f^oSfcttej plačana1 v gnfovta!. Posamezna številka 3 Sto. 7/ 41 » . ■ ■ IZDAJA fizkulturna ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: TITOVA ŠTAFETA E Leto V. — Štev. 20 LJUBLJANA, 15. maja 1849. :________________ Jbr&avna odbojkašha liga zieiomfidravos Crvena zvezda je premagala Enotnost 3:1 Prišel je čas okrajnih zletov telovadne organizacije. Začela je Gorica, sledili bodo do konca junija vse nedelje okraji, v katerih so telovadna društva izkoristila zimsko ali vsaj zgodnjo pomladansko dobo za redno in sistematično delo. Vsak okraj, ki je prenesel v svoja društva sklepe II. plenuma TZS in skrbel za njih izpolnitev, okraj, v katerem je novo izvoljeni okrajni telovadni odbor vršil vsaj glavne naloge, kratko vsak okraj, ki je pokazal kako lizkulturno življenje, bo v prihodnjih nedeljah pred zaključkom šolskega leta imel svoj veliki fiz-kulturni praznik, praznik mladosti in dela - Prvi zlet okraj, telovad. odbora. Največ okrajev je izbralo prvo junijsko nedeljo za svoj fizkulturni praznik. Le malo bo letos okrajev, ki ne bodo mogli izkazati nikakega resnega dela in ki bodo zato prikrajšani za enega svojih najlepših dni. Okrajni zleti bodo v prvi vrsti pregled resnega lizkultarnega dela. Pokazali bodo, v koliki meri se Iron-tovske, predvsem mladinske in sindikalne organizacije zavedajo četvernega, to je gospodarskega, obrambnega, zdravstvenega in kulturnega, torej v vseh smereh prvenstveno političnega pomena nove telovadne organizacije. Zleti bodo pokazali, kje so naši vaditeljski kadri še vedno v ozki lupini enolične metode, ki je obsegala kakor v katakombah samo omejene panoge in je zato mogla pritegniti le majhen, meščanski krog rednih fizkulturnikov, kje pa so novi vaditeljski kadri že osvojili novo, množično, vsestrano, ljudsko, to je socialistično metodo gojitve vseh panog telesne kulture. Pri prvih bo zlet prireditev nekaj sicer prizadevnih ljudi, ki pa bodo imeli stotine ovir, poleg najrazličnejših skrbi še skrb za obisk in vreme. Množice mosta in vasi pa bodo šle v dnevnih poslih mimo prireditve, ki bo zato ostala osamljena. Zato tudi tak zlet ne bo nikogar pridobil, še sedanji delavci bodo izgubili veselje in pogum. Tak zlet ne bo dosegel svojih namenov. Nasprotno bo zlet onih drugih spontani praznik vsega prebivalstva. Vsi bodo na kak način sodelovali že v pripravah. Ovire bodo padale kakor same od sebe, saj vemo, česa je sposobno naše delovno ljudstvo in naša mladina, kadar gre za njegovo stvar. Na zletni dan daleč naokrog nikdo ne bo hotel biti odsoten od te velike ljudske manifestacije m štab prireui.a^ev bo imel pomočnikov za vse velike in majhne naloge. Okrajni telovadni odbor bo prireditev res samo vodil. Kje samo misel na slab obisk ali na slabo vreme. To so spomini na dobo, ko je bil tudi slovenski narod razdeljen, kjer le hodila gospoda svojo, delovno ljudstvo pa svojo, drud drugemu sovražno pot. Od tedaj je minilo osem let in Partija je z Osvobodilno fronto skovala enotnost delovnega ljudstva, ki se bo manifestirala prav tako ob fiz-kulturnih prireditvah. Kako tudi ne. Pri novi metodi fizkulturnega dela ljudstvo vidi in čuti, da je to nekaj zanj, nekaj, brez česar ne more biti. Nova metoda telovadne organizacije nudi vsem nekaj zares, nekaj za razvedrilo, se stopnjuje v kvaliteto, zajame vse s ciljem, da telovadna organizacija posebno na deželi v S o venili je dežela 27 okrajev — nudi našemu delovnemu ljudstvu po tolikih naporih za njegovo lepše življenje tudi v fizkulturi nekaj, kar je lahko pristopno, kar ni zavito v mrežo pravil in predpisov, kar poraja zdravo ljudsko iniciativo in humor, iz katerega se ima roditi kvaliteta in kar edino vleče mlado in staro v vrste fizkulture. Ljudski način lahke atletike, teki štafet, junaške igre, rokoborba, vlečenje vrvi, tekmovanja odraslih začetnikov, vmes pa petminutni vložki športnih iger, proste vaje, narodna kola, orodna telovadba, kjer je mogoča, vse to se da prav primerno porabiti ne samo na društvenih nastopih, temveč tudi na okrajnih zletih. Zietne prireditve bodo obsegale celo vrsto tekmovanj, akademij, manjših nastopov, ki se bodo vrstili vse do glavnega zleinega dne. Višek zleta bodo parade in množični nastopi. Tam bo prišla do izraza predvsem množičnost in barvitost, kar je glavna oznaka baš telovadne organizacije. Tisoče ubranih teles se enotno z istimi kretnjami in isto mislijo ob istem času oh glasbeni spremljavi združuje v en sam edinstven kolektiv. Prekipevajoč zdravja in enotne volje pa se, na znak Partije lahko vsak trenutek združi v plaz, ki ne pozna pregraj in ne mej. V tem zavestnem kolektivu je ohranjena tradicija partizanske borbe, je nabrana moč za našo industrializacijo, za preobrazbo vasi, za zmago socializma, za obrambo neodvisnosti. V tem kolektivu, strogo urejenem, izgine posameznik, a vendar kvaliteta vsakega posameznika označuje stopnjo celote. To je množična, socialistična telesna vzgoja, bistvo telovadne organizacije. Iz sporeda okrajnih zletov izhaja, da so nekateri okraji s telovadnim zletom združili tudi dejavnost ostalih fizkul-turnih, športnih, planinskih, kolesarskih in prosvetnih društev ter so skupaj z njimi postavili pester program tekmovanj, prosvetnih prireditev, razstav in akademij. Okraja Kranj in Kamnik imata kar celotedenski program. Tam sodeluje vse ljudstvo. Kako smešna je tu misel, ali bo obisk, ali bo vreme? V takih okrajih je fiz-kultura na pravih osnovah, je fizkul- Ljubljana, 15. maja. Danes je bila odigrana v telovadnici na Taboru druga tekma ligaškega tekmovanja v odbojki; tokrat je imela ljubljanska Enotnost za svojega nasprotnika Črve-no zvezdo iz Beograda. Tudi danes je bilo občinstvo priča porazu, ki ga je doživelo domače moštvo od nasprotnika, kateri je bil v prvi ligaški tekmi meseca aprila premagan od mariborskega Poleta. Z nekaj lepimi akcijami in ostrimi bombami v prvem setu je prišlo domače moštvo v vodstvo s 3:0. Gosti so skušali izenačiti in priti v vodstvo, vendar jim to ni uspelo. Kljub trem krasnim povezavam, ki so se končale z neverjetno ostrimi in sigurnimi streli Milanoviča, jim to ni uspelo; kajti dve tretjini prvega seta so bili domači popolni gospodarji položaja. Set je bil že tako rekoč v njihovih rokah, saj so bili v vodstvu za 11:5. Po dveh minutnih odmorih so se gostje opomogli, vzeli drugo taktiko ter s stanjem 12:12 izenačili, prešli v vodstvo in končno tudi zmagali s 14:16. Zanimivo je, da je bilo pri stanju 14:14 kar devet menjavanj servisov. Tudi v drugem setu je prišla Enotnost prva v vodstvo, vendar le za tre- nutek, kajti gostje so s svojo borbenostjo izigrali domače ter ta set odločili s 15:10 ali 2:0 v svojo korist. V tretjem odločilnem setu je napravilo domače moštvo nekaj zelo lepih akcij, vendar se je znašla žoga po njihovih izpeljavah ali v mreži ali pa v kakem kotu dvorane izven mejne črte. Gostje so bili do stanja 10:9 v stalnem vodstvu. Enotnosti je uspelo izenačiti, preiti v vodstvo in s stanjem 13:15 zmanjšati goldiferenco na 1:2. V četrtem — zadnjem setu — so bili gostje v polni premoči, kajti njihovi tennični nadmoči domači igralci niso bili kos. Enotnosti ni uspelo, kljub temu, da bi z večjo pazljivostjo to zmogli, niti enkrat izenačiti. Z zmago,15:11 so gostje postavili končni rezultat 3:1 in s tem odločili igro v svojo korist. Pri gostih je najbolj ugajal član moštva državne reprezentance Milanovič, medtem ko sta bila pri domačih najboljša igralca Kosec in Cirman. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Crvena zvezda: Njamcul, Milanovič, Stojnov, Nikolič, Markovič, Krivokapič ter rezervi Rakič in Lukačev. Enotnost: Garibaldi, Mikiuš, Weiss-bacher Oto, Karba, Kosec, Cirman in rezervi Požar ter Vehar. Sodil je odlično Slanina. V prijateljskem srečanju je ženska ekipa Enotnosti v mlačni in nezanimivi igri premagala Crveno zvezdo z rezultatom 3:0 (15,4, 15:6, 15:0). Najboljši igralki sta bili Završnikova in Megušarjeva ter državna reprezentantka Popovičeva pri gostih. V mladinskem srečanju je z boljšo in lepšo igro zmagalo mladinsko moštvo Poleta proti mladinskemu moštvu Enotnosti z rezultatom 3:0 (15:11, 15:4, 15:11). Obe tekmi je sodil Moran zelo dobro. Bojan Kozinc. Partizan : Mladost 3 :1 Spartak : Beograd 3 : 2 Polet : Sarajevo 3 :1 Tabela Partizan 4 4 0 12:2 8 Polet 4 3 1 9:5 6 Mladost 3 2 1 7:4 4 Crv. zvezda 3 2 1 7:6 4 Spartak 3 1 2 6:8 2 Beograd 4 1 3 6:9 2 Enotnost 4 1 3 5:9 2 Sarajevo 2 0 2 1:5 0 Četrtfinalno tekmovanje za atletski cup FLMJ Na dvoboju Kladivar: Enotnost . w Celin so bili Miub del!« ti©$@s«§na sSebri rezultati Blaška atletska ekipa Er,otresti je zmagala as 52 s 58, etečim se med ženskami visoko zmagale atletinje ICIads^arja SO s 22 Četrtfinalna tekmovanja za cup FLRJ med moškimi in ženskimi ekipami Kiadivarja in Enotnosti so kljub deževnem vremenu dala zelo dobre rezultate, med katerimi so doseženi trije najboljši rezultati po osvoboditvi v Sloveniji in met krogle za moške ter skok v daljino za moške in ženske. Organizatorji tekmovanja, člani Kiadivarja so pravočasno nasuli progo, tako da je to veliko pripomoglo, da se je tekmovanje pravilno razvijalo. Najboljši rezultati so bili doseženi v metu krogle in v skokih v daljino. V Tek 100 m: 1. Posinek (K) 13.5; 2. Pe-tauer (K) 13.6. Kopje: 1. Rehar (K) 32.80; 2. Orehek (E) 26.85. Skok v daljino: 1. Knez (K) 5.14 (najboljši rezultat v Sloveniji po osvoboditvi); 2. Cerer (E) 4.81. Krogla: 1. Deržek (K) 11.67; 2. Medveš (K) 9.72. Disk: 1. Medveš (K) 34.94; 2. Deržek (K) 31.29. Štafeta 4 X 109 m: 1. Kladivar 54.1; Enotnost 58.2, MOŠKI:" Ciani — Skok v višino: 1. Zgalin (E) 170; 2. Debeljak (K) 170. 100 m: 1. Dolenc (E) 11.4; 2. Hohnjec (K) 11.4. Disk: 1. Miler (E) 40.65; 2. Golc (K) Krogla: 1. Miler (E) 12.44 (najboljši rezultat v Sloveniji po osvoboditvi); 2. Miler II. 12.16. 400 m: 1. Zupančič (K) 52.4; 2. Rožman (E) 53.4. 1500 m; 1. Hanc (K) 4:26.8; 2. Ferlu-ga (K) 4:27. 3000 m: 1. Hanc (K) 9:12.4; 2. Štajner (K) 9:20. Skok v daljino: 1. Zagorc (K) 671 (najboljši rezultat po osvoboditvi v Sloveniji); 2. Crepinšek (K) 662. Štafeta 4 X 100 m; 1. Enotnost 45.6; 2. Kladivar 45.9. Zmagala je v končnem plasmaju moških ekip Enotnost z 52:51, dočim so pri ženskah zmagale Celjanke z 58:22. Kvalifikacijska tekma za vstop v železničarsko ligo Zaslužena zmaga ljubljanskih železničarjev nad mariborskimi Slava Deržkova (Kladivar) je postavila odličen rezultat v metu krogle dvoboju ženskih ekip je sigurno zmagala ekipa Kiadivarja, pri moških ekipah pa Enotnost s pičlo razliko ene točke. Ce bi Kladivar v metu krogle zmagal, kakor je bilo pričakovati, bi tudi moška ekipa Kiadivarja bila zmagovalec. Tako bodo v polfinalnih tekmah nastopili ženska ekipa Kiadivarja in moška ekipa Enotnosti. Tehnični rezultati so nanslednji: ŽENSKE: Skok v višino: 1. Knez Ivanka (K) 140; 2. Vera Posinek (K) 135. Ljubljana, 15. maja, — Na igrišču Ljube Šercerja so se danes odigrale kvalifikacijske tekme za državno železničarsko ligo med Železničarjem (Maribor) in Železničarjem (Ljubljana). Kot prvi sta nastopili ženski vrsti ŽELEZNIČAR (Ljubljana) : ŽELEZNIČAR (Maribor) 16:7 (11:5) ki sta nam na momente pokazale prav lepo igro. Posebno Mariborčanke so nas prijetno presenetile s svojo igro, ki je od zadnjega srečanja v Ljubljani znatno napredovala. Svoje, sicer lepo zamišljene akcije, niso znale izkori-stiit pod košem, kar je brez dvoma vzrok pomanjkanje treninga pri metanju na koš. Odlikovali sta se predvsem Muraus Majda in Kosi Milka s svojo lepo igro. Tudi Ljubljančankam gre vsa pohvala. Lepo in izvanredno koristno so nam zaigrale. Premoč je bila večji del igre v njihovih rokah in so z lepimi prodori proti koncu igre zasluženo postavile končni rezultat. Ugajala je borbeno razpoložena Majda s svojo lepo in tehnično igro. Tudi Magi je s koristno igro pripomogla k zmagi- I "1 138».$» II 71 lil* i - _ Črvina zvezda premagala Dinamo S. ZVEZNA LEGA Tudi današnja nedelja je bila v znamenju ostrih medsebojnih borb, razumljivo, prvenstveno nogome tno tekmovanje je tik pred zskijucnom in sleherni član obeh lig si hoče prav v zadnjih tekmah čim lepše plasirati v lestvici. V prvi ligi se vodijo predvsem borbe za drugo in tretje mesto, še prav posebno pa v spodnjem delu lestvice, kjer položaj še vedno ni razčiščen. Zmagi Crvene zvezde proti Dinamu ter Naših kril z Lokomotivo so vsekakor presenetljivi. Hud poraz sta doživela tudi Ponziana proti Hajduku ter Metalac proti Partizanu. Razen neodigrane tekme med Metalcem in Spartakom je tekmovanje v drugi ligi že zaključeno. Medtem ko je bilo vprašanje prvega mesta rešeno že mnogo poprej, se je vrstni red ostalih udeležencev rešil v glavnem šele v današnjih tekmah. Najvažnejše srečanje je bi,o brez dvoma med Proleterjem in pančevskim Dinamom. Z zmago - roieterja so si Osiječani zagotovili obstoj v ligi, medtem ko sta Dinamo (i ) m Dinamo (S) izpadla. Pomembno zmago je beležil tudi Oared nad skop-Ijar.skim Vardarjem in se plasiral na šesto mesto. Zmaga Metalca nad Mornarjem je nedvomno presenetljiva. tura sestavni in nenadomestljivi del vsega življenja vsega prebivalstva. Kako bi ločil gospodarsko, politično, kulturno in fizkulturno delo enega cd drugega? Ne moreš, ker je vse eno. Kdor bi hotel, mu ne bo uspeio! Okrajni telovadni zleti bodo torej spričevalo dela najprej telovadnih društev, obračun okrajnih telovadnih odborov in obračun političnega dela množičnih organizacij. In samo tam, kjer so vsi trije faktorji prav in neumorno delali, tam bo okrajni zlet res manifestacija, praznik mladosti in veselja. Tega se naši okraji vsak dan bolj zavedajo. Zato so danes telovadna društva in okrajni telovadni odbori kakor mravljišča, kjer se vse izpopolnjuje, pili, ostri, razširjuje in poglablja. Vaje se piiijo, korak postaja strumen, v oddelke prihaja bojna zavest. Vse mora biti do zadnje podrobnosti premišljeno in razdeljeno, vse preizkušeno. Pa • tečnost! Glave pokonci! Vzravnane hrbtenice! Prožen, lahkoten, zdrav korak. Smo fizkulturniki Federativne Ljudske republike Jugoslavije. To bo vedel ne samo vsak udeleženec praškega zleta, to mora na letošnjih nastopih vedeti vsak pionir. Mladina bo okrasila stavbe in zietne prostore, da bodo naša mesta in vasi praznična, ko se bo v svežem zelenju in med travniškimi cvetovi kakor morje bogatih barv naših telovadnih oddelkov z vriskajočo pesmijo ob rdečih zastavah naše Svobode razlil na naša zietišča najlepši cvet naše zemlje — svobodni človek — fizkulturnik, ki gradi socializem. Okrajni telovadni odbori in odbori množičnih organizacij bodo programe zletnih prireditev sestavili tako, da bo zlet ostal vsem udeležencem v naj-iepšem spominu. Ne bi bilo v skladu z namenom naše fizkulture, če bi po uspelem zletu z nezmernostjo in ponočevanjem zapravili tiste telesne ih moralne kvalitete, ki so bile pravkar manifestirane. — Organizatorji bodo vskiadili splošno težnjo po zdravem razvedrilu veselega, delovnega, ponosnega ljudstva, ki je spodobno baš zato, ker je svobodno. V tem smislu bodo okrajni zleti šola državljanskih vrlin in priprava za velike pohode fizkulturnikov leta 1950 na republiški zlst in leta 1951 ob koncu petletke na zmagoslavni zlet v Beogradu. Tedaj bodo fizkulturniki Jugoslavije dokazali, koliko so, gradeč socializem, zgradili v sebi socialiste. Zato naj živijo okrajni zleti 1 Železničar (Ljubljana): Judnič (9), Berčič (6), Vidmar (1), Krivčenko, Rant, Prešern, Pečarič, Lomšek, But-nar 1, Butnar II., Horvat. železničar (Maribor): Muraus Majda (3), Černe, Muraus Milka, Kosi (4), Kragelj, Geči, Dreksler. Sodila sta tov. Steiner in Kit. V drugem srečanju so nam Ljubljančani pripravili presenečenje ŽELEZNICAH (LJUBLJANA) : ŽELEZNIČAR (MARIBOR) 50:10 (22:6) Prvi polčas: Železničar (Lj) napada in pritisne Mariborčane na njihov del igrišča. Diktira tempo in dva in dvajset krat potrese mrežo. Drugi polčas: Dež, ki je pričel, je igralce še bolj osvežil in koši so z dežjem vred pošteno padali. Borbeni, hitri in tehnično dovršeni igri Ljubljančanov Mariborčani niso bili kos. železničar (Ljubljana): Vozelj (10), Amon (10), Remic (9), Feguš (6), Deu (4), Brdnik (4), Gričar (4), Dvoržak (3), Novak. Železničar (Maribor): Vračko 1 (4), Frelih (2), Mraz, Vračko II (4), Fa-saič, Polanec, Vošnik, Zavel. Sodnika: tov. Počkar in Kit. V predtekmi sta se v prijateljskem srečanju pomerili pionirski vrsti! zgoraj omenjenih društev. Eni kot tirugi so pokazali, da si košarka pravilno utira pot tudi med našimi najmlajšimi. Mariborčani so igrali požrtvovalno, Ljubljančani pa tehnično. Rezultat: v enakovredni igri so ljubljanski železni-čarčki zasluženo zmagali z 11:9 (6:3). Najboljši med njimi: Fon, Dolinar, Bezek in Radnelič (Ljubljana) in Skutnik ter Cof (Maribor). M. S. Srednja tizknlturna šola iz Ljubljane na Grosuplje Grosuplje, 15. maja. Danes je bila Srednja fizkulturna šola iz Ljubljane na Grosupljem, lejer se je predpoldne udeležila udarniškega dela na gradnji zadružnega doma, popoldne so gojenci Priredili za prebivalstvo telovadno akademijo, ki je zelo dobro uspela. Ta Prireditev je bila organizirana zaradi poživitve fizkulturnega življenja na Grosupljem. Gojenci so tamošnjemu fizkulturnemu aktivu in aktivom v okoliških vaseh ponudili pomoč v kadrih, a kot dar so poklonili enemu aktivu žogo za odbojko. To je prvi primer konkretne pomoči fizkulturnikom na vasi in bomo o dogodku obširneje poročali v prihodnji številki. Crv. zvezda : Dinamo 3:1 Zagreb, 15. maja. Blizu 35.000 gledalcev je prisostvovalo današnji izredno živahni in zanimivi prvenstveni tekmi med Crveno zvezdo in Dinamom. Končala se je z zmago Crvene zvezde 3:1 (2:1). Kljub temu pa je bilo moštvo Dinama ves čas v premoči. Crvena zvezda je bila ves prvi in v začetku drugega polčasa v obrambi in šele v zadnji četrtini se je osvobodila prit-i ska, nakar je zaigrala mongo bolje od Dinama. Največ krivde za poraz Dinama ima njegov slab napad. Črve-' zvezda je Igrala taktično dobro, najboljši pa je bil vratar Lovrič. Odlikovali so se tudi Palfi, Djajič in v napadu Tomaševič. V moštvu Dinama so bili dobri Pukšec, Jazbinšek ln Pleše, ves napad je bil slab, vratar Arneri pa je zakrivil en gol. Za Crveno zvezdo so dali gole Tomaševič, Vukosav-ijevič in Takač, za Dinamo Pukšec. — Sodil je Lemešič iz Splita. Flajdssk : Pcsmsi&sia 5 s I Splet, 15. maja. Današnja prvenstvena nogometna tekma Med Hajdukom in Ponziano, ki ji je prisostvovalo okrog 8000 gledalcev, se je končala s pričakovano zmago Hajduka 5:1 (2:0). Haj-guk je bil ves čas v terenski in tehnični premoči. Najboljši igralec Hajduka je bil Matošič, nadalje pa so se odli- kovali Mrčič v ožji obrambi ter Kr-stulovič in mladi Nikič v napadu. V moštvu Ponziane so bili najboljši Car-lin, Tomasini in Maluta. Gole so dali za Hajduka Matošič 3 ter Drvodelič in Krstulovič po enega, zai Ponziano pa Colombin. Sodil je Eppert iz Zagreba. Papfiizasi : l^letalac 3 s O ESiidučsiest s Sloga 4 s 2 Ftšaša krila s Lokomotiva 4 5 O I. LIGA Partizan 16 13 1 2 35:12 27 Crv. zvezda 17 11 3 3 35:18 25 Hajduk 15 9 3 3 35:17 21 Dinamo 15 7 4 5 28:23 18 Naša krila 17 5 4 8 26:25 14 Metalac 17 5 4 8 31:33 14 Budučnost 17 5 4 8 27:36 14 Lokomotiva 18 5 1 16 21:34 11 Sloga 17 4 2 11 16:31 10 Ponziana 16 3 4 S 16:35 10 Sarajevo Mornar Metalac Spartak Podrinje Odred Vardar Dinamo P Dinamo S II. LIGA 18 11 5 10 8 18 17 17 18 18 18 18 18 27:14 43:17 24:21 33:56 21:25 8 19:23 7 28:34 9 25:34 .0 17:33 27 22 19 17 17 17 17 14 11 88. Z¥EZ^A LIGA Odreti fe m 6. mesta v testvid Za zadnje prvenstveno srečanje slovenskega predstavnika je vladalo v Ljubljani veliko zanimanje, kajti tudi ostali izidi današnjega zadnjega kola so dokončno razčistili položaj v spodnjem delu icstvice, hkrati "pa določili, kdo izmed članov lige bo še vnaprej preizkušaj svoje moči v državnem nogometnem tekmovanju. Z zmago Odreda nad Vardarjem iz Skoplja se je slovenski ligaš plasiral na 6. mesto v lestvici, medtem ko bosta skoplja nski in pančevski Dinamo v prihodnji sezoni tekmovala v republiškem prvenstvu. Odred : Vardar 2:0 Kljub deževnemu vremenu se je na stadionu Ondreda zbralo približno 7000 gledalcev, ki so s pozornostjo spremljali prvenstveno borbo obeh nasprotnikov, hkrati pa se dobro zavedali, da je bilo današnje srečanje za slovenskega ligaša odločilnega pomena. Poudarek in novost na današnji tekmi je bilo ozvočenje stadiona. Ljubitelji nogometa so tokrat imeli priložnost slišati po zvočnikih kritičen pregled državnega nogometnega tekmovanja. Filmska delavca Triglav-filma Igor Pretnar ter Marjan Lipar sta pred začetkom tekme kakor tudi med odmorom seznanjala športno občinstvo s pravkar omenjenimi zanimivostmi. Slednji je med drugim spregovoril tudi o slovenskem nogometu na splošno in o današnjih problemih, ki so v zvezi z nujnim kvalitetnim dvigom slovenskega ligaša. Odred: Bencik, Medved, Rupar, Perharič, Žigon, Pelicon, Georgijevski, Kroupa, Kumar, Keržan, Hacier. Vardar: Ivanovski, Jordanovski, Petrovski, Kokinovski, Kiprinovski, Nikolič, Andonovski, Cincijevski, Janev-ski, Gerov, Hristovski. Današnja tekma ni nudila zaželene igre in je po zanimivosti zlasti po od- moru precej popustila; razumljivo, Odred si je že v prvem delu igre z dvema goloma zagotovil zmago, hkrati pa tudi obstoj v ligi. Slovenski ligaš je nastopil v najmočnejši, vendar nekoliko spremenjeni postavi. Tako je igral srednjega krilca Žigon, ki je bil eden najboljših na igrišču, saj je s svojimi razdiralnimi, kakor tudi kombinacijskimi potezami razdiral in gradil igro. V napadu je prvič igral v prvenstveni tekmi Kumar, ki se danes sicer ni popolnoma uveljavil, pač pa je v nekaterih trenutkih pokazal, da se bo razvil v dobrega napadalnega igralca. To dokazuje tudi njegov goi. ki ga je prisebno zabil po lepem Keržanovem predložku. Ostali igralci so se sicer trudili, vendar so bili pred gelom neučinkoviti. V zadnjih minutah se je izkazal tudi vratar Bencik, ki sicer ni imel težjega posla. Omeniti je treba še, da je igralce močno oviral težak teren, saj bi bila igra v nasprotnem primeru verjetno živahnejša in lepša. Gostje so bili Odredu enakovredni nasprotniki. Z lepimi kombinacijskimi potezami so celo prekašali Ljubljančane, toda napadalna vrsta je bila boleča točka Vardarja. Tekmo je odlično sodil major Ma-tančič iz Zagreba. Nadaljevanje na 4. strani mm. Osojnikom zaafrufa Qov.lrtf/*ei Vr/iiiie *CVrj rKtsfo VaZevi« Siafeia LB Slovenije fe® gsossesSo posdvavo massffaiea Tiim % merita Tes®te®$B Letošnja Titova štafeta bo po dolžini prog, po številu tekačev, ki bodo nesli pozdrave naših delovnih množic maršalu Titu, mnogo večja in obsežnejša kakor je bila doslej. Vsak delovni kolektiv, vsaka vas in naselje hoče predati sporočilo našemu tovarišu Titu: Tito, s Tabo smo se borili, s Tabo gradimo socializem, s Tabo smo bili, smo in bomo. Laži, obrekovanja iri sovraštvo nas ne morejo odvrniti od Tebe in poti, ki si nam jo Ti začrtal, saj ta pot nas vodi v svetlo življenje... Prav zaradi kampanje, ki se vodi proti maršalu Titu, proti CK-ju in s tem proti našemu ljudstvu, bo Titova štafeta še mogočnejša manifestacija ljubezni delovnega ljudstva do tovariša Tita. Načrti, ki so jih izdelali v okrajih, predvidevajo veliko razčlenjenost prog in množično udeležbo ljudstva pri teku in manifestacijah ob progi. Tako je skupna dolžina prog v Kamniku znašala lansko leto 45 km, letos pa 170 km. Ali v ptujskem okraju: lani 50, to leto 150 km. Da bi Titova štafeta dobila še bolj svečan karakter, bo v Ptuju na predvečer fizkulturna akademija, v nedeljo okrajni fizkul-turni zlet, a štafeto, ki bo začela teči iz najboljše slovenske zadruge — Osojnikove zadruge pri Ptuju — bodo kar najsvečaneje spremili. Glavna slovenska proga bo tekla z vrba Triglava. Toda tudi Kamničani nočejo zaostajati. V soboto, točno ob 12. uri, bo zagorel na vrhu Grintavca kres, ki bo naznanjal, da so planinci začeli sestop s štafetno palico, ki jo predajo ob vznožju gozdnim delavcem, a ti fizkulturnikom, da jo ponesejo dalje proti Ljubljani. Letos delajo štafetno palico naše republike v jeseniški železarni. Palica bo Izredno lepo in umetniško izdelana. Fizkulturniki iz Mežice bodo na štafetni palici prikazali ves proces, ki je potreben, da dobimo iz surove rude izgotovljene izdelke. Kraji, podjetja in vasi tekmujejo med seboj, kdo bo lepše in ckusneje izdelal štafetno palico — saj bodo najlepše palice poslane kot darila našega ljudstva tovarišu Titu. Letošnja Titova štafeta — praznik alpinistov in alpskih smučarjev Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos, in to pot še veliko bolj slovesno in množično, naši alpski smučarji in alpinisti sodelovali pri izvedbi Titove štafete. Alpinisti bodo v soboto, dne 21. maja rano v jutro mogočno manifestirali pripadnost tovarišu Titu in naši novi ljudski fizkulturi, ki zavestno usposablja naša pokolenja in jih krepi moralno in fizično, da bodo v stanju izvrševati z veseljem vse obveze, ki jih ljudstvo in domovina pričakujejo od pravilno vzgojenih alpinistov. V organizaciji gorske reševalne službe bodo pri izvedbi letošnje Titove štafete sodelovali vsi pripadniki številnih alpinističnih odsekov s svojimi člani in pripravniki. Baze in postaje gorsko reševalne službe so obvezane, da pošljejo na nastopno mesto vrh Triglava svoje najboljše, tako da bomo imeli priliko gledati na vrhu Triglava vse one, ki nekaj pomenijo v našem vrhunskem alpinizmu. Z vrha Triglava preko malega Triglava in dalje do naše najvišje planinske postojanke Kredarice bodo prinesli štafetno palico gorski reševalci in alpinisti. S Kredarice Jo bodo v drznih smukih preko triglavskega ledenika prepeljali naši alpski smučarji ; Mulejem, Lukančevo, Magušarjem n Katnikovo na čelu, a spremljali jih bodo mladinci, bodoči reprezentanti — Dornik, Cetina in Kunčič. Od Begunskega studenca, preko Praga v Vrata in do Aljaževega doma bodo štafetno palico nosili zopet naši mladi alpinski kadri, a od Aljaževega doma mimo slapa Peričnika do Mojstrane bodo tekli gozdarji, lovci in drvarji postanka);" Jesenice"' (o"'"l2 47 Kranj skupno z mladinci-fizkulturniki iz (36.3), 15.12; Ljubljana (24.5). 16.50 Mojstrane in borci Jugoslovanske ar-mije. Tako nameravajo naši alpinisti in alpski smučarji letos začeti Titovo štafeto iz Slovenije. Vabimo in pričakujemo polnega in množičnega odziva vseh alpinističnih odsekov, toplo in tovariško pa so vabljeni k sodelovanju tudi vsi alpinski smučarji. Planinska in Smučarska zveza Slovenije vabita svoje članstvo, da bo start na vrhu Triglava dokaz, da se naša mladina in delovno ljudstvo pridružuje voščilom rojstnega dneva maršala Tita. Vsi, ki žele sodelovati pri začetku glavne slovenske proge, naj pristopijo na Triglav skozi dolino Vrat in preko Praga na Kredarico. Aljažev dom in Kredarica bosta te dni oskrbovana. Sodelujejo naj Planinska in Smučarska zveza, posamezna smučarska društva in sekcije, alpinistični odseki, Prav tako pa tudi posamezniki. Pričakujemo na vrhu Triglava množičen začetek letošnje Titove štafete. Ta štart naj bo borbeni pregled naših smučarskih in alpinskih kadrov, ki se morajo zavedati velikih nalog, katere moramo izvrševati, ako hočemo postati vredni potomci junakov, ki so se znali plemenito žrtvovati za naše boljše življenje. I. Glavna smer LH Slovenije (Pričetek 21. maja.) (Prva številka so km, druga čas) Triglav (0), 6.50; Mojstrana (0), 11.50; Jesenice (10.3), 12.31 (16 minut (postanek zaradi manifestacij); Ljubljana (0), 18.00; Grosuplje (18.4), 19.12; (prenočevanje); Grosuplje (0), 9.18; Stična (14), 10.14; Trebnje (18), 11.28; Novo mesto (20), 12.50—13.20; Kostanjevica (23), 13.56; .Brežice (16), 15.56; Samobor (16), 17.00 (predaja LB, Hrvatski). II. (Pričetek 20. maja.) Dol. Lendava (0), 8.37; Beltinci (22 6), 10.08; M ruska Sobota (11.3), 10.55; Petanjci (9.8),) 11.32; .Grabanoš (10.6), 12.15; Svanjci (2), 12.23; Samarsko (11.2), 13.08; Pesnica (17.6), 14.19; Maribor (4.7), 14.35 (postanek zaradi manifestacij); Maribor (0), 14.38; Ma-renberg (44), 17.49; Dravograd (18), 19.01 (prenočevanje); Dravograd (0), 8.33; Slovenjgradec (11.5), 9.19; Velenje (26.6), 11.05; Gorenje (13.8), 12.01; Mozirje (5.4), 12.23; Gornji grad (18),. 13.35; Slakovica (22), 1503: Kamnik (4.7), 15.22; Trzin (10.5), 16.04; Ljubljana (11.6), 16.51 (priključek na I. progo). (Pričetek 21. maja.) Osojnikova zadruga (0), 6.25; Stmi-šče (14), 7.26; Sv. Lovrenc (3.7), 7.41; Sestrče (7), 8.09; Slov. Bistrica (13.8)! 9.04; Slov. Konjice (15.8), 10.07; Celje (24), 11.43 (5 minut postanka); Celje (0) 11.48; Vransko (26.1), 13.33; Domžale (35.5), 15.55; Dragomelj (3.6), 16.10; Sv. Jakob (3.2), 16.22; Ljubljana (7)’ 16.50 (priključek na I. progo). IV. (Pričetek 21. maja.) Koper (0), 9.15; Kozina (28.7), 11.08; Divača (9.45), 11.30; Senožeče (8.22), 12.8; Razdrto (8.6), 12.33; Postojna (11.9), 13.23; Planina (8.7), 13.58; Vrh-.nika (2.2.5), 15.40; Ljubljana (18.9), 16.55 (priključek na I. progo). V. (Pričetek 21. maja.) Črnomelj (0), 6.25; Kočevje (43.5), 9.19; Žlebiče (21.8), 10.46; Bloška Polica (25.6). 12.28; Planina (22.5), 13.58 (priključek na IV. progo). VI. (Pričetek 21. maja.) Bovec (0), 5; Kobarid (20.8), 5.23; Tolmin (14.9), 7.22; Solkan (32.3), 9.32; Ajdovščina (23.5), 11.06; Razdrto (22.6), 12.33 (priključek na IV. progo). Zemljevid prikazuje vse republiške in zvezne proge v LR Sloveniji. Dolžina letošnjih prog za Titovo štafeto bo s stranskimi priključki znatno prekašal^ lanske dolžine. Picisens klevete n ©s ne hod© ©majale v fearSbi za izgradnjo socializma v naši zemlji l? 4ir, alps CMai Kamnik je izvedel najboljše priprave za okrajni fizkulturni zlet V okraju Gorica prvi letošnji zlet v Sloveniji - Dobre priprave v kranjskem, celjskem in ptujskem okraju Meseca maja in junija bodo letos po vsej državi okrajni fizkulturni zleti. Te prireditve so v letošnjem letu med najvažnejšimi fizkulturnimi dogodki ter bodo znatno pripomogle k razširjenju fizkulture na vasi. Tudi v Sloveniji se večian okrajev že pripravlja na te manifestacije. Kot prva bosta izvedena okrajna zleta v Gorici in Tolminu, in sicer že 15. t. m. Med vsemi okraji je izvedel doslej najboljše priprave okraj Kamnik, ki bo imel pred zletom fiz-kulturni teden, ob zaključku tega pa zletni dan. — Priobčujemo nekaj zanimivosti iz pripovedovanja sekretarja OTO Kamnik tov. Hribarja, kar bo Koristilo ostalim okrajem pri njihovih pripravah. S pripravami za okrajni zlet je pričel odbor že lani v mesecu decembru. S pospešenim delom pa se je začelo delati v februarju, ko je bil sestavljen zletni odbor. Ko smo sestavljali zletni odbor smo najprej zainteresirali prav vse množične organizacije ter sestavili vse odbore, tako slavni odbor, tehnični, gospodarski, propagandni itd. Ko smo bolj ln bolj prihajali v sam tok dela, so se pred nas postavljale vedno večje konkretne naloge. Da smo lahko vse to uspešen reševali, se moramo zahvaliti prav naši dobri povezavi z množičnimi organizacijami, ki so v posameznih odborih prevzele naše določene nalnse Tako nam bo n. pr. okrajni AF7 odbor pomagal na zletni dan pri kuhanju in delitvi hrane, okrajni sindikalni svet je prevzel postavitev tribune In slavolokov, preskrbel nam bo kamione. JA nam bo pomagala urediti telovadišče in podobno. Ce! teden pred zletom bo trajal fiz-kulturni teden. Preden smo sestavili dokončni program za okrajni izlet smo delali na programu trije poedinci, in sicer okrajni načelnik tov. Pavlin Zule, referent za fizkulv.iro pri OLO tov. Lipar in jaz. Vsak je setavil svoj program m iz teh sme izbrali najboljše! točke m zamisli ter sestavili dokončen program za okrajni zlet, ki je bil odobren na seji zletnega odbora. Pri sestavlja-janju programa se nismo omejili samo na en dan. ampak bomo izvedli od 29. maja pa do 4. junija fizkulturni teden, ob zaključku pa bo v nedeljo v Kamniku zletni dan. Fizkulturni teden se bo pričel, kakor rečeno, v nedel jo. 29. maja z množičnim pohodom planincev in ostalih fizkulturnikov v gore ter z množičnimi strelskimi tekmami. Pri slednjih tekmovanjih se bodo polagale tudi norme v streljanju za fizikul-turni znak. Ves teden bodo nato po raznih krajih tekme v odbojki, plavanju, atletiki, boksu itd. Tekme in nastopi bodo predvsem v takih krajih, kjer je fizkultura še slabo razvita, tam, kjer nameravamo ustanoviti telovadna društva in vode. Po fizkul-turnih prireditvah bomo izvedli v večini krajev še filmske predstave športnih filmov, kar bo dalo prireditvam še večji mik. Prepričan sem, da bodo ti dogodki mnogo pripomogli k dvigu fizkulture na vasi. Da pa bomo lahko izvedli ta obširen program, je spet v dar bomo tudi ta dvignili. Doslej smo imeli že štiri okrajne predelave prostih vaj. Predelave vodijo tov. Zule, Dolenc, Stenovec Mira, Ganter Vida in ing. Kumer. Doslej smo vodili predelave tako, da smo klicali skupaj vse društvene vodnike, sedaj pa bodo hodili tudi člani OTO Kamnik na teren, da kontrolirajo, kako se v društvih vadi. 22. maja bomo imeli zadnjo skupno predelavo, potem pa do nastopa nič več. O okrajnem nastopu se že danes mnogo govori po terenu. To je spet zasluga našega skupnega in povezanega dela. Na sam zletni dan bomo pripeljali kmete in kmečko mladino iz najbolj zapuščenih vasi in krajev, da bodo tudi oni videli fizkulturo ln se s,ran 2 glavnem zasluga v naši povezavi z vsemi množičnimi ter fizkulturnimi organizacijami. Tako bodo prevzeli skrb za izvedbo izletov v hribe planinci, strelske tekme bodo organizirali strelci in Zveza borcev, športni program med tednom bodo izvedla športna društva itd. Ce bi delali sami, ne bi dosegli in zmogli niti polovico tega. Zadnji dan, t. j. v nedeljo. 5. junija pa bo zletni dan. Dopoldne bodo pritekle štafete lz raznih krajev v Kamnik, popoldne pa bo izveden nastop s pestrim telovadnim in športnim programom. Na ta dan bomo organizirali s pomočjo JA tudi partizanski marš. Doslej delo kar dobro in po načrtu napreduje. Društva se marljivo pripravljajo, posebno je treba pohvaliti TD Domžale kot eno najboljših društev v okraju, pa tudi Mekinje, Duplica in Kamnik ne zaostajajo dosti. Posebno Duplica je marljiva, za kar gre velika zasluga tov. Uršiču Franju, ki dela v tovarni upognjenega pohištva. V društvu vodi sam člane, mladince in pionirje, poleg tega pa še opravlja posle sekretarja. Bolj slaba so še društva Dob, Mengeš in Komenda, ven- zanjo navdušili. To bomo organizirali skupno z masovnimi organizacijami. Da bomo lahko krili vse finančne in materialne stroške pri organizaciji zleta smo ustanovili zletni fond ter že pričeli z nabiralno akcijo po sindikatih, pa tudi na vseh športnih tekmah in prireditvah, ki bodo v fizkulturnem tednu, bomo pobirali za zletni fond. Okrajni ljudski odbor nad je že v naprej nakazal 20.000 din. tako, da sem prepričan, da ne bodo samo vsa tehnična in organizacijska vprašanja zleta ugodno izpeljana, ampak tudi gospodarska. Na prvenstvu LRS ¥ vajah ea orodju 113. razreda in ljudskem mogiboju bo sodelovalo nad 2000 tekmovalcev V dneh 28. in 29.. maja t. 1. bo v ter je dosežen takrat, kadar mladina Ljubljani tekmovanje za republiško sistematično uri ter preizkuša svoje prvenstvo v vseljudskem mnogoboju, sposobnosti dobršen čas pred samim Tekmovali bodo najboljši posamez- tekmovanjem. Taka je prava vsebina niki in vrste mladincev, mladink, čin- mnogoboja, le taka prinaša vse neti ov in članic, ki so dosegle na okraj- izčrpne koristi splošne telesne vzgoje, nih prvenstvih najboljše ocene. V Program mnogoboja pa tudi de-vseh aktivih in društvih že potekajo jansko zahteva vsestrane izurjenosti, tekmovanja. Društva bodo potem Tekmovalci bodo morali pokazati poslala svoje najboljše zastopnike na svoje znanje v prostih vajah, v pre-tekmovanje v okrajnem merilu. Ta skoku čez kozo ali tovariša, v vztraj-okrajna prvenstva bodo zaključena nostnem teku in teku na kratke do 22. t. m. .Tako bodo imeli vsi tisti proge, v skoku v dal javo in suvanju fizkulturniki, ki bodo določeni za krogle. Mladinci in člani pa se bodo nastop na republiškem prvenstvu, še morali preizkusiti tudi v plezanju, teden dni časa za sistematično pri- Poleg tekmovanja za prventsvo v pravo. . mnogoboju pa je to tekmovanje tudi Tekmovanje v mnogoboju pred- že istočasno polaganje norm za fiz-st.avlja eno od najvažnejših množic- kulturni znak. Zaradi tega javno po-nih prireditev, ki jih ima v programu laganje teh norm močno dviga vred-Telovadna zveza. Po vsebini in obliki nest osvojene značke, daje ji šele ima to tekmovanje namen zajeti ter pravo mesto in vrednost, ki jo, ima vključiti v redne vrste fizkulturni- v fizkulturni organizaciji, v kateri kov najširše plasti delavske in prav fizkulturni znak predstavlja kmečke mladine. Tekmovanje ob- uspeh in nagrado za vsestrano in si-stoji iz šest, oziroma sedem tekmo- stematično udejstvovanje v splošni valnih panog, ki so izbrane tako, da telesni vzgoji, omogočajo vsestranost in hkrati ne Poseben poudarek pa je v mnogo-zalitevajo niti posebnega orodja niti boju dan zlasti za podeželska dru-urejenih športnih naprav. Kot tako štva in aktive. Vrste iz teli društev je to tekmovanje sprejemljivo za bodo na republiškem prvenstvu in prav vsa društva in aktive, zlasti na pozneje tudi na državnem prvenstvu podeželju, kjer primanjkuje poleg tekmovale v posebni konkurenci, ostalega tudi vaditeljev. Vsled tega naj ne bo aktiva ne dru- Kaziimljivo je, da tekmovanje v štva in tudi ne posameznika, zlasti mnogoboju ni samo sebi namen, mar- na podeželju, ki se ne bi udeležil več je pravo bistvo edinole v za- društvenega in okrajnega tekmova-dostni sistematični pripravi. Ni do- n ja v mnogoboju, ker bo le tako volj, da se fizkulturniki samo pri- posameznik, kakor tudi članstvo dru-javijo za tekmovanje in potem tudi štev deležno vseh dobrin, ki nam nepripravljeni tekmujejo. Pravi smo- jih prinaša splošna telesna vzgoja. ~Sretfnje in strokovne šole so tekmovale v skokih v vodo V torek, 10. maja so ljubljanske srednje in strokovne šole tekmovale v skokih v vodo v zimskem kopališču P. Z. S. Tekmovanja se je udeležilo 11 tekmovalcev. Doseženi uspehi posameznikov so naslednji: Mladinci: 1. Keber Milan S. F. S. 64,7 točk; 2. Dobrin Jože III. gimn. 63,2 točki; 3. Ošloh Boris S. F. S. 52.5 točk; 4. Sonaja Marjan S. F. S. 33,1 točk. MMMM Mladinke: 1. Tutta Biba III. gimn. 22,2 točki. 2. Robič Marjana III. gimn. 19,0 točk; 3. Jemec Manja VI. gimn. 18,6 točk; 4. Keber Nevenka VII. gimn. 18.4 točk. Z ozirom na skupno število dobljenih točk je pri mladincih prva srednja fizkulturna šola, pri mladinkah pa III. gimnazija. Tekmovanje je pokazalo velik napredek posameznikov, vendar je med mladinci še vse premalo zanimanja za to lepo športno panogo. P. Z. S. tudi sedaj vabi mladino naj se vpiše v njeno skakalno šolo, ker le z večjo izbiro kadrov bomo dvignili ta šport na mednarodno višino. Kdor čuti veselje naj se javi v zimskem kopališču na Gosposvetski cesti vsak torek ob 14,30 pri trenerju. Gale Stojan. Šport je ena od osno? nepremagljivosti Sovjetske armade Kar se tiče odnosa ra vrgo-jo braniteljev svobode, neodvisnosti in vseh revolucionarnih pridobitev ter uspehov dela sovjetskega ljudstva, je dal V. J. Lenin že v prvem letu obstoja sovjetske države vzpodbudo za izdelavo in izdajo dekreta, ki uvaja splošno vojaško vzgojo, v kateri je bila važna vloga posvečena telesni vzgoji. Ko pa je 1. 1930. na XVI. skupščini Partije Stalin določil, kakšna naj bo nova generacija, da obstoje pogoji, da bo zraslo »novo pokoljenje delovnih ljudi, zdravih in srečnih, sposobnih dvigniti sovjetsko deželo na visoko raven in obraniti s svojimi prsmi pred napadi sovražnika«, je bilo na pobudo Komsomola že naslednje leto uvedeno v telesno vzgojo tekmovanja GTO — Bodi pripravljen za delo in obrambo. Športniki so ponos Sovjetske armade. 2e v letu 1921, ko je Kronštad-ska zarota ogrožala mlado sovjetsko državo, so bili na Leninov poziv mo biliizrani telovadci leningrajske organizacije za telesno vzgojo, ki so se vsi izkazali v bojih. Mogočni razvoj telesne vzgoje je usposobil sovjetskega vojaka za še težje naloge, ki jim jih je naložila domovina po nacističnem napadu. Iz vrst športnikov In telovad-ev je izšla cela vrsta herojev Sovjetske zveze, ki so vsi poudarjali, kako zelo jim je koristila gojitev telesne vzgoje. Heroj Sovjetske zveze divizijski general Gljeb Baklanov, sam izvrsten športnik, je poudaril, da ne zadostuje biti samo popoln vojak specialist, ampak da šport dodaja vojaku še manjkajoče prvine k bojni poopl-nosti. Toda ne le v telesnem pogledu, ampak tudi v duševnem ima šport velik pomen za armado. Utrjuje mišice, moralo, voljo in odpornost človeka, pravi neki drugi športnik — heroj Sovjetske zveze, slavni letalec armadni general M. Gromov. Izkušnje v armadi so potrdile, da je športnik katere koli panoge prekosil ostale pri vojaških vajah, izpopolnjeval boljše bojne naloge, kazal večjo odločnost, razsodnost in samostojnost kot pa nešportnild. Bile so celo naloge. ki so se lahko poverile samo športnikom. Tako se je n. pr. pri prekoračitvi Dnjepra, ko je bilo treba napraviti na zapadnem bregu predmestje, prijavilo za to izvršitev nad 200 izvrstnih plavalcev, ki so svojo veliko nalogo tudi Izpolnili. V uničujočem ognju nemških topov so ponoči preplavali na sodih in kosih lesa reko, zavzeli položaje in držali vrsto dni odsek, dokler ni uspelo privesti ojačanja in težkega orožja. Večina od njih je dobila najvišje sovjetsko odlikovanje in naziv heroja Sovjetske zveze. Eden od njih, ki je imel nalogo topniškega opazovalca in je vodil ogenj sovjetskega topništva, je dal v trenutku, ko so prihajali Nemci v njegovo neposredno^ bližino, povelje za ogenj na mesto, kjer je sam ležal. Kot po čudežu je ostal živ, vendar težko ranjen; Nemci pa so bili potolčeni. Kljub temu pa je danes eden najboljših smučarjev. Sovjetski športniki v boju niso stali ob strani in so tudi najboljši smatrali za najvišjo čast biti v prvi bojni črti. Služiti domovini je bila naloga, za katero so se v miru vadili na igriščih. Zato je šel med prvimi v napad tudi bivši sovjetski rekorder v metu krogle Kanaki, kateremu je nemška granata na Donu raztrgala levo dlan, zardi česar je bil za met krogle za vedno izgubljen. Zaman je 1. 1945. po ozdravitvi poskušal doseči dober rezultat. Toda šport in vojna sta ga naučila boriti se. Zakaj naj bi sedaj odnehal? Stisnil je zobe in začel trenirati met kladiva. Danes je sovjetski prvak in eden najboljših metalcev na svetu z rezultatom nad 56 m. Izvrsten športnik in junak je bil tudi general Linkov voditelj vseh partizanov v Beli Rusiji. Lahkoatlet je heroj ZSSR Kvetinskij, eden od organizatorjev partizanskih bojev na Slovaškem. Izvrsten sovjetski rokoborec, heraj ZSSR B. Mihajlov, je po kazal v boju za položaj neobičajno hladnokrvnost in borbeni primer, ki je svetovna redkost. Pri poskusu postreliti Nemce v neki koči s puško mitraljezom je naslonil cev na okenski okvir, pri čemer pa se mu je pu-škomitraljez izmuznil iz rok. V tem trenutku je molil iz okna roko nemški častnik, da bi vrgel ročno bombo k steni, h kateri se je stisnil Mihajlov. Bliskovito je zagrabil Nemca za roko, ga potegnil skozi okno, ga vrgel na hrbet in še uspel, da je bombo ■vrgel nazaj v sobo, še preden je eksplodirala. Tanja Rjabceva, znana plavalka, je kot seržantka spremljala ponoči sovjetski motorni čoln, ki je prevažal ranjence. Ko so bili nekako 3 km od brega, se je motor zaradi ukvare ustavil in morje je ladjo odnašalo od brega. Rjapčeva, prvakinja v plavanju na dolge proge, je skočila v ledeno mrzlo vodo, priplavala do brega in poiskala pomožno motorno ladjo, ki je rešila življenje mnogim ranjenim vojakom. Takih primerov odločnosti in požrtvovalnosti sovjetskih športnikov-voja-kov bi lahko našteli še mnogo. Vendar niso uveljavili svojih mišic in svoje volje, pridobljene na igriščih le posamezniki, ampak so pokazali telesno odpornost športnikov tudi celotne velike edinice. Tako so n. pr. pred-pomladnem obdobju, ko se je zemlja spreminjala v morje močvirja, prešle edinice druge ukrajinske skupine več kot 300 km v najtežjih okoliščinah po terenu brez cest. Kolesa topov so se globoko udirala v močvirje, toda volja napadalcev ni poznala počitka. Ruvali so topove iz močvirij, vlekli jih z rokami in nosili strelivo na svojih ramah. In čeprav blago ni izginilo, se je ofenziva proti Dnjepru nadaljevala v pospešenem tempu. Sli so dan in noč med boji. Domovina in njihovi voditelji so to zahtevali. Taka je bila volja sovjetskega vojaka-športnika. Kot sovjetska armada nima na svetu enakovrednega nasprotnika v boju, ga tudi ne bi našla na tekmovališču, če bi se merile fizične moči športnikov vseh armad. Ce si je sovjetski šport vzel za bližnja leta nalogo osvojiti prvenstvo sveta v vseh važnih športih, kot govori oficielna izjava na začetku tega leta, potem bodo ti novi svetovni rekorderji pomenili tudi novo ojačenje Sovjetske armade, ki je letos proslavila že 31. obletnico svojega obstoja. Fizkultura na državnem tekstilnem tehnikumu v Kranju Po uspelem smučarskem tečaju ra. Krvavcu, ki je bil meseca januarja v semestralnem odmoru, so so dijaku smučarji Drž. tekstilnega tehntkuma v Kranju kmalu nato v Podkorenu pomerili med seboj v smuku in smuškem teku. V teku na 8 km sl je pri-boril prvo mesto Grus Božo (11. b), pri mladincih na 4 km pa Marčič Pavle (1. pred.), a med. članicami na 4 km Zupančič Mira (II. a). V smuku si je osvojil prvenstvo članov Štular Janko (11. b), med mladinci Šarabon Marjan (II. a), med članicami pa Batič Vida (II. a). To so bile prve tekme med razrednega tekmovanja, na katerih je osvojil 11. a tkalski 41 točk, II. b tkalski 38 točk, I.. predilski 17 točk In II. pletilskl 5 točk. ti pripravami za pomladanski kros, ki je pomenil za naše smučarje konec sezone, pa so se začeli atleti, odboj-kaši in nogometaši pripravljati na medrazredna tekmovanja. Pri spomladanskem krosu je sodelovalo 115 dl. jakov, ostali pa so iz zdravstvenih razlogov ali nezadostnega treninga pomagali pri izvedbi tekmovanja. Po izvedbi razrednih, množičnih krosov je bil kros za prvenstvo šole. Tekmovalo je 20 najboljših tekačev, a rzultati so bili naslednji: Člani 2000 m: 1. Marčič Pavle 7:02, 2. Jančar Jože 6:03, 3. Klešnik Jože 6 :03. Mladinci 1500 m: 1. šoba Srečko 5:24, 2. Strniša Janez 5:40, 3. Debelak Marjan 6:00, Mladinci 1000 in: (le 1 tekmovalec) 1. Rihtar Branko 4 :54. Članice 800 m: 1. Motore Rezi 2 :42, 2. Podgornik Danica 2 :45. 3. Nahtigal Mira 2:46. Mladinke 600 m: 1. Kolničar Ceei. lija 2:06, 2. Dolenšek Jerneja 2:07. 3. Rtegner Dragica 2:08. Plasman razredov v krosu je: 1. I. a tkalski 42 točk. 2. J. predilski 31 točk, 3. I. industrijski 5 točk. Po tekmovanju v krosu vodi v med-razrednent tekmovanju I. predilski 48 točk, pred I. a tkalskim z 42 točkami, II. a z 41 točkami, II. b z 38 točkami, dočim imata II. pletilskl in I. Industrijski le po 5 točk. Pred kratkim ,1e začel medrazredni turnir v nogn-metu. Kdo bo zmagovalec, je težko uganiti, še težje pa je zadeti pravo, kateri razred bo koncem šolskega leta najboljši v medrazrednem tek. movanju, saj je pred nami še mnogoboj, turnir v odbojki In prvenstvo šole v atletiki. O. S. ★ NOGOMET Mladinsko nogometno prvenstvo Ljubljane je končano Aprila so se na ljubljanskih igriščih vršile lepe nogometne tekme za pr-vnstvo Ljubljanske skupine. Končna tabela tekmovanja je naslednja : Železničar 10 8 2 Odred 10 6 3 Slovan 10 4 3 Partizan 10 4 3 Krim 10 1 2 Predilec 10 0 Prvenstvo je pokazalo, da smo dobili nov kader talentiranih nogometašev, ki bodo lahko kmalu zamenjali svoje starejše tovariše v prvih moštvih. Rožanc Marjan 0 35:7 1 27:8 3 29:19 3 29:22 7 8:36 9 2:38 18 15 11 11 4 1 AH že veš, da . . bo letos v kamniškem okraju dolžina prog za Titovo štafeto 170 km, štirikrat toliko kakor lani. da je doslej registriranih v NZs 2337 nogometašev. da ima največ telovadnih društev v Sloveniji okraj Celje in sicer 23. da se je število članov planinskih društev v Sloveniji povečalo od 1. J luarja 1949 do danes od lo.OOO na 3 rek o 20.000. da so pionirji v okraju Dravograd položili doslej že vec ko .15.090 norm v tekmovanju za pionirski fizkulturni mak in bo do konca tega meseca osvojenih okoli 2000 pionirskih značk. se je grosupeljski okraj najbolj izkazal pri letošnjem spomladanskem krosu. Od 2039 planiranih tekačev jih je dosegel 4131 in s tem prekoračil planirano število za več kot. 100"/o- da se bo pričela državna košarkaška liga, v kateri igra tudi ljubljanska Enotnost, že 22. maja. l/sfanov/iena ie SabUaška zveza Jugoslavije Dne 7. in 8. t. m. so se zbrale k ustanovni skupščini Sabljaške zveze Jugoslavije delegacije iz vseh republik, Sabljaško zvezo tilovenije je zastopalo 5 delegatov. Skupščino je pozdravil generalni sekretar FISAJ-a tov. Kreačič. Po izvolitvi delovnega predsedstva, verifikacijske In kandidacijske komisije je predsednik bvšega odbora za sabljanje Božič podal poročilo o dosedanjem delu, ki je naletela na precej ostro, vendar tovariško kritiko s strani slovenske delegacije. Skupščina je v nadaljnem delu sprejela z večjimi spremembami pravila In pravilnike Sabi jaške zveze Jugoslavije, pravila sabljanja, pravila o organizaciji sab-ljaških klubov, pravila o registraciji članstva, disciplinski in tekmovalni pravilnik ln pravilnik o finančno materialnem poslovanju. Diskusije o posameznih točkah pravilnikov s o trajale 18 ur. V soboto je skupščina zasedala do Vil. ponoči. Pravilnik zbora sodnikov je bil vrnjen v zopetno predelavo strokovni komisiji. Slovenska delegacija, ki se je na skupščino temeljito pripravila, je v marsičem pripomogla k pravilnem pojmovanju ln modernizaciji pravilnikov. Zadnji dan je skupščina sprejela zaključke, konkretizirala naloge In izvolila upravni odbor Sabi jaške zveze Jugoslavije, kt je Imel takoj svojo prvo sejo in konstituiral Izvršni odbor. V upravni odbor so bili Izvoljeni: predsednik Mladen Plavšič, član centralnega odbora ESNJ, podpredsednika Rudolf Cvetko, podpredsednik Sabljaške zveze Slovenije ter Marko Pejovič. Poleg članov ostalih republik so bili Izvoljeni v upravni odbor še dr. Koršič Marjan ln Mohor Metod, oba člana ujtravnega odbora Sabljaške zveze Slovenije Ollmpiada 1948 v Londonu je pripomogla našemu nogometu, da je postal v posameznih državah še bolj cenjen, kakor je bil doslej. Naši nogometaši Šoštarič, Lovrič, Stankovič, Brozovič, Brokeia, Ožegovič, Čajkovski I., Jovanovič M., Atanackovič, Pleše, Jazbinšek, Cimermančič, Bobek, Mitič, Jezerkič, Tomaševič, VVillfl, Ma-tošič, Čajkovski II., Vukasin in Hor-igro plasiraliw umlhw rdgov enia vat II. so s skrajno požrtvovalno igro zmagovali ter se po hudi borbi plasirali v finale, kjer so jih premagali odlični švedski reprezentanti na čelu z brati Nordhali. Drugo mesto ter osvojitev srebrne medalje na Olimpijadi pa sta bila našim nogometašem le vzpodbuda k nadaljnemu uspešnemu ter dostojnemu zastopanju jugoslovanskega nogometa v borbah z najboljšimi inozemskimi moštvi. (Hoelsin-borg, Rapid. Wiena. VViener Šport klub). Poleg izredno močne ter kva- litetne državne reprezentance imamo pri nas več moštev, ki nas lahko in ki so nas že v igrah z inozemci dostojno reprezenliraia (Partizan, Crve-na zvezda, Hajduk, Dinamo, Sarajevo). Naša fizkullurna organizacija pa posveča veliko skrb tudi mladini ter pionirjem. ki bodo. kaj kmalu zamenjali svoje starejše tovariše ter se naprej borili za čim več novih zmag na nogometnem polju. Upajmo, da nas bodo tudi letos naši nogometaši razveselili z vrsto zmag v borbi z inozemci ter tako dokazali, da je nogomet v Titovi Jugoslaviji na visoki kvalitetni stopnji! Rezultati tekem pa so naslednji: Afganistan: 26. VIL Luxemburg (0) 0:6 Albanija: 2. V Rumunija 1:0 27. VI. Jugoslavija 0:0 23. V. Madžarska B 0:0 Anglija: 10. IV. Škotska 16. V. Italija 26. IX. Danska 9. X. Irska 18. XI. Wales 2. XII. Švica 24. I. VVales (amaterji) 7. II. Irska (amaterji) 6. III. VVales (amaterji) 26. III. Luxemburg 30. III. Nizozemska 3. IV. Francija (amat.) 21. VIL Nizozemska (0) 5. VIII. Francija (0) 11. VIII. Jugoslavija (0) 13. VIII. Danska (0) Avstralija: 4. VIII. Nova Zelandija 11. Vlil. Nova Zelandija 14. VIII. Nova Zelandija 28. VIII. Nova Zelandija 2:0 4:0 0:0 6:2 1:0 6:0 7:2 5:0 3:4 2:1 2:5 0:2 4:3 1:0 1:3 3:5 4:0 8:1 6:0 72) Mladina — Zavod za fizkuituro te vabi! Fizkulturni in športni pokret zazna- veku potrebno splošno in teoretično mujeta v novi Jugoslaviji ogromen izobrazbo. V urniku je zastopana slo-razmah. Država to gibanje podpira z venščina, ruščina, zgodovina, zemlje-vsemi sredstvi in tako v iizkulturi pis, lizika, kemija, matematika, psiho-kot posameznih športih se že kažejo logija, pedagogika, metodika, anato vidni uspehi, ki razmeroma naglo mija, fiziologija, biologija, muzika itd uvrščajo našo državo tudi v tem po- Program je torej obsežnejši od pro-gledu v vrste najnaprednejših držav grama učiteljišča, zlasti še sedaj, ko na svetu. To lahko trdimo s ponosom, se šola iz triletne pretvarja v štiri-saj je samo v deželi, ki gradi sociali- letno. Zato so tudi pogoji za sprejem zem, možno, da postaneta splošna te- v zavod večji in težji, poleg opravlje-lesna vzgoja in šport last vsakega po- ne male mature mora gojenec zado-sameznika ter na široko zajameta stiti tudi potrebnim fizičnim in zdrav-množice, ki sta jim fizkultura in stvenim pogojem. šport važno sredstvo v borbi za so- Težji delovni pogoji pa seveda za- cializem. htevajo boljše življenjske pogoje; vsi Tudi v buržoaznih državah sta telo- gojenci morajo obvezno stanovati v vadba in šport razvita, pri posamezni- internatu, ki nudi gojencem vse udob-kih celo do večjih višin kot pri nas, nosti, da se res posvetijo delu ln pa vendar je le med njimi in nami učenju. Vse življenje v zavodu poteka ogromna razlika, razlika, ki govori tako, da se gojenci že v mladih letih nam V prilog. Fizkultura in šport seznanijo s strokovnim delom na eni služita tam razredu izkoriščevalcev in strani, po drugi pa posvete tudi po-v kolikor jo je ljudstvo deležno, pla- litični izobrazbi, ki jo mora imeti vsak čuje to vedno z žrtvami, pri nas pa vzgojitelj. Končno je ves študij ure- je to drugače. jen tako, da gojenci, ki čutijo spo- Dijaki in dijakinje Tudi mi smo pred vojno poznali Sokola ter klerikalno telovadno organizacijo, ki sta vključevala v svoje delo množice z namenom, da bi jih lažje varala ter razne športne klube, v katerih so se ljudje izživljali v najrazličnejših klubaških borbah, zopet z namenom, da se tlačeni človek tu izživi in ne spregleda. Se slabše je bilo s telovadbo po šolah, kjer je bila predmet zadnje vrste in prav vseeno je bilo, kaj pri tem mladina dela. Vso prednost so imeli predmeti splošne izobrazbe, podajani seveda tako, da je to služilo interesom vladajočega razreda. Splošna telesna vzgoja ima torej pri nas visoko nalogo, da privzgoji človeku vse telesne sposobnosti, ki jih potrebuje za delo in borbo, obenem pa mu tvori potrebno dopolnilo k duševnemu delu ter tako ustvarja tisto uravnovešenost, brez katere si socialističnega človeka ne moremo misliti. Telesnovzgojno delo je torej izredno važno in zato so nam potrebni kadri, ki bodo lahko z upehom vršili svoje delo tako v šolah kot v naših telovadnih in športnih organizacijah. Za to delo so nam torej potrebni ne suhi strokovnjaki, temveč ljudje s široko, novemu človeku potrebno izobrazbo in razgledanostjo. Takih strokovnjakov do sedaj nismo imeli, kader teh ljudi nam vzgaja naš Zavod za fizkuituro v Ljubljani. Iz navedenega je torej razvidno, kakšno je delo, ki čaka gojenca tega zavoda. Ni to ustanova, ki bi nam vzgajala vrhunske telovadce ali športnike; to je naloga naših telovadnih društev in športnih klubov. Zavod nam vzgaja nove učitelje fizkulture, na katere bo padla naloga, da postavijo pouk telovadbe v naših srednjih šolah na nove temelje. Pouk telovadbe mora postati prav tako važen predmet kot katerikoli drugi: ura telovadbe ne sme biti ura, katere bi se dijaki bali, temveč ura veselja in oddiha ter obenem telesnega dela v taki obliki, da olajša dijakom dojemanje predmetov. Vsem tem potrebam je prilagojen učni načrt Zavoda. Poleg strokovnih predmetov — splošne telesne vzgoje, športnih iger, atletike, plavanja, orodne telovadbe, akrobatike, smučanja itd. poslušajo gojenci predavanja "iz cele vrste predmetov, ki dajejo člo- pri teoretičnem pouku sobnosti za to, lahko nadaljujejo študij na Državnem fizkulturnem institutu v Beogradu, to je na fakulteti. Tako je absolventom Zavoda za fizkuituro odprta pot na vse strani. Šolsko leto se prav za prav deli na tri dele; osem mesecev prebijejo gojenci na Taboru ob študiju prej navedenih predmetov, februarja odidejo za tri tedne na snežišča, kjer se posvete smučanju in predvojaški vzgoji, julija pa odidejo vsako leto na taborenje, kjer se bavijo s plavanjem, veslanjem, alpi-nistiko itd. Program je torej izredno pester ter nudi mladim vse možnosti pravilnega in koristnega izživljanja ter nudi absolventom vse garancije, da se lahko na zavodu usposobijo za po eni strani lep, po drugi strani pa tudi izredno važen poklic. Te vrstice so namenjene vsem tistim mladim ljudem, ki čutijo veselje do tega poklica, kot opozorilo, da bo Zavod prihodnji mesec spet odprl svoja vrata novim, mladim gojencem, ki bodo po štirih letih študija ok^pill vrste naših učiteljev fizkulture. Natančnejša navodila ta sprejem, sprejemne izpite ter vlaganje prošenj za štipendije bodo objavljena v kratkem v vseh naših časopisih. Okrajno prvenstvo v odbojki na Jesenicah V nedeljo 8. maja je bilo na Jesenicah okrajno prvenstvo v odbojki, na katerem je nastopilo šest ekip od teh tri z Jesenic. Končni rezultat prvenstva je naslednji: 1. SD Prešeren, 2. SD Gregorčič, 3. TD Kropa, 4. gimnazija Jesenice, 5. TD Jesenice, 6. TD Gorje. Ekipa SD Prešeren je tudi letos sigurno zmagala. Drugo mesto je zasedlo moštvo SD Jesenice, toda s pokazano igro ni zadovoljilo gledalcev. Tretje mesto so zasluženo osvojili mladinci iz Krope. Dijaki gimnazije z Jesenic so dokazali, da v tej igri dobro napredujejo. Predvsem pa je treba pohvaliti fante iz Gorij, katerim je bil to prvi nastop in jim bo to, kar so videli. pripomoglo k nadaljnemu napredku. Slabo pa so se pokazala topot društva, ki so v preteklih letih že nastopala, dosegla uspehe in tista društva, Službene objave VSEM ATLETSKIM SbtiUjAM, DRUŠTVOM IN KLUBOM AZS razpisuje prijavo za. atletsko ligo Slovenije m tekmovanje za prvaka Lltti za leto 1349 z uasleanjim programom: Moški: luo m, 1000 m, kros absolutno ravninski ati runda, 3000 m, kopje, krogla (tieniorcke težo), skok v daljino ln višino, štafeta 4X100 m. zenslte: tu m, eou m, krogla (4 kg), kopje, skok v višino in daljino, štafeta 4 x 60 m. Pravico nastopa imajo vsi registrirani tekmovalci vseli društev, klubov in sekcij, izvzemši atletov zveznega, 1. in 11. razreda, področje LRS bo tozadevno razdeljeno na 4 cene. V'finale se bodo plasirali prvaki con in vse ekipe društev, ki niso tekmovale na tem tekmovanju, to so ekipe zvezne lige: SSD Kladivar — Celje, SD Enotnost — Ljubljana ln SŠD 2e;ezničar — Maribor. Pravico nastopa imata po dva tekmovalca v vsaki disciplini za vsako društvo. Vsak tekmovalec pa zastopa svoje društv največ v dveh disciplinah in eni štafeti. Močnejše sekcije oz. klubi lahko prijavijo dvoje alt več moštev in sicer tako, da jih označujejo na pr.: Kladivar I„ Kladivar II. itd. Stroške vožnje nosijo društva ln sekcije same, stroške hrane in stanovanja pa domače društvo. Domača ekipa je dolžna osiguratl gostom stanovanje ln hrano za 48 ur. Točkovanje se vrši po finskih tablicah. Rok prijav za Slovensko ligo je do 25. t. m. Kasnejših prijav se ne bo upoštevalo. Atletska zveza Slovenije RAZPIS ATLETSKEGA PRVENSTVA MLADINCEV IN MLADINK SLOVENIJE Atletska zveza Slovenije razpisuje prvenstvo mladink ln mladincev za leto 1949. Prvenstvo izvede TD Domžale v Domžalah v dneh 4. in 5. junija t. 1. Pravico nastopa inmjo mladinci verificirani člani AZS letnikov 1931 in 1932, mladinke pa 1932 m 193S. Mladinci: 100 m (12.7), 200 m (26.5), 400 m (59.5), 1500 m (4:45.0), skok v višino 1.50 m, skok v daljino 5.45, skok ob palici 2.50, met krogle 11 m. met diska 29 m; met kopja 36 m, bomba 45 m, kladivo in 110 m zapreke brez norm. štafeta 4X100 m. Mladinke: 60 m (9.6), 100 m (15.2), skok v višino 1.17, skok v daljino 3.70 m krogla 6.80 m. met diska 17 m, met kopja 18 m, bomba 22 m, 80 m zapreke brez norme, štafeta 4X100 m. Po dve štafeti imajo pravico: Kladivar — Celje, Enotnost — Ljubljana. Zel. — Maribor, Zel. — Ljubljana v moških in ženskih štafetah, ter TD — Slovenjgradee v ženski štafeti" dve ostala, društva, po eno štafeto moško in žensko. Pravico nastopa imajo samo zdravniško pregledani atleti ln atletinje kar jP treba dokazati z zdravniškim potrdilom n tekmovanju Prijave v duplikatu je treba poslati na, AZS najkasneje do 25. ma ja t. 1„ poznejših prijav ne upoštevamo. Prijava mora vsebovati : 1. Ime in priimek tekmovalca, leto rojstva. 2. Dosežen! rezultat v letu 1948 alt 1919, kraj In čas, (Zgoraj navedeni rezultati poleg disciplin so minimumi, s katerimi lahko tekmovalec nastopi.) Stroške vožnje nosi društvo samo hrano In stanovanje pa AZS. Tekmovalci naj pridejo v soboto 4. junija dopoldne v Domžale, tekmovanje se prične ob 16. uri. Tehnični referent AZS Naprošamo vse dopisnike »POLETA*, da svojim dopisom priložijo natančen naslov, ker bomo odslej zaradi enostavnejšega in hitrejšega poslovanja pošiljali vsem dopisnikom honorarje po pošti na dom. ki gojijo to igro že več let. To velja predvsem z.a telovadna društva: Žirovnica, Javornik, Lesce in Bled. delno pa tudi za Kranjsko goro. Upamo, da bodo na predstoječem prvenstvu telovadnih društev nastopila vsa brez izjeme. Kros SD Korca v Kosezah SD Borec je priredil v Kosezah spomladanski kros, na katerem je sodelovalo 155 fizkulturntkov. Rezultati so naslednji: Mladinci 7C0 mt 1. Prevec Frane 3:25.1; 2. Krašovec Lovro 3:27.9; 3. Muhal Zdeno 3:30.4. Mladinci 1200 m: 1. Pirnat Franc 5:59 min; 2. Roter Rado 6:01; 3. Ferjančič Jože 6:08. Mladinke 700 m: 1. Vran Vera 3:45 min.; 2. Osredkar Uči 3:50; 3. Bambič Kristina 3:51. Člani 2400 m: 1. Antioga Drago 12:14 min.; 2. Ferčnik Herman 12:33; 3. Rade Brankovič 12:37 min. 18. 2. 2. 30. 11. 2. 3. 31. 14. 14. 18. 28. 6. 21. 22. 22. 11. 4. 20. 3. 29. 7. 18. 1E. 23. 12. 4. 29. Titova štsleta — Izraz Ipbezsd in vdansstl ljudstva Kemimfstičisi partij! Jugoslavije in tovarišu Titu Avstrija: IV. Švica 3:1 V. Madžarska 3:2 V. Avstrija B-Lux. 7:2 V. Turčija 1:0 VII. Švedska 2:3 VIII. Švedska (0) 0:3 X. Madžarska j-g X. CSR i;3 XI. Švedska 2:1 Belgija: III. Nizozemska 1:1 IV. Nizozemska 2:2 IV. Škotska 0:2 VI. Francija 3:3 XI. Nizozemska 1:1 II. Belg. B-Luxemburg 0:2 II. Luxemburg 0:2 Brazilija: IV. Uruguay 2:4 Bolgarija: IV. Poljska 1:1 VI. Rumunija 2:3 VII. Jugoslavija 1:3 Vili. CSR 1:0 XI. Madžarska 1:0 CSR: IV. Poljska 1:3 IV. CSR B-Luxemburg 4:2 V. Madžarska 1:2 VI. Francija 0:4 VIII. Rumunija 1:2 VIII. Bolgarija 0:1 10. 31. 12. 15. 27. 31. 5. 10. 15. 4. 5. 19. 17. 4. 23. "6. 12. 17. 3. 5. 31. 23. 28. 31. 11. 9. X. Švica 1:1 X. Avstrija 3:1 Danska: VI. Norveška 1:2 VI. Finska 3:0 VI. Poljska i.8:0 VII. Egipt (0) 3:1 VIII. Italija (0) 5:3 VIII. Švedska (0) 2:4 Finska: VI. Danska 0:3 VII. Isiand 0:2 IX. Norveška 0:2 IX. Švedska 2:2 X. Poljska 0:1 Francija: IV. Italija 1:3 V. Škotska 3:0 VI. Belgija 2:4 VI. CSR 4:0 X. Belgija 3:3 IV. Anglija (amaterji) 2:0 VIII. Anglija (0) 0:1 VII. Indija (0) 2:1 Grčija: IV. Turčija 1:3 XI. Turčija 1:2 Indija: 17. XI. Škotska 2:3 7. II. Anglija (amaterji) 0:5 Irska (Svobodne države) 23. V. Portugalska 0:2 30. V. Španija 1:2 3. VII. Isiand 0:2 5. XII. Švica 0:1 26. VII. Nizozemska (0) 1:3 11. VIII. ZDA 5:0 Isiand: 4. VII. Finska 2:0 3. VII. Irska (S. d.) 2:0 Italija: 4. IV. Francija 3:1 16. V. Anglija 0:4 2. VIII. ZDA (0) 9:0 5. VIII. Danska (0) 3:5 Jugoslavija: 27. VI. Albanija 0:0 3. VII. Bolgarija 3:1 31. VII. Luxemburg (0) 6:1 5. VIII. Turčija (0) 3:1 11, VIII. Anglija (0) 3:1 13. VIII. Švedska (0) 1:3 25. VIII. Poljska 1:0 (Nadaljevanje) VII. Francija (0) Irska: III. Wales X. Anglija Ostali nedeljski dogodki Slovan : Triglav 5:0 Srečanje pionirskih ekip Slovana in Triglava se je končalo z visoko zmago Pnrensivo pitijskega eks-aja v ©tiišsojki Ptuj, 15. maja. Danes je bilo prvenstvo ptujskega okraja v odbojki, ki pa .... . iz neznanih razlogov ni uspelo. Od 18 djfil Kante « covs 2*7n'\lil"ič~i‘ prijavljenih moštev se je udeležilo pr- dah Kante 2- Dovc 2 m Mlll° venstva samo troje, in sicer Središče, gimnazija Ptuj in garnizija Ptuj. Po- — '' sebno je treba grajati F A Markovci in Strnišče, ki bi lahko nastopila z več moštvi, pa niso poslala niti enega. Prvenstvo je ponovno osvojilo Središče, drugo mesto pa je po hudi borbi osvojila garnizija Ptuj. Rezultati posamez- gimnazija Mladena TD Loke je zgradila nogometaš stadion in telovadišče Mladinci društva TD Loke-Kisovec so vsak dan marljivo izvrševali svoje delo na igrišču. Po uspešnem delu na telovadišču pa so trenirali nogomet in dne 2. ter 8 t. m. odigrali dve nogometni tekmi. V prvi so nastopili proti kombiniranemu moštvu SŠD Proletarca tor zasluženo zmagali s 5:0 (2:0). Vo društvo naj bo za so igrali s fizkulturnim aktivom zunanjega obrata rudnika Trbovlje ter visoko zmagail s 5:0 (2:0). To društvo naj bo za zgled ostalim, kaj vse zmorejo pridne roke s prostovoljnim delom. Želeti pa bi bilo, da TD Loke-Kisovec posveti dovolj pašnje tudi telovadnici in želimo videti na novem stadionu letos nastop mladih telovadcev. Zupan Lojze. Kros SŠD Proletarca sredo se je zbralo na nogometnem (Nadaljevanje s 1. strani.), Preieter s Dinamo (P) §“l Osijek, 15. maja. Pred 12.000 gledalci je danes Proleter z zmago nad Dinamom 2:1 (0:1) osvojil dve točki in si 5 :0 pionirjev Slovana, ki so pokazali tako zagotovil tudi letos nadaljnje so-veliko smisla za skupno igro. Gole so delovanje v II. zvezni ligi. Gole so dali: Dvornič in Zbanacki za Proleter j a ter Petrov za Dinamo. Sodil je Stavljanin iz Subotice. Dinamo (S) : Spariak 2s2 Skoplje, 15. maja. V današnji zelo živahni prvenstveni tekmi med Dinamom in Spartakom je Spartak v prvem polčasu vodil z 2:0, vendar pa je Dinamo v drugem polčasu izenačil in uma : ¥MWZ P2lHSife Nogomet Evropska prvenstva ZSSR — 6. kolo: Dinamo (Tb) : Spartak 1:0, CDKA : Dinamo (Tb) 11. kolo tekmovanja »a Davisov pokal ¥ Zagrebu šeirttinale JUGOSLAVIJA: ŠVEDSKA Predvčerajšnjim so se začela sieča-nja II. kola evropske cone v tekmova- rešil eno točko. Gole so dali Šinijazov- 2:0, Dinamo‘(D) : Zenit 0:0 Kritja : nju za Davisov pokal razen dvoboj ski in Alivantov za Dinamo ter Ognja- Ahlamo’ (MiT^ngU^; Jugosiavija : Avstrija, ki se je končal nov za Spartak. Sodil je Vlajič iz Beograda. Sarajevo s Podrinje š s 3 Sarajevo, 15. maja. Z nekoliko boljšo igro je Sarajevo premagalo Podri-nje s tesnim rezultatom 1:0 (0:0). Edi- naita°lija1—8 3Sd"kolo : Torino . tienoa ni gol dneva je dal Arih. Tekmi je pri- 4 ;0 Atalanta : Bari 2:0, Juventus sostvovalo 5000 gledalcev. Sodil je Jo- Roma 1 :0, Sampdoria : Lazio 2 :2,, ici-vanovič iz Beograda. lan : Livorno 2:0 Novara : ^uche-e 0 5:2 Palermo : Bologna 0:0, Pro Pa- - „ tria : Modena 2 :0, lnter : Padua 3 :1, metaiac : iVIomar 2:8 Fiorentina : Triestma 5:3. Lestvica: Split, 15. maja. V današnji dokaj ne- Dorino 54. Inter 52. Milan 48. Juven-zanimivi, a sicer enakopravni prven- Francija — predzadnje 33. kolo: stveni tekmi med Metalcem in Mor- Reims : Nice 6:1, Metz : Namcy 2 :0, narjem ki se je končala z zmago Me- Cannes ^Marseille ^o-mar -t- ____________ . L talca 2:1 (0:1) je Metalac sicar osvojil se : Rating 2:1, Sochaux : Stade Red grebu jug0slavija in Švedska ter zrna- igriš^T-e skirdvoboej’ medlelezničarjem iz' Maribo- kljub temu zagotovIjenEtop v I. zvez- bar ^Strassbourg 2 :l Lestvica: Roims delanja mLVjugosla- mladmcev m. 48 članov Med mladinci ie ra in domačim Rudarjem, ki se jo končal no ligo. Gole so dali za Metalca Šmit chknr ®G itd vMo in Švedsko v Zagrebu še ni do- S S ^«&K,RW,r »S !" Morija par Tekmi ^ vojaška vzgoja nima razumevanja za to ^ati: 1P nnsncfmwain finnn c^ri;i Laux de roucis . v nianso o.i, uass ri 9/>R rl 1 n : Aienssa Pm%i bokser Pred leti sem že čital Jack Londonovo povest nekega boksarja. Kdo ne pozna njegovih del — »Železna pet?.«, »Martin Eden«, zgodb s Tihega morja in iz Aljaske, njegovih mož v borbi s snegom, mrazom in temo v neskončnih zasneženih Upam pa. da bodo čitatelji zadovoljni. Managei Bob Falkens je v svojem dolgem in uspešnem delu srečal vse konja }n jašite 40 milj p>oti za Kaj ima ta veteran pisati njemu Bobu Falkensu? In manager je čital: Dragi Bob Falkens! Ce hočete videti dobrega boksarja, se vsedite nemudoma v vlak in se pripeljite v St. Georgien. Tamkaj si na- St. Georgien je bilo majhno mestece na poti preklel Brandona, sebe in svo-na zapadu, takšno kot so vsa druga jo neumnost, ki ga je zapeljala v to mesta v tistih krajih. Tu in tam zida- prekleto puščavo in se že hotel obrniti na hiša, večinoma pa majhne in vča- nazaj, ko je vendarle zagledal v majhni sih vegaste lesene hišice in beznice dolinici med krpam, njiv nekaj lese-ob prašnih cestah, iz katerih zvečer nih hiš. doni pijano, gromko potje potepuhov, pustolovcev in cotvbojev. Toda tudi tukaj nobeden ni. vedel za Brandona in Bob se je odločil, da ga vrste ljudi. Nič kolikokrat se je moral pečati s čudaki, ki so zahtevali od njega rTajbolj nemogoče stvari. Kratko in malo. mislil je, da ga v življenju daljavah severa, povesti o zna- ^ more nič več presenetiti in da no-lih in mnogo mnogo drugih v bena situacija ni zanj 'preveč zamota-katerih opisuje močne, jeklene Toda danes, ko je pregledoval svo- ljudi borbi z naravo ’,s za- objjno pošto in večino pisem vrgel, ostalostjo. potem ko je pogledal podpis, nepre- V tej povesti bokserja sijajno gledano v koš, se je nad pismom, ki razsvetljuje prilike v ameriškem ga ;e pisal neki Ted Brandon. prese-boksu, ki so bile pred trideseti- nečeno sklonil padu v vas Rodnys, ki je vsekakor ne S? S' Z, «»-• •» « - '*» ’ Ne bo vam žal Bob, in zato, da se obra- pritličju. Bob je vzel sobo v »Grand Hotelu«, ne bo več iskal po teh gozdovih. Moki pa je bil velik samo po imenu, se Kdo, ki se mi leti približno takšne ko’ so -SiSbE! EBE^iEsrH vest podal iz l0° ser, ki so mu prerokovali, da bo igraje je, da bo nekoliko d-ug-cna ko pofnlke, vse naSprotnike na poti do visokega naslova Toda Brandon je čam vam imam poseben vzrok. Ldi se mi namreč, da ste izmed vseh ma-nagerjev najbolj pošten in svojega sina nočem izročiti v roke kakšnemu lumpu, ki jih v vašem poklicu mrgoli. Ta bokser je moj sin in sam sem ga naučil v umetnosti boksa. Ampak bokser, vam pravimi Njegov udarec . ral pa je v vasi prenočiti, ker se je delal že mrak. Zvečer se je vsa vas zbrala okoli »Ali imate konje na posodo, boss,« njega in ljudje, majhni farmarji in drvarji so radovedno poslušali novice iz velikega sveta. Semkaj je redkokdaj kdo zašel, časniki so prišli morda vsako leto enkrat in vas je živela popolnoma svoje življenje, ločeno in sa- je vprašal hotelirja, ki je z rdečim, zariplim obrazom ogledoval novega kakšnemu g°sta v prazni in pusti beznici. »KonjaVHm, bi se že dalo nekaj narediti — koliko pa plačate, ha?« »Kolikor bo kljuse vredno, še danes motno. moram v Rodnys. proti zapadu. Ali ve- je kdaj zanimal za boks. Jaz mu v svojih najboljših letih ne bi »Rodnvs Roč segel do pasu. Pridite, videii boste! Ted Brandon. »Rodnys. Rodnys, aha! Kaj pa za Ko je Bob še enkrat povedal koga išče, se je oglasil star možiček. ki je vse svoje življenje preživel v gozdovih vraga hočete v tistem prekletem gne- in poznal vsako ped divjine daleč na zdu? Tam si lisice rečejo lahko noč — okrog Bob je zamišljen obsedel nad pis- no, meni je prav. Samo plačajte, konj mom. Ali naj verjame staremu Tedu? bo že.« je v izvirniku, nekaj bom dodal, a še več izpustil, ker dolgo je že tega Bob je bil v tem pogledu zelo skeptičen. Neštetokrat so ljudje odkrivali nove zvezde, ki so se pozneje izkazale Teda Brandona. ki bi moral biti v tisti vasi, pa boss ni hotel poznati in je samo nevedno odkimaval z glavo. tal. Tudi imena bodo drugačna serja neverjetno smolo. Enkrat si je — ------- ------ malo pred odločilno borbo zlomil ro- sa.i kdo bi se pa spomni j ko, drugič ko je nastopil v Chicagu, teh imen. tujih našemu zi.< ■ .g nena(jna. strašna povodenj prekini- ___________________________________la borbo, skratka, Brandon ni in ni