Dobra letina — V teh avgustovskih dneh je na vseh tržnicah sadja in zelenjave toliko, da se stojnice kar šibijo. Toda kaj, ko je treba kar globoko poseči v denarnico, če naj gospodinja ponudi družini kolikor toliko z zelenjavo in sadjem bogato prehrano. Cene so seveda mnogo previsoke, da bi si sedaj že omislili zalogo za zimo, treba pa bo kaj kmalu, že naslednji mesec nakupiti tudi kaj takega, da bo v kleteh in vloženih kozarcih kaj zelenjave za zimske mesece. — Foto: F. Perdan J DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, torek, 26. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Spomin padlim na Davovcu S&fMU DOBRA OCENA — Včeraj so v Kranju zaprli 30. jubilejni t**tHarodni poletni Gorenjski sejem, katerega obisk je bil zadovoljiv, *^aj)je bil nekoliko manjši od lanskega, vendar so obiskovalci zado-y» zapuSčali sejmišče. Promet je bil ugoden, sejmišče pa so zado-vot/ni zapuščali tudi obiskovalci večernega programa. Zadnje dneve *0"*a so prireditev in bližnje gradbišče večnamenske dvorane obiskali predsedstva SRS dr. Marijan Brecelj, predsednik slovenske Go-ipodarske zbornice Andrej Verbič in član sveta federacije Miha Ma-kije bil na sejmu dvakrat. Sejmu so čestitali za jubilej, mu za <«« |p veliko uspehov in menili, da se mora domače gospodarstvo še Mtoiiineje pojavljati na sejmu. Tudi domačemu turističnemu gospo-*~****vu bo treba dati na kranjskih sejmih večjo veljavo, o čemer so se predstavniki sejma pogovarjali s predsednikom slovenske turistične zveze Leopoldom K rešetom. iVd sliki obisk Andreju Vefbiča na sejmu ()*) - Foto: F. Perdan Gorenjsko gospodarstvo v prvem polletju Predobro, da bi trajalo Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjem prvem polletju ustvarilo •W milijona dinarjev celotnega prihodka, kar je kar za 30 odstotkov v^ kot lani v enakem času. Uspeh bi bil izreden, če ne bi bil porast **dr*z izredno dinamičnega naraščanja cen, ki se lani, kljub avgustovski zamrznitvi ter letošnji dogovorjeni politiki cen in njihovi zamrznitvi, niso prav nič umirile. Nasprotno, cene divjajo naprej, pri ^emer pa je prodaja še vedno dobra, večji je tudi obseg storitev, *»eznih panogah gospodarstva. Gorenjsko gospodarstvo se je pri tem tlobro »znašlo«. Znalo je izkoristiti poslabšane pogoje poslovanja in to predvsem zaradi slabe politike cen. Ne samo, da je akumulacija v Prvem letu porasla za enkrat več kot dohodek, bistveno se je povečal tudi delež akumulacije v dohodku. Tak način poslovanja pa nikakor ne •»ore pozitivno delovati na ustalitev gospodarstva in na uspešno reše-v*nje gospodarskih težav tudi v srednjeročnem obdobju. Skupna in splošna poraba sta bila na Gorenjskem v prvih šestih **#«ecih v resolucijskih okvirih. Nekatere občine pri zbiranju proračunskih prihodkov še vedno prekoračujejo ta določila, vendar pa bodo Prihodke zniževanje davčnih stopenj in zaradi počasnejše rasti osebnih dohodkov uskladile z resolucijo. Ravno tako samoupravne interesne Skupnosti že od mana usklajujejo prispevne stopnje z zbranimi sredstvi. Investicij je približno toliko kot lani in ne rastejo prehitro, skrb pa W>uja dejstvo, da stalno pada delež lastnih sredstev investitorjev. Ob ugotovitvi, da so rezultati poslovanja gorenjskega gospoda r-va v prvem polletju izredno ugodni, je treba poudariti, da se v njih še *W odražajo v celoti pozitivni in negativni učinki devalvacije dinarja in Okrepi ekonomske pplitike. Zato so slaba osnova za napovedovanje ^»»pehov ob koncu leta, oziroma, predobri so, da bi lahko takšne pričakovali tudi oh zaključnih računih._ , Boca ta i I Grad — V nedeljo dopoldne so nad Davovcem pod Krvavcem odkrili spomenik na grobišču 16 padlim borcem II. grupe odredov in Krvavške čete Kokrškega odreda. Odkritja spomenika na grobišču, ki sodi v zaključek praznovanja krajevnega praznika krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem, se je udeležilo več kot 700 ljudi, med njimi številni preživeli borci obeh enot, predstavniki borčevskih organizacij Slovenije, predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske in ostalih gorenjskih občin, cerkljanskega območja, planinci in praporščaki. Navzoče je v imenu komisije za ureditev grobišča na Davovcu, KS Grad in krajevne organizacije ZB Cerklje pozdravil Janez Por, predsednik KO ZB Cerklje, slavnostni govornik pa je bil Bogo Gorjan, član predsedstva republiškega odbora ZB Slovenije, udeleženec pohoda in komisar čete, kjer je doživeto obudil spomine na avgustovske dogodke leta 1942, poudaril pomen skupne borbe dolenjskih, gorenjskih in štajerskih partizanov in številnim mladim prenesel skrb za oživljanje tradicij NOB. Še posebej živo je pripovedoval o pohodu II. grupe odredov na Gorenjsko, ko so borci doživljali veliko podporo in pomoč gorenjskih partizanov. V noči 10. avgusta 1942. leta so prekoračili železniško progo, prebrodili Savo ter se po postanku v Udinem borštu napotili na Krvavec. »Velika so bila pričakovanja utrujenih borcev ob pomoči partizanov Krvavške čete Kokrškega odreda. Zato smo od srečanja pričakovali, da se bomo lahko po dolgem času do sitega najedli močnika, se odpočili, zbrali novih moči za nadaljevanje pohoda na Štajersko. Tako smo se utrujeni vzpenjali na Krvavec nad kmetijo Davovec. Nad nami se je začela zgrinjati poletna nevihta z grmenjem. Borci so#pričakujoč skorajšnjega snidenja s K rva v -ško četo,potegnili šotorsko krilo čez glavo in se trudoma pomikali naprej, ko se je iz zasede vsul osredotočen ogenj iz orožja več kot 100 Nemcev in domačin izda- jalcev, ki so po tej akciji bili pohvaljeni za dobro streljanje in so dobili celo denarne nagrade. Tako izdajstvo se ne more nikoli več ponoviti. Padale so tudi bombe. Nekaj borcev je padlo na cesti, nekatere so Nemci ranjene ustrelili, nekaj pa jih je obnemoglo v samotnih krvavških strminah, kjer so jih našli domačini in jih kasneje skupaj prenesli v ta grob. Komandant II. grupe odredov Franc Rozman-Stane je kjub presenečenju in sredi najhujšega sovražnikovega ognja pomagal urejevati vrste partizanov. Lahko bi na tem mestu tudi padel, če ga ne bi komandir voda Zidar zaščitil s svojim telesom«, je dejal Bogo Gorjan. Pohod II. grupe odredov iz Dolenjske preko Gorenjske na Štajersko je samo v enem tednu na območju Krvavca terjal 24 življenj, 14 ujetih borcev, razbita pa je bila tudi Krvavška četa Kokrškega odreda. Kljub žrtvam pa Nemci niso uspeli preprečiti pohoda in srečanja 127 borcev II. grupe odredov v Dobrov-lje v zgornjo Savinjsko dolino, s predstavniki vseh čet, ki so se takrat borile na Štajerskem in Koroškem. Tako so uspešno izvršili nalogo, ki so jo dobili od glavnega štaba NOV in POS, da pojačajo partizansko borbo na Štajerskem in Koroškem. Spomenik, ki ima obliko peterokrake zvezde, je odkril Bogo Gorjan in ga izročil v varstvo predsedniku KS Grad ter zaželel še v prihodnje veliko novih delovnih uspehov. V nedeljo popoldne je bila na Ste-fanji gori še otvoritev obnovljenega vodovoda, kjer sta spregovorila predsednik KS Grad Andrej Žargaj in predsednik gradbenega odbora Ivan Jerič, sledila je gasilska vaja, nato pa je bilo pri gasilskem domu partizansko srečanje. Janez Kuhar šPEcerba Del udeležencev nedeljske proslave na Davovcu - Foto: I. Curin MARKET ŠPECERIJA BLED »»DELIKATESA -SPOMINKI v PARK HOTELU na Bledu -posluje avgusta vsak dan od 8 do 2 1 ure ob ne deljah pa od 8 do 1 1 ure Cenjenim strankam priporočamo da se poslužijo nakupa v večernih urah ko so druge trgovine že zaprte MARKET je dobro založen s special nimi delikatesnimi i/delki in s celotnim izborom pijač Danes objavljamo: • Potopis Toma Križnarja s potepanja po Afriki se je iztekel, zato na 6. strani začenjamo z objavami nekaterih odlomkov iz knjige »Opredelitev«, ki jo je napisal narodni heroj in znani partizanski komandant Rudolf Hribernik-Svarun. Upamo, da bo pisanje pritegnilo vašo pozornost. • Sedmo stran smo v celoti namenili problematiki invalidov, na srednjih straneh pa razen gorenjskih zanimivosti objavljamo zapis o angleškem mestu Oldham, krajšo reportažo o zanimivi gasilski vaji pod Dražgošami in sestavek o tomboli v Bitnjah. Dvanajsto stran pa smo namenili uradnemu vestniku. Prav tako boste tudi na drugih straneh današnjega Glasa našli obilo zanimivega branja. 18. mednarodni kmetijsko-živilski sejem V soboto dopoldne je predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk odprl 18. mednarodni kme tijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Na sejmu, ki se je z leti razvil iz lokalne prire ditve v drugi največji kmetijsko-živilski sejem v Jugoslaviji in že predstavlja pomembno mednarodno prireditev na področju agroži-vilstva, sodeluje blizu petsto domačih in tujih razstavljavcev iz štirinajstih držav. Uspešna politična šola V šolskem centru RSNZ se je končala mladinska politična šola. Udeležilo se jo je 468 slušateljev iz 59 slovenskih občin ter predstavniki ^zamejcev in pripadnikov JLA. Udeleženci so razširili znanje z vseh področij družbenega življenja, kar jim ho pomagalo pri reševanju zastavljenih nalog. Ob zaključku je predsednik RK ZSMS Boris Bavdek poudaril, da je pridobljeno znanje- le osnova za nadaljnje stalno izobraževanje. Spomin na bitke Na planini Božca so se zbrali preživeli borci Grad-nikove brigade, ki je na pobočju Kobariškega Stola 18. maja, 1943. leta. na poti iz Beneške Slovenije, padla v sovražnikov obroč. Na bitko, ki je terjala mnogo žrtev, spominja plošča, ki so jo letos obnovili in jo v nedeljo ponovno odkrili. S tem so izpolnili obljubo, ki so jo lani dali na planini Golobar. kjer so Gradnikovci na dan ustanovitve brigade, aprila 1943. leta doživeli ognjeni krst in kjer je padlo 36 borcev. Na planini Kuhinja pod Krnom pa je bilo v nedeljo srečanje borcev in občanov v spomin na najstrašnejšo partizansko gorsko bitko, ki se ie v Krnskem pogorju odvijala pred 36. leti. Spomin na bitko na pobočju Rdečega roba, kjer je padlo 108 borcev Gregorčičeve brigade, je obudil domačin Jože Gabršek. Vse manj petrolejk V Liki, kjer je bilo še pred dvema letoma približno 1.300 gospodinjstev brez elektrike, uspešno nadaljujejo z elektrifikacijo naselij, čeprav ne bo v celoti uresničen program elektrifikacije, ki naj bi veljal 100 milijonov dinarjev, je v Liki iz tedna v teden manj petrolejk. Do konca leta bodo zaključili dela na 100 kilometrov dolgem daljnovodu: zgradili bodo 29 transformatorskih postaj in napeljali še 40 kilometrov nizko napetostne mreže. Letos je luč prvič zasvetila v desetih vaseh, do konca leta pa se jih jim bo pridružilo še dvajset. Denar za elektrifikacijo zbirajo prebivalci, občinske in republiške samoupravne skupnosti porabnikov električne energije. Tretjino več praška V tovarni pralnih praškov Dita iz Tuzle so v sedmih mesecih letos naredili 23.000 ton de ter gen ta. To je za 34 odstotkov več kot v enakem času lani in za odstotek več oc* načrta. Kljub temu, da je za prašek veliko povpraševanje tudi na tujih trgih, so ga izvozili manj kot lani. To pomeni, da so ga na domači trg poslali za okoli 40 od ,s kov več. KRANJ Srečanje borcev slovenskih železarn — V Ribnem pri Bledu je bilo minulo soboto že tradicionalno srečanje borcev slovenskih železarn, ki so ga nadvse skrbno pripravili predeloiKilci, ki so v sestavljeni organi zaciji slovenskih železarn Na srečanju mi v kulturnem pntgramu sodelovali: moški pevski zbor iz Krope, godba na pihala iz Lesc. recitatorji tn folklorna skupina iz Ribnega. — Foto: F. Perdan Načrti ob prazniku OREHEK-DRULOVKA - Krajevna skupnost Orehek-Drulov-ka, ki na Orehku, Drulovki in v Drolčevem naselju združuje okrog 1500 ljudi, je pretekli teden praznovala. 21. avgust je Asfaltiranje cest Radovljica — Pred dobrim tednom so delavci Cestnega podjetja Kranj položili fino asfaltno plast na grobo asfaltirano cesto od starega na novo pokopališče v Radovljici. Uredili so tudi poti na novem pokopališču." Do konca meseca avgusta morajo ob cesti z ročnimi valji urediti odvodne žlebe in opraviti še nekatera manjša dela. Ze lani oktobra je svet krajevne skupnosti Radovljica podpisal s Cestnim podjetjem Kranj pogodbo tudi za asfaltiranje krajevnih cest v vaseh Vrbnje, Gorica in Nova vas, ki bi moralo biti opravljeno do 15. julija letos. Vendar pa to pogodbeno obveznost Cestno pojdetje ni izpolnilo, sklicujoč se na to, da cestišče ni bilo pripravljeno za asfaltiranje. * Po naknadnih dogovorih s krajevno skupnostjo so obljubili, da bodo z deli začeli 5. septembra letos."Pogodba je sklenjena za količino asfaltne mase, s katero bodo pokrili nekaj nad dva kilometra cestišč. njen praznični dan, saj je bila tega dne ustanovljena prva organizacija Osvobodilne fronte v kraju. Sobota, 23. avgusta, je bila osrednji praznični dan. Najprej so se na slavnostno sejo seftle svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, nato pa je bil pred šolo kulturni program, gasilska vaja in družabno srečanje. Inž. Tomaž Iglic, predsednik sveta krajevne skupnosti, je ob prazniku povedal, da so v krajevni skupnosti letos že uredili rokometno igrišče ob šoli, s katero kraj dobro sodeluje, v šoli pa so organi krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij dobili tudi majhen, vendar iskan prostor. Letos so prav tako že začeli a pripravami na urejevanje javne razsvetljave. Prihodnje leto naj bi bila urejena, veljala pa bo okrog 1,2 milijona dinarjev. Srednjeročni plan krajevne skupnosti daje še posebno pozornost dograjevanju krajevne samouprave, prav tako pa gradnji rekreacijskega središča, trgovine in družbenih prostorov. A sanacijski načrt za krajevno skupnost, ki ga je kranjska skupščana sprejela, že odmerja tem objektom prostor. -jk Netočnosti odveč KRANJ — Ker ob najrazličnejših avgustovskih praznovanjih v radovljiški občini in tudi drugje že leta zapored navajamo, da je bil prvi slovenski partizanski bataljon Cankarjev ali Gorenjski ustanovljen 5. avgusta leta 1041 na Jelovici, sem dolžan zaradi ugotovljenih zgodovinskih dejstev pojasniti naslednje. Vojnorevolucionami komite za Gorenjsko, ki ga je vodil Stane Žagar, je prek okrožnih vojnorevolucionarnih komitejev ustanavljal vse tri partizanske bataljone na Gorenjskem (Stor-žiškega, Cankarjevega in Kamniškega) hkrati, vendar imajo bataljoni zaradi različnih okoliščih različne datume ustanovitve. To je treba pri pisanju upoštevati. Strokovno, z dokumenti in a pomočjo prič je dokazano, da je bil najprej in sicer 4. avgusta leta 1041 pri Verbičevi koči pod S to rži čem ustanovljen Storžiški bataljon, ki je bil hkrati prvi partizanski bataljon v Sloveniji. Naslednji dan, 5. avgusta, je bil na Jelovici pri Vodi-ški planini ustanovljen dragi gorenjski in obenem slovenski Cankarjev bataljon. Kamniški bataljon pa je bil ustanovljen 17. avgusta 1041 -na Rašici, čeprav so njegove skupine in čete najprej začele z oboroženo akcijo. Verjetno najrazličnejše zapisovalce moti, da so Nemci napadli Storžiški bataljon že 5. in 0. avgusta ter ga v veliki meri razbili. Cankarjev bataljon pa je bil napaden 8. avgusta, pa je ostal skoraj neprizadet. Pojasnilo ima cilj, da se v prihodnje takšne odvečne netočnosti ne bi ponavljale. Ivan Jan V sredo. A. septembra, bo v Kranju razširjena seja koonfe skega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri ek£ konferenci SZDL Kranj Člani koordinacijskega odbora bode«* navali letošnjo akcijo NNNP in imenovali odbor, ki bo vodil ' v njem pa bodo predstavniki družbenopolitičnih in družbenih i zacij ter društev in zastopniki skupnosti in upravnih organov. ter JLA RADOVLJICA_. V torek, 26 avgusta, bo seja izvršnega sveta skupščine kateri bodo razpravljali o sanaciji blejskega jezera, o posojilih skupnih rezerv v občini Radovljica, o predlogu družbenega d dopolnitvah in spremembah k družbenemu dogovoru o ures problematike cen proizvodov in storitev v Sloveniji xa fcto gospodarjenju v občini v prvem letošnjem polletju ter o drugih vprašanjih. Simpozij o koroškem plebisci Celovec — Na celovški univerzi bo konec septembra mednarodni simpozij o koroškem plebiscitu. Simpozij organizira Inštitut za zgodovino. V treh dneh, kolikor bo simpozij Seminar za komuniste. Jesenice — Pri občinskem komiteju ZKS Jesenice uresničujejo letošnji program idejnopolitičnega usposabljanja. Tako so za vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja že kandidirali komuniste, med temi dva za srednjo politično šolo. Zdaj pa izbirajo kandidate za 3-mesečni seminar iz teorije in prakse marksizma. Ta seminar vsako leto organizirajo skupaj z radovljiškim komitejem ZKS Vendar pa imajo pri kandidiranju komunistov težave, kajti delovne in temeljne organizacije združenega dela se branijo, da bi se komunisti udeležili seminarja, saj bi bili tako tri mesece odsotni z dela. Upajo, da bodo v vseh temeljnih in delovnih organizacijah vendarle spoznali, da je idejnopolitično izobraževanje predvsem mladih komunistov nujno in potrebno, kajti le tako bodo lahko potem uspešno reševali probleme in težave, ki se bodo pojavljale v praksi. D. S. September v znaku planiranja KRANJ — Temeljne in druge organizacije združenega dela, interesne in krajevne skupnosti so prejele osnutek dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine do leta 1086 in osnutke samoupravnih sporazumov za posamezna področja. Prav tako se je predsedstvo občinske konference SZDL odločilo, da mora biti septembrska družbenopolitična aktivnost obrnjena k planiranju in usklajevanju ter dodelavi planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje. 'V dejavnost se bosta vključevala tudi izvršni svet in komite za družbeno planiranje. Koordinacijski odbor za družbeno planiranje pri občinski konferenci SZDL bo usklajevalec in usmerjevalec aktivnosti, prav tako pa bodo med drugim organizirana posvetovanja predsednikov krajevnih konferenc SZDL, predsednikov osnovnih organizacij mladine, sindikata in borcev, posvetovanja poslovodnih organov in predsednikov svatov krajevnih skupnosti, pogovori predsednikov delavskih svetov in skupščin krajevnih skupnosti, v razpravo pa morajo še posebno aktivno poseči komunisti na občinski ravni in po osnovnih organizacijah Zveze komunistov. jk trajal, bodo udeleženci «, problemih narodnopolitične ditve Evrope v letih 1918-sebnim ozirom na nemško-« naselitveni prostor. Zamisel «i stvenem simpoziju o koroške« biscitu in njegovem p takoimenovano »koroško leto« so predstavniki venskih organizacij pi_ nemu poglavarju Wagnerjs bruarja letos. Po predlogu skih organizacij naj bi s-organizirale dežela Koroška, ška univerza in slovenska organizacije, kasneje p« ^ prireditelji pojavili Inštitut -dovino na univerzi, Slovenafc stveni inštitut in Koroško sko društvo, ki pa se j« polet nestrinjanja s predvidenim mom umaknilo. V treh dneh simpoziju , ženci s šestnajstih univerz, in inštitutov iz Avstrije, Ji Madžarske, Ćehoslovaškc ne Nemčije poslušali d vrtov, obravnavali teorije ma ter zgodovinske mednarodne okvire in aspekt plebiscita 1. 1920. Razdeljen solidarno! dinar Kamnik - Solidarno***' stva, ki jih za krajevne ski kamniški občini združujej« organizacije, so bila letos it** med devet krajevnih skup** razpolago je bilo 1,34 mihw»* narjev, prispelo je za 1,47 a* dinarjev vlog. Predlog Vankl pripravila posebna k o m snu stanku so ca potrdili r*dt svetov krajevnih skupnosti. * tudi občinski izvršni svet. Krajevna skupnost črnil*' graditev vodovoda Krivce« 157 tisoč dinarjev, krajeva* nost Križ za gradnjo kač 200 tisoč dinarjev, krajev* nost Motnik za gradnjo vsa* Bela-Zg. Motnik 82,5 tisoč aT krajevna skupnost Moste tf' fikacijo Suhadole 100 tisoč 9 krajevna skupnost Nevije *' ditev vodovoda Tučne-L Kužno 140,5 tisoč dinarjev r skupnost Spitalič za dogra? dovoda okrog 250 tisoč dinar' jevna skupnost Volčji potot konstrukcijo elektrifikacije' Rudnik 70 tisoč dinarjev, skupnost Vranja peč in razširitev vodovoda 250 tisoč dinarjev in kraj nost Šmartno za gradnio Š in vodovoda S tebi je vek m 90 tisoč dinarjev. Vloge krajevnih skupa«* Tuhinj in Smarca ter do** Črne so prišle prepozno, kef sija že izdelala predlog, aato * upoštevali pri razdeljevanj* s te v decembra letos. Tedx obravnavali tudi nerešene v* lanskega leta. Gorje prazpujejo Gorje — V spomin na 28. avgust leta 1941, ko so nacisti pod Rovavco v Spodnjih Gorjah ustrelili prvih pet talcev, slavijo vsako leto na ta dan v krajevni skupnosti Gorje svoj krajevni praznik. ' V dvorani TVD Partizan v Zgornjih Gorjah bo v petek, 29. avgusta, ob 18.30 slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, nato pa koncert borbenih skladb domače godbe na pihala. V nedeljo dopoldne bodo na tamkajšnjem igrišču pri domu TVD Partizan in osnovni šoli športna tekmovanja v odbojki, košarki, malem nogometu in namiznem tenisu. Rezervirano za urednika Nekaj vojakov se je pritožilo, da gorenjski Glas zelo neredni* prejemajo. Tomo Križnar (avtor potopisa »Bos čez Afriki*«) pa v treh mesecih ni prejel niti enega Glasa .. Jf Pa tudi naši inozemski naročniki se pritožujejo, da Glas zelo nereano prejemajo. Med njimi to že iz leta v leto ponavlja D. S. iz Vancouverja. Kaj lahko mi k temu porečemo? Da smo popitim* ma nemočni di* nadaljnje usode časopisa od trenutka, ko časopis predamo posredniku-pošti. Pa tudi pošta nam zagittavlja, da se redno trudi zaupane ji p<*šiljke dostaviti naslovniku kar najhitreje m v najboljšem stanju Morda nam bo pošta še posebej pojasnila svoje zato bi to. da stališče do dostavljanja pošiljk mi tu radi zagotovili našim narotniZ to. da z vso skrbnostjo odpre m l/a m o vse At**1 najsi bo domačim naslovnikom, kot tudi 1**°** nikom v inozemstvu, in če se pisma zelo n^rr^l be, ali pa zaidejo kam drugam in šele Čez/Č^t naslovnikom v roke (pridejo pa le.'), potem nal okoli časomsa toliko bolj čudi!? Naslovi soil* pa ne!!? Nočemo namigovati na nobenega utti valiti kniKie na kogarkoli brez dokazov, teaa^far mora biti nekdo, ki časopis jemlje vojakom Jf govorimo, koliko je lahko zaprek za potov**** / preko »luže*! Ker vemo, da so vojaške obia9^lt¥ zainteresirane, da njihovi vojaki redno reV gozdnega in lesnega sjJ stva so v prvem polletja«« le izvoz za 79 odstotkov ■** ko je povečanje u vosa rnr**1 17 odstotkov. Delež uvosa * zu se je tako zmanjšal od 0 stotkov na 43 odstotkov. C* gledujejo izvozna naročila ko ugotovijo, da ae bo ir* konca leta še bistveno po*** tem pa se bo izboljšalo rs> pri kritju uvoza z tavaš* temu pa bo vrednostno nraf tudi spremenjeni tečaj dinar D.Sf Naložbene zadrege Tržič - Novost in ena o** budnejših vesti tržiškega strf stva je nov investicijski mm Kartonažini TOZD Lepenk*' omogočil podvojitev in avte«* cijo proizvodnje papirja. Z analizo drugega gospodari ne morejo biti tako zadovci* Kompasovem TOZD Turistih stinski obrati na Ljubelju še' niso uspeli s predvideno dogntf hotelskih kapacitet. Gradben^ na do zime je kratka. Tržič t konec leta dočakal z enakice* lom turističnih zmogijjvsflr manjšimi možnostmi za boi& > stični izkupiček. Tudi dom na Zelenici j> po**. obrtniške roke. vendar ps * zimske sezone delavcem K** na Ljubelju bržkone uspele i*' in popestriti turistično p* Htnučarskega centra na 2eJ**| obnovljenim domom. Poleg naštetih investicijskih^ pfl v tem mesecu v BoirtbaM dilnici in tkalnici potekajo #* „rinrave za obeležitev 3. tridesetletnice konstituiraajt.« i>a delavskega sveta v 1»« I J V torek, 26. avgusta 1980 Planinski muzej v Mojstrani Bo našel prostor v Jozlnovi hiši 5.SIRAN G L/A S Ob vhodu v prelepo dolino Vrat, ob poti, po kateri krenejo gorniki na Triglav, želijo mojstranški planinci v stari Jozlnovi hiši urediti posebno planinsko muzejsko zbirko. Že vrsto let prizadevno zbirajo gradivo o planinski preteklosti. Nabralo se je okoli 300 eksponatov, več kot 1000 fotografij in nad 350 planinskih knjig. Planinsko društvo Dovje—Mojstrana se lahko pohvali s svojevrst-o-im področjem dela. Planinci zavzeto zbirajo gradivo o planinski preteklosti. Pri društvu dela muzejski odbor, ki poleg zbiranja muzealij občasno prireja razstave, letos pa je bripravil prvo slikarsko kolonijo v Vratih. Namen njihovega dela je ^hraniti pričevanja, zapise in predmete o začetku turističnih obiskov **aJih gora, posebej Triglava in Osvetliti doprinos domačinov k odkrivanju visokogorskega sveta. Mojstrana je veliko prispevala k **zvoju slovenskega planinstva. Za-^o ni naključje, da je skrb za ohranitev planinske preteklosti prav med Mojstranškim i planinci živo prisotna. Ozko vezanost na preteklost kra-Js 80 zlahka premostili z navezavo **a Široko planinsko zaledje. S tem Njihovo delo dobiva širok pomen, saj ska zbirka, ki bi jo delovno lahko poimenovati Triglavska muzejska zbirka. Začetki resnega zbiranja gradiva segajo v leto 1965, čeprav se je dosti gradiva nabralo že prej. Hranili so ga pri jeseniškem planinskem društvu, ki je tedaj nameravalo osnovati planinski muzej. Vendar zanj na Jesenicah niso našli prostora in leta 1969 so jeseniški planinci gradivo odstopili mojstranškim. Brez dvoma je Mojstrana za ureditev planinskega muzeja primernejši kraj, saj je znano in eno najpomembnejših izhodišč v gore. Planinci, ki jih bo zbirka najbolj privlačila, se ustavljajo prav v Mojstrani. Toda tudi v Mojstrani zbirka še ni našla prostora. Zbrano gradivo muzejski odbor, ki so ga ustanovili leta 1970, z občasnimi razstavami predstavlja javnosti. Tako so pred Mojstranški planinski muzealci bodo tedaj spregovorili o svoji veliki želji: da bi dobili prostore za stalno razstavo planinske muzejske zbirke. Tri leta o tem v društvu že tehtno razmišljajo. Ponuja se namreč odlična rešitev. V Mojstrani, tik ob cesti, ki vodi planince v prelepo dolino Vrat, k Aljaževemu domu in od tam na Triglav in sosednje vršace, stoji osemdeset let staro poslopje, ki mu domačini pravijo pri Jozlnu. Primernejšo lokacijo za Triglavski planinski muzej bi težko našli. Takorekoč pri roki je obiskovalcem in planinci bi se spotoma ustavljali. Poslopje ima za planince spominsko vrednost. Zgradil ga je znani gorski vodnik Jože Jakel-Jozl. Tudi njegov sin je toJKtFff1 VOdn[k- ^ T* 5? 5**° 20 hiV?nje t*™1*0 "b^^ato'zdra^ £™ devetdeset kilogramov in več težak £™JfP°^.™<^ novogradnjo. Toda mar hiše m^^mS^j JZZ£°™ J¥°JfLe'%Z P?P**?l<*o tudi notranjost bi bilo bi v njej lahko našel prostor planinski muzej. tovor ni bil pretežak, da ga ne bi pri nesel na Kredarico. Kot partizan je padel tik pred koncem vojne, na pragu svobode. Jozlnova hiša je danes depandansa mojstranškega Zdravilišča Triglav, ki skrbi za zdravstveno letovanje borcev. Poslopje, ki je od rok matični zdraviliški hiši, je že krepko načel zob časa in očem ponuja propadajočo zunanjost. Tudi notra- astaja posebna, planinska muzej- dvemi leti, ko so mojstranški planin- pj«st D1 bll° z* b'vanJV- * feme" Čebelarski mUZej V Radovljici je edini tovrstni V ci odpirali prenovljeni Aljažev dom bito preurediti. Obnova bi požrla ve- . r JV ... J* cuuu, ivvi&uu liko denarja in za Zdravilišče bi bila ntUZej V dUgOSlaVlJl — Panjske končnice, neDO-smotrnejša novogradnja. Toda mar ----r . • „ »• * > Bogata muzejska zbirka Kulturni koledar BLED - V ponedeljek, 25. avgusta, ob 17.30 bo v cerkvi na otoku imel orgelski koncert Hubert Bergant. V hotelu Golf svoja najnovejša dela razstavlja akademski slikar Janez Ravnik z Bleda. Razstava bo odprta do konca avgusta V Festivalni dvorani pa so ba ogled dela akademskega slikarja Petra Adamiča. KRANJ - V Mestni hiši je ba ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovanskega kiparja Lojzeta Doli-Oarja. V Mali galeriji Mestne Kiše si lahko ogledate razstavo *iel štirih poljskih grafikov: Barbare Nerebske-Debske, Marek de Gacheja, Adam Jacek Kozaka in Wojcieh Novickega. V galeriji Mestne hiše je na ogled bjzstava del štirinajstih beograjskih grafikov. V Prešernovi hiši gta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova so-Os- V galeriji Prešernove hiše je Odprta razstava VVagnerjevih in prefejevih vedut Kranjske. V baročni stavbi v Tavčarjevi £1 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oziroma zbirke so Odprte vsak dan od 10. do 12. ^re in od 17. do 19. ure, ob sobo-**.h in nedeljah od 10. do 12. ure, Ob ponedeljkih so zaprte. vV kasarni Staneta Žagarja v *Crtnju je odprt muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem lahko ogledate restavrirani t^oznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je Jpremljen z etnološkim gradi- KAMNIK - V delovni organizaciji K očna si lahko ogledate 2*5 olj ljubiteljskega slikarja Du-%pa Sterleta. N« Titovem trgu 20 je odprta .talna zbirka podarjenih del ^lihe Maleša. Zbirka je odprta jf**k dan razen ponedeljka od 9. Jo 12. ure in od 17. do 19. ure, v %delio pa od 10. do 12. ure. ft IiPANCA - Planinsko društvo BJed jejjripravilo v blejski Jo/i ns Lipanci samostojno raz-JJt*vo likovnih del slikarja, planinca in blejskega rojaka Rudolfa Arha. Predstavljajo svet %d Bledom, Radovno, Trigla-in Bohinjem, torej področij, ki ga pokriva turistično društvo. Razstava bo na ogled do ~opca avgusta. ,n PREDDVOR - V soboto, avgusta, ob 16. uri bo osnovna organizacija ZSMS Preddvor jSpravila za hotelom Bor prvo ^fcčanje gorenjskih ročk skupin. k RADOVLJICA - Čebelarski k^uzej z Linhartovo sobo je od-ob delavnikih od 10. do 12. in 15. do 18. ure, ob sobotah in ^NJeljah od 10. do 12. in od 16. ^O 18. ure. Muzej talcev v Begu-^ 4ah je odprt vsak dan od 8. do ure. Kovaški muzej v Kropi 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ^ sobotah in nedeljah pa do 10. ^> 12. in od 16. do 18. ure. v Vratih, pripravili priložnostno razstavo o preteklosti te planinske postojanke. Med obiskovalci je vzbudila veliko zanimanja, kar je mojstranškim ljubiteljskim muzealcem vlilo pogum. Še isto leto so ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav in 50-letnici planinskega društva Dovje—Mojstrana pripravili v dveh sobah Jozlnove hiše razstavo planinskih muzejskih eksponatov. Obiskovalci so z zanimanjem ogledovali, kako so bili nekdaj opremljeni planinci, alpinisti in gorski reševalci. V prostorih mojstranške osnovne šole pa so razstavili planinske fotografije in knjige. 40 panoramskih posnetkov je za razstavo »Triglav in njegova soseščina« prispeval znani ' planinski fotoamater Matevž Mikelj z Jesenic. Za razstavo »Slovenska planinska knjiga« pa je 105 starih planinskih knjig iz svoje bogate zbirke prispeval Uroš Zupančič z Jesenic. Fotografije in knjige so popestrile znamke in značke s planinsko tematiko. Razstavo so kasneje v nekoliko manjšem obsegu postavili na Godešiču pri Skofji Loki, v Radovljici in v Gorjah. Ob lanskem jeseniškem občinskem prazniku pa so pripravili razstavo »Razvoj slovenskega planinstva od leta 1872 do danes«. Nanizali so planinsko preteklost, od bohinjskega društva Triglavski prijatelji do največjega podviga, lanske osvojitve Mont Evere8ta. Izjemen odmev pa je imela letošnja razstava »Stol skozi čas«, ki je posebej osvetlila spominske pohode na Stol. Prikazali so jo še v Žirovnici, na Jesenicah, v Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Radovljici. V zadnjih treh letih, odkar z razstavami javnosti predstavljajo zbrano gradivo, so pripravili 13 razstav in tako našteli 128 razstavnih dni. Obdelali so sedem tematik in razstave postavili v osmih krajih Gorenjske. Te dni pripravljajo za Dan planincev — slovenski planinci ga bodo 14. septembra proslavili v Aljaževem domu v Vratih — priložnostno razstavo »Triglavsko pogorje in razvoj planinskih postojank«. Izdali bodo tudi prvo brošuro — »Jakob Aljaž in njegova planinska zapuščina«. 8KOFJA LOKA — V Loškem muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, prirodoslovno ter zbirko NOB, zbirko poslikane meščanske keramike 16. in 18. stoletja ter galerijo šubicev. Odprte so vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. TRŽIČ - V paviljonu NOB bo še do konca avgusta na ogled razstava del likovnih ustvarjalcev amaterjev iz Zaječara. Ogledate si jo lahko vsak dan od 17. do 19. ure. ŽELEZNIKI - V tristopet deset let stari Plavcevi hiši je odprt muzej, ki prikazuje zgodovino železarske in lesarske proizvodnje. Odprt je vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. in 15. do 18. ure. ŽIRI — Muzejske zbirke z galerijo žirovskih likovnih ustvarjalcev so odprte ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. ni škoda porušiti Jozlnovo hišo, posebej če v njej lahko najde prostor planinski muzej. Tudi v Zdravilišču pravijo, da so pripravljeni objekt za denar, ki so ga vložili vanj, odstopiti. Zanje je pač pomembna lokacija za novogradnjo, ki bo nadomestila zmogljivosti sedanje depandanse. V prvem nadstropju Jozlnove hiše, v štirih večjih sobah, naj bi uredili razstavne prostore sta ine muzejske zbirke. Paviljon na dvorišču, ki je danes že povsem neuporaben, bi bilo moč preurediti za občasne razstave. Na vrtu bi uredili alejo slavnih planinskih mož. V hiši bi imeli društvene prostore, kakor tudi za potrebe gorske reševalne službe. Dragoceno zbrano gradivo ne bi bilo več naloženo v skladišču in javnost bi ga poznala. Mojstranški ljubiteljski muzealci pa bi s prostori dobili krepko spodbudo za nadaljnje, za nas vse pomembno delo. Marsikatero idejo bi lahko še uresničili. Mojstrana bi bila bogatejša za kulturni hram, ki bi ga nedvomno vsi slovenski planinci pa tudi turisti radi obiskovali. Muzejski odbor je preko društva svoj program vkjučil v načrt razvoja krajevne skupnosti. Upajmo, da zamisel ne bo zamrla in da bodo v okviru jeseniške občine imeli razumevanje za mojstranški planinski muzej, ki ni nikakršen krajevni mu-zejček, pač pa posebna planinska zbirka, ki ima širši, slovenski pomen. Delovni zgled so mojstranški muzealci našli pri škofjeloškem muzejskem društvu, v čigar nedrih je pred tremi desetletji zrasel Loški muzej. Do danes so škofjeloški poklicni in ljubiteljski muzealci ohranili tesno vez, ki je rodila bogate sadove. Morda bo tudi v Mojstrani po tej poti zrasel planinski muzej in prijateljski obiski škofjeloških muzealcev pri mojstranških so doslej že dali napotke za delo. Kot da se je ohranila tisočletna vez škofjeloškega ozemlja z mojstranškim. Znani poznavalec škofjeloške preteklosti dr. Pavel Blaznik je namreč našel dokument, ki iz leta 1033 omenja freisinško posest na Dovjem. M. Volčjak grešljiva sestavina naše ljudske kulture RADOVLJICA - Čebelarski muzej v Radovljici, ki je edini tovrstni muzej v Jugoslaviji, so ustanovili leta 1962. Le radovljiška občina je bila v tem času nadvse naklonjena otvoritvi takšnega muzeja in je ponudila čebelarjem dovolj velike in ustrezne prostore v stari graščini na Linhartovem trgu. Tako je nadvse obogatila muzejsko dejavnost in ostalim muzejem priključila edinstveno zgodovinsko zbirko razvoja slovenskega čebelarstva. Takšni muzeji po svetu niso nobena redkost, a je vendarle radovljiški po s vetu izredno znan in priznan. Muzej namreč ponuja izredne eksponate zgodovinskega razvoja slovenskega čebelarjenja, toliko značilno našega in originalnega, da je vredno ohraniti kasnejšim rodovom in čebelarjem. Tako imajo v muzeju prelepo zbirko panjskih končnic in drugih čebelarskih predmetov, slovensko čebelarsko literaturo, poslednja soba čebelarskega muzeja pa je posvečena apite-rapiji, uporabi čebeljih pridelkov v zdravilstvu. V razstavni zbirki spremljamo čebelo in cvet, ki sta vir neizmernega bogastva čebeljih pridelkov. Ureditev zadnje sobe in zbirke, ki je prva takšna zbirka na svetu, je omogočila organizacija Medez iz Ljubljane, ki je pomagala tudi pri postavitvi prelepih reklam- nih tabel, ki jih je Čebelarski muzej postavil ob gorenjski magistrali. Čebelarski muzej v Radovljici si je resnično vredno ogledati. V njem nam spregovorijo o pomenu čebelarstva, o delu in življenju čebel, še posebej kranjske čebele, o drugih pasmah, o čebelnjakih, o tehniki čebelarjenja, o panjih in koših, o čebelarskem orodju in potrebščinah. Muzej ponuja v ogled tudi bogato slovensko čebelarsko slovstvo, še posebej pa seveda poslikane panjske končnice, ki so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini naše ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. Radovljiški muzeji skrbijo za čebelarski muzej, ga preurejajo in obnavljajo. Vsako leto ga obišče okoli 10.000 obiskovalcev, največ tujih turistov z Bleda, Bohinja in Radovljice, nemalo pa je tudi šolskih skupin iz vse Slovenije in Jugoslavije. Vsi, ki prestopijo prag muzeja in si ga ogledajo, so navdušeni, posebno privlačen pa je za tujce, ki jim ogled bogate zbirke radovljiškega muzeja pomeni enkratno doživetje. Čebelarski muzej v Radovljici predstavlja torej izjemno vrednost in je zato prav, da v radovljiški občini nenehno zanj skrbijo, dopolnjujejo zbirko in tako ohranjajo bogato dediščino slovenskega čebelarjenja. D. Sedaj Pula po Puli 80 Puljski nagrajenci v Kranju Od 28. avgusta do 6. septembra se bodo kranjski publiki predstavili najbolj uspešni filmi z letošnjega puljskega festivala. V desetdnevnem filmskem ciklu »Pula po Puli 80« se bodo zvrstili štirje slovenski filmi »Prestop«, »Na svidenje v naslednji vojni«, »Ubij me nežno« in »Splav meduze«, poleg teh pa še vrsta naj- Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kidričeva 38 a, Kranj Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj ponovno razpisuje opravila in naloge VODJE FINANČNE SLUŽBE -RAČUNOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki, da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, da je moralnopolitično neoporečen. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh l^Ml^L****** " Urologijo in porodništvo bolj igranih uspešnic iz drugih logov jugoslovanske kinematografije. »Sanje, življenje, smrt Filipa Filipovima« režiserja Miša Radivojeviča se poleg srebra za režijo ponaša tudi z zlato areno za glasbo Kornelije Kovača. »Posebna obravnava« Gorana Paskaljeviča z zlatima arenama za režijo in epizodno žensko vlogo Dušici Žegarac, je bila deležna posebne pozornosti tudi v Cannesu. Filmski debut Slobodan a Sijana »Kdo neki tam poje« je imel tudi med občinstvom ugoden odmev. Predstavila se bosta še odločno zmagoviti »Petrijin venec« Srdjana Karanoviča, ki je bil odlikovan tudi z zlatom za naslovno žensko vlogo, ter med gledalci zelo priljubljen »Skrivnost Nikola Tesle« z veliko srebrno areno. Puljska publika slovenskim filmom ni bila posebno milostna, saj med petnajst najuspešnejših ni uvrstila nobenega od štirih. Žirija je bila bolj naklonjena zlasti Hladni-kovi komediji »Ubij me nežno«, ki je dobil nagrado za scenografijo Mirka Lipužiča ter za masko Mirita Mačkica. Premiera tega slovenskega prvenca bo v Kranju proti koncu cikla, predvidoma 5. septembra. »Splav meduze«, »Prestop« in »Na svidenje v naslednji vojni«, ki so poleg Hlad-nikovega filma sodelovali na pulj-skem festivalu, bodo zdaj prvikrat na ogled tudi kranjskemu občinstvu. Leto bo izdelke slovenske kinematografije bržkone pozorneje spremljalo in ugodneje ocenilo kot pred časom puljska publika. D. Ž. G LAS 6.STRAN TOREK. 26.AV6USTO OPREDELITEV Opredelitev je skupni naslov za kroniko o boju slovenskega naroda 1941—1945, ki si jo je njen avtor Rudolf Hribernik-Svarun zamislil v štirih delih; pred nami je zdaj njen prvi del: Država v državi. Ker piše kroniko poklicni vojak, general-polkovnik, revolucionar, udeleženec NOB od 1941 in narodni heroj, je razumljivo, da se je v veliki meri pomudil pri osvetlitvi vojaško-političnih razmer. Vendarle pa je kronika pisana tako, da bo pritegnila najširši krog bralcev; ob branju bodo vse bolj odkrivali našo najnovejšo zgodovino, usodo človeka v vojni. 2ivo je prikazan potek spopadov z okupatorjem, težave pri organizaciji vstaje in ustanavljanju prvih partizanskih čet ter bataljonov. Avtor na novo analizira vzroke propada stare Jugoslavije in razsula njene vojske. Opredelitev za boj ali proti njemu, to je usodna dilema v tistih dneh in pravzaprav vse do konca vojne. V partizanskem taborišču na Rašici je bilo živahno kakor v čebelnjaku; zbrali so se vsi partizani z dom-žalsko-kamniškega in rašiško-šmarnogorskega območja. Med borci so krožile govorice, da bodo tega dne iz vseh teh enot ustanovili bataljon, da bo prisega partizanov in da so v taborišče^ prišli tudi neki tovariši iz pokrajinskega vodstva za Gorenjsko in iz kamniškega okrožnega vodstva Partije in Osvobodilne fronte. Branko je sredi taborišča čistil puškomitraljez in že dalj časa opazoval skupino njemu neznanih ljudi, ki so sedeli v senci velikega drevesa na klopeh iz obte-sanih brun. Po njihovih oblačilih in opremi ter tudi po obnašanju je bilo takoj videti, da so funkcionarji. Nenadoma se je ob Branku ustavil tovariš Miha. Pokleknil je k njemu in mitraljezu ter blago karajoče dejal: »Nikar nikoli ne čisti, še manj pa razstavljaj puškomitraljez, ne da bi prej kaj razgrnil podenj po tleh. Zapomni si — če nimaš šotorskega krila ali odeje, daj na tla vsaj svoj suknjič. Drugače se ti mitraljez umaže in te v boju, ko bo najhuje, pusti na cedilu. Poleg tega lahko pri razstavljanju in čiščenju kak del celo izgubiš, s tem pa je mitraljez za nas, ki nimamo rezervnih delov, izgubljen.« Branka je, čeprav je bila kritika očetovska, oblila rdečica sramu. Takoj je vstal, stopil po svoj suknjič, ga razgrnil po tleh in nanj pazljivo položil razstavljeni mitraljez. »Vidiš, tako se dela,« je smehljaje se pripomnil Miha. »Prepričan sem, Branko, da se bova midva tudi v boju dobro ujela, samo glej, da nama bo mitraljez dobro delal. Še posebno, če bova imela zanj dovolj »hrane«. Ta ti v boju požre dosti municije.« Branka so pri razporeditvi v četo določili za pomočnika puškomitraljezca k tovarišu Mihu in je že dobro spoznal dobroto in veliko, človeško srce tega moža. Njegova upravičena pripomba ga je zato še toliko bolj prizadela. Molčal je in se ni skušal opravičevati. Koje bil Miha postavljen za pomočnika komandirja čete, je kljub funkciji obdržal puškomitraljez; prepustil ga je Brankovi skrbi, saj ta drugače ni imel nobenega orožja, še vedno pa je Miha kljub svoji novi funkciji najraje sam učil borce, kako se ravna s tem orožjem, kako se čisti in vzdržuje. Miha je sedel tik k Branku, mu ponudil cigareto in dejal: »Verjetno si že slišal, da bo danes ustanovljen bataljon. Imenoval se bo Kamniški bataljon.« Nato je nadaljeval. »Za komandanta je določen, vidiš, tisti tamkaj, tisti plečati mož, ki sedi s hrbtom napol obrnjen k nama.« Branko je s pogledom objel človeka visoke, atletske postave; star je moral biti okoli trideset let. Miha pa je pripovedoval naprej: »Doma je iz neke vasi blizu Domžal in če sem prej tovariša Kosca prav razumel, se piše Dermastja, po poklicu pa je menda pravnik.« Njun pogovor je nenadoma pretrgal znak za zbor, ki ga je dal taboriščni dežurni. Trajalo je precej časa, preden so se na prostoru, pretesnem za tako veliko vojsko, vse enote v polkrogu postavile v dve vrsti in preden se je poleglo pogovarjanje. Pred vrsto je stopilo sedem mož, starih od trideset do petintrideset let. Vnema pa taka — Da mimoidoči in mimo vozeči niJkaJkor * spregledali plakata za gasilsko veselico, ga je nekdo v Mai^if^km* pil kar na ogledalo v križišču. Na očeh je že bil plakat, varnost r> žišču pa prav gotovo ne! (L. M. — Foto: F. Perdan) VjjUslo, TOZD Detajl POSEBNA PRODAJA sintetičnih odej iz uvoza po izredno ugodni ceni od 176,29 do 452,56 din za komad V prodajalni TEKSTIL, Kranj, Prešernova 5. C; iN Leska, ponovno sem tukaj, danes*** metrov globine! Toda jutri, jutri M VJ) tvoje dno, ne boš ga več skrivala pjed? očmi. * Pri izdelavi sidrišča na.— 90 ^4 idejno tudi iaz soudeležen. Reživa * * . drugemu v obraz in občudujeva MATJAŽ CHVATAL Končno pridem na vrsto za vzpon, popustilo mi je vse, tudi meril ne bom več. S takimi ljudmi je nemogoče hoditi v brezna, ki zahtevajo od človeka tudi poslednjo kapljico moči. Počasi se pomikamo proti izhodu. Vegi in Griža čakata na vsaki stopnji, pa čeprav nam takšno ravnanje samo odvzema dragoceni čas. Iz ure v uro postajam boli razdražljiv. Razburjam se pri vrvi v biserni dvorani. »Pohitita, sedaj bi bili lahko že zunaj z vsemi »štriki«, svojo rit bi rad nastavil soncu, dajmo, dajmo!« Brezno s petdesetimi metri vertikale, kjer bingljaš v zraku kot pajek na svoji tanki nitki, ko si plete mrežo, v katero bo potem lovil neprevidne mušice, sem preplezal v desetih minutah. Sedel sem k Griži na polico. »Samo še stopetdeset metrov, pa bomo zunaj. Toda, če bomo nadaljevali s tako hitrostjo, bomo zunaj šele čez sedem ali osem ur. Kaj misliš, ko bi jaz odnesel vso to opremo, ki jo imamo tukaj veri, vidva pa pobereta Se te štiri vrvi, ki no ostale do izhoda?« sem predlagal. Strinjal se je s tem, da bomo na tak način hitreje zagledali bujno zelenje okoli sebe. Skoraj eno uro po tistem, ko sem se izpel z vrvi in v globino brezna zaklical: »Vozi!« seje izpod previsa pokazala Vegijeva glava. »Vegi, daj mi transportno vrečo! Zvijmo še o vrv, pa bom odnesel vreči in ti dve vrvi ven, /idva pa poberita še štiri vrvi do izhoda.« »Norec, skupaj smo šli v jamo, skupaj bomo prišli iz nje!« Po teh njegovih besedah mi je popustilo vse. V obraz sem mu vrgel, da nima pojma o osvajanju brezen z vrvno tehniko. V meni je" vse prekipevalo. Mera je bila polna še posebno ob pogledu na njegov ignorantski smehljaj, ki mi je bil namenjen. Molče sem pobral dve vrvi, si jih obesil na pas in odžima ril ven. Izplezal sem v sivo, megleno jutro. Rosilo je. Jelovica, take te ne maram. SloWn^VnrJarja naJave ka»"nita miza v globini 340 metrov, (foto: M. Chvatal) Po petih urah in pol sta se Vegi in Griža privlekla iz brezna. »Bušman, če pa ti nisi malo usekan, si ga dam od režat.« »O, ti, baba zmešana, kje pa ga boš dobila? O ne, on bo rajši pobegnil s kakšno nežnejšo.« »Bušman, kaj je zdaj s tvojim prevozom, kaj nisi rekel, da čaka pred vrati?« pripomni Vegi. »Kako sploh lahko dvomite v mojo pamet! Poglejte Vegija! Na stopnišču nisem še nikoli videl kombija. Morda ga je on? Dobro, da ne gre z nami.« »Zdravo, pa dobro opravite,« govori Vegi in nas potiska proti vratom. Zbašemo se v kombi malega lokalnega zabavnega ansambla. V zadnjem delu so po tleh nametani naši veliki nahrbtniki in transportne vreče z opremo. Posedemo po njih. Bušman od nekod privleče steklenico z žganjem, ki kroži od ust do ust. Tiho smo zatopljeni vsak v svoje misli. Velika črna gmota Jelovice je vedno bliže in bliže. Zavozimo po stari, izrabljeni makadamski cesti navkreber. Jelovica, Jelovca, tako temne in črno zahrbtne te ne maram! Ne samo jaz, nihče! Franci vrta luknje za kronske svedrovce v skalo. Občudujem ga pri zabijanju klinov, izdelovanju zank na sidriščih na policah, in sredi brezen, kjer je to potrebno. Pri vsakem sidrišču, svedrovcu ali klinu se od njega naučim novo stvar. Razlaga mi to in ono iz tehnike plezanja, spuščanja, prepenjanja, uči me zabijanja klinov, vrtanja lukenj, vsako stvar pa mi tudi praktično pokaže. »Ali smo Kranjčani resnično tako zanič?« se sprašujem in ne morem verjeti resnice, ki me boli, boli nekje globoko v notranjosti. Torej so se nam na prejšnjih odpravah samo zaradi našega neznanja trgale vrvi. Seve-da, nismo jih pritrjevali na tistih mestih, kjer ie to potrebno, nismo delali vmesnih sidrišč Vrv smo enostavno zavezali za najbližji kapnik ali skalo in jo vrgli v brezno, tako. na se je obdrgnila na ostrem robu ali pa je tja, na me sto, ki se je dotikalo stene ali police, padel kamen in enostavno presekal vrv. 90 prav^^j^ no, neverjetno trojno sidrišče t: vodi tr prusikovih vrvic in vrvi, ki globino 25 metrskega brezna. TreT TI je videti kot meroedesova značka "'n0 »Ceha, pozno je že, greva ven « m*' Franci. Počasi sem pričel plezati *** trov visoko stopnjo in se nato Dm4* metrskem breznu po vrvi navzgor »O hudiča, saj Franci žimari v«ai 4 hitreje kot jaz,« sem si v nejeveri n» proti moji polžji hitrosti je Francj padel iz brezna. Zunaj naju ni nihče več čakaJ * Andreja in Bušman so spali. Km 4 odpravljala počivat, je nad planota J»* zablestel prvi jutranji sVit. Zadaj za K** kami in Kamniškimi Alpami je bilo K' Porajal se je nov dan, dan, v katere*' nadaljevali naš stari boj z breznom V bo uspelo? Bomo tokrat brezno presa? se nam bo ponovno smejalo in nan* kot že tolikokrat doslej? J\e 85 Ige, KO* Zt? LUIIIVV/ivi«*---j • MT* fc^T* * Prebudilo me je glasno mlaskanj* *> kanje. Na pol P^ujen semjnutfg* JJgj S kanje. r*a j^i p. stroj je to, da povzroča tako nenavsd* ke Končno sem se ojunačil in pogled« Suh V*. lin enostavno«* JvVv ipravil kratek pi* SS; ztisni! Čuden sw» \>J« vem. če sem a9 vC> folj.« . . . >ČVh Pričeli smo z dolgotrajnim obkčrfj VV1' uranjem opreme po transportnih i;k h,, dovolj?« se sprašujemo w? VV* I T* tora val oncno »mi , Nekaj metrov vstran je BuJaST ral. Pripravil si je desetlirski loneco**** *C*' smiče v, ki ga je imel med nogami Za c * kom mu je tičal velik papirnat prtiče* po/nr žlice kosmičev je z neverietai« tom nosil k ustom in jih enostavno n"* vsakih nekaj žlic je na)— in med kosmiči iz sebe ii »Lačen sem, pa ne dovolj.« Priče lakiranjem opremt »Jih bo dovolj' damo z očmi. TOREK. 26 AVGUSTA 1980 .7. stran. O L, A S Mladi rod po razpustu Tetki časi poslovanja »Mladega rodu« so to organizacijo združenega dela v začetku letošnjega leta pripeljali v ftečaj. Neobhodna likvidacija delovne organizacije pa ne bi ie zdaj odmevala, ko ne bi bilo sto tridesetih delavcev, ki jih je bilo treba usmeriti v druge delovne organizacije, med njimi tudi 25 invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, ki so imeli pri procesu nedvomno prednost. Do konca maja je potekala razporeditev po 32 različnih delovnih kolektivih v kranjski in drugih občinah, danes pa lahko številčne rezultate uspešno zaokrožimo. Postopek, ki ga je vodila gorenjska skupnost za zaposlovanje v sodelo-anju 8 predstavniki samoupravnih 5**|»nov »Mladega rodu«, društva ^validov. občinskega sindikalnega •veta. izvršnega sveta kranjske oh-2>wke skupščine, skupnosti invalidke** in pokojninskega zavarovanja. »7*r ob nepogrešljivi pomoči družbenopolitičnih organizacij, se je _T**keJ nekaj mesecev. Najprej je bila plovna organizacija spričo slabih »^tultatov poslovanja v prvih dveh ^toinjih mesecih postavljena v Mčito družbenega varstva. Takoj, ^> bo bili jasni nadaljnji ukrepi, ko stekel stečajni postopek, je bila 2^upnoeti invalidskega in pokojnin-zavorovanja ter skupnost za lovanje zaupana naloga, da začneta s postopki za ponovno ocenitev invalidov, ki naj imajo pri prezaposlitvi osebno prednost. Izvršni svet je sklical sestnek s predstavniki delovnih organizacij, ki so za leto 1980 napovedale največ potreb po delavcih in ki naj bi solidarnostno zaposlile delavce nekdanjega »Mladega rodu« na telesni prizadetosti ustrezna delovna mesta. Do 15. maja so Gorenjska oblačila sprejela na delovna mesta 29 novih delavcev, Konfekcija Triglav II, Iskra 19, preostale pa so zaposlile organizacije v drugih občinah, kamor so se delavci preusmerili na lastno željo. Prezaposlitev nekaterih delavcev je v maju še potekala, štirje so bili predlagani za invalidsko upokojitev, šest pa jih je ostalo v bivšem obojestransko zadovoljstvo Gorenjska oblačila, ki so do zdaj (.'Podila že trideset delavcev nekda-:j£g» Mladega rodu, nekaj pa jih v tjjrj dneh še pričakujejo, menijo, da a^Uvci uspešno delajo, dosegajo že ^*»»j iste delovne rezultate kot ti. ki so tu že dlje časa. Pa tudi ovor z nekaterimi delavci je po-da jim ugaja novo delovno J* občnih zborov ustant ^JVSidov, na katerih so postavili VjnN*. Statut je predvidel usta-VV«V aktivov povsod, kjer je zapo-petnajst invalidov, kjer pa jih nj, naj se aktiv ustanovi za več *j\Hjnih organizacij skupaj. Odbori n alogo spodbujati in sodelo-pri ustanavljanju ustreznih organov in komisij za varstvo pri delu v organizaciji združenega dela, sodelovati pri ugotavljanju preostale delovne sposobnosti in izbiri delovnih opravil za usposabljanje in zaposlovanje oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, spodbujati zdravstveno varstvo in varstvo pri delu, sodelovati v analizah o preventivi, spodbujati ustanovitev sklada za inovacije na področju tehničnih izboljšav naprav in adaptacije strojev in orodij za lažje in varnejše opravljanje dela ter za višjo produktivnost delavca invalida in zmanjšanja možnosti za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Naloga aktivov je tudi spodbujati invalida, da si v času usposabljanja in zaposlitve na podlagi lastnega dela izboljšuje svoj materialni in socialni položaj; vplivati morajo pri ustreznih samoupravnih organih za izboljšanje stanovanjskih razmer ter zagotovitev takih pogojev dela in odnosov, ki bodo invalidom omogočili čim daljšo delovno dobo. Invalide naj tudi obveščajo, kako si uredijo svoje pravice in zavedajo svojih dolžnosti. Odbori invalidov naj torej spremljajo invalidsko pro- blematiko in invalide povezujejo v društvo invalidov. Poleg splošne preventive kot je na primer poučenost v varstvu pri delu, higienske in klimatske naprave ter tehnična zaščita pri strojih, je najvažnejše postaviti invalida na najustreznejše delovno mesto, kjer bo sposoben dosegati kar največjo storilnost. Niso tako redki primeri, kjer invalid pri dobro izbranem delu, ki vključi njegove preostale sposobnosti, celo presega storilnost polno-čutnega in znano je, da je v Iskri na ustreznem delovnem mestu celo popolnoma slep delavec mnogokrat presegel postavljeno normo. Vsi vemo, koliko organizacijo združenega dela in š ršo družbeno skupnost stane dodatno zaposlovanje delavcev, zato je še toliko pomembneje zaposliti invalidne osebe na ustrezna delovna mesta. Aktiv invalidov v organizaciji združenega dela bo nov samoupravni dejavnik, ki bo v pomoč vsem dosedanjim in bo skupaj z njimi posvečal pozornost največji vrednoti, zadovoljstvu in dobremu počutju delovne« flOVdta. TonePint« Poverjeniki društva Predstavljamo poverjenike Društva invalidov Skofja Loka in naselja za katera »o se ti prostovoljno odločili, da bodo nastopali kot posredniki med invalidi in društvom: 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. POSTNO OBMOČJE 64220 SKOFJA LOKA Božnar Lovro, Kidričeva 84, zastopa Hafnerjevo in Frankovo naselje. Fojkar Franc. Virlog 7, zastopa Virlog. .Moškrin, Pevno in Podlubnik. Krajham Nika. S uska cM, zastopa Suško, Sorsko, Koširjevo in Demftarjevo cesto. Gvardjancić Milka, Gorenja vas — Retece 51 a, zastopa Gorenjo vas-Retecv. Habjan Slavko, sv. Duh 166, zaatopa sv. Duh, Virmaše in Grenc. Homan Amalija, Podpulferca 7. zastopa Podpulferco, Poljansko cesto, Zminec. Bodovlie, Brode in Gabrk. Ilovar J usti. Kopališka 39. zastopa Kopališko ulico. Mestni trg, Blaževo ulico. Novi svet in Vincarje. Jereb Janez, Forme 16, zastopa Forme, Dorfarje. Sutno in Crngrob. v-!-- f—— o»---i -i— • •--»---o*---* ■ »»»-i Kalan Franc, Stara Loka 11. zastopa Staro Loko. Binkeli. Trnje in Vešter Kukič Tončka, Partizanska 14, zastopa Partizansko, Tavčarjevo, Poto< cesto in Kamnitnik Kosec Franc. Trata 31. zastopa Trato. Lipico. Suho. Kidričevo in Ljubljansko cesto. Malovrh Štefan. Pušta I 73. zastopa Puštal. Hosto. Pungart, Gosteče, Drago, Barbaro in Andrej nad Zmincem. Pleško Julka. Groharjevo naselje S. zastopa Groharjevo naselje. Gesto talcev in Papirnico. Rzen Tončka. Pungert 9. v pomoč Malovrh Štefanu. Stare Ivanka, Godešič 21. zastopa Godešič. POSTNO OBMOČJE 64223 POLJANE Bernik Angela, Delnice 17, zastopa Dobje, Delnice, Podobeno, Volčo. Gerlevc Pavla. Predmost 10. zastopa Predmost in Pohane. M ožina Milan, Dolenšcice 4. zastopa Dolenščice, Dolenjo in Gornjo ravan, Gore-njo in Dolenjo Žetino, Malenski vrh, Mura ve in Javorje. Mrak Milan, Poljane 33. zastopa Srednjo vas. Hotovijo. Vinharje. Bukov vrh in K remen k. Sink Alojz. Delnice 26. v rezervi. POSTNO OBMOČJE 64224 GORENJA VAS Justin Franc. Hotavlje 39. zastopa Srednje Brdo, Kopacnico, Hlavcje njive. I)e-beni, Leskovico, Lajše pri Leskovici, Robidnico, Krnice, Sušo in Studor. Klemencic Ivanka, Gorenja vaš 1 IS, zastopa Gorenjo vas. Mravlja Andrej, Hotavlje 65. zastopa Žirovski vrh. Lajše, DobravAco, Dobravo, Bacne, T od raz. Brebovnico. Lucine in Dolge njive. Gantar Francka, Hotavlje 7. zastopa Hotavlje. Peternelj Anton. P od gora 10. zastopa Podgoro, Trebijo. Fužine. Kladje in Staro Oselico. POSTNO OBMOČJE 64225 SOVODENJ 26. Peternelj Ivan, Koprivnik 2. zastopa Sovodenj. Koprivnik. Novo Oselico, Ho-bovše. Pod jelovo Brdo in Javorjev Dol. POSTNO OBMOČJE 64226 ŽIRI 27. Kolenc Anton, Žiri 21 (151), zastopa Žiri in Žirovski vrh nad Žirmi. 26. Loštrek Franc,Stara vas 242, zastopa Staro vas, Novo vas in Mrzli vrh. 29. Ravnikar Janez, D ob race v a 44. zaatopa Selo. Dobraćevo in Goropeke. 30. Staier Viktor. Žiri 81, zastopa Racevo. Breznico, Ledince, Ledine. Jarčjo dolino in Brekovce. 31. POSTNO OBMOČJE 64227 SELCA Habjan Anton, Selca 84, zastopa Selca, Dolenjo vas. Topole, Zabrekve. Lajfte. Kališe. Spodnjo in Zgornjo Golico. 32. Lavtar Albin, Selca 79. zastopa Ševlie, Knape, Bukovšcico, Pozirno, Strmico. 33. Pintar Jože, Praprotno 13. zastopa Praprotno, Tomaževo, Bukovicu. Spodnjo in Zgornjo Lušo. Mlako, Stirpnik, Lenart in Rovte. POSTNO OBMOČJE 64228 ŽELEZNIKI 34. Demšar Jakob, Racovnik 37. zastopa Železnike (Racovnik, Trnje, na Plavžu) Podlonk, Prtov« in Zali log. 35. Mohorič Ivan, Davca 32, zastopa Spodnjo in Zgornjo Davco ter Podporezen. 36. S mid Franc, Otoki 7. zastopa Otoke, Ostri vrh, Martinji vrh, Osojni k in Potok. 37. Zbontar Minka, Na Kresa 8, zastopa Cešnjico, Studeno, Na Kresu, Log, Rudno in Dražgoše. POSTNO OBMOČJE 84229SORICA 38. Jenšterle Janez, Spodnje Danje 12, zastopa Spodnjo in Zgornjo Sorico, Spodnje in Zgornje Danje, Zabrdo.Torko in Ravne. Sam s seboj Presneto strm vzpon vodi gor do Zabukovja, še stari fičo ga komajda zmore.Toda ko smo enkrat na vrhu, v tem slikovitem, mirnem, čeprav malce odmaknjenem kotu, se ob prijetnih vaških ljudeh srce kar razširi od zadovoljstva. Na Alojza Čarmana naletimo pred vrati prijazne obnovljene hiše, zatopljen je v časopis, toda gostov je nadvse vesel, saj semkaj zaidejo le redki lastniki počitniških hišic, so-vaščani pa nimajo kaj dosti časa postopati okoli sredi tedna. Beseda steče — Alojzu zaradi bolezni seveda malo teže, a mu v trenutkih zadrege rada priskoči na pomoč zgovorna žena Angelca — in kaj kmalu spoznamo Alojzovo trnovo pot zadnjih petih let. Triinšestdeset let mu je in še pred nedavnim je bil vsestransko dejaven družbenopolitični delavec, ki je odmaknjenemu Zabu-kovju priboril širšo in dostopnejšo cesto, električno napeljavo, ki je kot odbornik ponesel probleme osamljene vasi tja dol, kjer so mu ■ pomagali rešiti težave razdrobljene soseske. Za svojo požrtvovalnost je bil pred petimi leti tudi odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Se do nedavnega ye bil tudi direktor »Tehtnice«, majhnega kolektiva, ki ga ni le vodil, pač pa je zanj živel in se razdajal polnih devetnajst let, kolektiv pa mu je bil bolj kot le kruh, drugi dom. Petinsedemdesetega se je potem zaradi bolezni invalidsko upokojil. Sprva je svojo angažiranost, nepogrešljivost pri delu. dejavno vključenost v vse oblike dela silno pogrešal, zdaj pa se je vdal, navadil sprejeti in živeti s svojo invalidnostjo, vezan le na obiske številnih prijateljev, občasne izlete — žena je pred kratkim opravila šoferski izpit, tako da nista več le pripriklenjena na dom — srečanja in novice iz časopisja. V petih letih, kolikor ni več sposoben za delo, Alojz še ni izkoristil ugodnosti za letovanje, ni se udeležil slavja svojega nekdanjega kolektiva ali srečanja njegovih upokojencev, saj mu tako majhna in ne ravno premožna delovna organizacija ni mogla zagotoviti ne enega ne drugega. Toda tudi zdravstvena komisija, na katero sta z ženo naslovila prošnjo za zdravljenje v toplicah, jima ni ustregla. Alojz se je vdal tudi v to, da zanj ni bilo niti družbenih sredstev, ki bi mu zagotovila nekaj bolj brezskrbnih dni v novem spremenjenem okolju, na druge službe se potem, nekoliko razočaran, ni več obračal. Sklenil je, da se bo skušal prebiti, zanašajoč se le nase in na ženo, skozi svoje življenje. Zdravnik ga obiskuje vsak mesec in nadzira njegovo bolezen. Tudi društvo invalidov mu gre na roko, saj mu je pomagalo pri pridobitvi parkirne nalepke, da o drugih manj vsakdanjih stvareh kot so proslave in srečanja niti ne govorimo. Pa vendar tudi s temi vsakdanjimi olajšavami za nekdanjega tako delovnega človeka, ki počitka skorajda ni poznal, ni lahko. »V začetku je bilo kajpak še huje,« se spominja Alojz, »mislil sem, da želja po delu, življenje z delovnim kolektivom in predanost delu, ne bo šlo nikdar iz mene. Zdaj pa sem se v teh nekaj letih kar odtujil. Saj me nekateri obiskujejo, oba direktorja kolektiva, morebiti tudi nabirata izkušnje ... Po petih letih sem se navadil živeti takole sam s sabo, z ženo, s prijatelji, sovaščani, ki pridejo in sem ter tja pomagajo pri težjih opravilih. Živim takole za kak izlet, za srečanja z drugimi, ki jih je invalidnost še bolj prizadela kot mene. Toda ni dovolj, da se dobimo le enkrat na leto in se poveselimo, morali bi se večkrat sestati, se pogovoriti, vsaj invalidi v krajevni skupnosti. Ne le, da bi preganjali dolgčas, tudi marsikatero rešitev pri skupnih preprekah bi utegnili na ta način najti.« Tombola ni kar tako Velika nedeljska tombola, ki jo je v strahu pred neobetajočim popoldanskim vremenom pripravilo Gasilsko društvo iz Bitnja, je potem kljub vsemu bila. Na Njivici v Bitnju se je zbralo blizu 4000 ljudi, ki je ogromni travnik pokrila z ležalniki, zložljivimi stolčki, prav kmalu pa tudi s pi-vovskimi steklenicami in smetmi, še preden se je vse skupaj začelo. Začelo se ni tako kmalu. Z več kot enoumo zamudo pa se je le skozi množično žvižganje nestrpne publike, željne premnogih vabljivih dobitkov — -med prvimi so bili kar štirje avtomobili, pa hladilna skrinja, štedilnik, motorno kolo... — začelo veliko pričakovanje. Povezovalec šaljivega programa Ivan Okorn, ki je svoje ob tribuni nagnetene obiskovalce znal pritegniti tako za cel blok tombolskih kartic kot za klobaso in pivo ob improvizirani točilni mizi, je začel z izklicevanjem. Prvi srečneži so kaj kmalu napolnili tombolske listke s »kvanternami« in »činkvina-mi« in 80 skromnejših dobitkov je bilo razdeljenih brez večjega razburjenja. Potem šele se je med spodbudno domačo glasbo s plošč in Avseni-kovimi hiti začela velika borba za »stoenko«, tri prisrčne male »pepelnike«, motorno kolo in vse artikle modernega gospodinjstva, ki jih je predhodna propaganda velikodušno obljubljala. Odbor na priložnostni tribuni, pod platneno plahto tovornjaka, je imel obilo dela. Poleg neumornega Ivana Okorna, ki mu v še tako veliki zadregi ni zmanjkalo besed, je trdo delal njegov »dolgoletni« prijatelj, 6-letni Jožko, ki je izbiral srečne številke. Bobnič s številkami se je glasno žvenketaje zavrtel in pano z že izkli-canimi številkami je bil kar precej napolnjen, ko je na oder pritekel prvi srečni dobitnik, NEZIR BREZ-NICA, doma s Kosovega polja, zaposlen v škofjeloški Jelovici. Ob prevelikem navdušenju je pri sestopu z odra izgubil peto na čevlju, vendar mu zdaj po vsej verjetnosti ne bo treba več hoditi peš. »Tega dne imam res srečo,« je dejal, »na dopoldanskem turnirju v malem nogometu sem si priboril diplomo za najboljšega branilca, zdaj pa le s tremi tombol -skimi karticami Zastavo 101. Šoferskega izpita nimam, a avtomobila vseeno ne mislim prodati. Sreča se ne prodaja.« In v trenutku se je tudi malemu Jožku s srečno roko nasmehnila sreča. Dobitnik prvega tombolskega dobitka mu je stisnil v roke nič manj kot sto starih jurjev. Malce prestrašeno je mali gledal darilo, ki se ga ni nadejal, strici od odbora, so mu namreč obljubili 12 centimetrsko čokolado ... In bitka se je nadaljevala, tokrat za Fiata 126 P. Po »nahrbtnik« je prišel 13-letni BORIS MIRT iz Strahinja. Mali mož, ki j? le z dvema tombolskim karticama prišel do malega avtomobila, je povedal, da imajo doma že »katrco« in da se ni nadejal novega vozila, saj je prišel sem le za zabavo. In da šoferskega izpita tudi še nima, tako da ne ve, kaj bi s svojo tombolsko srečo. Za nadaljnjih osem dobitkov, med katerimi sta bila še vedno dva avtomobila, je bila precejšnja gneča, zato je odbor sklenil izžrebati, kdo še se bo s prireditve odpeljal. Med srečnikoma je bil tudi JOŽE TRILER z Drulovke. »Enajst kart smo kupili; no, pa je bila ena le polna. Seveda nismo prišli po avto, kajti bitenj-ska tombola nas vse skupaj vsako leto privabi, pa če bi zadeli tudi bicikel. Navadno na kvan-terne in činkvine dobim le manjše dobitke, tokrat pa sem napolnil kar vso karto. In se je obrestovalo.« Pozoren pogled na semafor in gneča pri vstopu na tribuno. Množica se je potem, ko je izgubila vse upe, jela počasi razhajati. Gasilci pa so potegnili črto pod nedeljsko bilanco: vsi dobitki so bili razdeljeni. Blizu 4 tisoč obiskovalcev je pokupilo skoraj vse tombolske kartice in tombola, tretja po vojni, se je obrestovala. Gasilci bodo čisti dobiček namenili vzdrževanju doma in nabavi sodobne opreme. Navsezadnje pa so tudi po naravi pri vošči ji vi sosedje prišli na svoj račun: dobitniki bodo namreč za svojo tombolsko srečo odšteli kar 11 odstotkov davka, pa še kak mesec ali dva bodo počakali na jeklenega konjiča. D. Zlebir V osmih minutah z Rudnega do Dražgoš Na pobudo krajevne skupnosti Dražgoše so gasilci Selške doline — sektorja Železniki pripravili verižno sektorsko vajo in pokazali,kako hitro se da potegniti vodo iz doline do Dražgoš V osmih minutah je pritekla ii>da iz črpališča na Rudnem do Dražgoš. Dražgoše imajo le dva vodna zbiralnika s skupno 145 kubičnimi metri vode, kar je občutno premalo za gašenje večjega požara in je nujno potrebno v takem primeru potegniti vodo od drugod. Zato so krajani — svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter izredno prizadevna dražgoška gasilska trojka gasilskega društva Rudno, dali Ekipa prve pomoči enote civilne :aščite je prikazala reševanje ponesrečenca 1 Vse slike F. Perdan pobudo za verižno sektorsko vajo. na kateri so preizkusili, kako hitro se da potegniti vodo iz črpališča na Rudnem do Dražgoš. Na vaji, ki je bila v soboto pod večer, je sodelovalo 7 društev sektorja Železniki. Zbralo se je več kot 70 gasilcev iz Rudnega, Železnikov. Sele, Bukovice, Sorice. Zalegaloga in industrijskega društva Alples. Dobro pripravljeni in organizirani so gasilci v 19 minut trajajoči vaji že »gasili« pod dražgoško šolo. V 8 minutah, to je trenutka, ko so namestili prvo črpalko na Rudnem pa do trenutka, ko je zaropotala zadnja, šesta, pod Dražgošami pa so potegnili vodo po 1100 metrov dolgih ceveh in jo pognali dobrih .'MM) metrov visoko, toliko, kot znaša višinska razlika med tema dvema krajema. Z uspešno vajo so bili gasilci zadovoljni, prav tako pa tudi vaščani. vendar pa kljub temu menijo, da se vedno le ne bodo mogli zanašati na to. da se lahko voda potegne iz Rudnega temveč bodo morali v Dražgo-šah misliti na večji vodni zbiralnik. Po vaji pa so pripravili še demonstracijo s protipožarnimi gasilskimi sredstvi — gašenje /. vodo. peno. /. . ročnim gasilnim aparatom na prah in na ogljikov dioksid. Prikazali so tudi reševanje ponesrečenca in sicer je slednjo vajo izvedla ekipa prve pomoči enote civilne zaščite pri krajevni skupnosti Dražgoše. L. Bogataj Darinka Sedej: Štirinajst dni prijateljskega Oldhama Nezaposleno, skokovito narašč Manchester s svojo težko industrijo mortk najbolj občuti bremena svetovne krizey ki k Angliji prizadela že skoraj dva milije nezaposlenih — Prelep kamen, ki pa so kopali ob neizmernem izkoriščanju 01 Rudnik, podzemna jama, z lepim modrim in zelo redkim karnn<,m imenovanim . .. V območje Manchestra sodi deset metropolitanskih okrožij, med njimi tudi bližnji Oldham. Območje, ki je največje v severozahodni Angliji šteje več kot 2 in pol milijona ljudi in sodi med razvitejše, predvsem pa izrazito industrijske predele Anglije. Vendar pa mu ne daje obeležje le težka industrija in v zadnjem času tudi že vsa druga industrija. Podeželska okolica je nadvse lepa in vabljiva, z majhnimi in prijetnimi vasicami, ki pa marsikje še vedno dokazujejo, kako težka in naporna je bila delavska preteklost. Ostanki še vedno pričajo, da so se morali tako ali drugače tudi podeželski kmetje vključevata v industrijsko delo in prizadevanja, če so hoteli preživeti. In včasih, v obdobju industrijskega razcveta in obenem najhujšega izkoriščanja, se je bilo izredno težko preživljati. Manchester, 187 milj severno od Londona, kaže še danes svojo tradicionalno industrijsko preteklost, ki je slonela na rudnikih in bombažni industriji. Danes so v industrijskem središču, za katerega se zdi, kot da nima ne konca ne kraja, tako ogromno je, najbolj znane angleške firme, tovarne. In če vemo, da se brezposelnost v Angliji naglo povišuje in bo dosegla že dva milijona prebivalstva — hudo jo občutijo tudi tisti, ki zapuščajo šole — potem nam je jasno, da je zelo prizadet prav ta predel Anglije. Težka industrija doživlja kri zo in prav v območju Manchestra jo je izredno veliko. Vzdolž cest v industrijskem središču Manchestra še danes vodijo železniški tiri; iz velikih skladišč pa vozijo kamioni proizvode in izdelke po vsej Angliji ali do Liverpoola, pristanišča, ki je oddaljeno 36 milj od Manchestra. Sam Manchester ima britanski največji in najpomembnejši vodni kanal, ki vodi do Liverpoola. Odprli so ga leta 1894, v obdobju največjega industrijskega in trgovskega razcveta, večinoma za prevoz bombaža. Najprej je do velikega pristanišča Liverpool vodila železnica, a ko so spoznali, da je prevoz do Liverpoola prav tako drag kot prevoz blaga 12 Amerike do Anglije, so se odločili za kanal Transportni stroški so bili potem znatno manjši, tudi za ceno garanja delavcev, ki so z ogromne« dela in na porov potem /. ladjami vozili po tem kanalu. Mostovi, ki so jih /gradili preko kanala, so bili včasih premah« visoki — delavci so tudi z golimi rokami, pod mostovi, da so morja. Danes so angleški "voi nali nadvse priljubljeni za f* kovanje - nemalo Anglež dopusta najame majhne bu* potem dneve in dneve ntai? vodi, ribarijo in ob obcudovai krajine preživijo kar lep doc*1 vodo, ki je včasih izredneS-žena, pa se je bolje ne ozira c Razumljivo je, da je v skem središču Manchestra ^ ženje precejšnje in da tudi +\ videz tovarn in firm spomin t* ste čase industrijskega raje**-tudi globokih socialnih preo** industrijske revolucije. Veto** firme zasebne, pomemben nt pogoji dela na toliko, da so tel in ne spodbujajo tako nc7 stavk, ki si jih delodajalci is* vo bojijo. Večje stavke laafef rejo ves letni dobiček, sate 'f včasih kompromis kot hlasb* večjim dobičkom. Naložb* «** jejo na najnujnejše, hudo h' bovali več čistilnih naprat ' skrbeli za večjo varnost pri 4^ so skoraj redni požari in mais* firma ima svojo gasilsko čet*' smrad od firme KELLOGS « obupen, da se ga ne da prt*** firma je dobro znana po vVC> po proizvodnji svojih kosmičr* Tako kot se ti ob vsej te strijski moči in premoči, i** ogromni proizvodni zmogljn* nehno mota po mislih de** svojo voljo, zahtevo m vedno uveljavlja v neposred*' tisku na delodajalca, take vso svojo čudovito privlačil* zares lepa podzemna jan» John imenovana, danes odr* turiste, nekdaj pa rudnik. VH ni Derbvshire stoji čisto na ^ vanjo pa vodijo vklesane stof jih je toliko, da ti pošteno pć* pa. Bleščeči stalaktiti in kristali in minerali redke W so jih odkrili pred dva tisoč P seben in izjemno redek kaatf* mesto, da bi se mu odkrito i* zaradi njegove dragocenostih občudoval, ti nenehno priti"* misli tisti otroci devetih. let. ki so ga tukaj morah k* takim preprostim orodje« * takšnimi pogoji, da bi komi Kopali pa so dan na dan* inoglosti. od jutra do večr* oddiha. Za nekaj pennvie«. kruha in za »cupof tea . . S Oldham. pr„utel,sko mesto. 2 večinoma tekstilno industrijo Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI torek. 26 avgusta 1980 Mačehovski odnos do visokogorskih kraljestev Nerazumljivo je, da kljub desetletnim naporom naših vodilnih planinskih in najvišjih družbenopolitičnih delavcev Slovenije, Ljubljane in korenjakih občin Se vedno nismo kapeli s sanacijo Kredarice in ostalih vWokogorekih postojank Slovenije. Je mogoče, da smo po 35 letih svo-^ode postali v odnosu do našega planinskega sveta tako malodušni. celo fcaavni in brez zavestnega pogleda naše skupne in edinstvene probleme? V času po osvoboditvi, ko smo *Ut>m Slovenije zgradili povsem no- vo industrijo in kopico objektov družbenega standarda, smo takore-koč pozabili na obnovo naših zapuščenih visogorskih postojank, z najbolj mačehovsko obravnavano Kredarico, ponosom našega triglavskega pogorja, na čelu. Nedoumljivo je. da ob tem ogromnem porastu števila obiskovalcev naših planin ne moremo zbrati potrebnih sredstev za obnovo in vzdrževanje naših visokogorskih postojank, da ob vseh sredstvih, ki smo jih žrtvovali za izgradnjo vseh mogočih objektov ne moremo zbrati tudi KORUZA JIH JE VABILA - Trop divjih Ptičev je v sredo zvečer korakal proti njivi s koruzo na Senturski gori. Vehko škodo bi naredili na poljščini, če ne bi bil v bližini na preži Jože Mah, lovec gojitvenega lovišča Kozorog iz Kamnika. Njegova roka je bila mirna. Pod streh so obležati trije manjši divji prašiči in večji merjasec, svinja pa je najhuj-kmu utekla. Brez dvoma bo plen prispeval, da bo škode na poljščinah manj in da bo zaradi nje tudi manj negodovanja, (jk) - hoto: t. Perdan osemdesetih milijonov za planine. V zadnjih dvajsetih letih zanje res nismo kaj bistvenega storili, tedaj smo povečali kočo pri Triglavskih jezerih, kasneje pa nismo več pripomogli k povečanju zmogljivosti, na prepotrebne žičnice do Kredarice pa tudi čakamo že trideset let. Sedanja koča na Kredarici je postala že pretesna, nujno je dodati še nekaj kapacitet, saj je sedanje stanje tako za obiskovalce kot za delavce pod tri-glavim očakom nevzdržno. Odgovorni so opravili svojo dolžnost, zagovorniki novih planinskih koč in žičnic, zagovorniki »kraljestva Zlatoroga« so skupaj z vrsto strokovnjakov, ekologov in projektantov obšli vse terene, pregledali načrte in se zedinili, da smemo zgraditi vsaj tovorno žičnico na Kredarico z odcepi v Planiko in Staničev dom. V teh letih medsebojnih strokovnih in gospodarskih dogovarjanj in sporazumevanj smo vstopili v stabilizacijsko leto, ki zahtevajo od nas še večjo odgovornost in zavzetost pri pospešenem zbiranju sredstev ter pri takojšnjem začetku del na terenu. Ko smo ugotovili, da je naša osnovna naloga gradnja tovorne žičnice, jo potemtakem takoj začnimo graditi, prisluhnimo pozivom dr. Mihe Potočnika in gospodarja Kredarice tovariša Staneta Kersnika, da pohitimo z zbiranjem sredstev. Pokažimo ljubiteljem naših planin, da hočemo z gradnjo odpreti kraljestvo Zlatoroga množicam. In ljudje, ki se s tem ukvarjajo, naj sporočijo javnosti, kako je z uresničevanjem načrtov, s kočo na Kredarici, s sredstvi, kje se zatika in katere sile zavirajo začetek realizacije naših želja in načrtov. Ciril Stanič KDAJ VEĆ PRALNEGA PRAŠKA ie dalj časa hudo pogrešamo ***vlni prašek na policah v trgovi-Od časa do časa ga sicer pri ***!jcjo, toda imeti moraš pravo *»*cb, da po naključju naletiš Pralni prašek zdaj večina •^o^otnikov prinaša iz Avstrije in **alije, kar je za tiste brez lastne prevoza presneto neprijetno, f*! *> vezani na celo vrsto avto-~*t»ov, prestopanje in omejen nakupovalni čas. Tudi cena je z **tttim prevozom na tujem precej ***£ja kot bi bila za isto količino ^oma. Poleti je brez praška kaj težko shajati, posebno če so pri hiši ^rdniki in majhni otroci. Potrošniki že kar težko čakamo na no ^> ceno, čeprav podražitve niso fikdar dobrodošle, a primer kave VAŠA PISMA ZAKAJ PA NE ŠE V KNJIGAH , da je višja cena tudi garant redno preskrbljenost. A kava tako nujen artikel, da bi ga ne £ogli pogrešati kot pralni pra jfk. Zato ponovno vprašanje, ^oJfl> pralni prašek bo, toda red-na policah, ne pa le občasen ^lagoslov, ki ga boš po naključju Saša Pretnar, Podbrezje 67, Duplje OGROŽANJE VARNOSTI IN KALJENJE MIRU Mi severni strani bloka Gorenjskega odreda 14, zahodno od £*#a Najdihojca, je asfaltirano ^torišče, namenjeno rokometu. endar se rokomet igra le ob ne-^**ljah, vsako popoldne pa se po ^>em za nogometno žogo podijo *eirash, ki s svojim kričanjem potijo stanovalce še pozno v noč. ^tkatera stanovanja so namreč J^rnjena na igriščno stran, tako ^Q nismo deležni niti trenutka j^Černega miru. Pa ne gre le za t^up, igranje ima tudi material-posledice. Omenimo le razbili 'stekla na oknih in neprestane ^>a*e na balkonih in terasah, ko ^*leo nogometaši iščejo pobegle 'V- » Občanom naše države je zago-***vljena nedotakljivost stanovala, vendar za pritljičje našega tjrtka, ne bi mogli reči tega. V četrtletju so bile okrog igri nameščene še mreže in od te-4y**/ je nočno igranje hrupnih ^gometašev še bolj vneto. Stanovalci upramo, da bomo i^užntt uspeli rešiti to vprašanje ^ predlagamo, da se igrišče premeni v dve igrišči za košarko \$(Ai, obrnjenimi proč *>d blokov, pa v zelenico s klopmi in dre fj*i, saj je na Planini asfalta že Vsak teden prebiram v Glasu članke o gorenjskih krajih, ki jih piše Črtomir Zoreč. Lepo bi bilo, da bi enkrat vsi ti članki izšli v knjigi. Menim, da ni to samo moje mnenje, pač pa bi bili zadovoljni tudi drugi bralci Glasa. Saj ni treba, da bi bila knjiga kako izredno opremljena, važna je pač le vsebina. Posebno bralci, ki kupujejo časopis v kolportaži in morda vsake številke ne dobijo, bi radi Zor-čevo pisanje imeli v knjigi. Kolikor vem, Zoreč piše že dolga leta, tako da je tega pisanja prav gotovo za celo knjigo ali še dve. Predlagam, da bi v knjigi izdali tudi vse o zdravilnih rastlinah, o katerih prav tako beremo v Glasu. Ljudje zelo radi segajo po takem čtivu in čeprav je v knjigarnah že kar dosti podobnih knjig o zdravilnih rastlinah, menim, da bi bil marsikdo rad prebral še kaj novega in poučnega. Bralec iz Škofje Loke BIFE V NAKLEM V Naklem imajo čez poletje odprt bife, zelo čist in lepo urejen, stoji pa blizu avtobusne postaje, tako da marsikateri avtobusni popotnik zavije vanj. Tudi sama sem zadnjič lačna in žejna stopila tja, da bi se odžejala z malim pivom in pojedla sendvič. Kljub prijaznemu lastniku in urejenemu lokalu pa sem odhajala malce razočarana, saj je v bifeju na voljo le velika steklenica piva, kakih sendvičev za okrepčilo pa sploh ne premore. Sicer je ob tako majhnem lokalu razumljivo, da ne morejo postreči z ne vem kakšnim kosilom, vendar pa bi se v tej obcestni okrepčilnici dalo urediti, da bi bili na voljo tudi sendiviči ali kako pecivo. V hladilniku, kjer hranijo sladoled, bi se našlo tudi kaj prostora za salamo in druge dr brote, ki gredo h kosu kruha. Dopolnilo ne bi bilo dobrodošlo le na poti sestradanim obiskovalcem, pač pa tudi lastniku, ki bi mu te spremembe — in pa seveda manjše steklenice piva — prinesle tudi več zaslužka. Saša Pretnar, Podbrezje Hišni svet Gorenjskega odreda 14 Kranj (54. zapis) K prejšnji pripovedi o dolenjskem Lanšprežu, gospostvu komendskega Petra Pavla Glavarja, velja dodati zanimiv podatek, ki sem ga prebral v Valvazorjevi knjigi: »V letu 1311 je gospod Diepold Kamniški gospoda Baltazarja Lanš-preškega v Kranju, na viteškem turnirju, premagal in usmrtil. Tako je rod lanšpreških gospodov izumrl.« Torej je bil Kranj nekako usodno povezan z Lanšprežem ... Hkrati popravljam, kar se mi je zaradi napačne informacije zapisalo: niso bile šolske sestre, pač pa uršu-linke one nune, ki so bile do leta 1945 poslednje prebivalke Glavarjeve graščine. V nekdanjem Demšarje-vem gradu pri Sv. Duhu na Sorskem polju, še žive nekatere redovnice, ki so se ob koncu vojne priselile z Lanš-preža. Grajska kapela pri lanšpreški graščini je bila prvotno posvečena sv. Martinu — tako je vsaj razvidno z bakroreza v Valvazorjevi »Slavi« (Landspreis, XI. knjiga, str. 328). pomnikov naj bi bili prisotni ne le arhitekti, pač pa tudi pesniki ali vsaj ljudje s pesniškim čutom. To so vedeli že stari Grki in zato je vklesan napis v Termopilah še po dveh tisočletjih tako svež in lep: »Postoj, popotnik, ki mimo greš — vedi, da tu smo v boju padli vsi, ker tako je velel domovine ukaz!« Ali pa lapidarno besedilo na pomniku pod Joštom pri Kranju, ki po naštevanju imen padlih pove le še: »In tovariši so šli naprej, v napad!« Zato sem tudi v prejšnjem zapisu predlagal, da bi morali napis na pomniku na Komendski Dobravi Čimpreje obnoviti — seveda tako, da bi bil primeren veličini tragedije, v kateri je mučeniške smrti umrl mladi zdravnik, obe bolničarki in večina ranjencev. GMAJNICA, MLAKA, ŽEJE Tri vasice ob Komendi. Le nekaj besed o vsaki od njih. Hiteti moram. Leto se bo kmalu prevesilo — a pred sabo imam še vse pisanje o Kamniku samem in njegovih velmožeh. Pomnik NOB v Podborštu NENAVADEN POMNIK Zares lahko tako rečemo o pomniku v Podborštu pri Komendi, mali zatišni vasici ob poti na Dobrave. Pomnik trem padlim aktivistom Osvobodilne fronte stoji tik ob hiši Jelke Steletove. Le korak, dva od poti. V času, ko je aprila 1944, tod divjala nemška hajka, so v boju padli trije terenski politični delavci: Janez Čebulj, Ivan Orešnik in Stane Simončič. S slike je razvidno nenavadno oblikovanje podborškega pomnika NOB. Drzna kamnita gradnja pre-doča upor, vzpon — nikakor pa kakega umika, poraza. OSREDNJI POMNIK NOB Stoji ob cestnem križišču sredi Komende. Posvečen je 66 padlim borcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja iz Komende, Potoka, Gmajnice, Mlake, Gore, Podboršta, Klanca, Ko-mendske Dobrave, Križa, Mošt, Zej in Suhadol. Lepo oblikovan steber — obelisk je načrtovala arhitektka Alenka Lenarčič. — Poleg vklesanih imen še prečitamo: »Spominjajte se nas, ki smo žrtvovali svoje življenje v borbi proti fašizmu. Dali amo vse za vašo svobodo in lepšo prihodnost.« Ob komendskem osrednjem pomniku NOB - ki ima vklesano tako prozaično, nepoetično besedilo — se mi kar nehote vsiljuje misel, da bi morali pri oblikovanju vsaj osrednjih pomnikov NOB sodelovati tudi ljudje s pretanjenim slovstvenim in pesniškim čutom. Saj vendar ne gre za kako leto4pač pa za desetletja, stoletja spomina! Pri oblikovanju Za lepšo podobo kraja — 75- letni Medvodčan Leopold Frelih že petnajst let skrbi za lepo zunanjost Medvod. Po upokojitvi se je honorarno zaposlil pri krajevni skupnosti in odslej metla, kosa, lopata in samokolnica grajejo njegove dlani. Ne pozna počitka, saj pravi, da so se ljudje že malo navadili metati odpadke v koške, jezi pa ga. da avtomobilisti tako radi parkirajo na zelenicah. Prav njegova zasluga je, da je v Medvodah toliko zelenja. — fr Gmajnica — kako ljubko krajevno ime? — leži vzhodno od osredja Komende, na nekaki ravnici ob njenem vznožju pa tudi ob vznožju Tu-njiških gričev med potokoma Pšato in Knežem, ob cesti Komenda-Križ. Vasica, nekdaj naselje malih posestnikov, je danes že pozidana z novimi hišami, ki jih obdajajo urejeni vrtovi, vežejo pa asfaltirane poti. Nekdanja revna tiha gmajnica je le še spomin ... Tu sedaj ljudje le še žive, kruh pa si služijo — vsaj večina — drugje, v industriji, vse do Kranja. Mlaka — krajev s tem imenom je na Slovenskem cela vrsta — je tudi vasica tik ob Komendi, morda le kak km severovzhodno od nje, pod manjšo vzpetino Starim borštom. Kljub imenu imajo Mlačani svoje domove zgrajene na trdnih tleh, saj je le proti potoku Knezu svet nagnjen in zelo važen. Bolj kot na Gmajnici, so se tudi na Mlaki včasih močno ukvarjali z lončarstvom. Še danes se nekateri domačini posvečajo tej stari obrti, znani že v Valvazorjevih časih. V gozdu, vzhodno od Mlake so imeli partizani svojo tehniko, ki je tiskala propagandni material v dobro skritem podzemeljskem prostoru — zemljanki. Ob koncu maja 1944 so Nemci partizansko tehniko izsledili in jo razdejali. Pri Gmajnici in Mlaki omenjam potok Knež — to je pač le skrajšano ime za Knežji potok! A le odkod to imenitno ime? Žeje pa so že nekoliko dlje od Komende, kak poldrug km proti jugu, zahodno od večjih Most. Svet, ki se spušča proti Pšati je vlažen, s težko, glineno a kar rodovitno prstjo. V vasi je nekaj obrtnikov, sicer pa Žej-ci tako kot sosedje, hodijo vsak dan po kruh v bližnje a tudi bolj oddaljene tovarne. — Neko posebnost pa je le treba ob Zejah povedati: da je tu v časih Petra Pavla Glavarja delovala godba na pihala, ki jo je vodil skladatelj Jakob Zupan. (O tem možu, avtorju prve slovenske opere, bo morala še steči beseda!). In še dokaz starosti Zej: pri izviru potočka Grobeljnika so Na grobijah, kjer so njive, naleteli na rimsko opeko. Zapisal sem Zejci. Sami pa si tudi pravijo — Zejčani. Kaj je bolj prav? V podobni zadregi sem bil pri poimenovanju prebivalcev vasi Pod-boršt. Eni si pravijo, da so Podbor-ščani, drugi pa hočejo biti Podbor-štenci. Tudi tu: Kaj je bolj prav? GLASIO. STRAN. r Triglav uspel, kako naprej KRANJ — Z manj, toda s kvalitetnejšim treningom pred pri-četkom tekmovalne sezone v va-terpolu je kranjski Triglav dokazal, da je lahko najboljši v svoji skupini. Vaterpolisti Triglava so namreč osvojili prvo mesto v zahodni medrepubliški ligi. V vseh štirinajstih kolih prvenstva so oddali le štiri točke na »vročem* morju v Biogradu in Betini. Tu sta bila domači Biograd in Brodograditelj le boljša. Ne toliko, da tudi tu Triglav ne bi mogel osvojiti vseh štirih točk. Najbolj razočarali so povratniki iz prve zvezne lige-Biograd. Se lani je to moštvo igralo med najboljšimi vaterpolskimi moštvi v državi. Niso igrali slabo, veliko so se naučili, a kljub temu so morah iz lige. Moštvo je ostalo v celoti isto kot je igralo v prvi ligi. Z velikimi ambicijami so to sezono startali v tej zahodni skupini. Niso uspeli, saj so le drugi in to s šestimi točkami zaostanka za prvakom Triglavom. Enakovredno so se za drugo mesto borili tudi vaterpolisti iz Betine. Ta tri moštva so tudi najkvalitetnejša v tej ligi. Z veliko upanja so v to prven stveno sezono startali tudi vaterpolisti Kamnik«. Kamničani, ki jih že leta pesti neogrevani bazen v Kamniku, so po kvaliteti enaki kot Biograd in Brodograditelj. Nimajo pravih pogojev za trening. Tako se morajo njihovi igralci voziti v Kranj. V Kranju je Kamnik tudi v prvih petih kolih gostil vsa moštva. Kamničani so dobro začeli to prvenstvo. V letnem bazenu v Kranju so v treh kolih osvojili vse možne točke. Ustavilo se jim je, ko so gostili Biograd. Že dobljeno tekmo so izgubili. In prav to srečanje je bilo za Kamničane usodno. Ti dve točki sta jim vedno primanjkovali. Tudi na gostovanjih v Banja Luki, Zadru, Biogradu in Murtru so vsa srečanja igrah tako, kot jim ne bi bilo treba. Nesrečno so v Banja Luki izgubiti točko. In ta točka je bila spet usodna. Niso se več ujeli in izgubili vso voljo, da se bore za drugo do tretje mesto. Vseeno niso razočarali. V prihodnji sezoni bodo Kamničani spet poizkušali osvojiti tisto mesto, ki jim tudi pripada. Kranjski Triglav je prvak. Vso prvenstveno sezono so Triglavani igrali odlično. Le na startu v domačem bazenu so pokazali nekaj slabosti, ki so jih v nadaljevanju odpravili. Zasluženo so prvi in prvo mesto jih je pripeljalo na kvalifikacijo za vstop v prvo zvezno ligo. Na teh kvalifikacijah bodo igrali Triglav, Crvena zvezda iz Beograda in Riviera iz Djenovičev. Prvi dve moštvi bosta nova prvoligaša, tretjeuvrščeni bo avtomatično igral v novoustanovljeni prvi B ligi. Trener Balderman in igralci P lave, Perkovič (vratarja), Zma- fo in Miro Malavašič, Kuhar, vegelj, Brinovec, Svarc, Starina, Čalič, Krašovec in Jerman bodo od 5. do 7. septembra na kvalifikacijah poizkušali doseči prvo ligo. Kje bodo igrali, se še ne ve. Vendar se je že pri odhodu na kvalifikacije zataknilo. Klubska blagajna je prazna. Kje dobiti denar za dvodnevne obračune za vstop v prvo ligo? Ali v Kranju sploh potrebujemo prvoligaša! Kot že sedaj kaže, ne. Drugače se klubska uprava ne bi morala beliti glave, kje dobiti denar za na pot. Enkrat za vselej bi v Kranju morali reči: bomo podpirali vaterpolo ali ne. Brez tega ne gre. Igralci so naredili svoje. Sedaj je čas, da tudi družba reče svoje o telesni kulturi in vrhunskem športu. D. Homer KOLESARSTVO Uspeh leskih padalcev —ff**»*.— •■ P«t«l« it vieh republik in pokrajin borili za čim bolj«« dosežke, pri koncu* *°* P™ •,oven*ki J»*«P«li in na —i topa pobrali tudi največ odlici j. Med člani je nastopilo SI posameznikov in 11 ekip, med dekleti pa samo osem posameznic brez slovenskega zastopstva. Slovenijo sta zastopali dve ekipi. V prvi so bili člani Janei Safarič (M. Sob.), Žarko Spaoinger (Maribor), Maks Humar in Branko Hrast (oba ALC) ter letošnji mladinski državni prvak Darko Svetina iz Lesc. Drago ekipo so sestavljali samo mladinci Benjamin Smid, Matjaž Lazar, Roman Božič, Iztok Jug (vsi iz ALC) in Ptujčan Bojan Zmavc. Prav ti so tudi najprijetneje presenetili in motno zmetali štrene starejšim izkušenim tekmovalcem. Naslov absolutnega državnega prvaka je ponovno osvojil Ljubisa Navmovic, član ekipe Srbije in lanski dobitnik zlatega orla, najvišjega športnega priznanja v letalski zvezi. Maks Humar je te tretjič zapored vice Šampion. Do najvišjega naalova so ga ločili samo trije centimetri v disciplini skokov na cilj, kjer je s 23 cm v osmih skokih zasedel samo peto mesto. Navmovic pa z 20 cm tretje mesto. Safarič je bil tretji,Darko Svetina pa četrti. Na naslednjih mestih pa so sledila prijetna presenečenja. Smid se je uvrstil na šesto mesto, Spaninger je bil osmi, Lazar deseti in najmlajši mladinec Božič dvanajsti. Za vse, ki ne poznajo trdega in načrtnega dela leskih padalcev, ki jih trenira Drago Bunčič, je bil presenečenje Darko Svetina. V disciplini skokov na cilj z visine tisoč metrov je osvojil prvo mesto. Po osmih skokih sta bila Svetina in Safarič enaka. Oba sta imela po osem ničel. Morala sta nadaljevati s skakanjem. V devetem skoku je imel Safarič slabše živce in naredil napako, Svetina pa je skočil ponovno v ničlo in postal državni prvak v tej disciplini Za zaključek je opravil se en skok in tudi tega zaključil z ničlo. Tako je postavil tudi državni rekord z desetimi zaporednimi skoki v ničlo. Slabo je zaključil to disciplino član čin) državne reprezentance LešCan Branko Hrast. V petem skoku je pristal več kot pet metrov od cilja iu si zapravil možnosti za boljšo končno razvrstitev. V d iaci pt i n i flgurati v n ih skokov s vi si ne SNs so slaviti slovenski tekmovalci. Vsak je izvedel po Miri skoke. Najboljši brez prave konkurence je bil Maka Huma r, drugi je bil Hrast in tretji Navmovic. Tudi v tej disciplini so se mladinci izkazali in se vrinili pri vrhu used te znane izbušeuc »figu rase«. Največji napredek je pokazal Smid in se n vrstil na peto mesto pred Safa-riča, Svetini pa ta disciplina ne gre najbolje in se nikakor ne more spustiti pod mejo desetih sekund. Božič pa j« s desetim mestom dokazal, da je talentiran padske in da bo lahko že prihodnje leto resen kandidat za visoke uvrstitve tudi med čutni. Za ekipne razvrstitve štejejo tudi skupinski skoki na cilj z višine tisoč metrov. V tej disciplini je tekmovalo 11 ekip s po štirimi tekmovalci. Prva slovenska ekipa je dosegla izredno kvaliteten rezultat mednarodne vrednosti in osvojila naslov državnega prvaka. V »tirih serijah in šestnajstih skokih so doskočili kar štirinajst krat v ničlo, dva skoka pa sta prinesla ekipi samo sedem negativnih centimetrov. Ekipa Slovenije II je z rezultatom 3.91 m zavzela odlično tretje mesto, dosegla pa je tudi sedem skokov v ničlo. Po treh disciplinah (posamezni skoki na cilj. figure, grupni skoki na cilj) je prepričljivo zmagala v generalni razvrstitvi ekipa Slovenije I pred Vojvodino in ekipo Slovenije II. Med članicami je omagala Dragica Jova-novic iz Srbije, ki je zmagala tudi v obeh posamičnih disciplinah. Po doc zrnih rezultatih si je edina pridobila pravico nastopa na svetovnem prvenstvu, ki je prav v tem tedna v Bolgariji. Na svetovnem prvenstvu sodeluje tudi jugoslovanska članska reprezentanca, ki jo sestavljajo Maks Humar. Hrast Branko, Darko Svetina (vsi ALC). Janez Safarič (M. Sob.) in državni prvak Ljubite Navmovic (Para- Savčani najuspešnejši GORNJA RADGONA - V nedeljo je kolesarski klub Pomurje pripravil 22. dirko Po Pomurju. Na 25 kilometrov dolgi krožni progi se je za pokal Vrstnika pomerilo več kot sto kolesarjev iz Slovenije in gostje iz Češkoslovaške. Najboljše rezultate do dosegli tekmovalci kranjske Save, ki so zmagali tudi v skupni razvrstitvi. Rezultati - člani (1*2 km): 1. Penko 2.48,38, 2. Govekar (oba Rog), 3. Hafner (Kokriea); st. mladinci (77 km): 1. Lampič 1:58.12, 2. Marn (oba Sava), 3. Kralj (Dol); ml. mladinci (52 kum): 1. Tunič (Sava) 1:18,37, 2. Ugrenovič (Astra). 3. Kosirnik (Rog); st. pionirji (27 km): 1. Jerlin (Grosuplje) 74,41, 2. P a gon (Ssva), 3. Titan (Pomurje); ml. pionirji (27 km): 1. Bertin (Pomurje) 47,41, 2. Piri h (Sava). 3. Bokan (Pomurje). Še dve dirki Slovenski kolesarji so konec minulega tedna vozili peto dirko za republiško prvenstvo. -Med člani trenutno vodi Pirš (Rog) s 57 točkami, njegov klubski tovari« Penko je s 44 točkami drugi, tretji pa je Savčan Frelih, ki je doslej zbral 38 točk.'Le eno manj imata Pečnik in Kurent. Vseh dirk, ki se točkujejo za slovensko prvenstvo, je sedem. Naslednja bo na vrsti to soboto, ko se bodo najboljši kolesarji pomerili za Veliko nagrado Roga. zadnja pa sredi septembra v Kobaridu. Opozoriti velja, da lestvica ne kaže dejanske kvalitete slovenskih kolesarjev. Tako na primer savakih reprezentantov R opreta in Udovica sploh ne zasledimo pri vrhu, saj sta zaradi zastopanja jugoslovanskih barv na zahtevnih mednarodnih preizkušnjah vozila le dve dirki za slovensko prvenstvo. Mlajše in starejše mladince pa v soboto čaka zadnja tekma za dragocene točke. Med mlajkimi sta trenutno na vrhu lestvice dva Kranjčana; Kava« ima 57, Tunič pa 58 točk. Kosirnik (Rog) je s U toeakmi tretji. Tudi v skupini starejših mladincev tekmovalci Save solidno zastopajo svoj klub. Vodi sicer Leakošek (Hrastnik), vendar imata enako število točk (48) se Lampič in Ma H. J. Evropsko mladinsko košarkarsko prvenstvo MEP *80 Jugoslovani še v borbi za kolajne CELJE - Pred SMS gledalci je v petek v športni dvorani Golovec predsednik skupačine SR Slovenije Milan Kučan odpri letošnjo največjo športno prireditev v Sloveniji, evropsko košarkarsko prvenstvo za mladince MEP '80. Med slavnostnim govorom je dejal, da so bili mladi vedno med tistimi, ki so se borili za mir in prijateljstvo na svetu. Tudi prijateljstvo med mladimi združuje narode. Na tem evropskem prvenstvu v Celju so za vsemi reprezentancami, ki so razdeljene v dve skupini, že tri kola. V A skupini se za dve mesti v finalu borijo reprezentance ZRN. Švedska. Italija, Turčija, SZ in Jugoslavija, v B skupini pa Belgija, Francija, Izrael. Bolgarija, CSSR in Španija. Po treh kolih se je v obeh skupinah odđvojila četvorka, ki bo nato med seboj obračunala, kdo bo prvak Evrope za leto 1980. V B skupini imata največ možnosti reprezentanci Španije in Bolgarije, v kombinaciji pa je «e vedno tudi CSSR. V skupini A kjer igrajo najmočnejše evropske mladinske reprezentance, sta v ospredju mladi moštvi SZ in Jugoslavije, Oboji so najresnejii kandidati za zlato. Sicer je prednost za zlato odličje na strsni Jugoslavije, saj modra vrsta igra pred domačim občinstvom. Med temi našimi fanti je kar pet igralcev, ki naj M kaj kmalu nastopili za člansko državno reperezentanco. skoraj vsi pa že igrajo v jugoslovanskih članskih moštvih v prvi ligi. Največje razočaranje so v teh treh prvih kolih došiveli Italijani, ki so prišli v Celje z željo, da osvoje eno od odličij. Toda Italijani nimajo več nobene možnosti, da se uvrste v zaključno četvorko. Razočarali so tudi Turki, ki so enako kot Italijani veljali za favorite pri osvajanju medalj. Nas* izbrana vrsta in SZ sta doalej pokazali najboljšo igro. Oboji so doslej premagali vse svoje nasprotnike, včeraj zvečer pa sta obe najboljši reprezentanci imeli medsebojni obračun. Jugoslovani so v treh kolih, ki so bila odigrana premagali Svede. Italijane in Turke. Izidi - Jugoslavija : Švedska 108:77 ( 54:38). Jugoslavija 109:107 (47:35). Jugoslavija 94:67(34:41). Italija Turčija 20. uri se je na košarkarskem igrišču za osnovno šolo Davorin Jenko v Cerkljah pričela tradicionalna košarkarska tekma med K K Cerklje in KK Šenčur. Tekma se je v petek zi'ečer pri čela z močnim nalivom, zmaga pa je spet pripadla igralcem Šenčurja. 24-urno košarkarsko tekmo i Cerkljah si je ogledalo več kut MM) gle dalcev. za vsako ekipo je nastopilo po 25 igralcev, tekmo pa je sodilo osem sodnikov. Najboljši strelci za KK Krvavec Cerklje: Korošec J. 155 košev, Bolka 108. Bobnar S. in Kepic po 99. Brankovič R. in Lampe 94, Pustoslemšek H5, Brankovič J. in Kropivnik H.1. Perkn HI) košev itd. Za KK Šenčur pa so bili najuspešnejši: Potočnik 264 košev. /ttvanovič 170. Kalan 127. Sa/evic 109. Vidic 107. Gorenc 100. Sob,>čan 95. Mezeg 91. Wemgerf H5. Prestar H4 košev itd. - I Kuhar PD Kranj Obveščamo interesente /a pohod na CRETO FORATO. da bo odhod v nedelo 3 i avgusta ob 5 um i/pred hotela Crema Interesente za BREITHORN v ćasu od 11 do M septembra pa vabimo na sestanek v siedo. 3 septembra ob 17 uri v prostore PD K»an| na Koroški 27 KOKRICA - KORENINE IN KAVELJCI V KOLESARJENJI! - Kolesarski klub Kokriea je bil organizator druge preizkugmi~ Tjl tistih, ki so se to leto prijavili za rekreativno televizijsko akcut^MT nina in Kaveljc. Za tristopetinpetdeset prijavljenih v moški .»* konkurenci je že večina preizkušenj. Opravili so že smučarski trl*i ob žici, plavanje in že tudi kolesarjenje okoli Pohorja. Večino^/tr* žencev čakajo še slovenski dvatisočaki. Čeprav je bilo v nedelu ri no in hladno, to ni motilo nad tristo Korenin in Kaveljcev dn ± sedli na kolo in odpeljali 150, 100 in 75 km. Vsi kolesarji ln k,>L£LL so ta test kolesarjenja opravili v določenem času f-dhl jZ^ F. Perdan ~ Poživitev rekreacije in test vzdržljivosti KOKRICA - Čeprav je v nedeljo zjutraj ie >recej deževalo in bi iti,,. k pobelil prvi sneg. to ni zmotilo nad tristo tekmovalk in tekmovalcev, ki * moči na televizijskem športnem tekmovanju Korenina in Kaveljc. V'ai " so bili nestrpni, saj jih je precej zeblo. Temperatura se je za ta avgamtovanrSSs spustila zelo nizko. Razumljivo je, da so bile vse »Korenine in Kaveli«.^^T* saj je bila to zadnja kolesarska preizkušnjs. Zs vse tiste, ki jim pri osvaia. ~*af nine in Ksveljca manjka Se kolesarjenje na 150,100 in 75 km. Lani se je ta rekreativna T V športna zvrst dobro obnesla. Vsi tisti k' ukvarjajo z rekreacijo, so se večinoms udeleževali akcij, ki so potreb>0e ** .m? bitev Korenine in Kaveljca. Enake discipline kot lani so imeli vsi prii» letos. Za letošnjoTV lovoriko v ženski in moški konkurenci se je prijavil .L?*1 * inpetdeset moških in žensk. Do kolesarske prireditve, ki jo je organizd J^Lit^T^. . 1» ,!.,»,-.„__. .r*1 fcsjfcsr ski klub Kokriea, je v konkurenci za obe lovoriki ostalo Je dvesto petzteoe ljencev. M nogi med njimi imajo že vse preizkušnje, mnogim je priinanjkova J*?* irjenje, nekaj med njimi je takih, ki «e niso plavali. Med njimi je tudi ptJrf, \_ ki še niso osvojili pet naših dvatisočakov. Enako kot lani morajo vaj ■ -teči maraton na smučeh, preizkusiti se morajo ob žici okupirane L kolesariti, plavati in planinariti. Med temi, ki so v nedeljo zjutraj opravljali svoj kolesarski nastop vili anketo. Za vse so bila enaks vprašanja. In vsi so si bili edini, m preizkušnje poživile športno rekreacijo med delovnimi ljudmi. Anton Porenta iz Ljubljane: »Že lani sem se prijavil za Kaveljca. To kolesarjenje na Kokrici j« -» ■ tretja preizkušnja. Starta] bom v kategoriji 100 km. Pretekel sem tudi » °** maraton in se udeležil teka ob žici. Plsvsl bom še v Ljubljani v baze n u^Ts""*"1 manjkuje pa mi se vseh pet vrhov. Zdi se mi. da je najtežje kolesariti Vo^* 'T slo. Rekreacija se a tem se bolj razvija. Vsa ta tekmovanja, ki niso prav* nja. so preverjanje pripravljenosti.« * te>ks»rf »Zdi se mi. da so norme za vse- discipline prelahke. Ni potrebno veliko » «f da vse to lahko zdrži«. Se posebno če stalno »migaš«. Plaval sem na Bl«xh» t^*3' žici ter na smučeh. Tukaj bom na 150 km opravil «e kolesarjenje. In P^^rmiZjv sočaki, ki ne bodo problem. Ta zvrst rekreacije je dobra stvar, saj se sr^jj*^ drugimi rekreativci in ns teh testih preverja« koliko si sposoben in koJikovJ^ Irena Markič izNakla: Stna« Vab«'* '* Kovana »Oba z možem Slavkoi >m sva že lani opravile vse za Korenino in KaveJ- T* kot možu tudi meni primanjkujejo »e hribi. Ostalo sem že naredila. K-ilJ^^ na 75 km. Vsi ti preizkusi zahtevajo neksj treninga. Aktiven si vse letoZ laTaTu* Na teh športnih testih spozna« mnogo rekrestivcev. Navežemo mBQfc_ j«' znanstev in z nekaterimi smo že prsvi prijatelji.« ,c*a>o nom»< »Tsko kot že mnogi drugi sem že Isni pričel s Ksveljcem. Primanjkuj* asiaf »* sarstvo in tega bom opravil na 100km. Preostanejo mi «e vrtači. Ta rekreaa« koristna, saj je treba vse leto po mslem trenirati. Preizkuinje so zel0 te*kc T»» mi dela smučarski tek in tudi plavanje Ce bo vse posreči, bom tudi dru,,,, prijavljeno' za Kaveljca.« Silva Dobre iz K rižev: • že lani ava * možem nsredils vse teste, ki so bili rszpissni. Tudi leto« dobro. Obs bova naredila preizkus v kolessrstvu. Sama ns 75 km, aa anassi** vem sli bo kolesaril 100 sli 150 km. Primsnjkujejo nsms «e trije vrhovi ImltV storila ta teden. Dovolj je panog r.m Korenino in Ksveljca. saj so vai tpauti ar* l>« vse lahko nami)« moraš vm.- leto [><> malem trenirsti. Najtežja DrW»T-*a« suhi tek.« .... _ K"to K Kadeti Triglava prvaki SRS Dcifi" tel. Kan* ' KRANJ — Na letošnjem republiškem vs-ferpolakem prvenstvu za kadete je med iti rimi moštvi v Kopru največ dobilo moštvo kranjskega Triglava'. Mladi vsterpolisti iz Kranja so bili boljši kot Kamnik. Koper in Delfin iz Rovinja. Razočarali so ksdeti Kamniks. ki so sodili v ožji izbor za naj-bolišr mrsio, a so le četrti. Izidi - prvo kolo - Kamnik I Delfin 4:8. rrigls\ Koper 9:5. drugo kolo: Koper Delfin Itš, Triglav : Kamnik 11:9: tretje kolo - Triglsv nlk 8.5. Najboljši strelec dvodnevna^, je bil Kamničsn Golob s earjsfl** medtem ko jih J'K""J*"" »rk *** Srn turnirju so sodili Koprčana Jufj Kradstklja in Krsajčaaa Kuhar *Z man. Na tem kadeta k esj pcv«nat«vT nije ao imeli seminar tudi awM»j|bf polski trenerji. Na nkjm sta sr»£ tVener Koprs Bradašklja is tr*a*r<* va Tomo Bsldermsn. TOREK. 26. AVGUSTA 1980 Ferenčakova že tretjič zapored 11.STRAN GLA MAJU - M Uda teniška igralka TK Tri-■Jara b Kranja Manja Ferenćak je tudi na Ssataeeai terenu v kategoriji pionirk do •drlaajat let osvojila prvo mesto. To je bila aJsna ie tretja zaporedna zmaga na zveznih pionirskih turnirjih. Ferenčakova je bila te prej prva v Varaždinu in Karlovcu. Ce bo pokazala tako igro kot jo je v Kranju ta nsjtnjlh rltrh turnirjih potem bo zma-asla tudi na četrtem in v zaključnem ftest-aikrtsilr« aajboljsih iz teh štirih turnirjev v lagMibn. V tej konkurenci pionirk je Tri-flsrsaka fikarabotova prišla v osmino Tukič (Spartak) : Pisk (Triglsv) 4:«. 8:1 8:0; finalno srečanje med Oressrjrm in Tu-kičem bo odigrano v Mariboru; pionirke do štirinajst let - polfinalr: Rupnik (Osijek) : Ssler w.o. Ferenčak (Triglav) : Por (Medvode) w.o. flnale: Koren čsk: Rupnik 8:1.8:0. D H turni lahko z organizacijo zadovoljni, padls na neodigrsni polflnalni nI Ferenčakovo in Porovo, Poro rs je svojo teniško kariero začela pri Triglavu ia je Kraajčanka. Ker so bile v Kra-ajs tatare za trenerja, je Porova pristopila h Partizanu Medvode. V noči med petkom ia soboto je padlo precej dežja In ker so teniška igrišča razmočena, je bila Porova anaiičaas. da bo polflnalni obračun s Fe-rsaesksvo preložen. Toda. ko je s polurno Sasmas prišla na igrišče, so ji že zapiaali, da je ta dvoboj izgubila brez borbe. Zdi »e tavu hnlna. da ae nekateri organizatorji t«gs taralrja le preveč lastijo pravice, da Ukhe vpišejo izid srečanja brez vednosti igrslke. ki izgubi. Ta dvoboj je Ferenčako-*a kres hoja dobila zaradi lastnittvs neka-**rik organizatorjev. Nihče namreč ni molel p sklicati Porove. Porova stanuje le do-trik petsto metrov od teniških igrišč. Zdi •* mi tudi nepošten tak odnos do Porove. Vemo; da so p—tili nastop v četrtflnalnem *e*eaaju pionirjev do štirinajst let Marin-**«ieu. Marinkovič je zaspal v hotelu in ga *i bilo pravočasno na dvoboj s Piskom, ^oss kljub zamudi je Marinkovič lahko Odigral ta dvoboj čeprav je bilo na deski za ***** že zapisano, da je Pisk dobil brez Sicer so kranjski pionirji do štirinajst let Josegb na domači m terenu soliden uspeh. Hrk ia Fink sta igrala v polflnalu. Medtem je Pivk bil slabši od Oresarja, bi Pisk humaalai dvoboj s Tuki čem lahko dobil. V setu je bil boljši. Toda ko je videl, da ^ragaga seta ae bo mogel dobiti je zaigral ■asunpatično in s takim odnosom do Nsprutalha, da to ne sodi ns teniška Vsili. Iddi - pionirji do dvanajst let — polfi-Hrbnb (Split) : Vehovec (Slovan) 8:1, J1, Mstsvdjič (Nit) : SUrc (Triglav) 8:1, * J, finale: Hrbut: Mutavdjič 6:4, 6: 1; pisali ji do štirinajst let - polflnale: Vratar (Mladost) : Pivk (Triglav) 6:0. 6:0, NOGOMET Nadaljevati začeto KRANJ - Nogometno peto selekcijo Triglava je prevzel Rudi Koban, trener prvega razreda in obenem sekretar trenerske organizacije v kranjski občini. Kljub obveznostim v službi se je resno lotil dels s člsnsko selekcijo o kateri pravi: »Delo z nogometaši je izredno težko zaradi različnih terminov dopustov in starih nasprotij kranjskega nogometa. Res ps je, ds je potrebno nadaljevati začetne napore in ustvariti jedro novega moštva, ki se bo sposobno obdržati v SNL. NK Triglav je klub z dolgoletno tradicijo in zgodovino, toda kljub temu je strokovno delo še vedno največja hiba. Zelo težko je uigravati moštvo brez nekaterih standardnih igralcev (Mrak, Radosavljevič, Knežević) in obenem upoštevati nove, mlade nogometaše (Cotman, Murnik, Belančič M. in ostali), saj je tekmovanje pred vrati. V prvih dveh kolih gostujemo in vsaka točka bo prava dragocenost,« pravi trener Rudi Koban, ki je bil vedno zagovornik napredka v nogometnem športu in pristaš strokovnega dela. V veliko pomoč mu bo nedvomno tudi organizacijski štab NK Triglav ter nogometna baza v kranjski občini. Tudi dela Hasana Ibrašimoviča ne gre zametavati, saj bo kot trener zelo obetavnih igralcev četrte (mladinske) selekcije lahko nadaljeval uspehe mladih nogometašev. Bradeško, Eržen, Pečenko, Horvat, Mrak, Taneski in ostali pa so talenti, ki bi jih bili veseli tudi drugi nogometni centri v republiki! Splošna ugotovitev je, da je potrebno ogromno truda, če želi kranjski nogomet s polnimi jadri zajeti veter sodobnega pristopa k športu, saj le načrtno delo in strokovni kader lahko jamčita napredek. M. S ubir Pokal osvojil Stane Kranjc SKOFJA LOKA - V soboto. 18. avgusta 1080 je potekalo prvo loško tekmovanje zmsjarjev. Namenjeno je bilo meritvi moči zmajarjev iz Škofje Loke. Sedem tekmovalcev — med njimi tudi edina zmajarka v Sloveniji Jsna Jeram — je dopoldne letelo z Lubnika z nalogo, da se zadrže v zraku kar najdalje in potem pristanejo v ciljno piko, ki je bils postavljena v Podlubniku. Popoldsnska disciplina, ki je dokončno določila zmsgovslcs, je bil prelet v smeri proti Cmgrobu. Tekmo so si hote ali nehote ogledsli številni Ločani. ki so sicer poletov z Lubnika že vajeni. Tisti, ki jih je začudila sobotna številnost poletov, pa zagotovo niso opazili plakatov, ki so prvo loško tekmovanje zmajarjev — Ločanov, najavljali že nakaj dni prej. Vendar lahko to še popravijo, saj organizatorji obetajo, da bo prireditev postala tradicionalna. Pozno popoldne je glavni sodnik Jure Franko razglasil rezultate: kip Vojka Ser-beca, izdelan za zmagovalca, je prejel Stane Kranjc. Drugi je bil Tone Svoljšak, tretji Janko Habjan. Sledijo: 4. Kolendo Matjaž, 5. Tine Kos, 6. ftifrer Janez, 7. Jana Jeram. td OBČINSKI PRVENSTVI V PLAVANJU Prvenstvo radovljiike občine v plavanju za člane telesnokul-turnih organizacij, šolskih Športnih društev in pripadnike JLA organizirata ZTKO Radovljica in Plavalni klub Radovljica v soboto 30. avgusta na kopališču v Radovljici. Občinsko sindikalno prvenstvo bo dan prej prav tako na kopaliiču v Radovljici. Prijave za obe tekmovanji sprejema ZTKO Radovljica do srede, 27. avgusta. Moj mir Faganel NESREČE Otroci v prometu Svetla ali temna obleka šolarja Šolarji Že s skrbjo opazujejo koledar, saj bo v kratkem treba spet vsak dan zakoračiti proti šoli. Starši, ki te dni odštevajo kar precej denarja za šolske potrebščine, morda ne pomislijo tudi na opremo, ki naj otroka bolj varuje na cesti. V knjigarnah pa bi seveda zaman povpraševali po kakšnih svetlobnih trakovih ali nalepkah, ki v mraku odbijajo svetlobo in s katerimi se da oblepiti šolske torbe. Pred časom so sicer v nekaterih občinah sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - tako kot na primer v kranjski občini - poskrbeli, da so prvo-Šolci dobili svetleče narokavne trakove. Vprašanje pa je seveda, koliko »o jih otroci nosili. Res, da jih mestni otroci niti ne potrebujejo tako kot jih na primer otroci na podružničnih šolah, ki se v mraku VT»čajo domov po cestah brez pločnikov. Vendar pa jih verjetno nW> nosili ne eni ne drugi. Na to bi kazalo šolarje v prvih dneh P°uka spomniti: morda bodo še našli kje v predalu pozabljen odsevni trak, ki v siju avtomobilskih žarometov lepo zažari in opozori voznika, o* je pred njim na cesti pešec. V pomanjkanju svetlobnih trakov pa si lahko starši otrok, ki pešačijo do šole po cesti brez pločnika ali morajo v mraku prečkati slabo osvetljene prehode na prometnih cestah, pomagajo tudi drugače. Šolar noj bi ne nosil temne obleke, pač pa kar najbolj svetlo, če drugega ne, naj bo take barva vsaj kapa, s katero se bodo otroci v prvem jesenskem hladu prav gotovo pokrivali. Tudi dežniki naj bi bili živih svetlih barv. Za manjše šolarje so pred časom imeli v trgovinah pelerine žive oranžne barve, ki tako podnevi kot ponoči dobesedno zbodejo v oči voznike motornih vozil. Starši naj bi poskrbeli torej za kar najbolj »varna« oblačila šolarjev, ki imajo v bližnjih vse daljših jesenskih in zimskih mesecih malo daljšo in nevarnejšo pot iz šole. Takšno ravnanje vsekakor sodi v okvir samozaščitnega ravnanja v prometu, zato je prav, da na to pripravljamo otroke že zelo zgodaj. Tudi odrasli bi lahko za svojo lastno varnost - posebno kot pešci — bolje poskrbeli. Že samo bel časopis v roki je včasih dovolj, da nas ponoči na cesti avtomobilist opazi še na varni razdalji. Ostalih zaščitnih sredstev, ki smo jih že nekajkrat lahko gledali v vzgojno prometnem filmu »Biti dobro viden« pa vsaj v naših trgovinah tako ni dobiti L. M. Poceni vožnja že, toda ... w Prejšnji teden se je v Ljubljani aTHnmerila sicer dokaj redka ne-eksplozija je dobesedno jNstrgala -----* • idnji del osebnega ^^••■oAUa znamke lada, ki je Jl^** P°kg pogona na bencin ure-♦2*° *■* plinsko bombo. Nesre-V* ■* seveda ni pripetila med kvjj**i°' pse pa med natakanjem r***« i* jeklenke v jeklenko v a v i^MMln. Voznik, ki jo je hudo hO*PU. je namreč »v lastni iz gospodinjske plinske h^**** polnil izpraznjeno pitajo*- jeklenko v avtomobilu. Ni še •^sia vzrok, zakaj je plin pri tem š^šfsodiral. Domnev je sicer več, kv*^* dekoačno bo nesrečo pojas-HUmeiskava. b Wj je zaskrbljujoče, da se po- SJ^bne nesreče ne bi dogajale po-hT*o*eie. Znano je pač, da je avto-^Maski plin dražji od gospo-^•Jakega. Zato so se ob zadnjih ■tazitvsh avtomobilist! znašli ovoje; kupovali so gospodinj -Plin in ga sami prečrpavali v k>oje jeklene konjičke ne glede V* »o, da je početje vendarle iie-k^mo in seveda tudi dovoljeno JJ. 8e pa seveda izredno splača, kVj je posebno po zadnjih podra-4j*rah bencina računica kaj O**«- zakaj bi se vozil na ben- K?aa ^h, ko pa gre s plinom za polo-k*es ali celo več ceneje. A v tomo- vi v, ki imajo svoje jeklene konjiče preurejene tudi na plinski pogon, pa tudi ni več tako malo. Resda je polnilnica plina samo v Ljubljani, toda razdelje-valnic plina, kjer se dobijo jeklenke z gospodinjskim plinom je najti v vsakem večjem kraju. Zato tudi avtomobilistov, ki vozijo s seboj jeklenke, praktično zapora plina v ljubljanski polnilnici niti ni prizadela. Pred kratkim so namreč zaprli pipo za plin za polnjenje jeklenk v avtomobilih, pač zato, da bi bilo za bližnjo kurilno sezono plina dovolj za gospodinjstva. Avtomobi-listi so se torej znašli, tako kot so se tudi znašli, vsaj večina njih, kadar je treba na tehnični pregled vozila: takrat odvijajo vso napeljavo za plin iz avtomobila, da ne bi dobili posebne oznake v prometno dovoljenje, kar pomeni seveda dodaten davek za ceste, ki ga vsebuje sicer te cena bencina. Nekateri »plinaši« pač še nikoli niso plačali 2000 din letnega davka pri registraciji. Vse te »iznajdljive« avtomobili -ste pač ne prizadenejo dosti ne podražitve ne omejitve in za ceno kar najbolj poceni voinje tvegajo tudi kakšno nepazljivost pri ravnanju s plinom, na srečo pri tem poči le redko, toda zgodi se vendarle. L. M. TRČENJE V OVINKU Kranj — Na lokalni cesti Smlednik—Kranj se je v petek, 22. avgusta, ob 11. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Bergant (roj. 1932) iz H rastja je peljal od H rastja proti Trbojam in je v Prebačevem v ovinku vozil preveč po levi: prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik motornega kolesa Maksimiljan Kopač (roj. 1941) iz Voklega, tako da sta trčila. V nesreči si je Kopač zlomil prste na levi roki in dobil še druge poškodbe. Škode na vozilih pa je za 25.000 din. NEZGODA PRI ZAVIJANJU Jesenice - V petek, 22. avgusta, ob 17.44 se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda. .Voznik osebnega avtomobila Mitja Markelj (roj. 1960) z Jesenic je pripeljal iz smeri Kranjske gore in v križišču nameraval zaviti v levo, ker pa ni bilo prosto, je nekaj časa počakal; nek avtomobil, ki je imel prednost, je počakal in odstopil prednost vozniku Marklju. Ta je zavil v levo, pri tem pa zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Zvonimirju Klemencu (roj. 1946) z Jesenic, ki je pripeljal iz nasprotne smeri po zunanjem prometnem pasu. V trčenju ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 40.000 din. STOPILA PRED MOPED Kranjska gora — V soboto, 23. avgusta, ob 18. uri se je na magistralni cesti Kranjska gora—Jesenice pripetila prometna nezgoda.'Voznik kolesa z motorjem Jožef Avguštin (roj. 1932) z Jesenic je peljal od Kranjske gore proti Jesenicam." V bližini avtobusne postaje Dovje— Mojstrana sta ob cesti čakali na prehod dve starejši ženski. Počakali sta, da je mimo peljal nek avtomobil, nato pa je ena od njiju, verjetno mopedista ni videla, stopila na cesto. Voznik Avguštin s»je hotel ob vozi ti Antonijo Ancelj (roj. 1896) iz Mojstrane, vendar jo je kljub temu zadel, da sta oba padla. V nesreči si je Ancljeva zlomila nogo. Zdrsnil po snegu V petek, 22.avgusta popoldne se je na zavarovani poti od Triglava proti koči na Doliču v Škrbini pripetila nesreča Rudiju Herbu (roj. 1948), nemškemu državljanu. Pri prečkanju snežišča pod Škrbino mu je spodrsnilo, zdrse 1 je kakih 15 metrov po snegu, med drsenjem pa se je ranil po skalah. S poškodovanim kolenom in obtolčeno glavo sta ga njegova prijatelja prenesla v dom Planike, kjer so prenočili. Zgodaj zjutraj v soboto pa je osem gorskih reševalcev iz Mojstrane skupaj z zdravnikom pripravilo po nesrečnega na prenos s helikopterjem. Ta ni mogel pristati pri Planiki, saj je bila megla pregosta, zato so ponesrečenca prenesli do Krme, kjer so ga naložili v helikopter. ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET DE MESTNI PROMET KRANJ OBVEŠČA cenjene potnike, da s 1. 9. 1980 prične obratovati spremenjena mestna linija na relaciji KOMUNALNA CONA - PLANINA - AP KRANJ - STRAZISOE - ISKRA II - AP KRANJ -PLANINA - KOMUNALNA CONA. po priloženem voznem red vi. POSTAJK 4 5 I) D* 6 7 D I) Cesta talcev Planina - sam Planina 1 Planina II Inteks Kranj ŽP L a bore ISKRA II •V 15 5.16 5.18 5.19 5.22 5.25 5.28 5.30 Bitnje K Bitnje 164 Stražisče- Ješe 5.35 StražiSce-posta 5.3 Labore Kranj ZP Globus Evropa Planina —sam Cesta talcev Ručigajeva ul KOMUNALNA 552 CONA 5,32 5.34 5.39 5.41 5.43 5.45 546 5.47 5.51 KOMUNALNA CONA Plinarn« Ručigajeva ul Cesta talcev Planina —sam Planina I Planina II Inteks Evropa Globus Kranj A P Kranj 2P Labore StražiSce-posta StražiSce-JeSe Zg. Bitnje 164 Zg. Bitnje K ISKRA II Labore Kranj ZP Dijaški dom Zdravstveni dom Kranj A P Globus Evropa Planina —sam. Cesta talcev Ručigajeva ul. Plinarna KOMUNALNA 5J0 5.55 5.21 5.58 523 5.58 5.25 6.00 5.26 6.01 5.28 5.29 5.32 6.03 6.05 6.07 5.35 6.10 0.37 6.12 »39 6.14 HA2 6.17 544 619 5.46 6.21 550 6.25 5.52 5.55 5.59 6.00 6.02 6.05 6.07 6.08 6.10 6.12 6.14 6.15 6.20 6.55 7.20 8.20 6.21 6.56 7.21 8.21 6.23 6.58 7.23 8.23 6.25 7.00 7.25 8.25 6.26 7.01 7.26 8.26 9.20 9.21 9.23 9.25 9.26 10.20 10.21 1023 10.25 10.26 11.20 11.21 11.23 11.25 11.26 6.28 6.30 6.32 6.35 6.37 6.39 6.42 6.44 6.46 6.50 7.03 7.28 H.28 7.05 7.30 8.30 7.07 7.32 8.32 7.10 7.35 8.35 7.12 7.37 8.37 7.14 7.39 8.39 7.17 7.42 8.42 7.19 7.44 8.44 7.21 7.46 8.46 7.25 7.50 8.50 9.28 9.30 9.32 9.35 9.37 939 9.42 9.44 9.46 10.28 11.28 10.30 11.30 10.32 11.32 10.35 11.35 10.37 11.37 10.39 11.39 10.42 11.42 10.44 1144 10.46 1146 9.50 10.50 11.50 627 6.52 6-30 6.55 6.34 6.59 6.35 6.37 6.40 6.42 6.43 6.45 6.47 6.49 6.50 7.00 7.02 7.05 7.07 708 7.10 7.12 7.14 7.15 7.27 7.52 8.52 7.30 7.55 8.55 7.34 7.59 859 7.35 8.00 9.00 7.37 802 9.02 7.40 8.05 9.05 7.42 8.07 9.07 7.43 8.08 9.08 7.45 8.10 9.10 7.47 8.12 9 12 7.49 8.14 9.14 7.50 8.15 9.5 9.52 9.55 9.59 10.00 10.02 10.05 10.07 10.08 10.10 10.12 10.14 10 15 10.52 11.52 10.55 11.55 10.59 11.59 11.00 12.00 11.02 12-02 11.05 12.05 11.07 12.07 11.08 12.08 11.10 12.10 11.12 12.12 11.14 12.14 11.15 12.15 POSTAJE 12 D' 13 14 D IV 15 16 I) D* 18 19 D* D* 20 21 22 23 IV D* D* D* KOMUNALNA CONA Plinarna Ručigajeva ul. Cesta talcev Planina — sam. Planina I Planina II Inteks Evropa Globus Kranj A P Kranj 2P Labore Stražisče-poŠta StražiSce-JeSe Zg. Bitnje 164 Zg. Bitnje K ISKRA II Labore Kranj 2P Dijaški dom Zdravstveni dom Kranj A P Globus Evropa Planina sam. Cesta talcev Ručigajeva ul Plinarna KOMUNALNA CONA .2.55 , 3.20 . 3.55 . 4.20 14.55 , 5,20 16.20 . 7.20 J 8.20 .9 20 20.20 2 . 20 12.21 12.56 13.21 13.56 14.21 14.56 15.21 6.21 721 J« »2 20 21 * « 12.23 12.58 13.23 13.58 14.23 14.58 15.23 6.23 7.23 823 9.23 20.23 2Kg 12.25 13.00 13.25 , 4.00 14.25 15.00 , 5.25 6.25 7.25 8.25 9.25 20.25 |lj» ,2.26 , 3.01 13.26 14.01 14 26 15.01 15.26 16.26 . 7.26 18.26 1926 20.26 13.28 13 29 ,2.28 13.03 13-32 , 4.03 .4.28 . 5.03 , 5.28 16.28 . 7.28 .8.28 «9 28 20.28 2 . 28 12.30 13.05 14.06 .4.30 15.05 ,5.30 6.30 7.30 8.30 »..«» 20.« £ 12.32 13.07 14.07 14.32 15 07 15.32 6.32 7.32 8.32 9 32 20 32 l .« 12.35 13.10 13.35 14.10 14.35 15.10 15.35 £?5: '.35 «-35 9 35 20 35 IIJD 12.37 13.12 13.37 ,4.12 14.37 15.12 15.37 6.37 7.37 o.^ « «w ,2.39 13.14 13.39 , 4.14 14.39 15 14 , 5.39 6.39 7.39 8.39 9.39 20.39 L 12.42 13.17 13.42 14.17 14.42 15 17 15.42 6.42 7.42 842 9.42 20.42 «JJ 12.44 13.19 13.44 , 4 19 14 44 15.19 , 5.44 6.44 7.44 8.44 9 44 20.44 ^44 12.46 13.21 13.46 14.21 14 46 15.21 15.46 16.46 17.46 18.46 19.46 20.46 £14° 12.50 13.25 13.50 14.25 14.50 15 25 , 5.50 16.50 17.50 18.50 19.50 -20.50 22 Q5 12.52 . 3.27 13.52 , 4.27 14 52 15 27 ,5.52 16.52 17.52 18.52 19.52 20.52 22 07 12.55 13.30 13.55 14.30 H.55 15.30 15.55 6.55 7.55 8.55 9.5o 20.55 g 12.59 13.34 13.59 14.34 14 59 15 34 , 5.59 6.59 159 859 1959 20.59 gl& 13.00 13.35 14.00 14.35 5 00 5 35 6.00 17.00 UM* 22I7 13.02 13.37 14.02 14.37 5 02 5 37 6.02 7 02 8.0* 22 ^ 13.06 13.40 14.05 14.40 5.05 540 6.06 7.05 8.05 ^ ^ ,3.07 13.42 14.07 .4.42 5.07 5.42 607 7.07 8.07 ^ 13.08 13.43 14.08 14.43 5 08 5 43 6.08 7.08 J.0J ^ ^ 13.10 13.45 14.10 14.45 ° ^ £ $ f J J g 19.12 20.12 21.12 22.27 13.12 13.47 14.12 14.47 f-JI £ J 7 J 8 4 « 9.14 20.14 21.14 22.29 ,3.14 13.49 14.14 14.49 5 4 £-«6-4 7. 4 «. M 22 w 13.15 13.50 14.15 14.50 16.15 15.50 , 6.15 17.15 1 Opomba. Pod St. 2. 4,6. 7, 8,9, 10. 11.13, 15 vozi ob delavnikih podftt. 1,3. 5.12.14. 16. 17. 18, 19, 20,21,22, 23 vozi ob delavnikih razen sobote Vozni red velja od I. 9. 1980 dalje S 1. 9. 1980 podaljšujemo linijo mestnega prometa DUP LJE — STRAHINJ — KRANJ do ZADRAGE po nasled S 1.9. KRANJ njem voznem redu: ZADRAGA - DUPLJE - STRAHINJ - KRANJ POSTAJE 1 D •d 3 D 4 D 5 D 6 D 7 D 8 D 9 D ZADRAGA 5.33 7.23 8.23 11.23 DUPLJE 5.35 7.25 8.25 9.25 10.25 11.25 12.20 Žeje 5.38 7.28 8.28 9.28 10.28 11 28 12.23 Stranmi 5.05 6.30 12.27 Naklo vas 5.07 6.33 12.29 Naklo AP 5.09 5.43 6.35 7.34 8.34 9.34 10.34 11.34 12.31 Polica 5.12 5.46 6.38 7.38 8.38 9.38 10.38 11.38 12.34 KRANJ AP 5.16 5.50 6.42 7.42 8.42 9.42 10.42 11.42 12.38 POSTAJE 10 11 12 D 13 14 15 16 17 18 D D D D D D D D ZADRAGA 13.08 15.23 18.23 DUPLJE 13.10 14.28 15.25 16.25 17.25 18.25 19.25 20.25 21.10 2eje 13.13 15.28 16.28 17.28 18.28 19.28 20.28 21.13 Stranmi 13.17 21.17 Naklo vas 13.19 21.19 Naklo AP 13.21 15.34 16.34 17.34 18.34 19.34 20.34 21.21 Polica 13.24 15.38 16.38 17.38 18.38 19.38 20.38 21.24 KRANJ AP 13.28 14.38 15.42 16.42 17.42 18.42 19.42 20.42 21.28 KRANJ- STRAHINJ - DUPLJE - ZADRAGA 1 POSTAJE 19 D 20 D 21 D 22 D 23 D 24 D 25 D 26 D 27 D KRANJ AP 5.20 6.15 6.45 7.45 8.45 9.45 10.45 11.45 -t— 12.45 1 Pobca 6.19 6.49 7.49 849 9.49 1049 11.49 12.49 Naklo AP 6.22 6.52 7.52 8.52 9.52 10.52 11.52 12.52 Naklo vas 6.24 10.54 12.54 Strahinj 6.27 10.57 1257 Žeje 6.58 7.58 8.58 9.58 11.00 11.58 13.00 I DUPLJE 5.30 7.02 8.02 9.02 10.02 11.04 12.02 13.04 1 ZADRAGA 5.32 704 8.04 11.06 13.06 POSTAJE 28 D 29 D .10 D 31 D 32 I) 33 D .34 D 35 D 36 D KRANJ AP ,4.10 14.40 15.45 16.45 17.45 18.45 19.45 20.45 22.25 Polica 14.14 14.44 15.49 16.49 17.49 18.49 19.49 20.49 22.29 1 Naklo AP 14.17 14.47 15.52 16.52 ' 17.52 18.52 19.52 20.52 22.32 Naklo vas 14.49 18.54 22.34 Strahinj 14.52 18.57 22.37 Žeje 14.23 14.55 15.58 16.58 17.58 19.00 19.58 20.58 DUPLJE 14.27 14.59 16 02 17 02 18.02 19.04 20.02 21 02 ZADRAGA 15.01 18.04 Se priporoča AL PETOUR Opomba Vozni red Pod S t 1 velja od - 36 vozi ob delavnikih 19. 1980 dalje 13.STRAN GLAS 6 metalki Industrijski kombinat Kranj objavlja za potrebe DSSS prosta dela in naloge razvijanje tehnologije Pogoji: zahteva se višja strokovna izobrazba čevljarske smeri. 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 20 v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU BO LETOS 7. SEPTEMBRA^ vaš otrok vam bo hvaležen .....j ^gg^^ —■ * ''*%• yT^T^- ■ ORTOPEDSKI VLOŽEK, ANATOMSKO OBLIKOVAN N0TRANJIK V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice kerub iz Beograda. Ploščice so zelo primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad... Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razKke. Cena kvadratnega metra ploščic: 178 81 din prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure. ob sobotah od 7. do 13. ur« Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2 Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge 1. pomočnika pri vodenj u šole 2. materialnega knjigovodje z obračunom OD in vodenja blagajne Pogoji: pod 1.: visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri in pet let delovnih izkušenj pod 2.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo pod 1. je tri mesece, pod 2. pa je dva meseca. Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po zaključku prijav. Obrtno gradbeno podjetje GRAD 3r~3CJ Bled Razpisna komisija na podlagi 48. in 49. člena statuta objavlja prosta dela hi naloge 1. individualnega poslovodnega organa — direktorja DO 2. vodje gospodarsko finančne službe — računovodja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod točko 1.: da je državljan SFRJ, da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v gradbeni stroki, da je moralno in politično neoporečen, da predloži srednjeročni program razvoja DO; pod točko 2.: da je državljan SFRJ, da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega dve leti na vodilnih mestih, da je moralno in politično neoporečen. Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta, delavec je po izteku mandata lahko ponovno imenovan. Kandidati naj vložijo priglasitve v 15 dneh po objavi na naslov: OGP GRAD Bled, Grajska 44, razpisna komisija. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku razpisnega roka. ALPETOUR Škofja Loka DO CREINA DSSS KRANJ objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge čistilca delavnic Zahtevani pogoji: NK delavec Poskusno delo 1 mesec. Osebni dohodek od 6.500 din do 7.000 din. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj. Koroška 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za opravljanje del in nalog pri lastnem razvoju računalniško krmiljenega telekomunikacijskega sistema ISKRA 2<-/it na osmih tekmah v slalomu in veleslalomu so izredni. Naši na teh tekmah niso imeli prave knnktt renče, čeprav so nastopili tudi odlični Japonci. Američani. alpinvi ZRN. Nove Zelandije in A v stralije.« fe dejal Tone Vogrinee. Sedaj hodo fantje vodili i/onia. 1 septembra pa im Hftet neka I dni skupnih priprav v Poreču i ilh) - Foto F. Perdan Leta 1950 so študentje in ljubitelji narave Janko Poljanšek. Lojze Kopač, Miloš Mlinar, Silva Zupančič. Tone in Rupert (Jantar. Zdravko Kosmač, Viktor Beg in še nekateri drugi dali pobudo za ustanovitev žiro vskega planinskega društva. Najprej so se ukvarjali z i/.letništvom. čeprav tedaj zanj ni bilo takšnih pogojev, kot jih imamo danes. Na izlete so se vozili kar s tovornjakom tovarne Alpina. Že nekaj let po ustanovitvi so zaživela tudi prva planinska zavetišča in sicer pri Ber-cetu na Mrzlem vrhu. pri Birtu na Vrsniku in na Vrhu nad Rovtami. Društvo je skrbelo tudi za pod mladek. zato je k delu pritegnilo šolsko mladino Mentorici Darina K one in Lidija Primožič sta za pla-ninarjenje navdušili veliko šolske mladine in mnogi med njimi ko srdaj najbolj aktivni žirovski planinci. Leta !?♦'() so začeli graditi planin ski dom na Goropekah. ki so ga zgra dili večina s prostovoljnim delom m so ga namenu predali I 1963. Ob do mu na Goropekah. ki je po več ponesrečenih zakupih zasebnih gostilničarjev, sedaj potreben temeljite obnove in kar i«- tudi ena najvažnejših nalog za prihodnje, je bila tudi proslava JO. letnega jubileja. Slavnostna govornik, predsednik občinske sku|>ščine Viktor Zakelj. je v slavnostnem govoru poudaril po men društva, ki j# s dvojimi več kot MKM) člani najbolj množična družbe na organizacija v Zireh. saj je vanjo včlanjena skorai »vimna-žirovskega življa »Ta številčnost je dokaz,« je poudaril, »da ljudje društvo potrebujejo, je največje plačilo aktivistom, ki delajo v društvu in je tiv dokaz, da je mogoče ljudi le interesno združevati. Te velike številke in razgibana aktivnost ps bi morala spodbuditi samoupravne, poslovodne in sindikalne delavce v združenem delu ter ustrezne interesne skupnosti, da planinskim društvom od meri - Predsednik Žirovskrgn n4r»f društva Vinko Podanik jo večjo pomoč. Ok poudariti tudi. d« b? *ji rovskih razmerah, ko m\f »tvom ne morem« milili niti poslovnih ^art^L^ remo primerno pnatiVji. bila v domu na C^!l~L cenejša možnost s* rrair problema. Pravog arsarfl ski, kadrovski in dr^s^Br**! ki bi spremljali ure^ljE/i/F ma v dostojni goatioaki ^ tovo niso neprensoatliiri I nomičnost naložbe »a H kaže dvomiti. Spaia^**? * *|_ ba le časov, ko aaao *f oskrbniki srečo in je bil vsakem času dobro ofcasks* Na proslavi so pod>|,n E znanja slovenske Planirtsi-so jih dobili Ivan P«»