati zavidam – čemu ne bi vsega povedal? –,
    kadar ti greje dlani, ude zavije v plašč. 
Kadar si vpričo vseh gostov dajeta mehke poljube,76  225
    zgrabim najbližji bokal, z njim si zakrijem oči.
Ko pa te oni še bližje privije, pogled svoj odvrnem, 
    v ustih se znova množi jed, a zmanjšuje mi tek.
Večkrat zavzdihnem, a hkrati opazim, da tebi, šaljivka,77 
    več zadržati ni moč smeha, ko spet zaječim.  230
Večkrat poskušam si z vinom svoj plamen strasti udušiti, 
    vendar pijanost prida ognja, da vžge se še bolj.
Da ne bi videl preveč, se uležem in vrat stran obrnem,78
    toda takoj mi nazaj k sebi prikličeš oči. 
Kaj naj storim, se sprašujem. Bolijo me takšni prizori,  235
    vendar še huje trpim, kadar od tebe79 sem proč.
Dokler mi moč je in zmorem, se trudim prikriti besnenje,
    vendar se kaže navzven skrita ljubezenska strast.
Nimam namena lagati, saj rane prav dobro občutiš, 
    o, ko bi znane lahko tebi edini bile!80  240
Kolikokrat sem odvrnil obraz, ko so solze pritekle, 
    da ne bi oni iskal vzroka za moj tihi jok.
Kolikokrat sem pijan govoričil o neki ljubezni,
    z vsako besedo pri tem ciljal na tvoj sem zbodljaj, 
dal sem namig ti, da sam sem se skrival pod lažnim imenom;  245
    če pa morda še ne veš: tisti81 ljubimec sem jaz!
Da bi lahko izpovedal ti misli še bolj neposredno,
    nisem le enkrat samo hlinil, da spil sem preveč.
74 Prizor na večerji je anahronističen, saj ženske niso prisostvovale grškim pojedinam kot kasneje 
Rimljanke. Zanimivo je tudi, da večerjo omeni neposredno po opisu Tiestove grozljive pojedi-
ne – Paris se očitno ne zaveda ironije (Bebergal, A Student’s Commentary, 186). 
75 Znova ironija: Paris pozablja, da je bil sam vzgojen kot pastir, medtem ko so Menelaja vzgajali 
v kraljevski palači. 
76 Ni jasno, zakaj se poljubljata – želi Menelaj iz ošabnosti vsem pokazati, kako čudovito ženo ima, 
ali pa Paris iz ljubosumnosti pretirava?
77 Helena zavestno krepi Parisovo ljubosumnost in s tem podžiga njegovo ljubezen (prim. njeno 
verzijo dogajanja pri večerji: Her. 17.77 isl.)
78 Rimljani so večerjali tako, da so ležali na kavču in se naslanjali na en komolec.
79 Db. »od tvojega obraza«.
80 Michalopoulos meni, da se Paris boji, da tudi že Menelaj ve za njegovo ljubezen (Ovid’s Hero-
ides, ad loc.), vendar bi bilo potemtakem malo verjetno, da bi pustil Heleno samo z njim (tako 
Bebergal, A Student’s Commentary, 193).
81 Db. »pravi«.
Keria_2021_2_FINAL.indd   178 3. 02. 2022   09:35:29
179Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
Spomnim se, ko ti ohlapna je tunika prsi razkrila, 
    golo oprsje bilo vidno je mojim očem,82  250
prsi, svetlejše od čistega snéga, bolj bele od mleka, 
    Jupitra, ko ti nekoč mater v objem je prižel. 
Ko sem strmel nad prizorom, – pri tem pa slučajno sem držal 
    čašo –, je s prsta se snel krivo upognjen ročaj. 
Kadar si hčerki83 dajala poljube, sem skoraj sočasno  255
    z mehkih jih ustnic skrivaj zase lovil ves vesel. 
Zdaj sem na hrbtu ležeč prepeval o starih ljubeznih,84
    zdaj sem z migljajem dajál znake, ki ne bi jih smel.85
Ravno pristopil sem k tvojemu spremstvu in drzno 
    najprej Kliméni, nato Ájtri86 dobrikal sem se.  260
Rekli mi nista nič drugega, kakor da strah ju navdaja,
    sredi prošnja sta odšli, sam sem naposled ostal.
Naj poskrbijo bogovi, da v tekmi nagrada postaneš, 
    da bi lahko te imel v postelji svoji prvak: 
v tekmi v teku Hipómen prejel je shojnêjsko nagrado,87  265
    Frigijec s tem je dobil Hipodamêjo v roké,88
v boju je divji Alkíd prelomil roge Ahelóju,89
    vtem ko si je zaželel tvoj, Dejanêjra,90 objem.
Moja predrznost pogumno prestala bi takšne pogoje, 
    vedela bi, da si cilj mojih naporov in muk.91  270
Zdaj mi le to preostane, da vztrajno naprej, lepotica, 
82 Si je morda Helena sama razgalila oprsje? 
83 Tj. Hermioni. Helena jo je pri begu zapustila.
84 Ne vemo, ali pripoveduje o znanih ljubezenskih zgodbah ali o svojih bivših ljubeznih, da bi 
s tem v Heleni vžgal ljubosumje – glede na Parisovo samozavest se Bebergal nagiba k slednji 
razlagi (A Student’s Commentary, 197).
85 Db. »ki bi morali ostati skriti«.
86 Kliména in Ájtra sta Helenini služabnici. Ájtra je bila Tezejeva mati, ki so jo ujeli, ko so osvo-
bodili Heleno pred Tezejem – morda je z njeno omembo želel Paris spomniti na Helenino 
ugrabitev (Bebergal, A Student’s Commentary, 198). Sicer pa je pomoč služabnic pogost motiv v 
literaturi.
87 Gre za zgodbo o Atalanti, arkadijski junakinji, ki je zavračala poroko. Snubcem se je izogibala 
tako, da jih je izzvala na tekmovanje v teku, a je vsakega dohitela in ga prebodla s kopjem. Na-
posled jo je ukanil Trojanec Hipómen, ki je med tekom metal zlata jabolka, Atalanta pa jih je 
pobirala in se tako zamudila.
88 Db. »naročje«. Paris znova omeni Pelopsa, ki je s prevaro zmagal v tekmi s konjsko vprego.
89 Alkid = Alkejev sin, Herkulov patronim. Ahelój je v grški mitologiji rečni bog, ki je zasledoval 
Dejanêjro in se v spopadu s Herkulom najprej spremenil v kačo, nato pa v bika. Končno ga je 
Herkul premagal in mu odlomil enega od rogov, Ahelój pa se je spremenil v reko. 
90 Dejanêjra je v grški mitologiji hči kalidonskega kralja, ki jo je Herkul dobil za ženo kot nagrado 
za svoj pogum, ker jo je rešil pred Ahelójem. Vendar se je njuna zgodba končala tragično: ker se 
je Herkul zaljubil v drugo princeso, je Dejanêjra v želji, da bi ohranila njegovo ljubezen, prepoji-
la srajco s strupeno kentavrovo krvjo misleč, da gre za ljubezenski napoj, in jo poslala Herkulu. 
Ko jo je ta nadel, ga je začela razžirati; naposled se je v neznanskih mukah vrgel na grmado, 
Dejanêjra pa je naredila samomor – morda gre za skrito opozorilo, da se bo podobno tragično 
končala tudi Parisova ljubezen? (Bebergal, A Student‘s Commentary, 200).
91 Paris znova (namenoma) pozabi omeniti, da so si našteti junaki ženske priborili z zvijačo.
Keria_2021_2_FINAL.indd   179 3. 02. 2022   09:35:29
180 Polonca Zupančič
    prosim te, tvoje nogé stiskam v objem, če pustiš. 
Ti si krasota, ti zdajšnja si slava dveh bratov92 in vredna 
    Jupitra si za moža, vendar že oče je tvoj. 
S tabo kot ženo zakonsko v sigejski pristan se bom vrnil  275
    ali na tujem prekrit s tájnarsko93 zemljo ležal!
Teh mojih prsi ni zgolj oplazila konica puščice, 
    pač pa zadan vbodljaj sega mi vse do kosti.
Sestra bila je resnična prerokinja, ko je trdila, 
    da me – ponavljam – nekoč zbodla bo ost iz nebes.94  280
Helena, pazi, da ne bi zavrgla usojenih čustev!
    Zlahka tako ti vsak bog v lastnih željáh ugodi.
Marsikaj v mislih ostaja, a več bova v živo si rekla: 
    daj, v tišini noči sprejmi me k sebi95 nocoj. 
Ali te sram je morda in strah, da oskruniš poročno  285
    posteljo,96 da s tem izdaš čiste zakonske vezi?
Helena, res si preprosta! (Nočem trditi, da kmečka …)
    Misliš, da takšen obraz res bi nedolžen ostal?
Ali zamenjaj obličje ali takoj omehčaj se;97 
    čednost in krasen obraz loči prevelik razkol.  290
Skrite strasti radostijo še Jupitra, Venero zlato,
    v skritih strasteh je nekoč Jupiter oče postal.
Če je kaj vpliva v semenih ljubezni, ob takem poreklu98
    komaj verjetno lahko dolgo brez greha živiš. 
Vendarle čista ostani, dokler ne dobim te v Trojo,99  295
    prosim, edini naj bom razlog tovrstnih pregreh.
Dajva, predajva se grehu – izniči ga ura zakonska,
    če mi ni dala zaman Venera svojih obljub.100
Mož ti enako z dejanjem naroča, če ne že z besedo, 
    saj ga ni poleg, da bi gostu preprečil naklep!  300
Bolje bilo bi, če drugič bi kretska kraljestva obiskal – 
    res se le čudim lahko zvitosti tega moža!
92 Dvojčka Kastor in Poluks, Helenina polbrata Dioskura, ki ju je po izročilu rodila Leda skupaj s 
Heleno: slednja naj bi bila Jupitrova potomka, dvojčka pa sinova njenega moža Tindáreja. Oba 
sta bila sicer smrtna, a lepa in močna, kot nerazdružljiva bojevnika pa sta se bojevala v številnih 
bojih. Da bi dvoril Heleni, Paris občuduje njene božanske sorodnike: brata in očeta Jupitra. 
93 Tj. špartansko.
94 Paris si ironično prerokuje lastno usodo, saj ga bo ubila zastrupljena puščica. Glede Kasandrine 
prerokbe Ojnoni prim. Her. 5.133 isl.
95 Db. »v svojo posteljo«.
96 Db. »Venero = ljubezen«.
97 Ker Helena ne more spremeniti svoje lepote, ostaja le možnost, da se mu vda.
98 Db. »kot hčerka Jupitra in Lede«. Ker je bila Helena spočeta v prešuštvu, je po Parisovem mnen-
ju še bolj podvržena istim dejanjem.
99 Db. »dokler te ne bo imela moja Troja«. Paris se (navidez) zboji, da bo Helena nezvesta tudi 
njemu. Ta na to odgovori v svojem pismu (prim. Her. 17.45 in 214 isl.).
100 Če se bosta Paris in Helena poročila, ne bo več mogoče govoriti o prešuštvu. 
Keria_2021_2_FINAL.indd   180 3. 02. 2022   09:35:29
181Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
Ko je odhajal, z nasmehom101 je rekel ti: »Žena, poverim 
    skrb ti, da čuvaš mi dom, prišleke z Ide gostiš.« 
Če zanemariš ukaze moža, ko je zdoma, je jasno,  305
    da te prav nič ne teži skrb za nas, tujce v gosteh.
Upaš morda, Tindarida, da takšen nespameten človek 
    zmore spoznati nekoč vrednost vseh tvojih lepot?
Motiš se: zanje ne ve. Če vendarle bolje bi cenil, 
    kar poseduje, ne bi tujemu možu jih dal.  310
Kajti četudi ne ganem te s svojo strastjo, ne z besedo,
    rad izkoristil bi čas, ki ga omogočil je mož.
Saj bi bil takšen bedak, da v bedi bi njega prekosil,
    če tako varen slučaj mine povsem brez slasti.
Skorajda z lastno rokó je k tebi privedel ljubimca –  315
    zrabi naivnost moža, saj ti enako veli!102
Dolga je noč, ti pa sama počivaš na praznem ležišču.
    Glej, tudi jaz sem sedaj sam, na fotelju ležim.
Skupni užitek naj združi me s tabo in tebe naj z mano, 
    tisti večer bo sijal z večjo lučjo kot čez dan:103  320
tistega dne bom prisegel pri vseh teh mogočih bogovih, 
    z dano besedo se bom zvezal v presvete vezi,
tistega dne bom, če le ni zaupanje vase varljivo,
    v živo dosegel, da boš željna z menoj na moj dvor. 
Če te je sram in bojiš se, da vidijo te, ko slediš mi,  325
    krivdo za takšen zločin jaz bom brez tebe prevzel.
Kajti sledil bom dejanju Ajgída104 in tvojih dveh bratov – 
    komaj lahko bi našlá bližje primere od teh.
Tebe Tezej je ugrabil, brata pa hčerki Levkípa,105 
    jaz kot četrti bom štet k takšnim primerom dejanj.  330
Ladja iz Troje že čaka nas s tovorom mož in orožja, 
    kmalu nas vesla in piš urno podajo na pot.
Kakor mogočna kraljica boš šla čez dardanska naselja,
    ljudstvo bo reklo:106 »Poglej, nova boginja je tu.« 
Koder boš stopala, tam bodo cimet použili plameni,  335
101 Gre za popačen verz, predlaganih je bilo nekaj popravkov, ni pa povsem jasno, zakaj bi se Me-
nelaj smejal: morda zato, ker se zaveda, da bo njegova »zvijača« uspela ali pa je slepo zaljubljen 
in ne vidi, kaj se dogaja. (Bebergal, A Student’s Commentary, 208). Prim. tudi Helenin opis 
dogodkov (Her. 17.153–78).
102 Paris obračuna z Menelajem: mož je bodisi bedak ali pa s svojo odsotnostjo zavestno spodbuja 
prešuštvo. 
103 Db. »kot opoldan«.
104 Tj. potomec Ajgeja, ki je bil v grški mitologiji atenski kralj. Mišljen je seveda Tezej.
105 Db. »dvojčici«. Levkíp je v grški mitologiji Tindárejev brat in kralj v Meseniji, ki je imel dve 
hčeri. Ko sta se vanju zaljubila bratranca Dioskura in ju hotela ugrabiti, se je med njima in 
dekletovima zaročencema vnel krvav spopad. 
106 Db. »bo verjelo/mislilo«.
Keria_2021_2_FINAL.indd   181 3. 02. 2022   09:35:29
182 Polonca Zupančič
    žrtev zaklana bo kri zlila ob padcu na tla.107
Oče moj, bratje in sestre z materjo, žene iz Troje,
    dalje vsa Troja ti bo dala kopico darov.
Jojmene! Komaj peščico od tega, kar bo, zdaj omenjam, 
    več boš dobila, kar v tem pismu opišem lahko!  340
Naj ne skrbi te, da ropu sledilo bi vojno divjanje,
    da bi na skupen poziv Grki združili moči.
Mar so že kdaj prej z orožjem odšli po ugrabljeno žensko?108 
    To mi verjemi: zares prazne strahove imaš. 
Hčer Erehtêja je ukazal zgrabíti Akvílon109 Tračanom,  345 
    vendar bistonijski breg110 varen pred vojno je bil.
Jázon iz Págaz111 je Fázido112 peljal na novem ladjevju,
    kolhijska četa pa ni bíla tesalske zemljé.
Tudi Tezej je pred tabo že Minosu hčerko ugrabil,113 
    vendar ni Minos nikdar Kreto k orožju pozval.  350
V takih primerih bojazen je večja kot sama nevarnost
    in nas pogosto zatem sram je občutkov strahu.
Če že želiš, si zamisli, da vojna mogočna izbruhne:
    tudi sam čete imam, kopja, da škodo zadam.114 
Azijska vojska prav nič ne zaostaja pred vašo deželo,  355
    saj je bogata v možeh, njena je množica konj.115
Niti ne bo ti Atrid116 Menelaj več poguma pokazal
    kakor jaz, Paris, nikdar boljši v spopadu ne bo.
Še kot otrok sem pobil sovražnike, čredo povedel 
    zopet nazaj in po tem svoje ime sem prejel.117  360
Še kot otrok sem mladeniče zmagal v različnih spopadih,
107 Znova uporaba ironije: ogenj bo res použil mesto, po katerem bo Helena stopala, namesto 
prijetnih cimetovih vonjav pa se bo širil vonj po zažganil truplih, ki bodo postala krvavi dar 
bogovom.
108 Paris pozablja na ključni podatek v omenjenih zgodbah: ženske niso bile poročene.
109 Akvílon ali severni veter, ki je ugrabil Oritijo, hčerko Erehtêja, prvega atenskega kralja. 
110 Bistonijski breg se nahaja v Trakiji. Mesto je zgradil mitološki lik Biston, po njem je tudi dobilo 
ime. Morda ni naključje, da Paris omeni Bistona, katerega oče je bil Ares, bog vojne.
111 Págaze so bile primorsko mesto v Tesaliji, kjer je bila baje zgrajena ladja Argo. 
112 Fazisovo hčer tj. Medejo, trakijsko princeso, ki je bila v grški mitologiji znana predvsem po 
svojih magičnih sposobnostih. Fazis je bila sicer reka v Kolhidi, po kateri je z Argonavti priplul 
Jazon. Izmed vseh naštetih zgledov ugrabitev je ta morda najbolj ironičen, saj je Medeja ostala 
nesrečna v izgnanstvu, Jazon pa brez nove neveste in otrok, ki jih je Medeja iz maščevanja ubila. 
Zgodba je bila izredno priljubljena v antični literaturi in se tudi pri Ovidiju pojavi večkrat.
113 Minosova hči Ariadna se je zaljubila v Tezeja in mu s klobčičem niti pomagala iz zloglasnega 
labirinta. Tudi ta zgodba se ni končala srečno, saj je Tezej na poti nazaj v Atene naposled Ariad-
no zapustil na bližnjem otoku in se poročil z njeno sestro Fajdro (kakor se bo Helena poročila z 
Deifobom). 
114 Latinski izraz telum lahko označuje kopje ali spolni ud.
115 Troja je slovela po hitrih konjih; te je Jupiter podaril Ganimedovemu očetu po ugrabitvi.
116 Tj. Atrejev sin. 
117 Njegovo drugo ime Aleksander pomeni »branilec mož«. 
Keria_2021_2_FINAL.indd   182 3. 02. 2022   09:35:29
183Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
    mednje sta spadala dva: Deífob in Ilionêj.118
Dalje ne misli, da grozo bi vzbujal le v boju od blizu,
    moja puščíca prav v vsak cilj zaukazan zleti.
Mar lahko njemu v mladosti pripišeš prav taka dejanja, 
    mar bi Atrid kdaj lahko z lokom, kot jaz, se obdal?119  365
Tudi če vse priskrbiš, ne moreš mu dati za brata
    Hektorja120 – on je junak, vojski brezštevni enak.
Ni ti poznana ne moja veljava ne silnost telesa,
    sploh ne poznaš še moža, s komer se kmalu možiš! 
Ali te torej dobijo nazaj brez vseh vojnih nemirov  370
    ali pod mojo močjo121 dorski se tabor vda. 
Ni pod častjo mi, da primem za meč v spopadu za takšno
    ženo: saj večji izkup bolj tekmovanje podžge.
Če se zgodi, da se zate spopade celotno vesolje, 
    svoje ime boš lahko nesla v večnost naprej.  375
Z upom odidi od tukaj, ne v strahu; bogovi so z nama.122 
    Daj že, izvrši svoj sklep s polnim zaupanjem vanj.123
HELENINO PISMO PAR ISU (HEROIDES  17)
Pesem 17 sledi pismu Parisa Heleni in tako zaključi prvi par Pisem junakinj, v 
katerem si dopisujeta oba ljubimca, tako moški kot ženski lik. Ovidij se tako v 
vlogi Helene odzove na Parisovo prepričevanje, naj pobegne z njim: pisati zač-
ne z jezo in ogorčenostjo, ker si je Paris kot tujec drznil skruniti gostinsko pra-
vo in je s krivico poplačal njihovo gostoljubje in dobrohotnost. Helena vztraja, 
da želi še naprej ohraniti sloves dobre in zveste žene, saj do sedaj ni bila nikdar 
nezvesta (1–20). V nadaljevanju tako spodbija vse Parisove argumente, ki jih 
je nanizal v svojem pismu: Tezejeva ugrabitev, ki jo Paris očitno izrablja kot 
izgovor, da sam stori isto, ji ni vzela nedolžnosti, saj se je napadalca poskušala 
z vsemi močmi obraniti (21–34). V nadaljevanju Helena izrazi močan dvom v 
118 Deífob je v grški mitologiji Priamov in Hekubin sin, eden najhrabrejših trojanskih junakov. 
Ilionêj je bil eden izmed trojanskih junakov, znan po svojem pogumu. Tekmovanje je bilo del 
pogrebnih slovesnosti za samega Parisa, ki jih je Priam izpeljal vsako leto na dan, ko so izposta-
vili Parisa. 
119 Paris se želi prikazati kot pogumnega bojevnika, če bo vendarle prišlo do vojne, vendar so nje-
gova »herojstva« pravzaprav zelo borna. 
120 Odločitev, da bo omenil svojega brata, deluje nenavadno, a mora zagotoviti Heleni, da bo njen 
beg varen, Hektor namreč pooseblja vojaško moč Troje.
121 Db. Marsom, bogom vojne in poosebljeno močjo. Paris se seveda tudi tukaj moti, saj se bo zgo-
dilo ravno obratno: Grki bodo prišli v Trojo in Trojanci bodo oblegani. 
122 Db. »so naklonjeni«. 
123 Morda prikrita aluzija na prisego snubcev, da bodo sledili Menelaju v borbi za Heleno? Ta izjava 
nakazuje, da se Paris do tega trenutka sploh ne zaveda resnosti nastalega položaja (tako Beber-
gal, A Student‘s Commentary, 224). 
Keria_2021_2_FINAL.indd   183 3. 02. 2022   09:35:29
184 Polonca Zupančič
Parisovo ljubezensko izpoved. Trdi, da sicer res mnoge ženske grešijo, a sama 
ne spada mednje – tudi njena mati Leda je prešuštvovala po pomoti, poleg 
tega ji je sam Jupiter odvzel krivdo, medtem ko tega ne bi mogla trditi zase 
(35–50). Parisu glede njegovega nenehnega izpostavljanja odličnega rodu od-
govarja, da so v njeni rodbini enako sijajni predniki (Jupiter, Pelops, Tindárej) 
in da njena dežela ravno tako premore obilo moči, bogastva, mož in drugih 
dragocenosti (51–64). Če se bo že odločila grešiti, bo to storila zaradi Parisa 
samega in ne zaradi darov, ki ji jih obljublja. Na tem mestu se Helena vidno 
omehča in prizna, da ji Parisova čustva vendarle veliko pomenijo (65–74). 
Sledi opis dogajanja na gostiji, ob katerem Helena Parisu razkrije, da se za-
veda njegovega osvajanja in mu ga celo vrača, a se hkrati zelo boji Menelajeve 
jeze, po drugi strani pa še vedno ne zaupa povsem njegovim besedam (75–92). 
Njegova lepota jo je nedvomno pritegnila, vendar zatrjuje, da bi vseeno raje 
ohranila svoje dobro ime, kakor se predala strasti do neznanca. Paris je zanjo 
le še eden izmed mnogih, ki si je želijo, in ni razloga, da bi mu dala prednost 
(93–102). Želela bi si, da bi prišel ponjo prej; ker pa je že poročena z Menela-
jem, ga prosi, naj jo vendarle ne trpinči več in sprejme njuni usodi (103–14). Na 
tem mestu se Helena spomni Parisove sodbe in še enkrat podvomi v resničnost 
njegovih besed. Čeprav se zaveda svoje lepote, nikakor ne želi tekmovati z bo-
govi, a jo veseli, da ji je Paris dal prednost pred močjo in slavo (115–34). Na tem 
mestu sledi vrhunec pisma, ko Helena razkrije svoja čustva do Parisa, čeprav se 
še vedno brani, da zveza med njima ni mogoča, dalje ni vešča v prešuštvovanju, 
bremeni pa jo tudi strah pred govoricami (135–50). Kljub temu Parisa poziva, 
naj ne preneha z osvajanjem, le pazi naj, da bo čimbolj skrivno. To mu omogo-
ča tudi odsotni Menelaj, ki vseeno lahko hitro razkrije afero (151–66): Helenina 
lepota mu namreč stalno vzbuja strah, a zaradi njenega dobrega slovesa posku-
ša ohranjati zaupanje vanjo (167–74). V nadaljevanju pisma Helena omahuje, 
kaj naj stori, medtem ko vedno bolj podlega Parisovim čarom. Da bi si lahko 
ohranila čast, ga nagovarja, naj si jo prisvoji s silo (175–88). Bolje bi bilo sicer, 
da se poskušata boriti s čustvi, dokler so še nova, saj je mlada ljubezen naivna in 
nestalna, tujcem pa ni moč zaupati – to ji potrjujejo primeri zapuščenih žensk 
(Hipsípila, Ariadna, Ojnona), o katerih je slišala (189–98). 
Helena se sedaj zazre še v prihodnost: zaradi njegovega odhoda, ki bo na-
stopil vsak hip, zveza med njima ni mogoča, kajti ljubezen bo minila kot piš 
vetra, slab glas pa se bo razširil po vsem svetu. Poleg tega jo bo spremljal tudi 
kasneje, saj bo Parisu vsak prihod neznanca vzbudil sum na nezvestobo (199–
220). V naslednjih verzih Helena opisuje dragocenosti, ki jih bo deležna v Tro-
ji, a še vedno ni povsem odločena za beg. Boji se namreč, da bo kakor pred 
njo Medeja tudi ona ostala sama in brez pomoči (221–34). Poleg tega ji strah 
vzbuja tudi prikazen bakle, ki je povezana s Parisovim rojstvom. Morda mu je 
res naklonjena Venera, toda bati se je treba premaganih boginj, ki bosta v voj-
ni na nasprotni strani; tudi Menelaj in Tindárej ne bosta mirno sprejela žalitve 
Keria_2021_2_FINAL.indd   184 3. 02. 2022   09:35:29
185Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
– vojna je torej neizogibna (235–50). Parisu ne bo pomagalo njegovo bahanje 
o telesni moči, saj je bolj kot za vojno primeren za ljubezen. Helena na tem 
mestu še enkrat poudari, da bi njegovo ljubezen raje prepustila drugim de-
kletom oziroma bi se zanj odločila le, če bi jo strah povsem zapustil (251–60). 
Kljub temu v zaključku pisma Parisa poziva na pogovor v živo na samem, a bo 
moral na to priložnost še malo počakati (261–68). 
Ob branju Heleninega pisma dobi bralec občutek, da je veliko realnejša od 
Parisa, saj se za razliko od njega zaveda pretečih nevarnosti. Poskuša se odlo-
čati počasneje in veliko bolj premišljeno, tako pa ustvarja vtis, da se ni odločila 
lahkomiselno in da odločitev nikdar ni povsem dokončna. Morda je to le prvo 
v seriji pisem, ki si jih bosta izmenjala in v katerih bo moral Paris še marsikaj 
obljubiti.124 Prav v tem njenem šarmu in preprostosti vidi Bebergal problem za 
komentatorje, saj v nasprotju s Parisom ni pretirano zgovorna, ni ji potrebno 
izpostavljati lastne pomembnosti in osvajati, ravno nasprotno: večino njenega 
pisma predstavljajo odgovori na Parisove argumente.125 
Helenino pismo Parisu odstopa od drugih tudi po tem, da ima Helena v pri-
merjavi z drugimi junakinjami še eno veliko prednost. Vse dosedanje ženske so 
bile namreč ujetnice v lastni zgodbi in deloma odvisne od literarnih upodobitev 
pred Ovidijem: Medeja je obsojena na umor lastnih otrok, Penelopa lahko le po-
trpežljivo čaka na Odisejevo vrnitev, Ojnona mora vselej z grenkobo opisovati, 
kako je bila zapuščena, da bo kasneje Parisu odrekla pomoč, še sam Paris mora 
ohranjati vlogo poženščenega ljubimca – vsi so »zavezani likom svojih preteklih 
življenj v literaturi«, Helenina usoda pa se šele odvija pred bralčevimi očmi in 
tudi po zaključnih vrsticah pisma ni povsem dokončna. »Medtem ko bralec ve, 
da je Helena ujetnica lastne usode, pa se sama tega vendarle ne zaveda«.126
Helena ima namreč dve poti, dve različni usodi: pri Homerju je upodo-
bljena kot egoistična ženska brez sramu, ki je povzročila trojansko vojno (kot 
tako jo v svojem pismu predstavi tudi Ojnona), Evripid pa v istoimenski drami 
povzame drugo različico zgodbe, po kateri je s Parisom odšel privid, ki ga je 
ustvarila Afrodita, medtem ko je resnična Helena v Egiptu krepostno čakala 
na moževo vrnitev iz vojne. »Mit in literatura sta Heleno odela v številne pre-
obleke: bila je zlobna, naivna, in moralno protislovna; bila je celo nedolžna 
žrtev … Helenina narava se vselej spreminja, je ontološko nestabilna, vedno 
drugod,« je v svoji analizi zapisal White. Zanj je Ovidijeva Helena tako pred-
vsem manipulatorka, »izšolana v umetnosti ljubezni, saj je odločena uporabiti 
vsakršno retorično sredstvo v svoj prid.«127 Meagher ga je še dopolnil: »Helena 
je boginja, kraljica, spletkarka, čarovnica, vidka, grešna koza, nagrada, 
124 Tako Bebergal, A Student’s Commentary, 229.
125 Ibid., 227–8.
126 Ibid., 230.
127 Paul White, Renaissance Postscripts: Responding to Ovid‘s Heroides in Sixteenth-Century Fran-
ce (Columbus: Ohio State University Press, 2009), 128.
Keria_2021_2_FINAL.indd   185 3. 02. 2022   09:35:29
186 Polonca Zupančič
prekletstvo, zvesta žena, kurba, tkalka preproge in usod, prikazen, zapeljivka, 
žrtev, obljuba blaženosti in zagotovilo pogube:« za Afroditino hčer ne velja 
zgolj zaradi svoje lepote, ampak tudi zaradi veščine zapeljevanja.128 
Bebergal je ta razmišljanja nadgradil s tezo, da je Helena zaradi svoje mno-
goplastnosti morda edini lik v Junakinjah, ki ima izbiro glede svoje usode129 – 
Ovidij ima pri razvijanju svojega lika precejšnjo svobodo, saj lahko izbira med 
Homerjevo ali Evripidovo verzijo oziroma katerokoli vmesno različico. Proti-
slovje med njima je nastopilo, ker je po antičnih standardih žensko vrlino tvo-
rila tako »zunanja lepota, se pravi moč, da privlači moške, kot tudi krepostnost, 
moč, da se moškim upre.«130 Helena ne samo da preživi svojo zgodbo, ampak 
celo doživi uspeh. Najbližji zgled ji je Penelopa, zvesta žena in glavni lik prvega 
pisma enojnih Junakinj, kar morda ni naključje: mogoče je Ovidij s tem želel 
doseči, da bi bralec v Heleni videl drugo Penelopo oziroma neko novo verzijo 
Helene, saj zaradi številnih variacij svoje zgodbe lahko postane, karkoli (Ovidij) 
želi.131 Helenin mit je tako nenavaden z večih vidikov, »njena sposobnost, da 
preživi lastno zgodbo, pa je morda še en dokaz več za njeno božansko naravo«.132
Paris, če dano bilo bi ne brati tegá, kar sem brala, 
    bi ohranila ugled žene, poštene kot prej.133
Zdaj pa, ko moje oči je oskrunilo tvoje pisanje,
    slave nobene ni v tem, da ti ne pišem nazaj!
Tujec, ti drznil si si onečastiti sveto gostinsko 
    pravo in s tem ogrozil vdanost zakonske žené!
Mar ti zato je špartanska134 obala nudila zavetje  5
    v svojem pristanu, ko vas veter po morju je gnal? 
Vendar pa tebi, čeprav si prihajal iz drugega ljudstva, 
    naša kraljevska posest nikdar zaprla ni vrat – 
mar le zato, da bi s takšno krivico uslugo poplačal?
    Ti, ki si vstopal – si bil gost ali tekmec tedaj?135  10
Niti malenkost ne dvomim, da moja pritožba po tvojem
    mnenju za kmečko velja, a je umestna povsem.
Naj za kmetico veljam, da le si spodobnost ohranim,136 
128 Robert E. Meagher, The Meaning of Helen: In Search of an Ancient Icon (Bolchazy-Carducci, 
2002), 23–4. 
129 Bebergal, A Student’s Commentary, 225.
130 Elisabeth Belfiore, »Ovid’s Encomium of Helen«, CJ 76 (1981): 136–48, tu 136.
131 Tako Bebergal, A Student’s Commentary, 226–7.
132 Deborah Lyons, Gender and Immortality: Heroines in Ancient Greek Myth and Cult (Princeton 
University Press, 1996), 41.
133 Prva dva verza nekatere izdaje izpuščajo. 
134 Db. »Tájnarska«. 
135 Zanimivo je, da je izmed junakinj Helena skorajda edina, ki svoje pismo začne s tako jeznim 
tonom in obtožbami.
136 Db. »da ne pozabim na spodobnost oz. občutek za sram.« 
Keria_2021_2_FINAL.indd   186 3. 02. 2022   09:35:29
187Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
    da moj življenjski potek teče brez zdrsa naprej.
Kajti čeprav ne igram nejevolje na svojem obrazu,  15 
    niti ne mrščim grdo teh obrvi, ko sedim,
sloves je vendar brezhiben, do zdaj sem živela137 brez kakšne 
    kazni, prešuštnik noben ni se z menoj pobahal. 
Toliko bolj občudujem to tvojo odločnost v nameri:
    kaj ti je dalo obet, da boš kdaj ležal z menoj?138  20
Res me nekoč je odpeljal junaški Neptunov potomec139 –
    mar si zaslužim, da zdaj v drugo ugrabiš me ti?!
Če bi bila zapeljana, bi krivdo v celoti priznala, 
    ker pa sem žrtev tatu, rekla lahko sem zgolj »ne«.
Vendar zločinsko dejanje ni dalo želene koristi,140  25
    šla sem brez praske domov, ranjena le od strahu. 
Nekaj poljubov je resda predrznež ukradel med bojem,
    razen teh nima prav nič, kar bi od mene dobil, 
ti pa tako si nizkoten, da to ti ne bí zadostilo.
    Bolje stori naj kak bog! Oni ti res ni enak:141  30
vrnil me je še nedolžno in zmernost je zmanjšala krivdo, 
    vidi se, da ga je sram svojih mladostnih dejanj.142 
Mar se zato je Tezej pokesal, da mu Paris sledil bi, 
    da bi se moje ime vleklo po ustih ljudi?
Vendar se nič ne jezim (le kdo se srdi na ljubimca?),143  35
    če le ne hliniš strasti, ki jo izrekaš ves čas …
Dvome imam tudi v to – ne, ker mi zaupanja manjka 
    ali ker lasten obraz ne bi bil dobro poznan, 
pač pa, ker ta lahkovernost navadno škoduje dekletom;144
137 Db. »sem se igrala«. Helena trdi, da je do sedaj živela častno, čeprav njena pripoved o Tezejevi 
ugrabitvi govori proti temu. Tudi latinski glagol ludere ima erotični podton. 
138 Retorično vprašanje, saj Paris v svojem pismu jasno zapiše, da je bila to Venera (glej Her. 16.20).
139 Tj. Tezej. Bebergal izpostavlja, da Helena ugrabitve ne opisuje detajljno: morda zato, ker je bra-
lec o zgodbi do sedaj slišal že dvakrat ali pa ker je morda ne bi prikazalo v pozitivni luči (A 
Student’s Commentary, 237–8). 
140 Helena zanika namige, da je spala s Tezejem. Obstaja sicer manj znana različica zgodbe (nanjo 
opozarja Lyons, Gender and Immortality, 111), po kateri se je iz zveze med Heleno in Tezejem 
rodila hčerka Ifigenija (njeno ime pomeni »rojena iz nasilja«), ki jo je Helena nato dala v vzgojo 
sestri Klitajmnesti. To Ifigenijo naj bi potem žrtvovali z namenom, da bi znova zapihal veter, 
ki bi Grke ponesel v Trojo, da bi si izbojevali nazaj ugrabljeno Heleno. Če je Ovidij poznal to 
različico, potem njegova Helena zavestno laže, ironija njenih besed pa je še bolj očitna. 
141 Medtem ko se je Paris v svojem pismu primerjal s Tezejem, saj sta oba ugrabila Heleno (glej Her. 
16.149 isl.), pa ona sedaj to podobnost zanika. 
142 Michalopoulos (Ovid’s Heroides, ad loc.) opozarja, da je bil Tezej ob ugrabitvi star 50 let, torej 
nikakor ni bil več mladenič – Helena oziroma Ovidij sta ta detajl zavestno opustila, da bi pod-
krepila svoj argument.
143 Zanimiva je omemba Parisa kot ljubimca, medtem ko ga je še malo prej oklicala za zločinca. 
144 Verjetno ima Helena v mislih druge junakinje, kot sta npr. Medeja in Didona, ki sta prav tako 
zaupali tujim možem in prav zaradi tega propadli (tako Laurel Fulkerson, The Ovidian Heroine 
as Author, Cambridge University Press, 2005, ad loc.). 
Keria_2021_2_FINAL.indd   187 3. 02. 2022   09:35:29
188 Polonca Zupančič
    vašim145 besedam baje sploh ni zaupati moč.  40
Mnoge grešijo, le redko je žena krepostna, pa vendar – 
    kdo bi preprečil, da k njim146 moje ime bi prištel?
Ker se ti zdi moja mati prikladen primer, zdaj verjameš, 
    da me upogneš lahko, kakor njen zgled govori.
Toda bila je pomota: saj lažna podoba ljubimca  45
    mater zavedla je, bog bil je s peresi prekrit.
Če pa bi jaz pogrešila, tajiti prav nič ne bi mogla, 
    zmota nobena ne bi skrila mi lasten zločin. 
Lepa pomota za njo! Pobudnik je krivdo ji zmanjšal.147 
    Kdo bi bil Jupiter moj? S kom naj brez krivde grešim?148  50
Z rodom bahaš se, s pradedi, zatem še s kraljevim nazivom,
    naše kraljestvo ima slavne rodbine dovolj:
naj zamolčim, da je Jupiter tastov praded, da je slaven 
    Pelops bil, Tántalov sin,149 z njim cel Tindárejev rod?
Leda mi daje za starša Jupitra v liku laboda,  55
    ptico varljivo gladi, stiska naivno v objem.
Pojdi sedaj in razglašaj o daljnih začetkih rodbine
    Frigije, ki ji je ded Priam in Laomedónt.150 
Njiju spoštujem, a tisti, s katerim se najbolj ponašaš, 
    peti po vrsti – je bil prvi iz tega151 rodu.  60
Res je, priznam, da so žezla te tvoje dežele mogočna,
    vendar pa mislim, da tu niso nič manjša od njih.
Naše ozemlje morda res ne zmaga v bogastvu, številu
    mož, a je tvoja posest vsa nerazvita doslej.
145 Verjetno ni mišljen zgolj Paris; Helena govori splošno o vseh moških ali pa ima v mislih prav 
Trojance, ki so v antiki veljali za lažnive (Bebergal, A Student’s Commentary, 241–2).
146 Db. »redkim«, tj. h krepostnim, čeprav se bo Helena v nadaljevanju zgodbe ironično uvrstila 
med prešuštne.
147 Ledina krivda je manjša, ker je bila prevarana oziroma ni smela zavrniti želje božanstva, v tem 
primeru kar vrhovnega boga. S tem Helena zavrne Parisov argument, da je prešuštvo v njeni 
krvi (prim. Her. 16.291–4), posledično pa potrdi, da bi bila krivda v celoti njena, če se odloči 
pobegniti z njim. Obstaja sicer različica zgodbe, po kateri je Afrodita Heleno zamenjala s privi-
dom, medtem ko je resnična Helena ostala v Šparti in torej ni zagrešila zločina.
148 Db. »s kom naj bom srečna v grehu«.
149 Db. »Tantalid«. Pelops je Menelajev praded; čeprav je bil Tantal znan po svojih zločinih, je bil 
kljub temu uglednega rodu. Omenja ga tudi Paris (glej Her. 16.211 isl.)
150 Laomedónt je v grški mitologiji trojanski kralj, Priamov oče. Znan je bil po tem, da je rad pre-
lomil dano besedo: ko sta mu Apolon in Neptun (grški Pozejdon) pomagala zgraditi trojansko 
obzidje, jima ni hotel izplačati obljubljene nagrade. Zato sta v mesto poslala pošast, ki je žrla 
ljudi in živali; po prerokbi bi se pošasti znebili le, če bi kralj žrtvoval svojo hčer Hezíono. Takrat 
je prišel v Trojo Herkul in kralju obljubil, da bo ubil pošast v zameno za božanske konje, a je La-
omedónt znova prelomil obljubo. Herkul je zato napadel Trojo, ubil Laomedónta in vse njegove 
otroke razen Priama in Hezíone.
151 Tj. Heleninega. Gre za Jupitra, ki je v Parisovem rodu navadno na sedmem mestu – Paris, 
Priam, Laomedónt, Ilos, Tros, Erihtonij, Dardan, Jupiter. Ovidij je število pet verjetno uporabil 
zaradi metričnih razlogov, poleg tega pa je samo število manj pomembno, saj je poudarek na 
božanski liniji (tako E. J. Kenney, »Notes on Ovid: III, Corrections and Interpretations in the 
Heroides«, v: Harvard Studies in Classical Philology 74 (1970): 169–85).
Keria_2021_2_FINAL.indd   188 3. 02. 2022   09:35:29
189Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
Tvoje razkošno pisanje obljublja mi take darove,  65
    da bi ganili celo same boginje lahko.
Toda če res bi hotela prestópiti meje kreposti,
    sam bi bil boljši povod, da kdaj v prihodnje grešim. 
Ali za vedno ohranim si sloves brez vsake pregrehe
    ali pa tebi sledim, prej kot množini darov.  70
Nanje ne gledam z odporom, saj kadar jim njihov imetnik
    večji pomen podeli, dar je še lažje sprejet.
Mnogo velja, da me ljubiš, da vzrok sem vseh tvojih podvigov, 
    da te pripeljal je up preko teh širnih vodá.152
Kar zdaj počneš, nespodobnež, ko mizo postavljajo semkaj –153  75
    prav vse opazim, čeprav hlinim, da tega ne vem –, 
ko name zreš z izzivalnim lesketom v očeh, ti šaljivec, 
    ki ga le komaj vzdržim, kadar uperiš pogled.154 
Enkrat zavzdihneš, a drugič pograbiš kozarec, ki meni 
    najbolj je blizu, in tam piješ, kjer pila sem jaz.  80
Kolikokrat sem zaznala prikrite migljaje na prstih, 
    kolikokrat obrvi dale so tihi namig!
Večkrat sem v strahu bila, da ne bi soprog moj155 jih videl, 
    kadar jih nisi dovolj skril, sem zardela v obraz.
Večkrat sem zašepetala in skoraj neslišno si rekla:156  85 
    »Nič ga ni sram!« in zares misel ni lažna bila.
Dalje sem brala na robu te mize157 pod svojim imenom: 
    »ljubim« zapisal si tja, vino imel za pero, 
vendar pogled moj je rekel, da tebi ne morem verjeti, 
    jojme, saj zdaj tudi jaz znam govoriti kot ti!  90
Če bi imela namen, da grešim, bi me zlahka upognil
    s takšnim laskanjem, prevzel s tem bi mi moje srce. 
Dalje priznam, da je tvoja lepota izjemna, verjetno 
    vsako dekle si želi, da bi jo stisnil v objem,
152 Bebergal na tem mestu opozarja, da Helena očitno uživa v tem, da se moški trudijo zanjo: Tezej 
jo je moral ugrabiti, Menelaj je tekmoval za njeno roko s številnimi snubci, sedaj pa se še Paris 
trudi, da bi si jo pridobil (A Student’s Commentary, 248).
153 V verzih 75–90 Helena poda svojo različico tega, kar se je dogajalo pri večerjah (prim. Her. 
16.217 isl.). Prizor je nekoliko anahronističen, saj opisuje tipično rimsko večerjo. V obeh pismih 
se opisani prizor odvija pred Menelajevim odhodom iz Šparte.
154 Ni jasno, ali Helena odmakne pogled zaradi sramu ali zato, da Paris ne bi opazil vzajemne 
strasti.
155 Michalopoulos opozarja, da Helena zavesto uporabi izraz za moža (latinsko vir): morda zato, 
ker ga tako kot Paris prezira in se izogiba njegovemu imenu, verjetneje pa zato, da bi Parisa (in 
s tem sebe) opozorila, da je še vedno poročena (Ovid’s Heroides, ad loc.).
156 Helena je morala paziti, da je Menelaj ne bi slišal. Če bi bila zares krepostna, bi verjetno pove-
dala možu o Parisovem obnašanju in mu ne bi vračala znamenj.
157 V Ovidijevem času so bile popularne okrogle mizice, ki so jih oblikovali iz drevesnega debla. 
Podoba je anahronistična (Michalopoulos, Ovid’s Heroides, ad loc.). Bebergal omenja podob-
nost z Ojnoninim pismom: kakor je v preteklosti vrezal njeno ime v lubje (glej Her. 5.21 isl.), 
tako sedaj vrisuje na mizo (A Student’s Commentary, 251).
Keria_2021_2_FINAL.indd   189 3. 02. 2022   09:35:30
190 Polonca Zupančič
naj raje kakšna od njih to srečo brez greha uživa,  95
    kakor da mojo krepost strast do neznanca zatre.
Naj te moj zgled nauči, kako brez deklet preživeti,
    kajti vrlina je v tem, da se vzdržiš od želja.158 
Koliko, meniš, je mladih, ki isto kot ti si želijo?
    Kdo ve, je Paris zares sam, ki imel bi oči?159  100
Nič bolj ne vidiš kot drugi, pa vendar še bolj si prenagljen,
    nimaš poguma nič več – le brezobrazen si bolj.160
Če bi hotela, da prideš na urnem ladjevju, bilo bi, 
    ko je šlo tisoče mož mojo nedolžnost iskat.161
Če bi takrat te uzrla, pred tisoči ti bi prednjačil,  105
    to odločitev bi sam mož mi prav rad oprostil. 
Pozno prihajaš k radóstim, ki drugi jih zdaj poseduje,
    v upanju si zakasníl, kar si želiš, drug ima. 
Sicer želela postati bi tvoja trojanska nevesta,
    vendar me ni Menelaj vso nejevoljno dobil.  110
Nehaj trpinčiti mehko srce mi s pisanjem,162 te prosim,
    meni, če ljubiš me res, kot govoriš, ne škoduj!
Pusti mi žreb obdržati, ki meni ga daje usoda, 
    podlih želja ne imej, skruni nikar mi sramu.163
Venera to je sklenila, na Idino strmo pobočje  115 
    tri so boginje z neba gole164 do tebe prišle. 
Ena dajala oblast je, a druga vso slavo v vojni, 
    tretja je rekla: »Postal Helenin165 mož boš nekoč.« 
Komaj verjamem lahko, da so bitja božanska prav tebi
    svojo lepoto in mik dala v presojo takrat.166  120
Tudi če to je resnica, nedvomno je drugi del lažen – 
158 Db. »dobrin, ki so ti povšeči«.
159 Helena vidi Parisa zgolj kot še enega v vrsti, ki jo želi osvojiti. Bebergal (A Student’s Commen-
tary, 253–4) se zato sprašuje, zakaj mu sploh odgovarja: je Paris vendarle nekaj posebnega? Je 
morda le prvi, ki ji je napisal pismo oziroma prvi, ki ji piše v odsotnosti moža? 
160 Latinski izraz os označuje fizični obraz oziroma lepoto, pa tudi moralno (ne)oporečnost. Ironija 
je seveda v tem, da ima Paris zunanje lepote v izobilju, moralne pa očitno ne.
161 Ko se je razvedelo o njeni lepoti, so Heleno zasnubili najuglednejši grški junaki, zato je Tindárej 
po Odisejevem nasvetu pred odločitvijo snubce svečano zaprisegel, da bodo v nevarnosti brani-
li Heleno in njenega bodočega izbranca. Helena seveda pretirava v številu mož; Michalopoulos, 
(Ovid’s Heroides, ad loc.), meni, da jih je bilo največ 99, s tem pa si Helena dviga vrednost.
162 Db. »z besedami«.
163 Verz nakazuje, da Helena sprejema svojo vlogo, ki ji je pripadla po Parisovi sodbi, čeprav ga 
hkrati prosi, naj opusti svoje namere.
164 Tega detajla Paris v svojem pismu ne omeni. Morda je Helena to dodala, da bi mu pokazala, 
da ve več, kot si on misli – navsezadnje jo je Paris prikazal kot kmečko (tako Michalopoulos, 
Ovid’s Heroides, ad loc.).
165 Db. »mož Tindaride« tj. potomke Tindáreja. Zanimivo je, da Helena pri lastnem opisu uporabi 
patronim: morda želi s tem smešiti Parisovo nagnjenje do navajanja rodu ali pa poudariti, da je 
zgolj predmet v rokah bogov (Bebergal, A Student’s Commentary, 258). 
166 Paris sodbo v svojem pismu opiše podrobneje (Her. 16.61–88).
Keria_2021_2_FINAL.indd   190 3. 02. 2022   09:35:30
191Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
    ko mi trdiš, da sem jaz sodbi nagrada bila.
Nisem tako domišljava o svoji telesni podobi, 
    da bi trdila, naj v dar167 sama boginja me da,
pač pa zadošča, da ljudstvo s pogledi priznava lepoto,  125
    hvala čezmerna bi le Veneri vžgala zavist.
Toda prav nič ne zanikam, še všeč mi je takšna pohvala,
    kajti zakaj bi moj glas želje srca168 zatajíl? 
Ti pa nikar se ne jezi zato, ker ti stežka zaupam,
    pozno zvestoba prispe, kadar za resno gre stvar.  130
Najprej budi zadovoljstvo, da Veneri všečna bila sem,
    dalje, da tebi se zdim glavna nagrada od vseh,
ker nisi prednosti dal vsem častnim darovom Junone,169 
    Pálade ne, ko odkril170 Helenin čar si in mik. 
Torej enako veljam ti kot moč in ugledno kraljestvo?  135
    Vsa iz železa naj bom, če te171 ne ljubim zares.
Nisem železna, verjemi, pa vendar zavračam ljubiti 
    tega, za kogar lahko komaj trdim, da bo moj. 
Kaj mi koristi z ukrivljenim plugom orati obmorsko 
    zemljo v upu na cilj, ki ga odreka sam kraj?172  140
Nimam izkušenj pri kraji ljubezni in nisem še nikdar
    prej izigrala moža – jamstvo bogovi so vsi! 
Tudi sedaj, ko predajam besede molčeči pisavi, 
    pismu nalagam povsem novo nalogo kot prej.
Srečni, kdor vešči so v takih dejanjih! A jaz sem nevedna,  145
    menim, da grešne poti terjajo velik napor.173
Strah bremeni me sedaj in zmedena mislim, da vsakdo
    spremlja z očmi moj obraz, vame usmerja pogled. 
Moje mišljenje ni zmotno: saj slišala ljudske sem čenče, 
    dalje je Ájtra174 o tem rekla kar nekaj besed.  150
Bolje bilo bi, da hliniš, razen če raje bi nehal.
167 Db. »največji dar«. Čeprav je v prejšnjih verzih priznala, da se zaveda lastne lepote, jo sedaj vsaj 
na videz podcenjuje. Morda je to trik, da bi dobila še več komplimentov in prisilila Parisa, da jo 
občuduje še bolj? 
168 Db. »uma, pameti«. Komentatorji so v tem verzu predlagali več popravkov, E. J. Kenney ga je želel 
celo izločiti, toda Bebergal meni, da je vendarle pristen, saj je ironija prav v tem, da Helena sedaj 
pokaže svojo samovšečnost, ki se ji je še ravnokar želela izogniti (A Student’s Commentary, 260).
169 Prim. Her. 16.165. Helena uporabi podobno formulacijo kot Paris – morda želi dati vtis, da je 
pozorno prebrala njegovo pismo? (tako Bebergal, A Student’s Commentary, 261).
170 Db. »si zaslišal o ...«
171 Db. »te tvoje prsi«.
172 Prim. Kasandrino prerokbo, kjer prav tako uporabi podobo iz poljedelstva (Her. 5.113–20).
173 Navadno je pot kreposti veljala za težavno. Morda želi Helena namigniti, da bo njena zveza s 
Parisom prinesla vsem drugim veliko trpljenje.
174 V svojem pismu Paris omeni, da se je za pomoč obrnil na Ájtro, Tezejevo mater in Heleni-
no služabnico, a ga je ta zavrnila (prim. Her. 16.259–62). Bebergal opozarja, da imajo govorice 
psihološki učinek na Heleno: če jo že obsojajo zločina, ni več ovir, da ne bi res grešila. Besede 
drugih uporabi kot izgovor za svoje odločitve (A Student’s Commentary, 264).
Keria_2021_2_FINAL.indd   191 3. 02. 2022   09:35:30
192 Polonca Zupančič
    Toda zakaj bi končal? Saj se pretvarjaš lahko.175
Skrito igraj se naprej! Čeprav mi največja ni dana, 
    mnogo svobode imam, ker je odšel Menelaj.176 
Daleč od doma je šel, zadeva ni mogla čakati,  155
    silen in tehten je bil vzrok te nenadne poti – 
ali pa zgolj se je zdelo … in ko je okleval z odhodom, 
    rekla sem: »Glej, da čimprej vrneš se k meni nazaj!« 
Vzhičen zaradi odziva mi dal je poljube in rekel: 
    »Skrbi za delo in dom in za Trojanca v gosteh.«177  160
Komaj sem se zadržala, skušala smeh sem krotiti,
    rekla lahko sem le to, da bom storila tako.178
Jadra razpel je ugodnim vetrovom, zaplul je na Kreto179 
    – vendar ne misli, da vse ti bo mogoče zato. 
Res je, da mož je odsoten, a vendar od tam me varuje,  165
    mar res ne veš, da ima kralj daljnosežne roké?
Večkrat je v breme lepota: a kolikor vztrajneje hvališ 
    mojo lepoto, tem bolj mož se umestno boji. 
Slava, ki me radosti, trenutno celo mi škoduje,
    bolje bilo bi, če ta govor predala bi njej.     170
Nič se ne čudi, da stran je, da mene je s tabo zapustil,
    saj je zaupal povsem v dober značaj in ugled.180
Moje obličje plaši ga, pa vendar ugledu zaupa, 
    čednost mu varnost budi, moja lepota pa strah.
Naj ne pustim, da gre mimo ta dana priložnost, naročaš,  175 
    naj izkoristim v svoj prid, da je naiven moj mož.181
Rada bi, a se bojim in nisem dokončno sprejela 
    te odločitve, srce stalno zapada v dvom. 
Mož je odsoten, a ti mi ležiš osamel, brez soproge,
    mene prevzel je tvoj mik, tebe vzajemno pa moj.  180
Dolge noči so in že naju združil je skupen pogovor.
    Jojme, kako očarljiv glas ti je, skupen je dom ...
Naj me pobere, če vse te stvari ne privabljajo greha, 
175 Njena argumentacija vedno bolj slabi: krožno sklepanje morda kaže, da ji je zmanjkalo boljših 
argumentov, s katerimi bi zavrnila Parisa (Bebergal, A Student’s Commentary, 265).
176 Db. »ker je odsoten«. Omemba »igre« ima erotičen podton. 
177 Za Parisov opis dogodkov prim. Her. 16.299–304.
178 Čeprav Helena sprva daje vtis, da želi ostati spodobna žena, njen smeh razkriva, da je morda 
že načrtovala afero s Parisom. Zanimivo, da ji Menelaj tako zelo zaupa, čeprav ve za Tezejevo 
ugrabitev – morda pa je Helena le tako dobra v zavajanju, da je Menelaja prepričala, naj ji pov-
sem verjame (Bebergal, A Student’s Commentary, 267).
179 Ironično, da se je Menelaj namenil prav tja, kajti Krečani so v antiki veljali za lažnivce. Poleg 
tega morda ni zanemarljivo, da se namenja na kraj, kjer je bil tudi Tezej – zadnji moški, ki je 
poskusil ugrabiti Heleno (na to opozori Michalopoulos, Ovid’s Heroides, ad loc.). 
180 Db. »način življenja«.
181 Prim. Her. 16.299 isl., kjer Paris namiguje, da je Menelaj odšel z namenom, da bi ljubimcema dal 
prosto pot.
Keria_2021_2_FINAL.indd   192 3. 02. 2022   09:35:30
193Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
    vendar nekakšen preplah iti naprej ne pusti.
Raje me častno prisili v to, kar nečastno svetuješ!182  185
    S silo edino lahko kmečkost bi meni izbil,
včasih krivica celo koristi vsem tem, ki trpijo.
    s tem me prisiliš, da bom srečna nedvomno s teboj. 
Dokler ljubezen je mlada,183 se raje bojujva z občutjem!
    Plamen, nedavno razvnet, kaplja vodé pogasi.184  190
Čustvo do tujcev sploh ni zanesljivo – saj tava kot oni, 
    v hipu, ko upaš, da nič trdnejše ni, ti zbeži.
Priča Hipsípila je,185 priča je Minosa hčerka,186 
    vsaka tožila je, ker zakon187 njun ni bil priznan. 
Tudi za tebe, nezvestež, so rekli, da nekdaj si pustil  195 
    svojo Ojnono, ki jo ljubil menda si več let.
Tega še sam ne zanikaš – z največjo skrbjo sem o tebi
    dala preveriti vse, kar govoré, če ne veš. 188 
Dalje ni možno, da trden v ljubezni ostaneš, četudi 
    to si želiš, saj vsak čas Frigijci jadra razpno.  200
Vtem ko z menoj govoriš, se želeni večer že pripravlja, 
    tukaj je veter, ki te kmalu bo peljal domov.
V sredi med plovbo za sabo pustil boš nedavne radosti, 
    hitro bo z vetrom odšla tudi ljubezenska strast.
Naj ti sledim, kot svetuješ, da končno uzrem ta preslavni  205 
    Pergamon, kjer bo silak Laomedónt moj pratast?
Res ne preziram razglasov krilate klevete do mere, 
    da napolnila bi vso zemljo z žaljivo vestjo. 
Kaj govorila o meni bo Šparta, kaj cela Ahaja,
    ljudstva v Aziji, kaj rekla bo Troja, tvoj dom?  210
Kaj si o meni bo mislil še Priam, njegova soproga,189
    vsi tvoji bratje zatem, z njimi dardanske žené?
Dalje, kako boš lahko mi zaupal, da zvesta ostanem, 
182 Prim. Ojnonino trditev, da se Helena rada pusti ugrabiti (Her. 5.131–2). »Z namigovanjem, da 
želi biti posiljena, Helena kaže, da svobodno soglaša z dejanjem. Torej ne moremo govoriti o 
pravem posilstvu« (tako Elisabeth Belfiore, »Ovid’s Encomium of Helen«, 142).
183 Db. »nova«.
184 Simbolika ognja je pomenljiva in že nakazuje požar v Troji. 
185 Hipsípila je v grški mitologiji hči Toanta, kralja Lemnosa. Ko se je Jazon zadrževal na otoku z 
Argonavti, se je zaljubila vanj in mu rodila dva sinova. 
186 Tj. Ariadna. Ko je na Kreto prišel Tezej, da bi ubil pošast Minotavra, se je Ariadna zaljubila vanj 
in mu dala klobčič niti, s katero si je pomagal na poti iz labirinta. Tezej jo je nato nameraval 
odpeljati s seboj v Atene, a jo je na poti zapustil na otoku Naksos. Tu se je pozneje z njo poročil 
bog Dioniz.
187 Db. »postelja, zveza«.
188 Sama sredstva, preko katerih se je dokopala do podatkov o njem, so pravzaprav zanemarlji-
va – nasprotno pa prav njeno raziskovanje dokazuje, da se Helena zanima zanj (Bebergal, A 
Student’s Commentary, 274). 
189 Tj. Hekuba.
Keria_2021_2_FINAL.indd   193 3. 02. 2022   09:35:30
194 Polonca Zupančič
    da me prestrašil ne bo zgled tvojih lastnih dejanj?
Vsakič ko kakšen neznanec prispel bo v trojanske pristane,  215
    zate takoj bo postal razlog za strah in skrbi.190
Kolikokrat mi boš v jezi očital, da jaz prešuštvujem,
    s tem pa pozabil, da moj s tvojim je vezan zločin – 
kmalu postal boš pobudnik in hkrati sodnik te kršitve…
    Prosim, naj zgrne se prej zemlja na ta moj obraz!  220
Res bom užila trojansko obilje in blaženost mesta,
    dar bo še bolj čudovit, kot mi obljubljaš sedaj.
Dali mi boste škrlatne in druge sijajne tančice, 
    od vse te teže zlata si premoženje dobim.191
Moje besede oprosti: precenil si svoje darove;  225
    nimam razlage, a res zemlja me tukaj drži.192
Kdo bi na frigijskem bregu mi nudil pomoč, če se ranim?
    Kje naj oporo dobim staršev in bratov obeh?193 
Jazon varljivi je nekdaj Medeji prav vse zagotóvil,
    a jo je vendar zatem iz svoje hiše nagnal.194  230
Ni več Ajéta bilo, da k njemu prišla bi zatrta,
    mame Idíje ne več, sestre Halkíope ne.195
Česa te vrste prav nič ne bojim se – kot ni se Medeja,196 
    večkrat prevara nam up lasten naiven obet.
Videl boš, da so vse ladje, ki zdaj jih prevrača na morju,  235
    šle iz pristana, ko tok morja pomirjen je bil.
Bakla me tudi plaši: saj dan pred porodom je tvoja
    mati sanjala, da se bakla krvava rodi.197 
Groženj prerokov se tudi bojim, saj baje so svarili, 
190 Helena opomni Parisa, da je njegov strah pred Heleninim ponovnim prešuštvom utemeljen in 
da v nasprotju z Menelajem nima prisege vseh mož, ki bi mu stali ob strani v vojni.
191 Trojanci so bili znani po njihovem znamenitem blagu in oblačilih. Poleg tega je bil škrlat izred-
no dragocen – pridobivali so ga namreč iz določene vrste morskih polžkov, celoten postopek 
pridobivanja barve pa je bil izredno dolgotrajen. Bebergal ugotavlja, da je pomenljivo, kako 
hitro se je Helena odvrnila od strah vzbujajočih misli k razmišljanju o vseh dragocenostih, ki jo 
čakajo v Troji – s tem se znova potrjuje njen pohlep (A Student’s Commentary, 278).
192 Helena se nenadoma zave, da jo je premamil pohlep, vendar ne najde več pravih razlogov, zakaj 
ne more pobegniti z njim. 
193 Ironija, saj bo z begom osramotila svojo družino – ta ji ne bo hotela pomagati. 
194 Db. »iz Ájzonove hiše.« Ájzon je bil Jazonov oče, omenjena hiša pa se je nahajala v Korintu. 
Helena omenja samo dejstvo, da je Jazon naposled nagnal Medejo, zamolči pa njene številne 
zločine, ki jih je zagrešila iz ljubezni do njega. Zanimivo je, da je bila Medeja azijskega porekla 
in se je odrekla vsemu za Grka, medtem ko je pri Heleni ravno obratno – zgodbi predstavljata 
nevarnosti, ki jih prinesejo vezi s tujci (Bebergal, A Student’s Commentary, 280).
195 Ajét je bil v grški mitologiji kolhidski kralj, sin boga Helija, lastnik zlatega runa, po katero so 
prišli Argonavti. Idíja je bila najmlajša hčerka Okeana in Ajétova žena, s katero je imel več ot-
rok, med njimi omenjeno Halkíopo. 
196 V obeh primerih je ljubezenska zveza vodila v uničenje in številne smrti, čeprav se v tem trenut-
ku Helena še ne zaveda razsežnosti svojih dejanj. 
197 Glede zgodbe o Parisovem rojstvu prim. Her. 16.43–8.
Keria_2021_2_FINAL.indd   194 3. 02. 2022   09:35:30
195Ovidij: Paris Heleni in Helena Parisu (Pisma junakinj 16 in 17)
    da bo uničil nekoč Trojo Pelazgov198 požar.  240
Tebi je resda naklonjena Venera,199 ker je slavila
    zmago, prejela kar dve mesti,200 ko bil si sodnik,
jaz pa nasprotno bojim se, če tvoja je zgodba resnična, 
    teh dveh boginj, ki sta brez zmage po sodbi odšli.201
Če ti sledim, bo nedvomno kaj kmalu v pripravi orožje,  245
    jojmene, najina strast šla bo čez mečevo pot!202
Ali je Hipodamêja, hči Átraksa,203 silila v divjo 
    vojno hajmónske204 može proti Kentavrom nekoč?205 
Mar res verjameš, da kdaj Menelaj, upravičeno jezen,
    s tem bo prenehal in z njim dvojčka, Tindárej zatem?  250
Silno bahaš se, o hrabrih dejanjih nenehno razpredaš,
    da ti še lasten obraz skrije besede laži.
Udi bi bolje ustrezali Veneri kakor pa Marsu, 
    naj se junaki boré, Paris, ti ljubi naprej!
Hektorju, ki ga slaviš, ukaži, naj tebe zastopa  255
    v boju, saj tvoj si talent drugi zasluži spopad.206
Sama užila bi ga, če bila bi modrejša in drzna,
    naj zdaj uživa v njem drugo razumno dekle! 
Če pa se kdaj spametujem in strah svoj naposled pozabim, 
    čas bo dosegel, da dam obotavljive roké.  260
Dajva, skrivaj govoriva na samem o tem, kar me prosiš,
198 S tem imenom so starogrški pisci imenovali prednike Grkov oziroma prvotne naseljence na 
področju Grčije.
199 Db. »Kiterida«.
200 Venerina zmaga je dvojna, ker je premagala dve boginji in hkrati prejela še naziv najlepše bogin-
je (tako Michalopoulos, Ovid’s Heroides, ad loc.). Latinski izraz tropaeum, »nagrada, zmaga«, se 
navadno uporablja v izrazito vojaškem kontekstu: za označevanje vojnega plena, ki ga razstavijo 
vsem na ogled: morda s tem Helena namiguje na prihajajoče spopade? 
201 Helenin strah je utemeljen, saj sta se Hera in Atena v trojanski vojni res bojevali na strani 
Grkov.
202 Paris je v svojem pismu nasprotno prepričan, da begu ne bo sledilo nič hudega (prim. Her. 
16.351–2).
203 Átraks je v grški mitologiji ustanovitelj istoimenskega mesta v antični Tesaliji. Hipodamêjo se 
pogosteje omenja kot hči Adrasta ali Butesa.
204 Tj. tesalske. Hajmonija je pesniški izraz za Tesalijo.
205 Gre za znamenito bitko med Lapiti in Kentavri: Lapiti so bili v grški mitologiji tesalsko pleme, 
ki mu je vladal kraj Pejrítoos. Ker Ares ni bil povabljen na njegovo poroko s Hipodamêjo, je 
med svate, med katerimi so bili tudi Kentavri, vnesel razdor. Eden izmed Kentavrov je tako opit 
poskušal posiliti nevesto, zato se je vnel spopad, v katerem so bili Kentavri naposled premagani 
in pregnani na Peloponez. Pejrítou je pomagal tudi atenski junak Tezej, s katerim ga je vezalo 
tesno prijateljstvo (med drugim sta skupaj ugrabila Heleno). Verjetno ni zanemarljivo tudi to, 
da je Pejrítoos poskusil ugrabiti Perzefono iz podzemlja in bil za to kaznovan tako, da je moral 
ostati za vedno v podzemlju – njegova zgodba morda služi kot opozorilo, da se ugrabitve navad-
no ne iztečejo najbolje (Bebergal, A Student’s Commentary, 284).
206 Hektorja v svojem pismu omenja tudi Ojnona (glej Her. 5.93), ko Parisu svetuje, naj se nanj obr-
ne po nasvet, medtem ko Helena naroča, naj ga brani pred nesrečo. Omemba Hektorja bralca 
spomni tudi na Ahila in njun slavni spopad: prav Ahil bo postal Helenin peti mož, s katerim se 
bo naposled poročila na Otokih blaženih po smrti.
Keria_2021_2_FINAL.indd   195 3. 02. 2022   09:35:30
196 Polonca Zupančič
    veva oba, kaj želiš, kaj imenuješ »klepet«.
Toda prenagljen se ženeš, saj žetev še ni dozorela, 
    tale zamuda morda dobro bo dela željam.
Toliko. S pismom, ki ve za vsebino teh skrivnih razmišljanj,  265
    tajni opravek končam, da si spočijem roké.207 
Drugo pa bova si rekla kar preko družabnic – Kliméne, 
    Ájtre, ki spremljata me, dajeta dober nasvet.208 
Polonca Zupančič
Škofijska gimnazija Vipava
polonca.etc@gmail.com
207 Db. »palec«.
208 Obe služabnici sta prej odrekli pomoč Parisu (prim. Her. 16.259), sedaj pa bosta očitno po-
srednici med ljubimcema in bosta Helenini zaveznici. Ni zanemarljivo, da je Ovidij uporabil 
latinski izraz socius, ki ima močan vojaški naboj (tj. zaveznik v vojni), uporablja pa se tudi pri 
sklepanju poslov (tj. partner) – morda še zadnji namig na vojno, ki bo sledila? (tako Bebergal, A 
Student’s Commentary, 288).
Keria_2021_2_FINAL.indd   196 3. 02. 2022   09:35:30