PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VI - ISSN 1580-0547 November 2005 • številka 9 Anketa Na naslovnici: Rok Luštrik Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. Se je prostor za novogradnje Tokrat smo vas v anketi spraševali, koliko bi še bilo primerno z novogradnjami pozidati Medvode. Naši sogovorniki očitno ne bi imeli nič proti, če bi v občini zraslo kakšno novo naselje, opozorili pa so tudi na druge stvari, ki bi jih po njihovem mnei\ju nujno morali urediti. Tine Lampič, Vaše: "Trenutno me najbolj zanima, kdaj bodo zgradili štiripasovnico do Šentvida. Če bi še lahko z novogradnjami pozidali Medvode? Seveda, zakaj pa ne? Še bi se našel prostor za kakšno naselje. Ne zdi se mi, da bi bile Medvode preveč v "betonu”, tako kot je na primer Split na Hrvaškem.” Vesna Kneževič, Verje: ”V Medvodah je nedvomno premalo stanovanj, zato ne bi imela nič proti, če bi jih kaj zgradili in jim malo spustili cene, saj so zelo draga. Ob Savi so še prosta polja in tam bi na primer lahko gradili. Pogrešam pa tudi mesta, kjer bi mladi lahko ustvarjali in se zabavali.” Marijan Zupančič, Spodnja Senica: ”V Medvodah je še dovolj prostora za novogradnje. Da le ne bi bilo več industrije, ker jo imamo že sedaj dovolj. Ob Savi bi lahko zraslo še kakšno naselje. Če pa bi se enkrat že lotili no- vogradenj, bi pa morali zgraditi še štiripasovnico in urediti, da bi mestni avtobusi pogosteje vozili in ne samo na vsake pol ure.” Ani Peternel, Vaše: "Lahko bi še kaj pozidali, vendar v centru mesta, saj se mi zdi bolje, da so naselja strnjena, pa še obdelovalnih površin v okoliških vaseh, ki jih je tako ali tako vedno manj, na ta način ne bi bilo treba krčiti. Nekaj bi morali ukreniti tudi s Partizanom, ki se dobesedno podira. Grozno.” Toni Skubic, Moše: "Medvode se mi ne zdijo preveč pozidane. Brez problema bi v naši občini lahko zraslo še kakšno naselje. Super bi bilo, če bi uredili tudi kakšen park s klopcami, kjer bi lahko preživljali prosti čas." Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič Zanimiv koledar domačih motivov Vzgojiteljica Nasta Kopač in učiteljica Mojca Belič - Zevnik i \ Podružnične šole Topol sta mentori-| | F ci projekta Koledar 2006, na katerem 1 j so zbrani motivi starih kozolcev, lon- \ i' cev, senikov, vodnjakov, pip. Osredo- P| \ i točili so se na črno-belo fotografijo . “ » I in na detajle. Pri tem jim je zelo po- magal fotograf Boris Primožič. Koledar so izdali ob 50. obletnici šole, ki so jo praznovali letos spomladi. Nekaj fotografij so poslali tudi na natečaj Mi urejamo krajino, ki ga je razpisalo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Prejeli so prvo nagrado v kategoriji posameznikov in tudi prvo nagrado kot skupina. Koledar je naprodaj v Turističnem biroju v Medvodah. S. K. Rešitev križanke gostilne Mihovec NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA Q NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Suzana P. Kovačič. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 9 je priloga 90. številke Gorenjskega glasa, 11. novembra 2005. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode 1. nagrado prejme MAJDA PIRC, Moše 27, 1216 Smlednik 2. nagrado prejme JANEZ ŽVAN, Vaše 24, 1215 Medvode 3. nagrado prejme MATEVŽ BARLE, Bar-letova c. 8, 1215 Medvode Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: GAŠPER MALNAR, Zg. Pirniče 78a, 1215 Medvode, ULA EINFAL, Zbilje 93, 1215 Medvode in MIHAEL GABER, Dol 12, 1215 Medvode Oglasi niča, pralmca in šivalnica Šengar > hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino vse storitve Šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Medvode, Blagovni center Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure Kranj, Koroška 47 tel.: 04/202 11 95 del. čas: pon. - pet.: 8. -12., 14. -18. ure sob.: 8. -12. ure Cesta Staneta Žagarja 2 (nasproti policije) tel.: 04/202 4160 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure I >u Z5 CD >M Q- Dober leasing za vaš dom. LB Leasing d.o.o. Ljubljana Poslovalnica Kranj Koroška cesta 2,4000 Kranj tel.: 04/236 04 39 NLB® Leasing 15| Prireditve KOLEDAR PRIREDITEV V MEDVODAH DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 12.11.2005 Gorenjska cesta 13, zadaj za Gostilno na Klancu, ob 9.00 uri OKRASEK IZ UKANIM PERL na vzorčni plošči bomo s perlami oblikovali sliko in jo nato polikali) Hobi mojster Prijave po tel.: 01/631 34 63 HOBI MOJSTER 13.11.2005 Zbirno mesto: Parkirišče pred BC Medvode. Odhod bo objavljen na TV Medvode. TRSTEU (643 m) Kras Lahka označena pot, Dornberk-Železna vrata-Stjenkova koča na Trstelju-Trstelj-Upa (3-4 ur hoje) Planinsko društvo Medvode g. Jože KRŠINAR 361 32 30 TURISTIČNI BIRO 361 43 46 17.11.2005 Kulturni dom Medvode, ob 8.30, 9.30 in 10.30 PAJEK SREČKO... KO IGRAČKE SPREGOVORIJJO Feniksbalet TURISTIČNI BIRO 361 43 46 18.11.2005 Osnovna šola Medvode, ob 19.00 uri LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA JAKOBA ALJAŽA KD Jakob Aljaž TURISTIČNI BIRO 361 43 46 18.11.2005 OTH Pirniče, ob 19.30 ABONMA OTH - komedija ŠOFERJI V POLITIKI KD Ivan Kavčič Ljutomer OTH Pirniče Info. in rezervacije vstopnic na tel.: 031 352 772 19.11.2005 OTH Pirniče, ob 17.00 uri OTEHAJČEK - mjuzikl GREMO NA VLAK Gledališče Unikat, Ljubljana OTH Pirniče Info. in rezervacije vstopnic na tel.: 031 352 772 19.11.2005 Gorenjska cesta 13, zadaj za Gostilno na Klancu ob 9.00 uri SVEČKA (z vlivanjem voska v modelčke, bomo izdelali svečko) Hobi mojster Prijave po tel.: 01/ 631 34 63 HOBI MOJSTER 26.11.2005 Gorenjska cesta 13, zadaj za Gostilno na Klancu, ob 9.00 uri ADVENTNI VENČEK (obroč iz stiropora bomo oblekli v agavino travo in ga okrasili) Hobi mojster Prijave po tel.: 01/631 34 63 HOBI MOJSTER Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode E-pošta: ti-biro@medvode.si Praznično povabilo V veselem decembru letos drugič pripravljamo prireditev, ki naj bi privabila krajane vseh generacij in pričarala pravljično praznično vzdušje in upanje k izpolnitvi drobnih in velikih želja, ki jih imamo ljudje zadnje čase res veliko. V ponedeljek, 6. decembra 2005, ob 17.00 uri se bo začela prireditev: SKUPAJ PRIŽGIMO PRAZNIČNE LUČI. Naš namen je prepletanje dogodkov na čarobno pravljični način: - Miklavžev sejem, na katerem bodo otroci in učenci osnovnih šol in vrtca prodajali svoja novoletna darila. - DREVO ŽELJA, ki bo vse do novega leta varovalo skrite želje, ki jih bodo mimoidoči v decembru simbolično obešali. - Dvigalo, ki bo otroke dvigalo do najvišjih vej, kamor bodo obesili svoje okraske in želje. - Ustvarjalni kotiček drobnih želja, kjer se bodo izdelovali okraski s skritimi željami za tiste, ki jih ne bodo prinesli seboj. Ustvarjalni kotiček bo vodila Barbara BALIŠ MARKOVIČ. - Igrica z naslovom SANJE NOVOLETNE NOČI, v izvedbi Mladinske dramske sekcije. - KUD-a Medvode. - Ob 18.00 uri se bo ugasnila vsa javna razsvetljava in župan bo simbolično prižgal praznične luči in lampijone na obeh mostovih, kar bo napovedal veličasten ognjemet v modri barvi, barvi Občine Medvode. - Krajši zabavni glasbeni program. - Obisk Miklavža. Kdaj brez zastojev do Ljubljane? Stanje na cestah, ki iz Medvod vodijo proti Ljubljani, je nevzdržno. Včeraj je bilo na to temo srečanje z ministrom za promet in za okolje in prostor. Medvode - Na občini Medvode so se pretekli mesec sestali predstavniki civilnih iniciativ in krajevnih skupnosti, ki jim nevzdržno stanje na cesti Jeprca - Medvode - Stanežiče - Šentvid ter na obvoznih cestah skozi Zbilje, Pirniče in Stanežiče, ki jih vozniki uporabljajo vse pogosteje, onemogoča normalno življenje. Bili so si enotni, da reševanje teh problemov poteka prepočasi in da je rešitev potrebno poiskati hitro. "Zahtevali smo, da se na sestanku dobimo z obema ministroma, Janezom Božičem za promet in Janezom Podobnikom za okolje in prostor. V primeru ignorance smo ju opozorili, da bomo z zaporami lokalnih cest in viranjem prometa na regionalni cesti v naj-olj kritičnih urah onemogočali promet proti in iz Ljubljane. Ministra se problema očitno zavedata, tako da sestanek bo, in sicer 10. novembra. Pričakujemo, da bomo seznanjeni s konkretnimi roki za začetek gradnje, "je pretekli teden povedal Franc Šetina iz Civilne iniciative za Zbiljsko jezero. Sestanek je bil torej včeraj, o zaključkih pa bomo pisali v naslednji številki. So pa lahko vozniki veseli novice, da je minister za okolje in prostor v UL RS 9. avgusta letos objavil program priprave državnega loka- cijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca -Stanežiče. V njem so navedene štiri variante. "Ta štiripasovna cesta bo za uporabnike najce-hejša in najkrajša pot proti Ljubljani in bo v celoti rešila dosedanje prometne težave. Še vedno vztrajamo, da je povezovalna cesta Jeprca -Povodje, katere si želijo Škofjeločani, popolnoma nepotrebna. V Loki jih vlečejo za nos. kako bodo po tej cesti hitro prišli v Ljubljano. Prvič je pot daljša, saj gre okoli Šmarne gore, drugič pa bo zanjo potrebno plačati še cestnino, ki je od Jeprce proti Stanežičam ne bo,” razlaga Šetina. Ta štiripasovnica naj bi se zgradila do leta 2010-2011, kar bi bilo po njegovem optimalno. Maja Bertoncelj Medvoškemu podžupanu ne verjamejo Aleksander Mrak zaenkrat ostaja podžupan občine Medvode. Na podlagi sklepa Ustavnega sodišča, občinski svet o njegovi razrešitvi še ne more odločati. Medvode - Aleksander Mrak (LDS) kot f X edini izmed svetnikov v mcdvoškem občinskem svetu (OS) Komisiji za preprečevanje korupcije ni predložil podatkov o svojem premoženjskem stanju. "Res je, mojih podatkov nimajo. Zakon je za njihovo oddajo določil rok. Po tem roku pa je vsakega, ki jih ni predložil, komisija dolžna opozoriti in postaviti dodatni rok, po preteku katerega pa so predvidene sankcije. Jaz tega opozorila nisem dobil,” pravi Aleksander Mrak. Da je zadeva še bolj nejasna, je svetnik Janez Barle (SDS) na zadnjo sejo OS prišel s fotokopijo povratnice, ki mu jo je posredovala tako imenovana Kosova komisija in na kateri je podpis Mrak, ki naj bi dokazoval, da je Aleksander Mrak opozorilo dobil. ”12. aprila je bil Aleksander Mrak od komisije pozvan, da naj podatke odda. Na povratnici je njegov podpis. Tako danes kot tudi že na prejšnji seji pa vse nas zavaja, da tega ni prejel, "je povedal Barle. Aleksander Mrak na to odgovarja: "Na povratnici ni mojega podpisa. Na ta dan sem bil na sejmu v Celju, torej me sploh ni bilo doma. Kje je to obvestilo, ne vem, v moje roke ni prišlo. Mi pa tega očitno nihče ne verjame, še v lastni stranki ne, saj so me prav tako pozvali, naj podatke oddam ali odstopim s funkcije občinskega svetnika." Jasna je tudi Komisija za preprečevanje korupcije, kije župana pozvala. da občinskemu svetu predlaga, da Mraka zaradi nespoštovanja določil zakona o preprečevanju korupcije takoj razreši vseh dolžnosti. Mrak kljub vsemu vztraja, da dopisa ni dobil in da s tem ni vedel za vsebino, ter tako ni kršil omenjenega zakona. "Da sem na seznamu, sem izvedel 23. avgusta iz medijev. Tisti teden sem bil ravno na morju in bil sem začuden,” dodaja Mrak, ki sedaj pravico išče na Ustavnem sodišču. "Zakon o preprečevanju korupcije naj bi bil tudi v neskladju z ustavo in o tem naj sedaj odloči Ustavno sodišče. Dejstvo je tudi, da ob začetku tega mandata zakona še ni bilo in naj bi bil za nas retroaktiven. Ko nastopiš mandat, bi moral vedeti, kaj so tvoje obveznosti,” dodaja Mrak. Pravi še, da Kosova komisija v njegovem primeru ni najbolje opravila svojega dela, ter da sedanji Zakon o preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet konec leta 2003, v času Ropove vlade, ni jasen. Daje zadeva resna, priča podatek, daje bila zadnja seja OS pri "točki Mrak” prekinjena in da je bila v primeru, da Mrak ne bo razrešen s funkcije podžupana, napovedana celo obstrukcija OS. Temu primerno hitro se je odzvalo Ustavno sodišče in izdalo sklep, da se do njegove končne odločitve izvrševanje člena, ki govori o tem, da mora OS začeti postopek za Mrakovo razrešitev, zadrži. Aleksander Mrak, svetnik v OS že od vsega začetka, pravi, da mu je ob vsem tem težko poslušati zmerjanje in žalitve na njegov račun. Upa, da mu bo komisija verjela, da podpis ni njegov, oziroma, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ni v skladu z ustavo. Njegov interes je, da kot podžupan zaključi ta mandat. Maja Bertoncelj Aleksander Mrak Ze štiri leta živijo na gradbišču Greta Cof: ”Če se bo investitor držal sprejetega lokacijskega načrta, bomo prebivalci Zbiljskega gaja zadovoljni. Ne bo pa to tisto, kar smo kupovali." Medvode - Prvi prebivalci so se v nove hiše v Zbiljskem gaju vselili decembra 2001, glavnina pa spomladi 2002. ”Ko smo kupovali, je bilo tu predvidenih 80 individualnih hiš. Od teh sojih precej spremenili v večstanovanjske, tako da je tukaj že sedaj veliko več gospodinjstev, kot jih je bilo predvidenih,” pravi Greta Cof, predstavnica tamkajšnjih prebivalcev. Vsi ti objekti so bili v večstanovanjske hiše spremenjeni brez ustreznih dovoljenj, potem, ko je Občinski svet (OS) občine Medvode konec oktobra sprejel nov lokacijski načrt za Zbiljski gaj pa temu ne bo več tako. Poleg legalizacije teh črnih gradenj, načrt v prvi fazi predvideva dokončanje prometne in komunalne energetske infrastrukture v delu, kjer so objekti že zgrajeni. Sledilo bo dokončanje objektov predvidenih z zazidalnim načrtom, šele nato pa novogradnja 16 stanovanjskih objektov, ki bodo za razliko od sedanjih zidani. Prebivalci bodo dobili vaški trg in otroško igrišče. Novi investitor je Gradis skupina G, ki so ga za dokončanje Zbiljskega gaja v oktobru 2003 izbrali v Abanki Vipi v soglasju s stečajno upraviteljico Meblesa IMS in stečajnim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča. Milan Puk-šič, član uprave Gradis skupina G, d.d., pravi: "Zbiljski gaj je za Gradis predvsem izziv, saj gre za podjetje z dolgo tradicijo. Ključni motiv za naš vstop v projekt Zbiljski Gaj je povrnitev zaupanja kupcev nepremičnin. Že v prvi polovici leta 2004 smo izpolnili pogodbene obveznosti do kupcev objektov, ki smo jih prevzeli v dokončanje.” Stanovalci so kupovali drugačen Zbiljski gaj Investitor je po načrtu najprej dolžan dokončati komunalno infrastrukturo in jo predati v last občine. To naj bi se po besedah Pukšiča zgodilo še ta mesec, seveda če ne bo kakšnih zapletov, ki pa sojih prebivalci Zbiljskega gaja že vajeni. ”Že vseskozi živimo praktično na gradbišču. Na cesti še ni finega asfalta, ni javne razsvetljave. Hišo smo kupili na koncu te enote, ker je bilo predvideno, da bo tu konec naselja. Sedaj bodo tu zrasle še nove hiše, bojimo se, da se bo to širilo še naprej na travnik,” je povedal eden izmed stanovalcev. Ugodnosti f za bralce in naročnike časopisa X Gorenjski glas ♦ ........................ V Prodaja vstopnic, knjig in daril $ V našem oddelku za naročnine in male oglase, JL na Zoisovi t v Kranju, lahko poleg urejanja X naročnine, malih oglasov, nakupa časopisa in ♦ priloge Na potep kupujete tudi različne vstopnice. V knjige, dvd jilme in darila. Oddelek je odprt vsak X delavnik od 7. do 15. ure. Telefon: 04/201 4241 * Tudi zato so dali pobudo, da se ulica U4, ki jo uporabljajo prebivalci treh hiš, medtem, ko je četrta še nedokončana, z južne strani (pred travnikom proti krožišču) zapre s povoznimi stebrički. Prav o tej ulici je bilo na OS izrečenih največ besed in vložena sta bila dva amandmaja. Leopold Knez je v imenu Odbora za urejanje prostora in ekologijo predlagal, da naj bo po tej javni cesti zagotovljen krožni promet, Boštjan Struketi s sopodpisniki pa, da naj bo ulica zaradi varnosti enosmerna s pločniki na obeh straneh. Nobeden izmed amandmajev ni bil sprejet, tako da bo ulica zaprta s stebrički. ”S to rešitvijo smo zadovoljni, saj tu ne more iti dvosmerni promet, ”je o odločitvi svetnikov S vetje - Na občinskem svetu je svetnik Primož Jurman izpostavil, da medvoškim osnovnošolcem ob splošnem pregledu letos niso pregledali zob. Dr. Vida Šušteršič Bregar, direktorica Zdravstvenega doma Medvode odgovarja: ”Dve šoli letos istočasno s sistematskim pregledom res nista imeli tudi pregleda pri zobozdravniku, kar je bila pri nas praksa do sedaj. Razlog je v tem, da ena otroška zobozdravnica zapušča našo ustanovo in je bila poleg tega še na povedala Cofova, o življenju v Zbiljskem gaju pa dodala: ”Mi osebno nimamo težav. Hiša je prijetna, tudi okolje je primerno, moti pa nas to, da naselje ni dokončano.” In kdaj naj bi prebivalci zaživeli brez pogleda na razpadajoče hiše in gradbene stroje? ”V tej fazi dela težko umestimo v nek terminski okvir, ker med drugim še niso rešena vsa vprašanja glede hipotek, ki sedaj ovirajo nadaljnjo izgradnjo in dokončanje projekta. Ko bodo stvari dokončno potrjene, bomo lahko zastavili tudi natančen terminski načrt. Dejstvo pa je, da si tudi mi želimo projekt Zbiljski gaj čim prej zaključiti, ”še dodaja Pukšič. Maja BertonceU bolniškem dopustu. Bo pa namesto nje prišla nova in vsi otroci bodo med šolskim letom opravili pregled zob. Z osnovnošolci vseskozi dela medicinska sestra v akciji za zdrave zobe, tako da so vseskozi v obravnavi. To prakso istočasnega pregleda smo imeli pri nas, ni pa nujno, da je zobozdravstveni pregled vezan na splošnega. Otrokom, ki niso bili pregledani, bomo zobe pregledali v popoldanskem času ali v dogovoru s šolo drugače.” M. B. Aleksander Mežek "Žcronška korcta" Sodobna interpretacija ljudskega in kulturnega izročila vasi pod Stolom. Aleksander Mežek Cena CD ja 3.000 SIT Za naročnike 2.800 SIT Telefon 04/2014141 Uiin«:nin«t61'g ulili w f pulili MlImfirtlMuGflg-gl SVILANITOVA BRISAČA Gorenjski glas kopalna briiača 6811140001,1. kvaliteta, 100% bombaž Cena: 2.900 sit, za naročniki:: 2.500 sit Naročniki Gorenjskega glasa potujejo s turistično agencijo Linda ,u ceneje • pri lastnih aranžmajih agencije Linda in ! - ceneje • pri drugih aranžmajih y/ <tinda.»i Zobe bodo preglodali vsem V Dragočajni bodo zgradili 58 novih hiš Sprejetje lokacijski načrt za naselje Dragočajna. Projekt je razvojna priložnost za to naselje ob Savi in pomeni tudi dokončno rešitev komunalne problematike. Dragočajna - Občinski svet občine Medvode je sprejel lokacijski načrt za območje urejanja Dragočajna, ki se nahaja v južnem delu naselja, med vaško potjo in obstoječo pozidavo. Območje meri približno 38 hektarjev. Tam je predvidena izgradnja 58 stanovanjskih objektov, v katerih bodo v vsaki stavbi možni dve stanovanji, ter izgradnja objektov in omrežja komunalno energetske in prometne infrastrukture. Prav izgradnja komunalne infrastrukture bo potekala v prvi fazi, pri čemer vztrajajo tudi v KS Smlednik, kamor spada Dragočajna. "Več ali manj nimamo nič proti predvideni gradnji, vendar pod določenimi pogoji. Stanje vodovodnega omrežja in naprav ter oskrbe s \tno vodo v naseljih Smlednik, Valburga in Tlraše je kritično. Naša zahteva je, da se vodovod napelje na novo, saj imamo že sedaj težave z oskrbo z vodo. Od leta 1964, ko je bil vodovod napeljan, se ni nič spremenilo, nanj pa so se priključili številni objekti,” je povedal Zdravko Debeljak, predsednik KS Smlednik. Njihova zahteva je bila upoštevana, tako da se bo za zagotovitev ustrezne oskrbe z vodo in požarne varnosti naselja Dragočajna in sosednjih naselij, izvedla celovita rekonstrukcija in dograditev vodovodnega omrežja. ”To bo pozitivna stran te gradnje, kot tudi izgradnja čistilne naprave in kanalizacije. Vprašljiva pa je prometna ureditev (prometna rešitev novega naselja predvideva priključitev dovozne ceste na novo medkrajevno cesto, op.p),” pravi De- beljak in dodaja: "Pri domačinih so kar se gradnje tiče mešani občutki. Tisti, ki imajo svoje interese, so zanjo zelo zainteresirani, ostali gradnji večinoma nasprotujejo.” Načrtovalec projekta Vladimir Krajcar iz podjetja Arhe, d.o.o., je povedal: "Dragočajna bo dobila čistilno napravo, nove ceste in mož- nost za turistični razvoj. Projekt je razvojna priložnost za ta kraj in pomeni dokončno rešitev komunalne problematike. Bo pa še veliko dela do gradnje komunalne infrastrukture v 1. fazi. Vse to je pomembno tudi za avtokamp, ki ima svoje ambicije.” Maja Bertoncelj V Smledniku imajo Trg Svetega Urha Smlednik - Prejšnji ponedeljek so v Smledniku v prisotnosti nadškofa monsinjorja Alojza Urana blagoslovili obnovljeno župnijsko cerkev Sv. Urha. Obnova je potekala skoraj pet let, vrednost investicije pa je bila nekaj manj kot 53 milijonov tolarjev, od tega so dobrih 32 milijonov prispevali krajani sami. "Vse skupaj seje začelo ob zamenjavi strehe. Pokazalo se je, da je cerkev na stropu po celi dolžini počena, stena za oltarjem pa se je delno odmaknila. Razlog je bila talna voda in slabi temelji. Okoli cerkve smo naredili drenaže, utrdili temelje in cerkev zvezali. Sledila je obnova orgel in kora, izdelava stopnišča in rampe. Na zunaj je najbolj opazna nova fasada in tlakovana okolica. Celoten kompleks, ki vključuje Kulturni dom, mrliške vežice, cerkev, župnišče in gospodarsko poslopje ter kapelico, se sedaj imenuje Trg Svetega Urha,” je povedal Rafko Kralj, župnik Župnije Smlednik. Smledniška cerkev je bila zgrajena že leta 1854 in je nadomestila svojo manjšo predhodnico, od katere je danes ohranjen le spodnji del zvonika, ki so ga nadzidali v letih 1905-1913. M. B. OBČINA MEDVODE ŽUPAN Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode JAVNI POZIV za predlaganje članov Komisije za priznanja Občine Medvode Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Medvode pozivam, da v Komisijo za priznanja predlagate občanke in občane Medvod, ki so zaradi svojega strokovnega znanja in ugleda v občini primerni za odločanje o podelitvi priznanj. Vaše predloge pričakujem do 31. 1. 2006, na naslov Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode ali po elektronski pošti, na naslov mirjam.malovrh@medvode.si. Nezgodno zavarovanje m rf^j Naročniki Gorenjskega glas;« ste pri zavarovalnici Adrialk zavarovani z.i primer trajne inviilidnosli ali smrti zaradi ne/godv. Informacije. 04/281 70 00 ali 04/ 287 70 4 z « GG Komplet obeh Kuharskih bukev 3.400 sit Kuharske bukve slovenskih gospodinj 2.700 sit Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje In zamrzovanje živil 1.900 sit Za naročnike Gorenjskega glasa samo 950 tolarjev 1 i na Na prodajnih mestih Dela Prodaje in Pošte Slovenija, za 1 v ut drobiža. Letna naročnina S00 sil GG | Info Gorenjski glas: 04/201 42 41 Prehitro skozi Zbilje Vi sprašujete, na občini odgovarjajo. Tokrat o prehitrih voznikih in kolesarskih stezah, pločnikih in barakarskem naselju ob Sori. Prvo vprašanje je poslala bralka Romana: Stanujemo v naselju hiš ob centru Zorman, torej pred križiščem, kjer se nadaljuje cesta iz smeri Medvod proti Kranju ali proti jezeru. Naša hiša stoji tik ob cesti, stanje pa je nevzdržno. Vsakodnevno stotine avtomobilov s popolnoma neprimerno hitrostjo divja po dokaj ravni cesti od krožnega prometa na Svetju do omenjenega križišča, kjer tik ob križišču nato silovito zavirajo. Neupoštevanje hitrosti je moteče tako zaradi hrupa, kot tudi zaradi varnosti stanovalcev in obiskovalcev, ki se v strahu sprehajamo po pločniku ob cesti. Glede na to, da kontrole hitrosti policija na tem delu očitno ne izvaja, me zelo zanima, kakšna je možnost postavitve hitrostnih ovir, kakršne so postavljene na kar nekaj bližnjih cestah. Nadaljnji problem pa so popolnoma nemogoče oziroma neurejene kolesarske steze in pločniki. Večina ljudi na Zbiljah živi na levi strani ceste, ki vodi iz smeri Kranja proti Medvodam, torej na isti strani ceste kot center Zorman. Vendar pa se naša urejena pot na tej strani ceste konča pri gostilni Gustl, nadaljevati pa jo je mogoče samo tako, da se prečka prej omenjena zelo prometna cesta, polna prepotentnih voznikov, kar predstavlja velik problem za naše otroke, kot tudi vse stanovalce in obiskovalce doma starejših občanov na Zbiljah, ki omenjeno cesto prečkajo praktično vsak dan. Prehod je namreč postavljen za dokaj nepreglednim ovinkom, poleg tega pa ga je mogoče prečkati le tako, da slečeš čez cesto, ker vsako minuto pridrvi avto, ki ne more varno ustaviti, ko zagleda pešca. Pločnik se potem nadaljuje mimo Zbiljskega gaja, kjer naj omenim samo nemogoče robove za kolesarje, do krožnega prometa na Svetju. Tam morajo vsi, ki želijo uporabiti podhod pri krožnem prometu ponovno prečkati to isto cesto in to tik pred krožnim prometom, kjer je pozornost voznikov usmerjena na varen izvoz iz krožnega prometa, ob tem pa ne opazijo prehoda za pešce takoj za krožiščem. Ker večina otrok iz Zbilj hodi v šolo na Svetju, veliko krajanov pa s kolesi do Medvod, najbrž ni potrebno ponovno poudarjati, da je to ena nevarnejših šolskih oziroma kolesarskih poti. To je naš kamen spotike, ki bi ga rešili s postavitvijo dveh fizičnih ovir - grbin, enem pri centru Zorman in enem pri gostilni Gustl in izgradnjo pločnika od gostišča Gustl do krožišča. Želimo, da bi Zbilje postale prijaznejše tako za krajane kot za mnogoštevilne sprehajalce in kolesarje - urejena pot za čedalje številčnejše kolesarje mimo jezera pa vse do Šmarne gore pa je najbrž tako ali tako iluzija. Odgovor Francka Jeraja, vodje Oddelka za gospodarske javne službe na občini: Opisan problem zaradi hitre vožnje vozil in s tem povezane ogroženosti uporabnikov pločnika od trgovskega centra Zorman, v Zbiljah, do krožišča Na klancu, je za strokovne službe nov, saj smo omenjeni odsek državne ceste do sedaj uvrščali med najbolje urejene odseke cest v Občini Medvode. Menimo, da so trditve glede ogroženosti pešcev in kolesarjev nekoliko pretirane. Cesta je res dokaj ravna, pregledna in zato verjetno marsikateri voznik vozi po njej res nekoliko prehitro, kar pa nikakor ne pomeni, da bi moralo biti uporabnike precej širokega pločnika (3 m) pretirano strah, kot je bilo zapisano v vprašanju. Res je, da mora investitor novega naselja Zbiljski gaj poskrbeti še za fini asfalt na uvozih in cestah v naselju, zaradi česar so na teh mestih zaenkrat še nekoliko visoki robovi pogreznjenih robnikov, ki zato zahtevajo precejšnjo pozornost pri vožnji s kolesom. Glede prehajanja pločnika z ene strani ceste na drugo in nazaj je žal tako, da so določene strokovne odločitve včasih tudi nekoliko nepraktične, verjetno pa, v okviru danih možnosti, tudi zaenkrat edine možne. Menimo, da je pločnik za promet, ki se odvija po njem, ustrezno dimenzioniran in urejen, tako, da je njegova uporaba možna in ustrezno varna. Glede postavitve omejevalcev hitrosti pa je za- deva taka, daje to državna cesta in da vso cestno prometno signalizacijo na njej in ob njej odobri in postavlja Direkcija Republike Slovenije za ceste s svojimi izvajalci. Izgradnja pločnika mimo jezera, vse do Šmarne gore, zaenkrat sicer res ni predvidena, je pa v pripravi dokumentacija za pločnik od trgovskega centra Zorman, v Zbiljah, do osnovne šole v Smledniku. Bralec Borut sprašuje: Na Medveški cesti smo priča vsakodnevnim kršitvam Zakona o varnosti v cestnem prometu in kršitvam javnega reda in miru. Kako je s postavitvijo hitrostnih ovir? Zanima me tudi, zakaj se kljub odloku Obč^ ne Medvode o ureditvi okolja postavlja barakarsko naselje ob obali reke Sore in to nikogar ne moti. Franci Jeraj, vodja Oddelka za gospodarske javne službe na občini pojasnjuje: Medveška cesta je občinska cesta, zato bomo vse prejete predloge o postavitvi stalnih omejevalcev hitrosti preučili in jih, glede na mnenje stroke, morda tudi postavili v naslednjem proračunskem obdobju. Glede postavljenih barak oziroma začasnih objektov ob reki Sori je občinski inšpektor že obveščen in bo ustrezno ukrepal. Predmet spotike je lahko čisto majhen kamenček ali ogromna skala. Odvisno od tega, kako velika se nekomu zdi kakšna težava. Zato vas, občanke in občani, vabimo, da vprašate tisto, za kar (še) nimate pravih odgovorov, pa bi jih želeli slišati. Vprašanja za župana in občinsko upravo^ nam lahko pošljete na elektronski naslov: suzana.kovacic@g-glas.si. Potrudili se bomo in poiskali odgovore, ki jih bomo objavili v Sotočju. Ob tem bo zapisano le vaše ime in kraj bivanja. V arhivih ni zgodovine župnišča Župnišče v Smledniku je eden izmed kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini. Stoji ob cerkvi Sv. Urha, ki se omenja že v 13. stoletju, na vzpetini nad starim naseljem Smlednika. Stavba je oblikovana kot značilna trška arhitektura prve polovice 19. stoletja s starejšo zasnovo iz 18. stoletja, ki se kaže v obokih v veži. Na župnišču, v katerem stanuje tamkajšnji župnik, v njem pa sta tudi veroučna učilnica in kapela, je vidna letnica 1809. ”V župnijskem arhivu o sami hiši ni podatkov. Povečana je bila leta 1854, ko so dokončali tudi cerkev, prej pa je bila manjša. V njej so bili med vojno vojaki, streha je bila požgana in nato za prvo silo popravljena. Zamenjana je bila šele pred nekaj leti,” o hiši pove Rafko Krati, smledniški župnik in dodaja: "Ljudje pridejo in si hišo ogledajo od zunaj, ter o njej preberejo osnovne podatke, ki so zapisani na tabli pred vhodom. Ogleda notranjosti pa ni. Razen teh obokov je hiša precej predelana.” M. B. KOMISIJA ZA PRIZNANJA Občine Medvode Številka: 103-18/05 Datum: 8. 11. 2005 vabi posameznike, skupine občanov, podjetja, zavode, društva, druge organizacije in skupnosti z območja Občine Medvode, da predlagajo KANDIDATE ZA OBČINSKA PRIZNANJA Priznanja Občine Medvode so: - naziv častni občan Občine Medvode, - plaketa Občine Medvode, - medalja Občine Medvode. Naziv častni občan Občine Medvode se podeljuje posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih družbenega življenja in dela pomembno prispevali k ugledu in napredku občine, oziroma širše skupnosti. Naziv častni občan se ne more podeliti po smrti. Plaketa Občine Medvode se podeljuje za dosežke in dolgoletno izjemno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki so bistveno prispevali k dvigu kvalitete življenja na območju Občine Medvode. Plaketo Občine Medvode se podeljuje tudi za enkratne iz-| jemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela in ~ posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob nji-1 hovih visokih jubilejih. Plaketo Občine Medvode se podelju-1 je občanom občine Medvode, drugim državljanom RS in tudi | tujim državljanom ter skupinam državljanov, pravnim osebam l in drugim organizacijam. * Medalja Občine Medvode se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim, za posamezna družbeno koristna dela, za delovne in druge velike uspehe, dosežene v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj in preprečevanju škode na premoženju, če se medalja podeli kot spominska medalja se podeli vidnejšim znanstvenim, kulturnim in drugim ustvarjalcem ter vidnim javnim delavcem, ki obiščejo občino. Pisne predloge sprejema Komisija za priznanja, Cesta komandanta staneta 12, 1215 Medvode. Ovojnica mora biti zaprta, z oznako "NE ODPIRAJ - KANDIDATI ZA PRIZNANJA”. Predloge sprejema komisija do vključno 31. 1. 2006 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež podjetja, organizacije, društva ... - soglasje kandidata, da se s predlagano kandidaturo strinja oziroma izjava odgovorne osebe v podjetju, zavodu, društvu, drugih organizacijah in skupnostih, - pisno utemeljitev predloga, - ime in priimek, ter naslov predlagatelja. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge. Občina Medvode Zbirali bodo oblačila za majhne otroke Konec novembra je Teden Karitas. Dobrodelni koncert Klic dobrote in akcija zbiranja sredstev za materinski dom na Škofljici. Teden Karitas bo potekal od nedelje, 20. novembra, do nedelje, 27. novembra. ”V župniji v Preski ob tem tednu že pet let zbiramo prehrambene izdelke. Vsa leta smo zbirali tudi igrače, letos pa smo se odločili, da bomo zbirali oblačila za dojenčke in otroke, stare od 0 do 6 let. Ljudje jih lahko prinesejo v prostore župnijske cerkve,” je povedala Ivanka Šušteršič, ki je že 15 leto dejavna pri Karitas. "Zgodba o tem, kako sem se jim pridružila, je verjetno kar zanimiva. Konec leta 1991 sem šla v pokoj, že nekaj mesecev prej pa sem se zavedala, da bom tudi v pokoju morala nekaj početi. Istega leta jeseni sem se na Teološki fakulteti v Ljubljani udeležila predavanj o Karitas, zatem pa odšla s skupino Slovencev na tritedensko izobraževanje v Francijo. Potem sem se P i vozila v Ljubljano in se ukvarjala z begunci iz vojnih področij. Sčasoma smo se pri škofijski Karitas odločili, da župnije po Sloveniji začnejo same skrbeti za begunce, ki se nahajajo na njihovih področjih. Na območju naše občine smo še vedno dejavni v Sori, Pirničah in v Preski,” je razložila Šušteršičeva, čeprav so zdaj v ospredju druge vrste pomoči. V Preski na primer na vsakih pet tednov delimo hrano okoli 50 ljudem, in tudi obleke. "Redno obiskujemo stanovalce Centra starejših in jih obdarujemo dvakrat na leto, zdaj bo na vrsti dobrotnik Sv. Miklavž,” je naštela še nekaj aktivnosti sogovornica. V župnijskih Karitas v Sori, Pirničah in v Preski bodo ob koncu leta poslali v javnost skupno proši\jo za finančno pomoč. "Organizirali bomo tudi dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v petek, 25. novembra, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sori. V nedeljo, 27. novembra, pa bo med 16. in 18.30 na TV Medvode oddaja, v kateri bomo zbirali sredstva za potrebe materinskega doma na Škofljici,” je zaključila Šušteršičeva. Suzana P. Kovačič Pogovor Odločil sem se pravilno Pogovor z Matejem Gašperinom, v.d. direktorjem novoustanovljenega Zavoda za šport in prireditve. Športno dvorano bodo slavnostno odprli šele 8. decembra, že nekaj mesecev pa se s tem, kako jo bodo čim uspešneje napolnili z vsebino, ukvarja v.d. direktor Matej Gašperin. Matej je ustanovitelj in nekdanji predsednik Kluba študentov Medvode, med svoje reference za sedanje delovno mesto pa prišteva ustrezno izobrazbo, je diplomirani inženir elektrotehnike, in dejstvo, da ima veliko izkušenj z organiziranjem prireditev. Kaj je bilo odločilno, da ste se prijavili na razpis? "Zame je bil to predvsem velik izziv. Zavedam se, da delo ne bo enostavno, a sem prepričan, da bom kos tej nalogi. Poleg tega sem že nekaj mesecev iskal službo, ki bi mi ustrezala, in mislim, da je ta prava.” Verjetno ste ob svoji predstavitvi predložili vsebinski koncept delovapja zavoda! "Poudarek je na čim večjem številu organiziranja športnih dogodkov in drugih prireditev, tudi med vikendi. Verjetno bo leto ali dve nekoliko težje. Želim si tudi koncertov, na primer tipa, kot je Pri Jožovcu z Natalijo. Pa novoletne prireditve ...” Je že kakšen odziv na razpisani športni program vadbe za društva in rekreativne športnike? "Odziv je in upam, da bo še večji, ker imamo še proste termine. Najmanj je povpraševanja med tretjo in peto uro, kar bi bil idealen čas za vadbo otrok v športnih društvih. V večernih terminih so najmanj zasedeni ponedeljkovi večeri, tudi sobota in nedelja sta še prazni. Je pa treba povedati, da bodo imele med vikendi kulturne ali športne prireditve, kadar se bodo dogajale, prednost pred rekreativnimi dejavnostmi.” Kaj delate v tem času, ko je dvorana še zaprta? "Ustanavljam zavod. Imam težave, ker so nam več kot polovico dejavnosti, kot je točenje pijač, prirejanje sejmov, kongresov, razstav ... pri registraciji hoteli ukiniti, z utemeljitvijo, da gre za pridobitne dejavnosti, s katerimi se zavod ne sme ukvarjati. O tem sem se pozanimal pri drugih podobnih zavodih po Sloveniji in EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. (Iealstap Vikrče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7.-11. in 15.- 18. ure, sobota zaprto. Čiščenje vseh vrst odej (merino, prešite, pernate ...) sem dodal uradno dopolnitev. Do tega trenutka ni še nobenega odgovora v zvezi s tem, lahko pa rečem, da imajo drugi zavodi dejavnosti, ki jih mi ne moremo registrirati. Sprašujem se, kako so mogoča različna merila?" Boste predstavili program tudi občinskim svetnikom? "Verjetno. Svet zavoda bo zasedal do konca novembra. V svetu zavoda so poleg mene predstavniki občine Ivan Simič, Janez Barle in Aleš Jelen. Darinka Verovšek je predstavnica Športne zveze Medvod, šolskega predstavnika nimamo. En predstavnik bi moral biti s strani delavcev, vendar zaposlenih še nimamo, ker zavod še ni registriran in dvorana še ne obratuje” Vsebine dejavnosti in cenik ste objavili v oktobrskem Sotočju. Ste poizvedovali po terenu, kaj si Ljudje želijo? "Občina Medvode ima po že sprejetem odloku domicilna društva, ki imajo prednost pred drugimi društvi in tudi pred rekreativci. To so košarka, badminton, atletika, nogomet in tenis.” V sorodstvu ste z županom. Verjetno je bil zaradi tega že kakšen očitek. "Zaenkrat ne, vsaj ne da bi vedel. Gotovo pa še bodo. Razen enega Kranjčana sem bil nam- reč edini kandidat s primerno izobrazbo. Verjetno je pri končni odločitvi prevladalo to, da sem domačin.” Kakšen pa je vaš odnos do športa? "Po duši sem športnik. S košarko se ukvarjam že več kot 15 let. Lahko pa rečem, da sem in tudi moram biti kot direktor zavoda nevtralen pri tem, kakšne termine vadbe bo nekdo dobil in podobno.” Vaša naloga je tudi, da dvorano uspešno tržite. "To je obvezno, saj mora zavod "sam sebe preživeti”. Kar bomo pridobili od trženjskih aktivnosti, bomo porabili za vzdrževanje dvorane. Plače zaposlenih naj bi kril občinski proračun, a bo verjetno dve ali tri leta dokaj kritičnih, saj se tudi celotni stroški dvorane po enem letu ne bodo še v celoti pokazali. V zavodu naj bi bili zaenkrat v rednem delovnem razmerji«;, direktor in dva vzdrževalca. Predvidevamo, d™7 se bomo sčasoma razširili in prevzeli tudi dejavnosti Športne zveze Medvod. Takrat bomo potrebovali tudi strokovnega sodelavca. Zaenkrat bomo za čiščenje najeli čistilni servis, kasneje bomo pa videli, ali se nam bo morda bolj splačalo zaposliti dve čistilki." Suzana P. Kovačič fi JVC I PANASONIC I SONY I PHILIPS I CANON I GBC HVUNDAI I THOMSON I DAH LE I IBICO I BROTHER AVDIO / VIDEO / BIRO APARATURE Nudimo hitro in zanesljivo popravilo praktično kateregakoli aparata. PON-PET: 8-16h, TOR: 8-18h l\isk>viu stavba, Brnčičeva 13, T: 01 563 40 60, E: servisni-servis.si % prvi servis amjag 'm— ČRNUČE | | | rondo 1. SERVIS, d o o., BRNČIČEVA UL. 13, LJUBLJANA Nagrajeni petelin nekaj posebnega V Sori likovne akcije prirejajo že 20 let. Letošnja tema je bila gasilstvo, ponazarja pa ga 28 likovnih del. Sora - Sredi preteklega meseca so podelili nagrade za letošnjo likovno akcijo Ex-tempore Sora 2005, ki jo je že 20. leto zapored priredilo tamkajšnje Kulturno umetniško društvo Oton Zupančič. Motiv prve likovne akcije leta 1985 je bila Sora in njena okolica, sodelovalo pa je 23 slikarjev. Ex-tempore je v Soro pripeljal Donit, pravzaprav sta za to zaslužna Ivan Regoršek in Jožica Jordan. Oba sta za to v dar dobila sliko. ”Zelo sem presenečena, da ste se spomnili na naju. Zdi se mi, daje teh 20 let nazaj tako, kot bi bilo včeraj,” je povedala Jordanova. V okviru društva pa sedaj že dve leti deluje tudi likovna sekcija, ki ima 23 članov. Srečujejo se na vsakih 14 dni in ustvarjalk) na različne tematike. 'JGlede na to, da PGD Sora letos praznuje 100 let, je bila tema tokratnega Ex-tempora gasilstvo. Dela, skupaj jih je bilo 28, je oddalo 22 umetnikov. Napetost so pred razglasitvijo nagrajenih del stopnjevale Polončiče, ki so zapele dve slovenski ljudski pesmi. Častno diplomo je prejela Dagmar Lukanovič, odkupne nagrade pa Lada Ješe, Anica Pogačnik, Jožica Arhar, Majda Žakelj in Janez Rant. Prvo nagrado je za delo "Petelin ne počiva” prejel Franc Rant iz Železnikov, ki seje likovne akcije v Sori udeležil že 5., s svojimi deli pa sodeluje na razstavah po vsej Sloveniji: ”Za nagrajeno delo sem porabil dve do tri ure. Slikam že vrsto let in naredil sem že več kot 300 del. Večinoma slikam na platno, največkrat naravo. Slike ponavadi podarim, svojo zbirko pa imam tudi doma. Danes prve nagrade nisem pričakoval, se bom pa te likovne akcije udeleževal tudi v prihodnje.” Drugo nagrado je za delo ”Sora 1” prejel Zoran Lesjak iz jaledvod, tretjo pa Peter Gaber z Ladje za delo "Krik”. "Gre za zelo kvalitetna dela in menim, da so vsi sodelujoči naslikali tako, kot ta hip najbolje znajo. Bistveno pa je, da so se našli in imeli možnost svoja dela pokazati tudi drugim in dobiti odmeve. Prvo nagrajeno delo mi je takoj padlo v oči, saj razpre čisto drugo področ- V likovni akciji Ex-tempore Sora 2005 je nastalo 27 del. je bivanja in daje pogled v sodobni svet likovne umetnosti, med ostalimi deli pa smo veliko primerjali,” je povedal Emerik Bernard z Akademije za likovno umetnost, ki je dela ovrednotil. Vseh dosedanjih Ex-tempor se je udeležil med Medvodčani dobro poznan Brane Praznik: "Kdor veliko slika, se izobražuje na tem področju, doživi napredek. Le redki so ostali na istem nivoju. Tokrat so bili nagrajeni tisti, ki so poiskali nekaj drugega, ki niso klasično slikali kot slika večina amaterjev.” Sicer pa tudi Praznik spada med tiste, ki so naslikali že ogromno slik, toliko, da jih niti ne šteje več. Kot pravi, se večino del spomni, visijo pa tudi na javnih mestih. Maja Bertoncelj DIGITAL FOTO ATELJE D&D MARKDESIGN, d.0.0. Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com IZI9ETAVA VAŠIH FOTOGRAFIJ V PETIH HINUTAH, TUDI IZ GSM ATELJE S TRADICIJO APARATOV PRODAJA TEKSTILA, USNJENE IN UMETNE GALANTERIJE AKCIJA: • BUNDE PO 7.000 - s kuponom 6.000 sit • OTROŠKE MAJICE ZA DEKLICE P01.000 sit, \ PULIJU.200 sit NA TRŽNICI MEDVODE, nasproti Blagovnega centra pon., sre., pet., sob. od 8. do 17. ure ALEN - SILVANA ŠARIČ, s. p. Škofjeloška c. 13,1215 Medvode Ljudje in dogodki------------------------- Komandant Stane borec za svobodo ”Hvala vam za ta dokumentarni film ... Vse čestitke. Film je topel in človeški, ljudski, tak kot je bil komandant Stane ...” ... Predvsem pohvalnih besed so bili deležni ustvarjalci dokumentarne pripovedi Komandant Stane na premieri v nedelo, 6. novembra, na Odru treh herojev v nedokončani vendar polni dvorani Doma krajanov v Pirničah. ”Vse čestitke Televiziji Medvode za lep in človeški film, vendarle hi le pričakoval, da bi v normalni državi tak film posnela nacionalna televizija,” nam je med drugim dal misliti nekdanji predsednik države Milan Kučan in dodal, da ima že od malih nog spoštljiv odnos do človeka, ki je poosebljal upor in odpor Slovencev in je bil za mnoge partizane največji človeški navdih. ”V prejšnjem sistemu so imeli prednost "neki drugi” ljudje in smo pozabljali na vse, ki so med vojno padli. Kot je večkrat dejal moj oče, pa je bil komandant Stane vendarle taka osebnost, da njegova vrednost s časom le narašča, ostali pa izginjajo. Je pa res krivica, da neka nacionalna televizija doslej ni pokazala nekaj takega, kot smo videli tokrat tukaj,” je bilo moč zaslutiti kanček obžalovanja tudi pri uredniku nacionalne televizije Ladu Ambrožiču. Njegov pred letom dni pokojni oče Lado Ambrožič Novljan je sicer glavni pripovedovalec v tej dokumentarni pripovedi, v kateri je še enkrat več prikazal komandanta Staneta kot odličnega vojaškega stratega, še bolj pa kot karizmatično osebo, ki jo je visoko cenil. Ponovno je opisal tudi okoliščine njegove smrti ob preizkušanju minometa 7. novembra 1944 in ovrgel govorice, da je šlo za atentat in zaroto. Franc Rozman Stane je bil namreč tretji komandant slovenske partizanske vojske, vendar prvi, ki je bil imenovan kot vojak in ne kot politik. V dokumentarni pripovedi obujajo spomine nanj še brat Martin Rozman, Mile Pavlin, Franta Komel, Mitja Ribičič, Franc Miklavčič, Tone Poljšak, Matevž Jekler st., Franc Janež, dr. Zora Konjajev, Eva Gosak in Anton Avsec. Je kolaž pričevanj, arhivskega filmskega gradiva, fotografij in novih posnetkov. Scenarij in režija je delo Petra Militareva, glasbo je napisal Slavko Avsenik ml., snemanje in montažo je opravil Gregor Pregrad, obveznosti producenta pa je prevzel Iztok Pipan, direktor Televizije Medvode. Od okrogle mize do dokumentarne pripovedi (1999 - 2005) Iztok Pipan, producent: "Film je nastajal vse od leta 1999, ko smo v okviru Ostrovrharjevih srečanj načrtovali le posnetek okrogle mize o komandantu Stanetu. Ker se nekateri udeleženci pogo- vora niso uspeli udeležiti, smo pripovedovanje posneli naknadno na njihovih domovih. Zaradi smrti v medvoški borčevski organizaciji je delo za nekaj časa celo zastalo. Idejo, da bi iz vsega gradiva vendarle ustvarili nekaj več oziroma film pa je dal predvsem Peter Militarev. Sledilo je zbiranje arhivskega gradiva, tako v državnih, javnih kot tudi v privatnih arhivih zbirateljev oziroma borcev in dodatno snemanje na terenu. Temu primerno so naraščali stroški. Ker je bilo potrebno plačati ne le uporabo, ampak tudi pregled vsakega metra dokumentarnih posnetkov iz državnega filmskega arhiva, smo prosili avtorje, da so svoje delo opravili tako rekoč za drobiž. Slavko Avsenik ml. je glasbo ustvaril za desetino običajne cene, Peter Militarev seje odpovedal honorarju, zato je to prispevek Cicigleja in OTH-ja. Še vedno pa je to za našo televizijo, ki se doslej še nikoli ni lotila projekta, ki bi ob normalnih honorarjih presegel vrednost osem milijonov tolarjev, velik zalogaj. Pri realizaciji filma je z dobrim milijonom tolarjev sodelovala Občina Medvode, Zgodovinsko društvo Medvode pa je dalo obljubo, da bo pomagalo s pridobljenimi sponzorskimi sredstvi v ta namen. Ko sem danes videl film na velikem platnu, sem bil prijetno presenečen. Tehnične pomanjkljivosti, saj je bilo večino gradiva posneto pred šestimi leti na zastareli super VMS tehniki, se temu filmu lahko oprosti, saj je tako kot pri dokumentarnih filmih nasploh pomembnejša vsebina, pričevanja in teh je v tem filmu ogromno. Pri pridobivanju gradiva smo naleteli na zanimive podatke, ki niso so bili znani niti strokovni javnosti, tako da lahko rečemo, da film ni le televizijska pripoved, ampak tudi poskus pridobivanja zgodovinskih virov na nov televizijski način.” Peter Militarev, scenarist in režiser: "Ta projekt je odraz želje, tako moje kot tudi borčevske organizacije in rezultat dogovora z medvo-škimi televizijci. Imel sem kar nekaj težav, kako na že posneto gradivo napisati nov scenarij, narediti zgodbo in vanjo vključiti pričevanja. Razvozlati sem moral dramaturški vozel, da bi film pridobil potreben ritem in gledljivost, ne da bi izgubil na svoji sporočilni vrednosti. K sodelovanju sem povabil skladatelja Slavka Avsenika ml. in zgodovinarja Antona Avsca. Že na začetku sem se odločil, da bom ostal na "ljudskosti”. To je "ljudska pripovedovanka” o človeku, ki je vse svoje življenje, tudi kot komandant slovenske vojske, ostal blizu ljudem. Mislim da nam je to tudi tekom montaže uspe- lo in da film ohranja ljudsko toplino in ne poveličuje nič drugega kot borbo za svobodo in človeka. V posebnem spominu mi bosta ostali dve pripovedi; pripoved, ki jo kot moto skozi film pripoveduje Lado Ambrožič Novljan in pripoved dr. Zore Konjajeve, ki na neverjetno dober način pripoveduje o tem, česar se vsi bojimo - dogodkov pred smrtjo in o smrti. Pripoveduje, da je ob smrti komandanta Staneta v trenutku nastala tišina, da je v kotu zajokalo njegovo dekle in da je v naročju zdravnika iz-gledal kot partizanska pieta. Ta poezija, poetičnost človeške usode se mi zdi v tem filmu skorajda veličastna.” Slavko AvseniKj? ml., avtor glasbe: "Ko začnem delati, se iz scenarija in filma vame naseli neko čustvo, ki mu sledim. Mislim, da vse kar se je v tem filmu v glasbi zgodilo, se je verjetno zato, ker je bil komandant Stane velik človek in poseben Slovenec ter naš krajan. Najbolj meje prevzela melodija, ki se je slučajno zgodila, še preden sem začel delati in je najbrž rezultat pogovora tako s Petrom kot z Iztokom. Usedel sem se za klavir in to, kar je nastalo, poimenoval kot Elegija padlemu heroju. Gre za motiv, ki predstavlja komandanta Staneta skozi cel film v različnih oblikah. Mnenja sem, da je v njem zajeta neka emocija, s katero bi se tudi sam strinjal. Glasba je nastajala dobre tri mt^Š] sece, saj sije tudi Peter zamislil, daje film čustveno podprt od začetka do konca. Vživim se v sliko, v dogajanje in potem imam včasih občutek, da glasba nastaja sama in jo moram le ubogati.” Gregor Pregrad, snemalec in montažer: "V celoten projekt sem bil sicer kar "porinjen" in to že zelo zgodaj. Sproti smo se soočali s problemi, jih reševali, vmes rekli tudi kakšno vročo besedo in naredili dokumentarni film v dolžini 76 minut, s 933 kadri in s približno dva tisoč različnimi efekti. Lahko si ga ogledamo na DV, DVD-ju in VHS-u. Priznam pa, da bi ga tik pred premiero najraje umaknil z velikega ekrana še za nekaj časa, da bi ga še malo popravil. Sedaj v to nisem več prepričan.” Silvana Knok, foto: Jure Galičič, Iztok Pipan Kljub ohromelosti piše povesti Čeprav Marinka Mohorič iz Hraš že 21 let boleha za sklerozo multipleks, zaradi katere so ji noge in roke popolnoma ohromele, vsak dan vztrajno piše povesti in pesmi. Hraše - 53-letni Marinki Mohorič se je pred 21-leti, ko so preiskave v Kliničnem centru pokazale, da boleha za takrat dokaj slabo poznano boleznijo multipleks sklerozo, spremenilo življenje. Pred osmimi leti je doživela drugi šok, roke in noge so ji popolnoma ohromele. Medtem ko njen mož dopoldneve preživi v službi, se Marinka zadnjih šest let posveča pisanju povesti o dogajanju na podeželju in pesmim. Njena želja je, da bi jih čim prej izdala. ”Če ne bom našla založnika, bom pa povesti izdala v samozaložbi,” je bila odločna zgovorna in do-brovoljna Marinka. "Brala sem od nekdaj zelo rada. Še posebej X Jo mi bila pri srcu Tavčarjeva, Finžgarjeva in Jurčičeva dela,” je pojasnila. "Ko so mi roke in noge ohromele, tudi številk na telefonu nisem več mogla odtipkati. Z možem sva kasneje slišala za posebno kapo s pritrjeno tipalko, s katero lahko tudi invalidi pritiskajo na tipke ali premikajo določene stvari,” je povedala. In prav nakup tovrstne kape je Marinki spremenil življenje. Z njeno pomočjo je spet lahko odtipkala številke na telefonu. Pogosto si je čas krajšala s poslušanjem radia in sodelovanjem v nagradnih igrah. A to za Marinko ni bilo dovolj. Močna volja in veselje do življenja sta jo pred šestimi leti pripeljala do odločitve, da si kupi računalnik, prilagojen invalidom. Od takrat naprej dopoldneve preživlja za računalnikom, s tipalko vztrajno pritiska na posamezne tipke in tako njene povesti in pesmi počasi dobivajo vsebino in obliko. Njene črtice so bile že večkrat objavljene v glasilu društva bolnikov z multi-jJUpleks sklerozo, svoje pesmi pa je poslala tudi ''•pisateljici Berti Golob in jo prosila za mnenje. Pred leti, ko je izvedela za bolezen, si ni nikoli mislila, da se bo njeno življenje odvijalo v tej smeri. Takrat je bila vse prej kot optimi- stična. Bolezen ji je prinesla vrsto tegob, bila pa je tudi tista, ki ji je omogočila, da v sebi poišče talent za pisanje, ki ga prej ni poznala, in ga razvije. Ob tem se večkrat spomni na besede nadškofa Urana; če ti Bog zapre vrata, ti pa okno na stežaj odpre. Marinka in njen mož Franc pa se še vedno soočata z veliko težavo. "Sam sem še vedno zaposlen, zato iščeva gospo, lahko tudi z otrokom, ki bi Marinki pomagala medtem, ko mene ni. V zameno za pomoč nudiva varno streho nad glavo v poseben stanovanju,” je povedal Franc. Ana Hartman DELOVNI ČAS: PON. - PET.: 9. - 18 SOBOTA 9.-12. uri Jezerske skrivnosti v knjižnici jih stvaritev. Dovršenost njene fotografije je plod izkušenj in umetniške zrelosti, ki se je kalila v desetletjih učenja. Andrejini diapozitivi ostajajo brezčasno večni. S fotografskim aparatom je nanje čakala v neštetih jutrih, večerih, nevihtah, zimskih svitanjih in v sončni pripeki, "je na odprtju razstave umetniških fotografij, ki je bila 25. oktobra, o Andreji Peklaj med drugim povedala dr. Bojana Boh, profesorica na Naravoslovno-tehniški fakulteti. Kulturni dogodek je obogatila flav-Medvode - Jezerske skrivnosti fotografi- listka Ksenja Kohek. i\je Andreje Peklaj, ki se je rodila leta 1948 Kot so nam povedali v knjižnici, so se bral-v Vikrčah pod Šmarno goro, bodo v medvo- ci pogosto ustavljali ob razstavljenih fotogra-ški knjižnici Na Sotočju na ogled le še danes, fijah, nekaj ljudi pa je medvoško knjižnico "Andreja Peklaj je mojstrica fotografije, ki obiskalo samo v ta namen, nas vedno znova očara z osupljivo lepoto svo- Maja Bertoncelj V NOVEMBRU IN DECEMBRU 10 % GOTOVINSKI POPUST Z OGLASOM Ljudje in dogodki------------------- Semanji dan v Medvodah Dimljene postrvi. Kaj pa recept? Čez noč jih je potrebno dati v ”paco” in jih potem dimiti dve uri. Postrv se olupi in poje, najlažje kar z rokama. otroci ustvarjali iz buč. Medvode - Pred občinsko stavbo in knjižnico je 22. oktobra drugo leto zapored potekala prireditev Semanji dan v Medvodah, ki sta jo organizirala Odbor za prireditve občine Medvode in TUristična zveza Medvod. ”Z obiskom smo lahko zelo zadovoljni. Semenj je obiskalo precej več ljudi kot lani, več pa je bilo tudi ponudnikov domačih izdelkov in pridelkov in upamo, da se jih bo prihodnje leto na naš razpis odzvalo še več. Naša želja je, da bi ta dan postal tradicionalen in da bi morda potekal celo dvakrat letno, vendar zaenkrat ostaja le jesenski termin, "je povedal Boštjan Lu.štrik s Turistične zveze Medvode. Semanji dan so zaznamovale tudi buče, iz katerih so ustvarjali najmlajši,aranžirane pa so obiskovalci lahko kupili na stojnici pri Jožici Barle. "Čakaš, kaj bo in vsako leto zrastejo drugačne buče. Pritegnejo te kot rož’ce in so zelo vsestransko uporabne. Da se jih izredno lepo aranžirati, prav pridejo tudi v kuhinji, "pravi Barletova in dodaja: "Za buče sem se navdušila pred petimi leti in takrat mi je na vrtu zrasla najtežja doslej, težka okrog 70 kg. Letošnje vreme pa jim ni bilo naklonjeno.” Na semanjem dnevu je marsikdo lahko sploh prvič poskusil dimljene postrvi. "Ljudje niso vajeni jesti dimljenih jedi, kdor pa poskusi, jo vzame, "ugotavlja Katja Kutnjak iz Smlednika. Semanjemu dnevu bo prihodnji mesec sledil še projekt Božičkova pošta, ki se ga bodo razveselili predvsem najmlajši, saj bodo Božičku lahko osebno izročili pismo s svojimi željami. Maja Bertoncelj Na letošnjem semanjem dnevu so sodelovali: Vrtnarija Bilban, Bar Pr’ Peht s Pehtinim golažom, sadjarstvo Kimovec, sadjarska kmetija Jeraj, Društvo kmetic ter žena in deklet, Marjan Petač (strojenje kož), Jani Mrak (poslikava telesa, vitraži), Marija Plešec (klekljanje čipke), pisana soba Barbare Bališ Markovič, Marjeta Žebovec (knjige). Gostilna Mihovec (buče, bučin kruh), Joži Barle (volnene nogavice), Rok Veber s.p. (dimljene postrvi, medica, kuhano vino), Hobimojster z otroškimi delavnicami. Pri pripravi tržnice so sodelovali TD Hraše, TOD Smlednik in TD Dragočajna - Moše. OBČINA MEDVODE VABI VSE OBČANKE IN OBČANE NA SVEČANOSTI IN PRIREDITVE OB DNEVIH OTVORITVE ŠPORTNE DVORANE V MEDVODAH. SLAVNOSTNA OTVORITEV DVORANE BO V ČETRTEK, 8. DECEMBRA 2005, OB 17.30 URI SLAVNOSTNI GOST BO MINISTER ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT. V PETEK, 9. DECEMBRA - DAN ZABAVE IN VESELJA. - Čez dan otroške igre in ŽIV ŽAV, popoldne predstavitev športnih društev. - Ob 18.00 uri zaključna prireditev Turistične zveze Medvode z naslovom "Moja dežela, lepa in gostoljubna”. - Ob 20.00 uri zabava s plesom za vse občanke in občane. Igrali bodo znani ansambli in pevci. V SOBOTO, 10. DECEMBRA - DNEVI ŠPORTA Ves dan bodo potekali rekreativni turnirji v različnih športih; zvečer bo tekma v košarki. V NEDELJO, 11. DECEMBRA - DNEVI ŠPORTA Ves dan bodo potekali rekreativni turnirji v različnih športih. —------------------------------------Ljudje in dogodki Sveže barve za svetlo prihodnost Danes zvečer bodo uradno odprli prenovljene prostore medvoškega Mladinskega kulturnega centra. Info centrala z brezplačnim internet dostopom za mlade odprta ob torkih, sredah in četrtkih. Medvode - Mladinski kulturni center (MKC) je bil v Medvodah ustanovljen leta 1998, svoje današnje prostore pa so dobili leta 2002. Takrat sojih uredili le za prvo silo, letos pa so se lotili celotne prenove notranjosti. "Od spomladi smo se dobivali pod naslovom celostna podoba mladinskega centra, kjer so zorele osnovne ideje, kako bi center izgledal. Z deli smo začeli avgusta in so potekala do danes. Najprej smo preuredili prostor klepetalni-ca, v katerem je internet. Nova pridobitev je glasbeni studio, ker opažam, da se veliko mladih želi izražati prav skozi glasbo. Pri nas vadi kar nekaj skupin in s tem studiom imamo Knožnost, da jim posnamemo promocijsko Zgoščenko. V stavbi imamo tudi manjši multi-medijski studio. Naš kulturni center je torej hiša s produkcijskimi pogoji, tako da mladi za vloženi trud dobijo tudi končni rezultat,” pravi Nataša Pust, predsednica MKC Medvode in dodaja: "Adaptacija je nastajala v sodelovanju z mladimi, saj je bil naš cilj, da se mladi s prostori identificirajo, da jih soustvarjajo in da se v njih dobro počutijo.” Prenovljeni prostori Mladinskega kulturnega centra so za Medvode torej velika pridobitev in mladi vanje že sedaj radi zahajajo. "Spomladi smo imeli Info centralo z brezplačnim dostopom do interneta, ki je namenjena vsem mladim, odprto poskusno. Bili smo pozitivno presenečeni, saj smo pričakovali, da bodo mladi po internetu zgolj brskali. Večina pa jih je k nam hodila delati seminarske naloge. Raziskave so pokazale, da v Medvodah polovico osnovnošolcev nima dostopa do interneta, vemo pa, da internetno gradivo dandanes zelo birav pride tudi že v osnovni šoli,” je povedal Franc Cegnar, programski vodja MKC -ja. Mladinski center je namenjen vsem mladim, tistim, ki vedo, kaj bi v njem delali in tudi tis- tim, ki se še iščejo. V centru so zato strokovnjaki, ki z mladimi delajo in pripravljajo kvalitetne programe. Veliko teh so jih do sedaj tudi že realizirali. Mladinski center je odprt od torka do sobote od 18. do 22. ure. "Podobni centri se pogosto ujamejo v past, ker mislijo, da potrebujejo le prostor in tehniko, kar pa ne drži. Potrebni so tudi strokovnjaki, ki se z mladimi znajo ukvarjati. Seveda pa jih je potrebno tudi plačati, saj se še tako veliki entuziasti brez podpore izčrpajo. Moram povedati, da smo letos dosegli napredek, saj nas je podprla tudi občina, z denarjem, predvsem pa z njihovim razumevanjem našega poslanstva. Naš cilj je, da bi bil center odprt prav vse dni v tednu,” je zadovoljen Cegnar. Seveda pa se bodo mladi v centru lahko tudi zabavali, vendar bodo za to morali tudi kaj narediti. "Imamo koncept trojčka, kar pomeni najprej projekt, nato pogovor in na koncu zabava,” obrazloži Cegnar. Za zabavo bo poskrbljeno tudi na današnji uradni otvoritvi z začetkom ob 19. uri. Maja Bertoncelj Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Nagradno vprašanje iz oktobrske številke Sotočja: Na sliki je Polhograjska Grmada, priljubljena izletniška točka, katere vrh je pred nekaj stoletji spominjal na obraz njihovega vladarja. Kdo so bili in na koga jih je vrh spominjal? Izžrebali smo Dušana Škodiča iz Medvod, ki je zapisal: "Polhograjsko Grmado so francoski vojaki za časa Ilirskih provinc poimenovali Louis XIV. oziroma po naše Ludvik 14.” Po pošti bomo nagrajencu poslali dve karti za kranjski bazen. Novo nagradno vprašanje: "Kje se nahaja kapelica, ne bo sila zapleteno vprašanje, zato vas sprašujemo, kaj pomembnega se nahaja za hrbtom fotografa?” Odgovore sprejemamo do konca novembra na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Za Sotočje”. Nekoga bomo nagradili s praktičnim darilom. Oglasi O plenicah, mozoljih in ljubezni Razmišljanja o vzgoji Avtorica: socialna pedagoginja Damjana Šmid "Včasih se mi zdi, da bistvo vzgoje ni v tem, da starši vzgajamo otroke, ampak je v tem, da otroci naredijo iz nas boljše ljudi." "To, kar vam dajem, so zgolj moja razmišljanja, ki nastajajo v vsakodnevnem življenju, ob lekcijah, kijih dobivam kot mama, kot žena, kot pedagoginja, kot človek. Karkoli delate, delajte z dobrim namenom in ko ne veste več naprej, vprašajte za pravo pot. Sicer pa poslušajte sebe in otroke in vse bo tako, kot je prav." f/z uvoda) i\ to\aneN 1 oce^9'3*' Nepreklicno naročam knjigo 0 plenicah, mozoljih in ljubezni Ime in priimek: U LJ LJ LJ LJ LJ LJ L_J LJ U L_J LJ L_J L_J LJ LJ L_J LJ L_J U LJ LJ L_J U LJ LJ LJ LJ LJ Polni naslov: 1 _II_II_II_II_II_II_II_ILJI___II_II_II_II_II_II_II__II_II_II_II__II_II_II—II—II—II—II—II—I I__II_II_II_II_II_II_II_II__II_II_II_II_II_II_II_II__II_II_II_IL-JI__II_II__II—II—II—II—II—I Naročnik: O ne [D da Naročniška številka: I_11_11_11_11_I Število naročenih izvodov I-1 Knjigo O plenicah, mozoljih in ljubezni lahko kupite na sedežu podjetja Gorenjski glas, na Zoisovi i v Kranju, vsak delovnik od 7. do 15. ure, jo naročite PO TELEFONU 04/201 42 41 ALI S PRILOŽENO NAROČILNICO IN S PLAČILOM PO POVZETJU. Gorenjski Glas Zdravje Samo pomaranče in limone niso dovolj V Zdravstvenem domu Medvode že poteka cepljenje proti gripi, ki ga priporočajo vsem. Očitno pa bo cepiva letos premalo. Svetujejo tudi, da zgolj ob povišani temperaturi ne hodite k zdravniku že prvi dan. Prihaja čas prehladov, viroz, grip. Naše telo je v zimskem času proti virusom pogosto nemočno. Vida Šušteršič Bregar, dr. med., direktorica ZD Medvode, nam je dala nekaj koristnih napotkov, kako poskrbeti za svoje zdravje. Ko zbolimo, marsikdaj ne vemo, za kakšno bolezen gre. Kdaj lahko govorimo o gripi? "Gripa se običajno začne z visoko telesno temperaturo, bolečinami v grlu, bolečinami v ksklepih in mišicah, šele potem sledi kašelj. Pri 'običajnih prehladnih boleznih pa se najprej pojavi kašelj in šele nato vročina.” Vsi smo bakterijam in virusom enako izpostavljeni, vendar nekateri ljudje zbolijo pogosto, drugi pa ostanejo zdravi. Zakaj? "To je odvisno od naravne odpornosti človeka, ali živi na zdrav način življenja, ima dovolj počitka, primerno prehrano. Druga odpornost je pridobljena, ker se človek sreča z raznimi virusi in bakterijami in razvije odpornost do njih. Pri majhnih otrocih opažamo, da zbolijo skoraj vedno, ko pridejo v stik z virusom, odrasli pa ne zbolijo več tako pogosto. Seveda vpliva tudi splošno zdravstveno stanje. Če ima človek kronične bolezni, velike obremenitve, tako telesne kot psihične, je na vse še bolj dovzeten.” Najbolj pogosto zbolijo otroci, starejši in kronični bolniki. Kaj njim svetujete za preventivo? "Starši v vrtec ne bi smeli voziti akutno obolelih otrok. Se dogaja, da ima otrok ponoči ^ročino, pa ga starši zjutraj peljejo v vrtec in tako je to problem za ostale otroke. Za otroka ni problem prehlad, ko smrka, problem je visoka vročina. Otrok mora imeti ustrezno prehrano, zdrav način življenja, dovolj spanja. Vedeti moramo, da se te bolezni širijo po zraku ali z rokami, zato je dobro, če se še posebno omenjene rizične skupine izogibajo prostorom z Vida Šušteršič - Bregar, dr. med., spec. veliko ljudmi in skrbijo za ustrezno higieno. Otroka je potrebno tudi naučiti, da med kašljanjem da roko na usta.” Kaj ljudem priporočate, da imajo v domači lekarni? "Predvsem tablete za zbijanje vročine. Ne vem, koliko zdravil pa ne bi svetovala, saj če za vsako najmanjšo težavo vzamemo tableto, vplivamo na to, da se telo ne bori proti bolezni. Pogosto pomaga, da se človek uleže in zaužije dovolj tekočine, najbolje čaja, za splošno odpornost pomagajo tudi limone in pomaranče, bistveno pa na potek bolezni ne vplivajo.” Kdaj k zdravniku? "Vročina je znak bolezni in obenem vpliva tudi na njeno prebolevanje. Velja, da se vroči- ne do 38,5 stopinje naj ne bi zniževalo. Svetujemo, da če ima nekdo zgolj vročino, da si prve dni pomaga s splošnimi ukrepi, torej zaužije dovolj tekočine in jo v primeru, če ta preseže 38,5 stopinje, ustrezno znižuje. Prvi dan, dva namreč težko ugotovimo, za kakšno bolezen gre. Če se pojavijo še drugi znaki ali če vas karkoli skrbi, pa svetujem obisk pri zdravniku.” Proti gripi se lahko tudi cepimo. Bo cepiva letos dovolj? ”S cepljenjem smo začeli prejšnji teden. Svetujemo ga tako kroničnim bolnikom kot tudi drugim, saj bi s tem preprečili širjenje virusa. Lani smo cepili okrog 800 ljudi in precej cepiva nam je ostalo. Letos pa se je zanimanje za cepljenje proti gripi spet močno povečalo, predvsem zaradi medijske odmevnosti ptičje gripe, ki pa bistvene povezave s tem nima. Prvo pošiljko cepiva smo že dobili, glede na povpraševanje smo naročili še dve. Druga pošiljka bo prišla konec novembra, tretja pa šele decembra. Verjetno letos cepiva za vse ne bo dovolj.” Pa cepivo je učinkovito? "Učinkovitost je težko predstaviti. Če bi se cepilo 95 odstotkov populacije, se bolezen ne bi širila. To je ena učinkovitost. Druga učinkovitost pa je za posameznika in ta naj bi bila več kot 90-odstotna. Ljudje pa potem zmotno mislijo, da ne morejo zboleti za drugo virozo. Proti gripi so s tem dobro zaščiteni, ne pa proti vsem drugim boleznim.” Ima cepivo kakšne stranske učinke? ”Že pri kontraindikacijah smo pozorni, da ne cepimo ljudi, ki so alergični na katero izmed sestavin cepiva in tiste, ki prebolevajo akutno bolezen. Pomembnih stranskih učinkov nismo zaznali, morda le nekaj primerov z bolečinami v sklepih.” Maja Bertoncelj DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 Leto zelo hitro mine. Ni več dolgo do trenutka, ko boste zopet odšli po prazničnih nakupih. Potrudili se bomo, da boste pri nas imeli raznoliko izbiro in vas prijazno postregli. Oglasite se in se sami prepričajte. ŠAČIROVIČ IN DRUŽBENIKI, d.o.o., Preška c. 19. Medvode [§] NATURA SPECIALIZIRANA PRODAJALNA Z ZDRAVILI IN MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI 1. nadstropje BC MERCATOR MEDVODE Odprto od 8. - 20. ure, sobota od 7. - 13. ure Telefon zdravila - 01/3615146, darila-01/3615163 Nudimo vam strokovno svetovanje in prijazno postrežbo Zadnjega in prve 3 dni v mesecu pa 5 % popust na gotovino za upokojence. » Manjša popravila vašega nakita vam opravimo takoj 9 Predelava vašega zlata » Izdelava nakita po naročilu » Čiščenje in vzdrževanje nakita Prodaja nakita za najlepše priložnosti Pogovor Ob pričakovanju praznikov Domače dobrote Pred nami je čas, ko že moramo začeti razmišljati o praznikih, ki se približujejo - prihodu treh darežljivih decembrskih mož in podobno. Zato ne bo odveč zapisati nekaj informacij o domačih dobrotah z medvoške tržnice v teh novembrskih in decembrskih dneh. S tem namenom smo se pred dnevi pogovarjali z izdelovalko in oblikovalko domačih dobrot Andrejo Bizant s Kmetije Malenšek v Žlebeh. Ponudba članic kmečkih žena (Andreja je prva z leve) na eni izmed prireditev v Sloveniji. Povsod so dobrodošle. Kdaj ste začeli s to dejavnostjo na vaši kmetiji? "Skupaj z možem sva se za specializacijo na kmetiji odločila pred dobrimi desetimi leti. Odločila sva se za živinorejo in posledično za sirarstvo in druge mlečne izdelke. Najprej je bilo potrebno šolanje in praksa. To se je dogajalo v deželah, ki so poznane po tem: Švici, Nizozemski, Avstriji, Nemčiji. Tudi v Sloveniji imamo dobre strokovnjake na tem področju. V začetku je bilo težko, tako z samim delom, kot tudi s prodajo. Bili so kar težki časi. Danes je že veliko boljše. Tudi otroci nama že kar veliko pomagajo.” S svojimi izdelki ste večkrat sodelovali na raznih razstavah in sejmih. "Ja, skoraj redno sodelujemo na raznih razstavah in sejmih. Predvsem so zahtevni nastopi na slovenski razstavi "Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju. Že za sam izbor so potrebni zelo kakovostni izdelki, za pridobitev priznanj je pa bitka kar težka. Naša kmetija je v veliko naše zadovoljstvo dobila že kar nekaj zlatih in srebrnih ter drugih priznanj za kakovost posameznih izdelkov tako mlečnih kot tudi za naš dodatni program.” Koliko časa ponujate svoje izdelke na med-voški tržnici? "Od prvega dne. Jutri (druga novembrska sobota) bo točno sedem let, odkar je v Medvodah tržnica. Najprej smo bili tri leta pred občino, sedaj pa smo štiri leta tu na tem mestu.” Kaj vse kupci lahko dobijo na vaši stojnici? "Imamo predvsem mlečne izdelke in razne sveže izdelke, kot so: domače mleko, sirotka. razni namazi z dodatki, maslo, skuta, sladka in kisla smetana, kajmak ter deset vrst sirov, med drugim tudi slani in prekajeni ter razni siri z dodatki, kot so česen, paprika, poper in podobno. Od časa do časa tudi pečena skuta kot specialiteta. Ob določenih predprazničnih obdobjih imamo pa tudi dodatne stvari. Veliko povpraševanje je po pečenem sadnem kruhu in drugih dobrotah iz kmečke peči, letos bomo imeli tudi beli sir z začimbami v olivnem olju.” Torej lahko tudi v tem predprazničnem času pričakujemo kaj posebnega? "Seveda, ker se določeni prazniki hitro približujejo, bomo imeli že to soboto domače štajerske orehe, za katerimi je veliko povpraševanje. Lani jih je prehitro zmanjkalo. V soboto in nedeljo, 3. in 4. decembra, bomo imele članice Aktiva kmečkih žena posebno razstavo in tudi prodajo domačih dobrot v spodnjem prostorij občine. Tam bomo razstavile tudi jaslice raznih oblik in materialov, kjer boste lahko dobili tudi idejo, kako jih napraviti doma. Poleg tega bodo na ogled jelke, vsaka bo okrašena na drugačen in izviren način, adventni venčki in še marsikaj se bo videlo in lahko tudi kupilo. Slovenija je ena bogatejših dežel glede dobrot, ki jih pripravljamo za naše praznike. Posebnost bo tudi v tem, da bomo obiskovalcem razlagali običaje, vezane na praznike v teh novembrskih - predvsem pa decembrskih dneh" Kot ste dejali, ste na tej tržnici že od vsega začetka. Vas kaj moti? "Mislim, da si vsi, ne samo jaz, želimo, da bi v prihodnosti ta del komunalno uredili. TUdi sami bi bili pripravljeni pri tem po svojih zmožnostih sodelovati, da bi bilo lepše in da nas pozimi ne bi tako zeblo.” Kakšne so vaše želje oh prihajajočih praznikih? "Da si vsak dan poiščemo srečo. Sreča pa je odvisna od želja. Vsem obiskovalcem stojnic na medvoški tržnici, kot tudi bralkam in bralcem Sotočja - občanom želim obilo sreče in blagoslova za vsak dan.” Jf. Domače vzdušje pri Malenškovih. Na sliki je Andrejin mož in njuni štirje otroci, treh pa ni bilo doma. Ljudje in dogodki Gasilski veteranski Izlet Vodstvo Občinske gasilske zveze Medvode je v prvi polovici oktobra organiziralo izlet za svoje veterane. Zanimivega izleta smo se udeležili gasilski veterani šestih PGD, ki tvorijo Gasilsko zvezo Medvode. Podrobneje smo si ogledali našo sončno Primorsko. Najprej smo se ustavili v Ajdovščini. V tamkajšnjem gasilskem centru nam je njihov gasilski poveljnik v enournem predavanju obširno prikazal njihovo delovanje. Pozorno smo si ogledali njihov strojni park in opremo za reševanje. Za številna gasilska vozila bi potrebovali nove prostore. Eden od večjih problemov Primorske so gozdni požari. Na tem področju žal primanjkuje prostovoljnih gasilskih društev, kar je še vedno posledica zasedbe Primorske (od leta 1918 do 1943) s strani Italije. Primorsko je namreč po končani I. svetovni vojni Antanta ....dodelila Italiji. Ko so v takratni kraljevini Ita-Tflij' prišli na oblast fašisti, so za slovenska gasilska društva, v katerih se je govorilo slovensko, nastali črni časi. Gasilstvo je v tistem času močno nazadovalo. O zgodovini Primorske nas je v nadaljevanju izleta seznanila tudi zgodovinarka v muzeju, ki se nahaja na vrhu Svete gore, poleg znamenite romarske cerkve, ki je bila med 1. svetovno vojno porušena in kasneje obnovljena. Cerkev je v upravljanju Frančiškanov. Vojaški muzej prikazuje tematiko 1. svetovne vojne. V njem namenoma ni orožja, pač pa je poudarek na človeku, vojaku, ki seje boril in umiral v strelskih jarkih na Soški fronti. 1. svetovna vojna je trajala štiri leta. Začela seje leta 1914 po atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu. Najprej je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Italijanska diplomacija je zvito, s tajnim Londonskim sporazumom, pristopila k zahodnim silam Antante. Nastala je zahodna fronta, ki pa se v glavnem ni premaknila vse hejtlo leta 1917, ko je prišlo do preboja Soške 8®rronte. Italijani so se umikali vse do reke Piave, to je nekako na liniji Benetk. Pri preboju so sodelovali tudi slovenski regimenti Kranjskih Janezov, ki so bili takrat v sestavi avstrijske vojske. Po ogledu vojaškega muzeja na Sveti gori smo se po strmih serpentinah spustili v dolino Soče. "Krasna si bistra hči planin, brhka v pri-rodni si lepoti ...” jo opeva Gregorčič. Res je lepo gledati zeleno reko, ki se vije med gorami. Na svoji poti deročo reko za hip zaustavijo štiri hidroelektrarne. V kraju Most na Soči je veliko akumulacijsko jezero HE Doblar. Po tem jezeru za turistične namene plove ladja Lucija. Vkrcali smo se na njen krov in v zabavnem razpoloženju preživeli plovbo. Ladijski kapitan je poskrbel za dobro voljo in iskrive šale. Tako smo za kratek čas celo pozabili na preteklo zgodovino, ko so v teh krajih divjali srditi spopadi raznih armad ter je bila beseda "Šturm” - borba mož na moža, z vihtenjem bajonetov, vsakdanja stvar bojev na Soški fronti. Danes je sicer vse to zgodovina na papirju, toda udeleženci te grozovite vojne so si bili edini v besedah: "Prekleta vojna!” Te besede so v muzeju zapisane v vseh jezikih udeležencev posameznih narodov. Na našem izletu smo dobro osvežili zgodovino Primorcev iz začetkov 20. stoletja. Zanimivo je dejstvo, da je celodnevni izlet po Primorski potekal predvsem po površini ozemlja, ki nam je bil nekoč po krivici odvzet, a smo si ga v 2. svetovni vojni pridobili spet nazaj v okvire države Jugoslavije in s tem kasneje v državo Slovenijo. Zaključek izleta s posebnim poudarkom na naši zgodovinski preteklosti smo zaokrožili na Hotavljah v Poljanski dolini na večerji. Nadvse prijetno seje družiti s starimi znanci in prijatelji. Med pogovori se obujajo spomini na razna gasilska tekmovanja in akcije gasilskega delovanja v društvih, pri požarih in podobno. V času od gasilskega pionirja pa do gasilskega veterana je dolga življenjska pot, tako da snovi za pogovore ne zmanjka. Gasilski veteran PGD Zgornje Pirniče: Anton Kern E reoA/č tel. 031/689-363 PRI NAS KUPLJENA OBLAČILA KRAJŠAMO BREZPLAČNO ODPRTO: PON. - PET. 10. - 18. ure SOBOTA 9.-12. ure NOVA JESENSKO-ZIMSKA KOLEKCIJA ZADNJI DAN V MESECU 5 % POPUST ZA UPOKOJENCE Elvira Praznika OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Cesta ob Sori 13 Tel.: 041 973 753, 01 36 12 654 AVTO MEDVODE • Gotovinski odkup vozil • Prepisi vozil • Kredit na položniee • Leasing Gorenjska c. 12, Medvode tcl./fax: 01/36 11 601 gsm: 041 330 578 www.avtomedvode.com OHSKV. d.u.o., Hafivrjrvn niu. 29, Škofja laika TRGOVINA TRAMA (nasproti BC Medvode) JENKO MARIJA, s.p. KržiflnikovB ulica 10, Medvode SE PRIPOROČAM! BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE OD 65.000 SIT! ■ /"040848498 DREVO je simbol človeške povezanosti z naravo in nas spominja na osnovne vrednote, ki ostajajo v toku časa nespremenjene. Drevesa sodelujejo pri ustvarjanju naše zgodovinske in kulturne dediščine in odkrivajo naš odnos do narave. Že od nekdaj igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju človeškega vsakdana ... Geodetski biro Ema Huth s.p. § Zbiljska c. 4.1215 Medvode, t: +386 1 3613 491 g m: +386 41 578 132, e:geodetskibirofflsiol.net www.geodetskibiro-huth.si g. ____________________________________________________________I ... zato smo se v našem Centru starejših Medvode odločili, da posadimo drevo, ki ponazarja vse človekove vrednote na poti skozi življenje. Ker ste v teh letih veliko pripomogli k ustvarjanju lepote našega parka, si želimo, da slavnostno posaditev slovenske Lipe delite z nami! Prireditev bo potekala v parku Centra starejših Medvode in sicer v petek, 11. novembra, ob 15. uri! Veselimo se vašega odziva in vas prav prisrčno pozdravljamo! Uprava in vodja Centra starejših Medvode Opravičilo V prejšnji številki Sotočja je pri članku ”V Preski je boy družabno” prišlo do zamenjave imena. Pravilno se glasi: sin Rajko. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo! Rešitev ugank: Ptica selivka Knjiga Zvonček Posetnica: Vlakovodja Učenje je lahko tudi zabavno Skupina za odkrivanje Ponor za otroke organizira inovativne prostočasne dejavnosti. Otroci na ”zabavalnicah” različne teme obdelajo na zabaven in ustvarjalen način. Od lani potekajo tudi v Sori. Otroci so se na zabaven način naučili, kako nastanejo oblaki. / Foto: Maja Bertoncelj Sora - Ponor je skupina za odkrivanje in deluje v okviru KUD Janko Krmelj Reteče - Gorenja vas. "Zabavalnice izvajamo v sklopu krajših delavnic, enodnevnih ekskurzij in večdnevnih taborjenj. Skupaj smo od lanskega maja in do avgusta letos izvedli več kot 120 za-bavalnic za več kot 70 otrok. V naših akcijah sodelujejo večinoma študenti in študentke zadnjih letnikov različnih fakultet,” pravi mag. Dejan Križaj, vodja skupine za odkrivanje Ponor. Pri izvedbi programa se jim je v začetku letošnjega leta pridružilo Športno društvo Sora, ki sodeluje pri organizaciji in izvedbi razgibal-nic, kjer otroci vadijo in sproščajo telo in duha. Zabavalnice in razgibalnice že drugo leto potekajo na Podružnični osnovni šoli (POŠ) Sora, od letos pa tudi v POŠ Reteče. "Trenutno ima- Kaj so povedali otroci? Nika Čulk, 7 let, Sora: "Najbolj všeč mi je, ko se igramo v telovadnici. Ttikaj sem že drugo leto.” Jernej Vučko, 7 let, Goričane: "Danes mi je bilo zanimivo, ko smo delali meglo. V kozarec smo dali vročo vodo, pod njo pa postavili led. Drugače pa najbolj uživam v telovadnici, ko igramo med dvema ognjema.” Lucya Lavtar, 6 let, Rakovnik: "TUkaj mi je zelo všeč. Najbolje mi je v telovadnici, zanimivo je bilo, ko smo danes delali oblake.” Simon Prezelj, 7 let, Sora: "Delali smo oblakce. Odprli smo plastenko, spodaj prižgali vžigalico, jo zaprli, stisnili in nastal je oblak.” Špela Kos, 6 let, Sora: "Lani smo si v učilnici ogledali živo kačo in delali kače iz papirja. Izrezali smo zvito kačo, narisali vzorec in jo obesili nad svečo. Kača je postala vrtalka. Ko smo topel zrak odstranili, seje prenehala vrteti." mo dve skupini v Sori in eno v Retečah. Namenjene so otrokom od 5. do 12. leta starosti, ki se želijo družiti in predvsem na zabaven način kaj novega naučiti. Radi bi jim pokazali, kako lahko preživljajo prosti čas in jih naučili ustvarjalnosti in inovativnosti, ki v življenju vedno prav prideta,” dodaja Križaj. Da so zabavalnice (zabavalnice@gmail.com) res nekaj posebnega, smo se v Sori prepričali tudi mi. "Rdeča nit do novega leta so koledniki, današnja tema pa je vreme. Otrokom sem med drugim pokazal, kako nastane megla, naredili smo oblake, torej gre tokrat za naravo- slovno delavnico. Prihodnjič imajo razgibalni-co, na naslednji zabavalnici pa bodo šivali kostume za igro, ki jo bodo zaigrali reteškim otrokom,” je povedal mentor Dejan Stojanov. Zagotovo naj večji dogodek do sedaj pa je bilo letošnje štiridnevno taborjenje v Smokvi^} ci v slovenski Istri, ki je bilo po Križajevih besedah fenomenalno. Domačinom so poživili vas, otroci pa so neizmerno uživali. Daje Ponor na pravi poti, je potrdila tudi Občina Škofja Loka, ki je poleg ŠD Sora taborjenje delno financirala. Maja Bertoncelj (AS d.o.o. V1FRAS NEPREMIČNINE MEDVODE, C. TALCEV 56 TEL. 01/3611-221 FAX. 01/3618-650 MOBI 041/992 155, 041/542 297 E-POŠTA: vili.fras@k2.net • POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI: PRODAJA, NAKUP, ODDAJA, MENJAVA • ZANESUIVO POSREDOVANJE • ZAVAROVANA ODGOVORNOST • LICENCA PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com KOLEDARJI, ROKOVNIKI IN PLANERJI ZA LETO 2006 PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, FOTOKOPIRANJE, VSE ZA ŠOLO | Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure Prvošolci začutili stik z naravo Na osnovni šoli Pirniče so za prvošolčke in njihove starše pripravili dan odprtih vrat na temo buč. Prvošolčki na OŠ Pirniče. Letos jih je šolski prag prvič prestopilo 33. Pirniče - Prvošolčki so tik pred začetkom novembrskih počitnic lahko obiskali različne delavnice, v okviru katerih so ustvarjali na temo buč. ”,iesen - rumena dobra žena. Bučni dan smo pripravili zato, da otroci začutijo stik z naravo. Tisto, kar nam jeseni narava podari, lahko spremenimo v nekaj zelo lepega in dekorativnega in prav to smo želeli pokazati prvošolčkom,” je pojasnila učiteljica Janja Bergant, ki je skupaj z učiteljico Karmen Rebolj in vzgojiteljico Ireno Stanič pripravila bučni dan. Prvošolčki so iz papirja ustvarjali buče gib-Ijivke, iz gline so oblikovali čajne lučke, iz ličja, kostanja, koruze, želodov in grozdja so izdelovali bučne dekoracije, rezljali in dolbli so jbuče za noč čarovnic, na žakljevini so ustvarjali bučne motive, dekoracije so izdelovali tudi iz različnih semen in pripravili celo malo kuharsko šolo, kjer so otroci pripravljali jabolčni zavitek. Pri ustvarjanju so nekaterim pomagali tudi starši. "Fino je bilo, ko sem mečkal glino. Z mami sva naredila zaljubljeno bučo,” je povedal Mart Ogrinc. Eva Potokar je izdelala podstavek za čajno lučko. "Glina se mi je zdela zelo mrzla,” je še dodala. Nejc Rebolj nam je opisal postopek za izdelavo buče gibljivke. "Naredil sem roke in noge, usta pa sem izstri-gel. Roke in noge pa sem z vrvico privezal na bučo,” je povedal. Prvošolčki so bučni dan zaključili s posladkom, in sicer z jabolčnim zavitkom, ki so ga pripravili mladi zagreti kuharji. Vsaj mislili so tako. "Imam veliko skriv- nost. Otrokom ne bomo povedali, da smo v štrudelj dali tudi buče,” je povedal Maj Rebolj, ki je pomagal ribati jabolka in valjati testo. Dan odprtih vrat je predstavljal tudi zaključek uvajalnega obdobja, ko so učenci ugotavljali, kako je v "veliki" šoli. "Mislim, da je večina prišla do zaključka, da šola ni noben "bav bav”,” je še pojasnila Bergantova. Tudi Ira Kopač se je bala začetka šolskega leta. "Sedaj se mi zdi prav fino v šoli. Igramo in učimo se, pa še veliko prijateljic sem dobila,” je povedala Ira. Ana Hartman •'•'•V S "praskanko” prepričal žirijo Gregor Novoselec ob nagrajeni "praskanki". Golo Brdo - Konec septembra je v Škofji Loki potekala Mala Grohatjeva kolonija, ki se je je udeležilo 80 mladih obetavnih umetnikov iz vse Slovenije. Žirija je izbrala deset najboljših izdelkov, jih nagradila in natisnila na razglednice. Med njimi je bila tudi "praskanka", ki jo je izdelal Gregor Novoselec iz Golega Brda, ki obiskuje OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki. ”V šoli s prilagojenim programom se trudimo poiskati skrite talente naših učencev in jih čim bolj razviti. Učimo jih tudi vztrajnosti in natančnosti, to sta vrlini, ki sta nujno potrebni za dosego pomembnih ciljev. In prav ti dve vrlini odlikujeta našega Gregorja,” pravi likovna pedagoginja Vida Kejžar. Gregor je prepričan, da je k njegovemu uspehu veliko pripomogla tudi izbira drugačne tehnike, to je praskanke, saj večina učencev ustvarja s temperami in je na ta način odstopal od drugih. Slikanje ga neizmerno sprošča in v njem zelo uživa, zato je bil zalo vesel slikarskega stojala, ki gaje dobil za nagrado. Gregor si sicer želi postati mehanik, tako kot njegov oče, kljub temu pa namerava svoj slikarski talent še naprej razvijati. Ana Hartman Šport in rekreacija ----------------------------- Brata Brvar trdo trenirata Gregor in Matej Brvar, brata biatlonca iz Zbilj, sta trenutno z mlado A reprezentanco na pripravah na Obertilliachu v Avstriji, kjer jim družbo dela tudi slavni Norvežan Ole Einar Bjorndalen. ”Oba sta pokazala velik napredek, posebno mlajši Matej, ki je bil lani poleti poškodovan in je zato moral izpustiti precejšen del priprav. Njegov cilj je medalja na svetovnem mladinskem prvenstvu. Od starejšega Gregorja pa se veliko pričakuje tudi že v članski kategoriji. Precej je pridobil na moči, napredoval pa tudi v streljanju. Tako kot ostali v mladi reprezentanci, sta trenutno v fazi specifičnega treninga, ki bo trajala vse do prve tekme evropskega pokala 8. decembra.” je povedal Uroš Velepec, trener mlade A biatlonske vrste. "Dobro treniram in imam dober občutek. Formo načrtujemo za sveto- AVTOSOLA VEZI VSE DO IZPITA POSKRBI VILHARJEVA 27, Ljubljana za železniško postajo 031 /666 666 www.avtosola.si Tečaji CPP in prve pomoči vsak torek ob 16.00 Kategorija: A, B, EkB, C, E, F, H ^ VSA VOZILA KLIMATIZIRANA! Vezi, d.0.0., Vilharjeva 27, Ljubljana Brata Matej in Gregor Brvar se s priprav vračata jutri in iz Avstrije pozdravljata domače. / Foto: Tina Dokl vno mladinsko prvenstvo, kjer si želim do medalje. Treniramo tako trdo, da niti za punce nimam časa,” se je pošalil Matej Brvar, ki ga kolegi kličejo Tito, v ponedeljek pa je dopolnil 18 let. Cilj štiri leta starejšega Gregorja pa je najprej uvrstitev na tekme svetovnega pokala. "Streljam precej bolje, saj sem v biatlonu že peto sezono, popravil sem tudi tek,” je iz Obertilliacha sporočil Gregor Brvar - Stipe. Maja Bertoncelj ---------------------------------- Ljudje in dogodki Rok Luštrik, fant z naslovnice Rok je strasten ribič. Njegov moto je "Ujemi in izpusti”, najbolj zanimiva za ulov se mu zdi soška postrv. Rok Luštrik je doma iz Goričan. Preživlja se z vodenjem turistov, predvsem po Sloveniji in Hrvaški, v zadnjem času pa se največ ukvarja z vodenjem ljudi, željnimi ribolova. "Pogosto se odpravimo na Savo Bohinjko, Sočo, Krko, Idrijco ... Reka Sora je zaradi neokrnjene narave najlepša v Žireh, medvoški konec pa je zelo zanimiv za ulov sulca, ki se je začel s prvim novembrom. Ob medvoški Savi pod Donitom je Rok Januš lani ujel naj večjega sulca v Sloveniji doslej. Meril je kar 135 centimetrov v dolžino, težek je bil 26,9 kilograma," je brez kančka zavisti povedal Rok, ki gaje za ribolov navdušil sosed pred 15 leti. "To je zelo aktiven šport. Sam se ukvarjam z muharjenjem, to je lov na postrv in lipana. Ljudje običajno mislijo, da cel dan stojiš na enem mestu in čakaš ... V resnici se po vodi prehodi tudi po sedem kilometrov na dan. Še vsak, ki je šel z mano, se je domov vrnil utrujen,” pravi Rok, ki mu je najbolj zanimiva za ulov soška postrv: "Živi samo v jadranskem porečju. Težko jo je uloviti, ker je zelo previdna in sramežljiva.” Njegov moto je "ujemi in izpusti”, kar pomeni, da ribo, ko je previdno sname s trnka, spusti nazaj na svobodo. Rok pravi, daje muharjenje individualen šport: "Od doma se že odpravim s kak-^nim kolegom, vendar muhariva vsak zase. Druščina pride prav pred ribolovom in |§)o njem.” V Medvodah imajo tudi Ribiško družino, Rok je bil nekdaj njihov član, zdaj pa razmišlja, da bi se jim spet pridružil. ”V Slovenijo prihajajo ribiči od vsepovsod. Lahko zatrdim, daje naša dežela med najboljšimi destinacijami na svetu za muharjenje.” O ribičih kroži veliko vicev, tudi sami se večkrat pošalijo na svoj račun, tudi Rok: "En ribič seje v družbi kolegov stalno hvalil, kako velikooo ribo je ujel. Enkrat so se prijatelji naveličali njegovega hvalisanja, zato so mu zvezali roke. Naslednjič je zares prišel z zvezanimi rokami v druščino, iztegnil je dva prsta in rekel: "Toooli-ko je merila med očmi.” Suzana P. Kovačič Foto: Tina Dokl C L ZAKAJ Sl TUDI VI NE BI POLEPŠALI SVOJE OKOLICE ? V prednovoletnem času vam nudimo: Svetlobne okraske za zunanjo in notranjo uporabo. - SMREKCE - SNEŽINKE - REPATICE 130x52 cm Kontakt: Miha Mali GSM:041/428330 , Tel:01/3628202 www. novoletni -okraski. com 68x68 cm I 9 o 1 Šport in rekreacija---------------- Sezono končal kot tretji Vaše - Relist Uroš Papež je s svojim sovoznikom Gregorjem Rantom letošnje državno prvenstvo v reliju v svoji skupini, diviziji 3, končal na 3. mestu. ”Na koncu tretji namesto prvi. Če bi mi kdo to rekel pred sezono, bi takoj podpisal. Kazalo pa je že precej bolje, saj sva se borila celo za naslov. V zadnjem delu sezone sva imela precej smole z avtomobilom in na zadnji dirki v Postojni odstopila,” je kljub vsemu s sezono zadovoljen 27-letni Uroš Papež, ki bo sedaj z mislimi za kakšen mesec drugje kot pri svojem avtomobilu, peugeotu 309, starem že več kot deset let. Najverjetneje ga bo vozil tudi v prihodnji sezoni: "Okrog novega leta bo potrebno začeti z deli na avtomobilu. Če bi tega prodal, bi se lotil sestavljanja peugeota 306, vendar za to najverjetneje ne bo denatja.” Prva dirka v naslednji sezoni ju čaka v začetku aprila na državnem prvenstvu Avstrije. "Konkurenca je vsako leto hujša. V prihodnji sezoni želim ostati med tri v svoji skupini, generalno pa med prvih petnajst. Kaj višje pa se s tem avtomobilom ne da priti," še dodaja Papež. Maja Bertoncelj Uroš Papež (desno) in njegov sovoznik Gregor Rant, sta v letošnjem državnem reli prvenstvu osvojila končno 3. mesto v svoji skupini. /Foto: Maja Bertoncelj Tuji trenerji si v Bonovcu že ogledujejo proge Preska - Transparenti v Medvodah že nekaj časa opozarjajo na svetovno prvenstvo za mladince in mladinke ter člane in članice do 23 let, ki bo, s tekmami v smučarskem teku potekalo v Šonovcu. Da bo to velik športni dogodek, priča tudi podatek, da si proge že hodijo ogledovat tudi trenerji tujih reprezentanc. Poleg ostalih vodstev ekip, so prišli tudi Finci, Norvežani in Švedi. Klemen Svoljšak iz ŠD ŠRC Preska - Medvode nam je povedal, da so Finci z ustreznimi instrumenti podrobno skenirali celotno progo, saj jo za potrebe priprav na prvenstvo nameravajo narediti doma na Finskem. "Vsi, ki so si progo ogledali, so traso pohvalili, saj je res nekaj posebnega. Zgoščena je na površini 500 krat 600 metrov in tako bodo gledalci lahko videli skoraj celotno tekmo. Poleg tega je Preska praktično v mestu, saj so blizu tako Medvode kot Kranj, Škofja Loka in Ljubljana. Na FIS pa težijo prav k popularizaciji teka na smučeh in želijo tek pripeljati k gledalcem, v čemer je Bonovec res primeren,” je še dodal Svoljšak. Maja Bertoncelj Nova Latino sezona je tu ”Živyeiye je plesni korak”, je moto, pod katerim so že tretjo sezono zapored začeli v športnem društvu Latino. Tokrat smo za trenutek zmotili skupino mladih hip-hopark, ki so si nadele ime Super smrklje. Pridno vadijo za prvi večji nastop, za božično predstavo, ki bo že sredi decembra. To je priložnost več, da se širši javnosti predstavijo vse plesne skupine SD Latino, da medse povabijo plesalce iz kvalitetnih plesnih šol in da v svoje vrste privabijo še koga - vse tiste, ki se radi igrajo, sprostijo, plešejo in se nasploh radi družijo. Božični nastop bo v Kulturnem domu Medvode, enem izmed kar štirih lokacij, na katerih so že začeli s plesno dejavnostjo predvsem za mlajšo, osnovnošolsko generacijo. Ni naključje, da so prav Lati novci tisti, ki se morda še najbolj med vsemi športnimi društvi želijo čim prejšnjega odprtja nove večnamenske dvorane in novih možnosti, ki jih ta nudi. "Nadvse se veselimo možnosti, da bo lahko potekala vadba za vse nas na enem mestu, v mali plesni dvorani, kije opremljena z ogledali. Tako vaditelji kot otroci oziroma ostali udeleženci naših dejavnosti bodo imeli več možnosti medsebojnega druženja in spoznavanja, dobrega počutja in uspeha. Najpomembneje je, da bomo lahko začeli tudi z novimi dodatnimi dejavnostmi, za katere sedaj nismo imeli možnosti. Morda še bolj kot doslej bomo našim članom ponudili možnost, da z zdravim načinom življenja, pravilno prehrano in ustrezno športno dejavnostjo pridobijo dobro počutje,vitalnost, energijo, nenazadnje vitkejšo postavo, predvsem pa lastno zadovoljstvo. Res smo se potrudili, da smo v svoje vrste privabili odlične vaditelje in dodali k nizu obstoječih dejavnosti še toliko zvrsti, da bo prav vsak lahko izbral kaj zase,” pravi Teja Povše, predsednica društva. Poleg že dobro utečene plesne dejavnosti za otroke in treh vrst aerobike, se z decembrom začenja še nov program salse, družabni plesi za odrasle, joga, različne zvrsti ae-robik pod vodstvom odličnih vaditeljev, med drugim tudi aerobika za seniorje oziroma prilagojena telovadba za starejše in po novem še vadba za "hrbteničarje” s fizioterapevtko. "Uvajamo tudi novo popularno vadbo Pilates, ki vpliva predvsem na manjše mišične skupine, ki so pri drugih vadbah zapostavljene, so pa nujno potrebne za pravilno delovanje celega telesa in boljše mišično ravnovesje. Še posebej je po volji številnim medijskim zvezdam," o novostih pripoveduje Povšetova. Sveža majica in pajkice, kvalitetne športne copate, čista brisača in še kakšna plastenka vode je le majhen vložek za velik učinek, ki ga telesu in duši nudi aerobna vadba. Takoj po odprtju nove večnamenske dvorane v začetku meseca decembra, nam Latinovci obetajo teden odprtih vrat za vse nove skupine in nove člane, ki se bodo vključili v novo Latino sezono ter za vse, ki o tem še razmišljajo. S. Knok -----------------------------------------Šport in rekreacija Kolesarska revija pod Šmarno goro Sp. Pirniče - Kolesarji so se navijačem še zadnjič v letošnji sezoni predstavili na dirki v Pirničah. Pod Šmarno goro so prišli skoraj vsi najboljši Slovenci, bilo pa je tudi nekaj tujcev, ki si kruh služijo v slovenskih klubih. Izmed domačih ekip na startu ni bilo Perutnine Ptuj. Krožna dirka za VN HiFi Color Studia je v Spodnjih Pirničah potekala že petič. V karavani nastopajočih sta bila tudi branilec lanskega naslova Grega Bole in zmagovalec iz leta 2003 Tadej Valjavec. Medtem ko je mladi Bole po koncu dirke priznal, da je prišel po zmago, se je Valjavec Pirnič veselil predvsem zaradi podelitve zlatega kolesa, ki gaje v kategoriji elite letos prejel že tretjič zapored. Dirka se je odvijala po okusu kolesarjev kranjske Save, ki so bili ob koncu sezone v izvrstni formi. Že kmalu po startu 63 km dolge Jirke je pobegnil Gašper Švab (Sava), ki sta $e mu pridružila še njegov klubski kolega Grega Bole in David Tratnik iz Radenske Rog, kluba, ki je prireditev organiziral. Izvrsten drugi del sezone, ko je iz Radenske prestopil v Savo in do zadnje dirke nanizal šest zmag, je z novim uspehom kronal 20-letni Grega Bole iz Begunj. "Ker sem v izvrstni formi, mi je mogoče res malo žal, daje konec sezone, vendar že pričakujem novo. Najlepše je zmagati in iti na dopust. Imaš dober občutek na pripravah za prihodnjo sezono,” je bil zadovoljen Bole. V družbi žene Mateje je bil nasmejan tudi Tadej Valjavec, dobitnik zlatega kolesa v kategoriji elite (med člani do 23 let gaje prejel Simon Špilak iz Krke). "To je najprestižnejša slovenska lovorika in upam, dajo bom osvojil še četrtič. V novi hiši zanjo zaenkrat še nimam poličke, a se bo že našla,” je za konec uradnega dela in pred nadaljevanjem v klubu Lipa povedal Valjavec. Maja Bertoncelj Po prevoženih 35 krogih so najboljše čakala priznanja. "Zlato kolo” sta prejela Tadej Valjavec (desno) in Simon Špilak. Kolesarji so se sprijaznili, da ubežnikov ne bodo več ujeli in so med vožnjo imeli čas tudi za klepet (levo Škofjeločan Mitja Oter, eden izmed rekreativcev na dirki, desno Savčan Vlado Kerkez) Prednost bo dal kolesarstvu Izmed občanov Medvod je na dirki v Spodnjih Pirničah nastopil Blaž Mihovec iz Vikrč. Kolesarstvo trenira devet let in vsa ta leta je zvest Radenski Rog. V preteklih letih je bil celo član slovenske reprezentance, letos pa je zaradi poškodbe in učenja za maturo kolesarstvu namenjal malce manj časa. Se pa bo že sedaj začel zelo intenzivno pripravljati na novo sezono. Kolesarstvo je namreč šport, kjer ni prav veliko časa za počitek. "Zaključil sem gimnazijo in se vpisal na fakulteto, vendar razmišljam, da bi to leto pavziral in se povsem posvetil kolesarstvu. Rad bi videl, kako visoko lahko pridem, "razmišlja mladi kolesar, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopal v kategoriji članov do 23 let. Maja Bertoncelj f 1 GG 06 ^1 "^fcl ■ Priloga Gorenjskega glasa CENA 150 SIT, NOVEMBER 2005 m. ^0*M - —, S I *rty * **?3* .-y. m —^ t\ $5 i^—> S^5T! ^ Im , iy > wm " V.” ,r— --r*sL .-+2* HVP BAUŠ MARKOVIČ s Nasvet\ Ideje za prijeten dom PISANA SOBA GALERIJA ZA PRIJETEN DOM Blaževa ulica 6, Škofja Loka, Delovni čas: pon.: 14.00- 18.00 lor. pel : 10.00 f8.00, sob.: 9.00 13.00 Verjetno ste se kdaj že vprašali, kako poživiti prostor v vašem stanovanju, po možnosti s čim manj denarja. Pogosto je veliko vredna že dobra ideja, in prostor v stanovanju zaživi čisto na novo. Za vas smo pripravili rubriko "Ideje za prijeten dom” in vas vabimo k sodelovanju. Morda bo pravi odgovor na vaše vprašanje nasvet strokovnjakinje s področja notranjega dekoriranja prostorov Barbare Bališ Markovič. Pišite nam in na kratko razložite obstoječe stanje enega od bivalnih prostorov in priložite fotografijo. Poleg tega boste potrebovali še nekaj sreče, saj bo Barbara med prispelo pošto, za vsako številko Sotočja, izbrala en nasvet in vas obiskala na domu ter vam brezplačno svetovala. Vaša vprašanja sprejemamo po pošti na naslov Gorenjski glas, za Sotočje/nasvet, Zoisova 1, 4000 Kranj. OD SRCA Barbara Bališ Markovič 041/972 278 Hitra sprememba v otroški sobi V petek popoldne se lahko odločite za hitro spremembo v otroški sobi, zvečer izpraznite police in odmaknete pohištvo od sten, potem pa se odločite, kakšna bo nova postavitev in barve? Seveda je najbolj pomembno upoštevati želje in ideje naj mlajših stanovalcev, saj je sobica njihova, torej naj se v njej dobro počutijo. Poleg tega pa je tako prenavljanje med koncem tedna lahko tudi zelo zabavno, zato naj otroci tudi sami zavihajo rokave. Ne boste verjeli, kako spretni mojstri so in kako ponosni na opravljeno delo. V soboto dopoldan lahko še nakupite potreben material, se lotite mešanja barv in pleskanja sten in do večera ste gotovi. V nedeljo na novo razporedite pohištvo po sobi, lepo zložite stvari na police, pospravite česar otrok več ne potrebuje. Ko boste kupovali novo posteljnino, naj se ujema z novo podobo sobe. Sobico poživite z dragocenimi otroškimi umetninami, uokvirite otroške risbe in jih postavite na ogled. Otrokom bo zelo všeč, da cenite njihovo delo. Pisan in ustvarjalen pozdrav in veselo na delo! Barbara in Petra OPREMA CENTER MlinJ in te/e tehnike mm »z koramorta s i % w S0©W(§[FDil wwWclia8g°lkiiir§ioi]lžii[niniiasi • 430 NOVIH ELEMENTOV • BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA • 430 POPOLNA PRILAGODITEV VAŠIM MERAM • POPOLNI RAČUNALNIŠKI 3D IZRIS KUHINJ • ZDRAVJU NEŠKODLJIVI MATERIALI • KRATKI DOBAVNI ROKI Ali ste vedeli... ... da so Kornati najbolj razvejano otočje v Sredozemlju. Sestavlja jih 140 otokov, čeri in otočkov. Vrhovi posameznikov otokov dosežejo tudi do 100 metrov višine. ... da baziliko uporabljajo za zdravljenje želodčnih krčev, vročine, mrzlice, glavobolov, kašlja, zdravljenja menstrualnih težav, pikov žuželk in za izločanje manjših strupov. Olje iz listov pa se namesti na kožo za zdravljenje aken. ... da so česnu dali vzdevek "smrdeča” roža. Prihaja iz družine lilijevk in je v sorodu s čebulo, porom, drobnjakom in šalotko. daje naravna pitna voda odlično zdravilo in istočasno tudi sredstvo za lepotičenje. ... da Američani poližejo na leto približno 25 kg sladoleda. V Evropi ga pojedo največ Švedi in sicer 10 kg. Slovenci smo bolj v drugi polovici evropske lestvice. Domači nasveti... 1 ... od sveče ne bo kapljalo, če jo boste prej za krajši čas namočili v slano vodo. ... predale, ki se težko odpirajo in zapirajo, namažite z jedilnim oljem ali maslom. Ko bodo stranske stene dovolj namaščene, se bodo predali z lahkoto odpirali. ... kako veste, ali ste kupili sveža ali stara jajca. Pripravite močno slano vodo. Sveža jajca potonejo, stara pa plavajo pod površjem. d. d. BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLED VOZILA. POPUST NA ZIMSKE GUME. POPUSTI NA SERVISNO DELO PRI VOZILIH, STAREJŠIH od 3 let KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE ZA VSE ZNAMKE VOZIL PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 - 13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96 ORIGINALNI REZERVNI DELI: 01/51-91-547 VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL v POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija y Močnejši bencinski in dizelski motorji. Trendovske zunanje linije. Živahna notranjost. Ogromno prostora. POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA. LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE AVTOMEHANIKA LUŠINA Franc s.p.. Gosteče 6. 4220 Škofja Loka B, www.avto-luslna.sl UŠI N Al AVTOHIŠA Tel.: 04/50 22 0 00 E-mall: prodaja.lusinaMsIol.net Dvatisočaki za starodobnike Vtisi s poti veteranov preko švicarskih gorskih prehodov. Udeleženec tudi Medvodčan Mitja Šalehar. V prejšnji številki Sotočja smo napovedali, da bomo tokrat objavili zapis o zanimivostih z vožnje starodobnih motorjev in prikoličar-jev na prvem FIVA MOTOCYCLESWORD RELLY-ju v Švici, na katerem so sodelovali tudi trije člani SVAMZ-a iz Slovenije. Na pot iz Davosa Vsi udeleženci (bilo jih je 57) je prvi dan krenilo na pot v tem znanem turistično športnem centru Švice, znanem tudi po vsakoletnem srečanju politikov, gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov na "Svetovnem ekonomskem forumu”, katerega se vseskozi ude-»težuje tudi naš predsednik države dr. Janez • iinovšek. Motoristi so se najprej napotili skozi Land-quart v dolini Prattignau, kjer so znamenite lesene hiše, ki so bila nekoč značilna bivališča nemških protestantskih družin in imajo še danes svoje značilno narečje "Valser”. Nadalje so se peljali skozi znano dopustniško področje Klosters ter se počasi napotili na prvi večji gorski prehod - FLUELAPASS (2176 m), ki povezuje pokrajino Engadin z ostalo Švico. Na tem območju uporabljajo četrti (poleg nemščine, francoščine in italijanščine) "švicarski” starodaven jezik imenovan retoromanščina. Prebivalci so znani predvsem po svoji gostoljubnosti in njihovem medenem kolaču (Torta da nusch). Vozniki so nadaljevali vožnjo proti nekoč zelo znanemu smučarskemu središču St. Moritz, vendar so že pred njim zavili na eno naj lepših švicarskih alpskih cest, tudi oni so bili prisiljeni voziti svoj "slalom” med stoič-razpoloženimi kravami, in se povzpeli na Očarljivi ABULAPASS (2303 m). Po obvezni kontroli motorjev so se spustili v dolino do kraja Bergun, kjer imajo znameniti železniški predorski sistem, ki so ga zgradili pred več kot sto leti. Od tod so imeli še krajši "skok” skozi slikovite gorske vasice do kraja Chur, kjer so zaključili vožnjo prvega dne. V enem dnevu štirikrat preko "dvatisočaka” Drugi dan je bil najtežji. Štirikrat so se morali povzpeti na gorske prehode višje od dva tisoč metrov višine. Začeli so po stari rimski cesti v dolini Engadin v smeri Lanzerheida in Savognina ter se povzpeli na (njihovi vožnji) najvišji gorski prehod - 2300 m JULIER-PASS, kjer je ob lepem vremenu izredno lep pogled na švicarski gorski alpski masiv. Od tod so se odpeljali mimo jezer Silsersee in Silvapanersee in se napotili proti drugemu gorskemu prehodu MALOJAPAS (2100m), kjer so zapustili pokrajino Engadin pa tudi Švico in se napotili preko italijanske meje v kraj Chiavenna, poznanem po malih italijanskih kavarnah in dobri kavi. Od tu je zelo zanimiva vožnja skozi desetine zavitih predorov, kjer se ponovno povzpne na 2113 m visok gorski prehod SPLUGENPASS, kjer so se ponovno vrnili v Švico. Izredno zanimiva vožnja je tu skozi pokrajino Rheinvvald, kjer se potem po stoterih cestnih serpentinah povzpnete na skoraj že sanjski Passo del San Bernardino (2066 m). To je bil tudi zadnji - četrti vzpon tega dne in se tako napotili v dolino mimo znane utrdbe Castel Messoco, ki je stoletja "nadzorovala” prehod v dolini Vale Mesolcina, kjer se s prečkanjem te doline znajdete že v južni Evropi in sicer v kraju Ticino. Na tem področju biva italijanska govoreča manjšina, tudi stil gradnje je povsem lombardijski, kar velja tudi za hrano. V dolini reke Laventina poteka tudi glavna železniška povezava med Italijo in Nemčijo in je že stoletja strateško zelo pomembna. Še krajši skok do kraja Airolo, kjer je bil tudi zaključek vožnje drugega dne in zaslužen počitek za motorje. Voznike pa so po trinajstih urah napora z dobro hrano in živahno lokalno obarvano glasbo (italijanski melos) "spravili” nazaj v življenje. Srečanje za veteranske sladokusce Najzanimivejši je bil tretji dan. Zjutraj so se odpeljali na 1700 m visoki Tremoli, od koder je čudovit pogled po dolini, v katero vodi na stotine cestnih zavojev, ki so jih motoristi že prevozili in so jih ta dan še morali, ko so se takoj zatem napotili na PASSO DEL SAN GOTARDO (2108 m), ki nekako predstavlja samo osrčje švicarskih Alp. Zanimivo tod je majhno jezerce ter spomenik umrlima piloto- ma pri poskusu preleta čez Alpe v začetku 20. stoletja. Nadaljevali so pot skozi mestece Andermatt in po slikoviti dolini polno raznih zanimivosti prišli v središče nemškega kantona URI - Alt-dorf. Na centralnem trgu, ki je posvečen legendarnemu švicarskemu junaku Wilhelmu Telli, kije v 13. stol. preprečil Avstrijcem odtujitev tega ozemlja, so člani Svviss Vintage Motorcycle pričakali vse udeležence in jim izrekli dobrodošlico, ki je bila po švicarsko skromna, vendar prisrčna. Skupaj so se odpeljali po v skalo vklesanih cestnih ovinkih na naslednji, več kot dva tisoč metrov visok prehod KLAUSENPASS, ki je udeležence že skoraj po tradiciji pričakal v rahlem dežju in močni megli. Tod so bile v času od leta 1922 do 1938 mednarodne motociklistične dirke, ki sojih pred leti ponovno obudili. Po krajši vožnji so se vsi skupaj v kraju Gla-rus pridružili velikemu zborovanju nacionalnega srečanja klubov FAM in SVM, ki so se zbrali, da bi počastili 57 voznikov in voznic iz 12 držav udeležencev Fifa World Rally. Za ljubitelje starodobnikov je bilo to srečanje prava "meka". Trg je preplavilo nekaj sto starih motorjev iz vseh obdobij motoprodukcije. Posebno pozornost sta pritegnila, prvič na enem mestu, motorja znamke NORTON ES 2 v Simline Featherbed verziji. Lastnik enega od njiju je bil naš udeleženec relija Matija Šalehar. Pozno popoldne so nadaljevali še krajšo pot do okolice kraja Landquarta, kjer so s poslednjimi močmi motorjev zaključili svojo skoraj 1000 km dolgo pot preko devetih visokih alpskih cestnih prehodov, kar je že za novejše današnje motocikle zahteven zalogaj. J. J. Razvedrilo Za vsakogar nekaj Uganke Spomladi poje, se veseli, na jesen se kar čez noč odseli. Kaj je to? Vse učenosti so v njih. Potreba jih je pogledat in prebrati. To so? Zeleno steblo, beli cvet, v livadi zvoni in rože budi. To je? Zakaj Občan najde na cesti denarnico z večjo vsoto denarja. Mimoidoči to opazi in občana prijavi na policiji. Ko policist občana, najditelja denarnice, vpraša: "Zakaj niste denarnice z denarjem vrnili lastniku, saj je bil v njej njegov naslov?” "Veste, ko pa je bil denar čisto tak, kot je moj, ki sem ga včeraj pustil v gostilni.” Zvesta žena "Ali veš, katera žena je zvesta?” vpraša Franček Mirana: "Tista, ki ne želi, da jih zaradi nje trpi več moških, dovolj ji je en trpin.” Nizke cene V domači trgovini zaloti trgovka že tretjič istega fanta pri tatvini in ga vpraša: "Zakaj kradete vedno pri nas, saj veste, da vas takoj zalotimo pri tem delu?” "Zato, ker so pri vas najnižje cene.” Zamera "Zakaj si takšen do svoje žene, s čim pa se ti je zamerila?” vpraša Janez svojega prijatelja Petra. "Samo to, da seje pred časom z mano poročila!” mu mirno odgovori Peter. Planinska Janez in Micka vodita lepe posteljne igrice, ko zazvoni telefon. Micka dvigne telefon in reče: "Prosim? Ja, prav, v redu, lepo se imej.” Janez ves nervozen vpraša: Kdo je bil? "Moj mož, veselo odgovori Micka.” "In kaj je rekel?” zanima Janeza. "Rekel je, da ga ne bo domov, ker je šel s teboj v hribe na izlet.” Javni poziv Izgubil sem denarnico z dvesto tolarji gotovine. Najditelja ali tatu vljudno prosim, da vsaj (če mi denarja že ne vrne) prizna, da mi je denar vzel. To bo dovolj, da mi bo žena verjela, da jih nisem potrošil v gostilni. Poslovnost Oče ugotovi, da sinu ne pomaga nobena "pridiga” več. Še vedno prinaša iz šole domov negativne ocene. Pa se domisli: "Sine vem, da ti beseda nič ne pomaga. Predlagam ti sledeče: Za vsako oceno, ki bo boljša od tri, ti dam pet-tisočaka.” Sinko pride prihodnji dan v šolo in vpraša svojo učiteljico: "Gospa učiteljica, vas zanima "biznis”? Dajem vam priložnost, da pri vsaki dobri oceni zaslužite dva tisočaka.” Zdravstveni mazač Zdravilec ves nervozen vpraša mlado pacienM ko: "Pri tistem mazaču ste bili, prepričan serm* da vam je svetoval kakšno veliko neumnost?” "Ja, svetoval je, da grem na zdravljenje k vam!” Blondinke v postelji Dve blondinki se na postelji prerivata in ena pade na tla. Ko druga to opazi, ji zakliče: "Hej, zdaj pa pridi v posteljo, boš videla, koliko je sedaj prostora!” DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave, BOSCH servis PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si Kuharski nasveti Fižolov pire z jajci Zvečer namoči pol litra fižola in ga drugi dan pristavi, da zavre; zavretega odlij in ponovno zalij z litrom tople vode, dodaj srednje debel koren, eno čebulo, dva manjša lovorova lista in en olupljen krompir. To kuhaj skupaj do mehkega. Zatem vse to dobro pretlači v lonec s četrt litra fižolovke, dodaj ščep popra in za velikost jajca surovega masla. Vse dobro premešaj, naloži v plitvo skodelo in obloži s kuhanim in na rezine narezanim jajcem. Jed lahko ponudite kot samostojno ali skupaj s kuhano kislo repo. Slavonski štrukelj Napravi (ali kupi) raztegnjeno (vlečeno) testo, ga raztegni in razvleci. Nadev pripravi: V skledi mešaj 10 dkg hladnih sesekljanih domačih ocvirkov, dva rumenjaka, žlico kisle i smetane, 1/8 litra pšeničnega zdroba, napojenega v 1/8 litra mleka (namakaj ga eno uro), dve žlici sladkorja, nekoliko naribane limonine lupine, ščep cimeta in sneg iz dveh beljakov. Ko vse narahlo premešaš, pomaži s tem nadevom pripravljeno testo in ga potresi še s pestjo (po okusu) krušnih drobtin. Testo ob kraju obreži in ga položi na ploščo ter ga speci v srednje vroči pečici. Ko ga vzameš iz pečice, ga potresi s sladkorno sipo, razreži na večje poševne rezine in postrezi še toplega ali kasneje po kosilu hladnega. Pa dober tek! J. J. GOSTILNA IN PICERIJ# Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči d • Kosila i e Jedi po naročilu 1 • Vsak dan sveže postrvi I Dostava hrane na dom 04 250 11 69. 041 581 327 Kina za družino tudnviti svet divjih živali vsak petek, nav dud VOLJA KABEL plus V omrežju vašega kabelskega operaterja ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 • 1412 Kisovec www.olek1roprom.ai -"sr- NOVE, NIŽJE H CENE PAKETOV Celoten cenik naših ugodnih klicev v nacionalno in mednarodna fiksna ter mobilna omrežja lahko najdete na spletnem naslovu www.volja.net POSEBNA PONUDBA BREZPLAČNO INTERNETNA -------------------- 50 SMS VARNOST Namestitev rt ,IT fZ7i\ + modem USIT (^) Ponudba velja za naročnike paketov VOLJA KABEL, ki bodo sklenili naročniško razmerje za 24 mesecev. ¥ VOLJA Več kot samo hitrost. 01 /60 00 200 www.volja.net 1 dd. - Šmamnska 106,1000 Ljubljana