NHOH 01 IUU 'SILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA OROOJA »ELAN« GEGGNJE NA GORENJSK IZHAjA MESEČNO UPRAVNI ODBOR UREDNIŠKI ODBOR *Ellllll>: SLAVKO KNAFELJ "akcija : redakcijski odbor 600 IZVODOV po reformi pri nas (IZ ZASEDANJ DS) | Tov. Osterman ing. Jože je analiziral I položaj podjetja spričo ukrepov gospo-l darske reformo, potem pa prikazal re-I alne možnosti za izboljšanje položaja, | za povečanje produktivnosti in za zni-I žanje proizvodnih stroškov, kakor se I to v grobem lahko ugotavlja s tem, do I bi mobilizirali vse notranje noiffnve in I proizvodnjo usmerili tako, da bodo pro-I izvodni stroški čim manjši in dohodek I sam čim večji. I Primerjalne analize lanskoletnega obra-I čuna po starih in pa po novih pogojih I so pokazale, da se zmanjšuje dohodek i predvsem zaradi podražitve domačih ka-i kor uvoznih surovin ter goriva in iz i istih primerjalnih analiz je sledilo, I da s povečanjem plač na vsaj približno I realni nivo porasta živlgienskih stroš-| kov, ostane za sklade podjetja minimal-I no sredstev. I Ker je naše podjetje pretežno proizvod-i no podjetje za izvoz, saj skoraj 80 $ I glavnega proizvoda smuči izvažamo, je j direktor omenil, da smo sedaj dobili I pri izvozu za 1 $ 1.250.- din, dočim bo-l mo po novem dobili lc400.- dinarjev. Pri I uvozu pa sc bo sicer procentualno auri~ I na zmanjšala, vendar je zaščitna carina 1 na uvoz 80 do 20 fo. kar pa nam poveča I seveda nabavno ceno uvoženih materialov, j Najtežji je položaj v domačih materia-I lih, predvsem glavni surovini jesenove-J mu žaganemu lesu, kjer se predvideva te I surovine povišane za preko 100 fo na do- ■ sedanje plafonirane cene. j čeprav smo v glavni meri vezani samo na l izvoz, pa lahko ugotavljamo, da ni prav 1 nobenih možnosti za povečanje izvoznih I cen, kajti na tržišču je nastala stabi-| lizacija v pogledu cen, odnosno so celo tovarne kakor Pischer, ki je največja tovarna smuči, cene znižali in so iz- | pod naših. Pri teh ugotovitvah je odvisno poveča- \ nje dohodka podjetja in s tem tudi ose-| bnih dohodkov ob višjih živijenskih stroških od boljšega poslovanja samega | podjetja, od povečanja produktivnosti I dela in od umonjšanja proizvodnjih stroj škov. Zaradi tega je delo organov upra-l vljanja in vodstev podjetja usmerjeno | v to, da bi v bližnji prihodnosti ugo- I tovili možnosti za boljše poslovanje in da bi našli čim primernejši način nagr&l jevanja po delu in sicer že v okviru današnjih predstoječih samoupravnih o I predpisov. Direktor podjetja je predlo-\ žil za ta akcijski program, ki na srečo! sovpada z rekonstrukcijo v našem podjet ju, to se pravi z modernizacijo same i proizvodnje, da se ta produktivnost po-j veča ne na račun fizičnega polaganja dela, temveč boljšesstrojne opreme, me-; hanizacije in organizacije in predlaga I predvsem sledeče: Da se v najkrajšem času z'ozirom na rekonstrukcijo in boljše pogoje ponovno prouči celotna organizacija podjetja, odpravijo v tem smislu gotove nedoslednosti v tej organizaciji in poveča u-činkovitost organizacije. 1 Po predlogu tov. direktorja pa naj bi dražile za cca 30 S tem je možno, da i se te organizacijske oblike razbistri— ■ se zmanjša zanimanje za naše izdelke, le se tekom meseca avgusta. i'o bi se | kar nas bo prisililo, da znižamo cone, sicer že vsporedno takoj pričalo s pro- | če bomo hoteli obdržati kupce. Velik blemom same delitve dohodka m pa potem ' problem nastaja zaradi podražitve doma— tudi delitve osebnih dohodkov v okviru čili materialov in materialov ic. uvoza postavljenih nalog, asno je, da je tre zaradi novo oeno $. ba pristopiti k točnemu pregledu vseh | i_ , Mikič določil posameznih samoupravnih aktov, ;.v T C Q 0 H Alojz kjer bo treba, da celoten kolektiv po- .O ~7 *Vv>4r'i r~- \/ ^ A rli kaže posluh za resnost položaja in sa- j H U ^ M 1 M t V dl. i lU D I I ino z združenimi močmi poduzame vse ukre j ^liža se čas, jvo bomo po vsej Jugosla- pe, ki so potrebni, čeprav morda v ne- viJi zopet praznovali požarnovarnostni katerih primerih tudi boleči. I 'teden. Vsi se moramo zaveda- v : ti, da čim bolj pestro sodelujomo v tem Povečanje planiranega brutto dohodka je j tednu in to pri predavanjih> ki jih bo možno le z uspesnim izvajanjem omenje- , na§G priredilo za vse člane, mh nalog akcijskega programa. j Vemo> da pri tfcjh predavanjih dobi vsak | nekaj znanja za preprečitev in odstra- a e noo ri je povečanja živijenskih ( nitev začetnih požarov, katere smo že stroškov ima podjetje na razpolago prav j zmanj§ali na minimum s tem, da smo s zaprav le samo tista sredstva v okviru j predavtmji dosagli kar se zahteva 0d planiranega brutto osebnega dohodka, ki , nas vseh; guvajmo nag0 iastni- se pojavljaj v korist netto osebnih j no, Pri predavanjih naj nikogar ne ^ dohodkov z znizanjem prispevkov za pro- ! t, 1 , ■, . , . , J ^ 1 F ; *a, kor bomo le s tem pokazali, da smo račun in socialno zavarovalne, vkliuču- ____,n , , . ^ , . . . ; pripravljeni obvarovati nase podietje joe znižanje dodatnega prispevka za so- prcd 0f,njem. cialno zavarovanje s čimer so poveča znesek osebnih dohodkov za cca 11 1 VT v , »a. ■. i . „ , , . v , , .. , v, • , 1 ^ase čustvo bo v tem tednu imelo akci- Prav tako je se v naslednji točki pred- • „ „ . v, . Vl . , , ____ . , . . 1 , jo za vpis novih elanov in članic. To log, da se nižjim kategorijam da neki i • . . , * j j , , , . * •' .. J« potrebno, ker imamo novo, moderno fiksni dodatek, ki pada po kategoriiah. -ti a- m , ’ 1 J gasilsko, orodje. Ne vemo ne dneva ne m T . .. T ^ „ 1 noči, kje nas čaka ogenj. Ne samo v pod iov. Lipnik Jože je v razpravi dejal, 4. j- a -ut -i •.v . , . . , „ 1 3°tju, tudi doma na svojih domovih moda se vsi vplivi gospodarske reforme ni-. • , • . , . , , , . ® . . ramo biti previdni, da odstranimo vso so znani. Po izračunu m primerjavi . j nsvllJ(0, je ognju n0v3rnil; zla_ lanskim letomu^tavljamo, da bo pod j e- j sti d n.2imi otroki, Tudi to 4a ■ ~r v • -1 • - n - , , v , . ’ preteklosti smo imeli v našem podiet- flo vec rentabilni. Zaradi voliva eosno- • v v u-. . , , . “ g spo ju vec požarov. Men večjih je bil zelo darske reforme je DSP sprejel sklep o | usoden, saj nismo ^ sploh povišanju cen naših proizvodov. / pov- , Elan ge obstojal. Več drugih manjših pa cca' 15 7 i h CeivSmUC1 P°rCT 7" ‘ sm° V ^ili- moramo paziti cca 15 %, glede vpliva gospodarske re- , tudi v bodogt>. forme se povečajo stroški proizvodom to—i liko, da bi morali smuči podražiti za p™e.-;.™ v, , , . , . v 'tc. ai r 1 • 1 . 1P 5 . . Prosimo vse elane kolektiva za cim vec- eca 25 fc. Hazilko med 15 in 25 ^ pa i ^ 1 • • n . . v, T-i-j,- v. ',/i ji vpis, ker moramo biti pripravljeni bomo morali kri*ti z vecio produkt/ivnosi)—I v ■. . n , ,v • sm v. . v T I uničiti ogenj, ce bi do tega prišlo. Vse tlo« °muci so se na domačem trgu skupno i « + • t •• , , , K ! Ostale elane prosimo za pazliivost v s prometnim davkom v trgovski mreži do— ! q • j • * j v . . v po i podjetju m doma še vnaprej in še večjo ^ v tem tednu. PTFIVRP Knafelj Slavko ELAM: Mesečni plan 159,5 milj. Septembra doseženo 198,8 milj. ali 124 % Komulativni plan 9 mes. 1,476,0 milj. 107 % Komulativno dosež. 9 m. 1,579,0 milj. ali Letni plan 1,914,0 milj. 82,5 f Doseženo v 9 mesecih 1,579,0 milj. ali SMUČ ARIJA Par I. II. III. IV. V. VI. VII. vm. IX.1 X. XI. XII. SKUPNO 15.000 4 14.000 1 I 5.006 .» 13.000 I *.-572 14.05 L PLAN -12^700 -12.000 - — — — ' — — \ — ~ j— _ - — — ■ — — - - — ~5 2^400 11.000 ii,8 >7 / 11*.'5 5 6 . 10.000 .0; 84 9.000 i ' " f i ; Končno smo le še 5.000 parov smuči v Vrednostno: I zaostanku po planiranih mesečnih koli- S činah (plan 9 mesecev 114.300 parov, Mesečni plan 109.7 milj. , J gotovo 109.144), kar pa bo v meseeu o- Sept. izvršeno 158,0 milj. ali 144 l ktobru in še delno novembru zravnano, i ' Zato nam jamčijo dosedanja močna nado- 1 Komul.9 mes.pl. .\ IzvrS.v 9 mo s# 1,156,5 milj* ali 117 7°. knadenja v avgustu in septembru. Tako ; da letos i>raktično ne bo nikakih stLU— I nacij naročil, oz. bomo kos vsem obve— 1 znostim do kupcev, tudi domačih linr se | da pravočasno. o° Letni plan 1,316,0 milj ] Izvrš.v 9 me s. 1,156,5 milj. ali 88 %i i i Zapreke v proizvodnji so bile v kratkotrajnem pomanjkanju nekaterih uvoznih ; materialom kot lakov in dopolnil, cel-i tane in kita. TL LOV. ORODJE Mesečni plan Sept, doseženo Komul.9 mes.pl. Dos. v 9 mes. 18,1 milj. 14,5 milj. 162>9 milj. 141,3 milj, ali 80 fo ali 87 f Letni plan 216,0 milj. Dosež. v 9 mes. 141,3 milj. ali 65,5 f> Podatki iz meseca v mesec kažejo, da obrat SLO ne bo izpolnil planskih obveznosti iz razloga, ker tudi no bo fiksnih naročil v višini planirane letne vrednosti. To nam kaže dejstvo, da pri teh kapacitetah sicer dela ne manjka, ni pa niti zaostanka po zahtevah prodaje. Mnogo izdelkov je zaradi vpliva višjih cen ostalo v skladišču na zalogi, tako da prvič v vseh letih nimamo urgenc in pritiska s strani prodaje domači trg. To je po eni strani pozitivno, po drugi pa zopet ne, ker ni posebnih večjih izgledov zasedbe kapacitet tega o-brata po prvem osnutku pluna 1966, Tako smo se pri planiranju za letošnjo leto malo ušteli, saj smo računali na bistveno povečanje telovadnega orodja s tem da bi odpravili konkurenco. Vendar nam v sedanjem trenutnem položaju morda pride prav, da smo odlašali z razširitvijo tega obrata, KOV.OBRAT I \ I Mesečni plan 21,0 milj. . ' I Sept. doseženo 21,3 milj. ali 101;rf/° j ;( Komul.9 mes.pl. 189,0 milj. Dosež.v 9 mes. 200,1 milj. ali 106 fo Pri tem obratu so planske obveznosti dokaj realne v primerjavi z doseganjem in naročili. Res je, da je plan dokaj napet, vendar ni pretiran. Res je tudi da obrat v tako neizpopolnjenih pogojih - prostorninsko in delno strojnih - ustvarja več kot se je od njega pričakovalo, Pomanjkanja repormateriala ni bilo, razen še vedno patent žice za pionir okovo in nekaj odlitkov za novo telovadno orodje. Obrat KO je v stanju, da prične s proizvodnjo za leto 1966.,.kar je povsem normalno. r r~ o l_ dl, obrat: Mesečni plan 5 milj. Sept. doseženo 5,4 milj. ali 108 % Komul.9 mesi pl. 45,0 milj. Dosež.v 9 mes. 50.8 milj, ali 113 fo Letni plan 60,0 milj. Dosež.v 9 mes. 50,8 milj. ali 85 fo Problemov v SO glede materialov ni bi- lo. Pač pa nastajajo v zvezi z delom. Trenutno sc v proizvodnji leskove palice, sledi pa tapiciranje koz in konj. Vendar so naročila za letos v glavnem izčrpana« PORAZU C m v .o PARIZU Letni plan 253,0 milj. Dosež.v 9 mes. 200,1 milj. ali 79 fo j Pa smo le prihranili nekaj deviz, ko nam ne bo treba iti na svetovno prvon- 4 S'.vo . k o m e r c i a l n Knafelj Slavko NA BLEDU OD 7. - 9* X. 1965 seminar Podjetje "Elan" je organiziralo tridnevni seminar za vse naše odjemalce - trgovce, sodelavce, zastopnike in druge. Seminar je bil izveden kot vsako leto, to pot v dvorani GG na Bledu, vendar mnogo kvalitetnejše ko prejšnji. Dnevni red je bil zelo pester s 1. Sprejem udeležencev v hotelu "Jelovica" Bled 2. Ogled tovarne "Elana" 3» Predavanje o razvoju "Elanove" pi'o.izvocinje - predavatelj vodja gospodarskega oddelka tov. Knafelj Slavko 4. Predavanje o inštitutu "Elan" in njegova vloga — predavatelj direktor inštituta tov. ing. Hočevar Jurij 5. Predavanje o telesni kulturi — predavatelj visoke šola za telesno kulturo prof. Jeločnik 6. predavanje o , I Osterman ing. Jože, direktor podjetja, je bil na službenem potovanju v Vzh. Nemčiji, kjer je sodeloval v zvezni komisiji za kooperacijo in tehnično so- I delovanje med Jugoslavijo in Vzh. Nemčijo. ^ poročilu je med drugim dejal, da je obiskal tudi Leipzigški sejem, na katerem so razstavljali predvsem proizvajalci vzhodnih držav. Na sejmu je bilo za naše smuči precejšnje zanimanje . | i Robič Rezka, komercialist, je bila na 1 službenem potovanju v Vzh. Nemčiji. Na sejmu v Leipzigu je skupno s podjetjem j Centromerkur zastopala naše podjetje. V poročilu je dejala, da so naši raz- I stavij;«toi^.L artikli vzbudili-zanimanje | na vzhodnem tržišču. I I ODOBRENA SLUŽBENA POTOVANJA V I INOZEMSTVO. i V času od 24. do 26. novembra se bo j vršil mednarodni sejem SPOGA za šport- ■ ne artikle, camping in vrtno opremo v I Kolnu Zap. wemčija. Kot vsako leto se I tega sejma udeleži naše podjetje s pri-| mernim razstavnim prostorom. Glede na I to, da se tega sejma udeležijo vsi na- 0 si kupci in na katerem običajno zaključujemo vse razpoložljive količine naših izdelkov za prihodnjo sezono, je nujno, da se na ta sojen pošlje predstvnik našega podjetja. Za reklamacijska popravila naših smuči v Švici ima podjetje v organizaciji Intersporta Ziirich servisno delavnico, v kateri delajo naši člani kolektiva. UO jo določil za ta popravila tov. Bu-lovca ali Janc Tinčka in tov. Resman Otona. AVSTRIJCEM GRE Poročevalska služba industrije javlja, da jo avstrijska industrija smjjci letos znova lahko razširila svojo proizvodnjo. Izvoz pa*so je odvijal neenakomerno. Medtem ko je bil pri metalnih in plastičnih smučeh dosežen porast, so pri lesenih smučeh zabeležili upadanje. Uvoz se je sicer znatno povečal, vendar še vedno precej zaostaja za izvozom. Kljub naj ostrejši mednarodni konkurenci je avstrijski industriji smuči uspe— 1°, da le obdržala svoj mednarodni položaj. sekakor bo tržišče vedno teže obdelovati in pogoj za uspeh bodo le stalni povečani napori za izvoz. PREMLAD NAS JE JAKA ZAPUSTIL! KOMAJ V 44 LETU STAROSTI, SREDI DELOVNEGA POLETA GA JE ZAVRATNA BOLEZEN POLOŽILA NA BOLNIŠKO POSTELJO IN LE NEKAJ MESECEV ZA TEM, PRED v ■ DNEVI GA JE SMRT IZTRGALA TRPLJENJU. VEČ KOT 16 LET JE BIL NAŠ SODELAVEC, KOVINAR, MARLJIV, DOBROSRČEN IN VEDNOcDOBRE VOLJE. ZARADI ZNANJA IN SPOSOBNOSTI - KAR MU JE PRINESLA PRAKSA, JE DALJ ČASA OPRAVLJAL POSEL PREDDELAVCA. BIL JE EDEN TISTIH VZDRŽLJIVIH, KLENIH IN DOBRIH LJTIDI, KI NE OMAHUJEJO OB VSAKI TEŽAVI. SVOJE ZNANJE IN POilOČ JE VEDNO NUDIL VSAKOMUR KDOR GA -JE PROSIL.' ZARADI SVOJIH VRLIN JE BIL IZVOLJEN VEČKRAT V DS PODJETJA IN CELO V UPRAVNI ODBOR. DOMA PA SI JE V POTU SVOJEGA OBRAZA PRIMERNO PREUREDIL HIŠICO, SKROMNO A POŠTENO* USODA MU JE CELO ŽIVLJENJE KROJILA TRNOVO POT, OD TRDIH OTROŠKIH LET SKOPE PRIMORSKE PREKO 7 LETNEGA VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA IN USTVARJANJA EKSISTENCE. HUDO NAM JE ZANJ IN POGREŠALI GA BOMO' SPOMIN NA BULOVČOVGA NACA KDO NI POZNAL.STAREJŠEGA MOŽA, Kt JE BIL VEDNO VESEL Z DOVTIPOM NA USTIH, BARVE KOT 5ANT OD PARE - ČEPRAV -JE VEDNO KAŠLJAL - KOT JE. SAM PRAVIL OD CIGARET, NADUHE .......... TO JE BIL NAS UPOKOJENEC, VRATAR NAC, Kt JE VEČER SVOJEGA ŽIVLJENJA PREŽIVEL PRI SVOJIH V BEGUNJAH. ZADELA GA JE KAP. SPOMINJAMO SE GA ŠE IZ PREJŠNJIH LET, KO JE - TRGOVSKEGA RODU - ŠE VODIL SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV V ELANU, PA VSA POZNEJŠA LETA, KO JE V VRATARNICI OPRAVLJAL SLUŽBENO DOLŽNOST. ČEPRAV NE VEČ MLAD, BI ZARADI LET ŠE LAHKO EIL MED NAMI, ČE GA KRUTA USODA NE BI KAR ČEZ NOČ BiflEE-IELA. NAM VSEM KI SMO GA DOBRO POZNALI, BO OSTAL V' TRAJNEM SPOMINU! r 9 VARNOST v! Zajc Bojan Z dneva v dan se veča število motornih vozil na novih cestah, s tem v zvezi pa tudi narašča število prome-- ; tnih nesreč. V ilustracijo naj samo navedem, da smo pred petimi leti v podjetju ugotavljali cca 15 motornih vozil in 5 osebnih avtomobilov, medtem ko se je danes to število vsaj 5 x povečalo. Pri tem številu niso zajeta kolesa in transportna sredstva, | ki se uporabljajo vinternem prometu v obratih in med posameznimi obrati (dvigosi, viličarji, razne transportne prikolice, itd). i Od skupnega števila 39 poškodb v pod- | jetju v lanskem letu, se je na poti na delo in iz dela ponesrečilo 8 de- i lavcev, pri internem transportu in manipulaciji pa se je ponesrečilo 7 delavcev, kar je skupaj 15 delavcev ali 38 $ od vseh ponesrečenih delav- i ! cev v letu 1964. I - I ' Vsi ti podatki nam povedo, da je var-I nost v prometu in internem transportu | zelo pomembna in da je temu problemu treba posvetiti veliko več pozornosti, i Z dodatno nabavo in namestitvijo nad- i i i strešnic in kolesarnic izven protsto- | j rov podjetja (poleg nove vratarnice), , I bo problem transporta z javnimi tran- | : športnimi sredstvi skoraj v celjtire-I šen, predvsem pa bo nujno zagotoviti varnost z internimi prometnimi sreds— I tvi, saj so nesreče pri transportu in ! , v prometu večinoma težje, velikokrat I pa se tudi končajo zelo tragično, i . . I I Dosedanje analize poškodb pri trans- i portu v podjetju so pokazale, da je I bil nezgodam vzrok največkrat nepaz— | ljivost upravljalca transportnega j sredstva, kršenje splošno priznanih I določil, pomankljivo poznavanje var— j j nostnih predpisov ter premt£ine pozo- 1 ! mosti nas vseh do te problematike r . [ j _ ___________________' I • .... .Mm '<.ltl.txM.41 uit...*.*f.■•»ttil*.tf< , 10 ' NTERNEM PROMETU J* se zagotovi večja varnost kakor v ja^-vnem, enako v internem transportu, je imenovana v podjetju komisija za prometno vzgojo in varnost v internem prometu, katera bo tudi izdelala poseben pravilnik. Osnovne delovne zadolžitve komisije bodo predvsem sledeče: 1. Vzgoja članov kolektiva v ramosti v prometu, predvsem v obliki raznih poslovanj, predvajanje raznih filmov iz področja prometne varnosti, itd. 2. Preventivno ukrepanje za dosego večje varnosti v prometu v podjetju in izven podjetja. 3. Skrb za 'ureditev prometa. 4. Posebna in ena najvažnejših nalog komisije pa je skrb za varnost v in— I ternem prometu. Transport oseb na transportnih sredstvih, založeni ix< j neprosti prehodi in transportna pota ! nepravi]no zlagani material in izdelki, previsoki in nepravilni zložaji | na transportnih sredstvih, ter osta^- | le nepravilnosti samo ogrožajo var- | nost zaposlenih in varnost materin- 1 la, ki se prenaša. 15 poškodb v lanskem letu zaradi trans- j porta in prometa je previsok davek. Ure-; ditev tehnološkega procesa v smučarskem obratu in ureditev transportnih poti po-! meni vsekakor pozitiven korak, če pa bo vsak San kolektiva, posebno pa tisti, ki so odgovorni za varen transport, še v večji meri skrbeli za to problematiko, uspehi verjetno ne bodo izostali« Ul »lili! G/AS N A PA P A V ' 11 o \| Gasilec Andrej Resman V okviru tedna požarne varnosti smo se odločili, da seznanimo člane našega kolektiva o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati. v našem podjetju obstojajo v glavnem tri vrste aparatov in to aparati na peno, aparati na prah in aparati na CO2, ki so sistematično razporejeni po vseh obratnih prostorih podjetja, dolžnost slehernega člana kolektiva je, da zna z vsemi t6mi aparati rokovati, da bi ob eventualnem nastalem požaru na njegovem delovnem mestu lahko uspešno požar pogasil. Z ročnimi gasilnimi aparati se gasijo manjši nastali požari, katere je možno pogasiti ali pa vsaj omejiti vse dotlej, dokler se ne uporabi večja tehnična gasilska sredstva, oziroma dokler ne nastopijo gasilske enote. Ročni gasilni aparat PH, T 15 za gašenje s kemično peno c Od aparata T 14 se razlikuje le v tem, da ima na glavi aparata vi j alt, ki se končuje v obliki krilne matice. Z NJIM GASIMO s - lahko vnetljive tekočine - vnetljive snovi Aparat ni za gašenje požarov na električnih napravah in instalacijah 11 m V '— Ce smo obveščeni ali somi opaaimo začetni požar, snamemo gasilni aparat z mesta kjer ga hranimo in ga prenesemo v bližino ognja ter ga postavimo na tla. parat naj ne bo preblizu ognja, da vas ne opeče vročina. Nato odvijemo z desno roko krilni vijak v nasprotni smeri urinega kazalca. t 12 Ko je vij alt odvit do kraja, primemo z desno roko gornji ročaj, z levo roko spodnji ročaj aparata ter ga obrnemo navzdol. Ustje aparata usmerimo na mesto, ki ga nameravamo pogasiti. Ker je prišla voda, v kateri je raztopljena soda bikarbona, v dotik s kemikalijami, je pričel aparat delovati . ~e aparat kljub teinu ne prične brizgati pene, jo to znak, da je ustje aparata zamašeno. Zaradi tega tak aparat takoj odnesemo na mesto, kjer ni v bližini Ljudi in ga ne doseže vročina, kor obstoja, nevarnost eksplozije. Če pa imamo v bližini kak žebelj, žico ali podobno, lahko s temi predmeti predrejo snov, ki se je nabrala v šobi aparata in aparat bo zopet nprmalno delal. Ročni gasilni aparat CO?, T 17 za gašenje z ogljikovim dioksidom V jekleni posodi ovalne oblike je napolnjen plin CO2 pod pritiskom do 60 atm. Aparat spoznamo po specifičnih oblikah, ki jih nimajo ostali gasilni aparati: - Na glavi aparata je sprožilna ročica - Na ventil je pritrjena pregibna cev, ki ima na koncu razpršilec iz plastične mase Z NJIM GASIMO: - električne aparate in instalacije - lahko vnetljive snovi Snov za gašenje je plin, ki ni elektro prevoden, zato lahko gasimo požare pri elekti;o napravah vseh napetosti. Pri gašenju naprav moramo paziti, da se ne dotaknemo delov naprave, kir jaoprii 10-bratovanju pod napetostjo električnega toka, kor ne vemo, če je naprava ali instalacija izključena ali ne. [ Ko opazimo začetni požar ali smo o njem obveščeni, prenesemo aparat v bližino požara, vendar ne bliže kot'2 do 3 m. Nato primemo z desno roko razpršilec in ga usmerimo proti požaru. Z levo roko izvlečemo iz sprožilca varovalni vtič ter s pritiskom na ročico pretrgamo plombno žico, nakar se aparat aktivira. Aparati na C02 starejšega-tipa se aktivirajo na sledeči načiri: Prinesemo aparat v bližino požara, z desno roko primemo razpršilec in ga usmerimo proti ognju. Z levo roko pa odvijemo ventil, ki se nahaja na vrhu aparata. Ko je požar pogašen, ventil takoj zapremo. Plin, ki je še ostal v jeklenki, se laliko uporabi še za nada-lnje gašenje, vendar pa je priporočljivo, da se aparat, ki je bil uporabljen, da čimprej v polnjenje. Z aparati CO2 gasimo najučinkoviteje I v zaprtih prostorih. Po lokaliziranju in zadušitvi požara mornmo vse prostore dobro prezračiti, posebno pa se kletne prostore, jaške in kana- 1 le. Ker je plin CO2 težji od zraka, sili k tlom in se v nižje ležečih pro—I štorih nakopiči v tolikih količinah, da ispodrine kisik. Zato ne vstopamo v take prostore, dokler niso dobro prezračeni, ker se v njih lahko zadušimo* Ker plin nima ne vonja niti okusa, ne vemo da je prisoten, zato po uporabi tega plina moramo biti vedno oprezni. Aparat na suho gašenje — gasilski prali "S - ¥16". Ročni gasilni aparpti j>a suho gašenje se lahko uporabljajo za gašenje vseh vrst požarov. Z njimi lahko gasimo tudi vse vrste električnih naprav, ki so pod visoko napetostjo, dalje goreče tekočine, metale in drugo. Ni pa priporočljivo gašenje s tem aparatom telefonskih central ali ostalih finih aparatu*, ker pride ta prašek med drsne ali druge ležaje in bi nanje kvarno vplival. Uporaba: Ob priliki uporabe se aj>arat prenese na kraj požara, pritisne vzvod na ročniku in polagoma odpira ventil na jeklenki stisnjenega plina, ki se pri aparatih starejšega tipa nahajajo izven ohišja tega aparata. Plin iz jeklenke gre po cevki v aparat, premeša oziroma razrahlja prašek in ga istočasno potiska skozi gumijasto cevko in razpršilec v obliki razpršenega curka na goreči predmet. Popolna izpz’aznitev tega aparata ni potrebna, ker se ga lahko odpira in zapira, t.j. da lahko vsaki čas ugotovimo njegovo delovanje. Pri prekinitvi delovanja aparata se zapre ventil na jeklenki ter obme a-parat na robe in pritisne na vzvod ročnika tako, da spravimo iz aparata preostali pritisk. '• I Uporaba novejših aparatov na suho gašenje. Razlika med aparati na suho ega tipa je v L H [pri nove j š ih! ^paratih natm->nl|n s plinom1 CC^jv ohišju apa- inT r»n cr rTT~T • gaš^njo št^jlrejšega in no> , tem, da jje fr | ja jeklonUn l^j V «4 J •' x rata. Sam ppstopeK l r» j vanj a nove j— 1 šega aporata pa je sledeč: Na vrhu je— j klenke se nahaja sklopka v kateri je j i jizcepka. Ta razcepka se ob uporabi po— j tegne ven, pritisne sklopka, nato za I 2 - 3 sekunde popusti, da se poveča j pritisk v aparatu in nato znova pritisne na sklopko, še prej pa se prime za , ročnik in naravna v smeri požara. ! ! • ' ' *' '■ ■ jGlBL Jtvi DEL OD IZPLAČANO V MESECU SEPTEMBRU 1965 Smučarija LO - telovadno orodje Kovinska Sedlarska Skupno lesni Podjetje 178 # I 14 185 % F Merzer na suho gašenje To so prevozni gasilni aparati katero ohišje se nahaja na dveh kolesih, Zgoraj ohišja se nahaja jeklenka na CO2 in cev z ročnikom. V našem podjetju i-mamo 2 merzerja te vrste. Eden se nahaja v hali "B" drugi pa v skladišču vnetljivih tekočin. V ohišju aparata se nahaja gasilni prašek', isto kot pri ostalih aparatih na suho gašenje v jeklenki, ki je izven ohišja pa se nahaja plin C02# Prilikom aktiviranja teh naprav gre plin iz jeklenke po odvodni cevki v ohišje aparata, kjer se stvori pritisk in prah gre pod pritiskom skozi cev. Te naprave lahko uporabimo za gašenje vseh vrst požarov, zlasti vnetljivih tekočin in vseh ostalih stvareh, tudi tistih, ki so pod električno napetostjo. Zaradi precejšnje količine gasilnega prahu lahko z njimi gasimo tudi večje požare. Uporaba: Aparat pripeljemo na kraj požara, izravnamo - odvijemo cev, ki jo na ohišju, potegnemo razcepko, ki se nahaja na ročici, oziroma vrhu jeklenke na CO2, dvignemo ročico gor in operimo cev v ogenj. I l 1 I I : I ! ! I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. Tovarna športnega orodja, 23» Eben, 24. Iv, 25. Planica, 26. Re, 27. Rolf, 29. lek, 30. kanu, 32. zapor, 33* Akron, 35. or, 36. keson, 37. šilo,38. deterg, 40. KZ, 41. vsi, 43. raj, 44. 0, 45. sanke, 47. it, 48. kok, 49. Atos, 51. S, 52. kk, 53. sko-pu, 55. 1», 56. KS, 58. 0M, 59. U0, 60. S, 62. mknjl, 63. Novak, 65. LV, 66. JAT, 67. Irska, 68. čč, 69. Ma, 71. KB, 73. Cf, 74. Al, 75. Emir, 78. plavž, 80. aec, 82. brus, 85. angina, 87. fon, 88. Institut, 91. Karaule, 93. tenis, 95. lati, 96. pravilnost. 99. sveča, 100. bradlja, 103. Alt, 104. ais, 106. dvajsetletnica podjetja. Navpično: 1. telovadnica, 2. Oberst-*-dorf, 3. vek, 4. an, 6. Niasa, 7. AVNOJ, 9. PP, 10. 01, 11. raziskovalci, 12. tnala, 13. Nipon, 14. eco, 15. garderoba, 17. orati, 18. reket^ 20. drog, 21. Jon, 22. Al, 28. fis-kustura, 30. ker, 31. UN, 34. RR, 40. kopja, 42. Io, 48. konj, 50. skakalnica, 514 smuči, 52. Kulm, 53. smuk, 54. kk, 57. skala', 51. SKOJ, 64. VS, 70. tabu, 72. Begunje, 76. milost, 77. I- nes, 78. ponev, 79. Žilbe, 80. astal, 81. etide, 83. rtp, 84. skalp, 85. ari, 86. nalaj, 87. Fevd, 89. Nart, 90. tajn, 92. avto, 93. TS, 94. saj, 97. Raa, 98. tla, 101. LT, 102. ai. IZŽREBANI SO BILI: 1. nagrada: Prestrl Marija, 2. nagrada: Arh Julij, 3. nagrada: Cemažar Marija. 15 M SMUS NZIONIRAfM J NA OSNOVI STATISTIČNE METODE Odkar proizvajamo smuči na industrijski način se pojavlja vprašanje optimalnih dimenzij smuči. V serijski proizvodnji ni mogoče vplivati na kvaliteto izdelkov v toku same proizvodnje. Zato smo v inštitutu že pred dvemi leti začeli z raziskavo mehanskih lastnosti in dimenzioniranjem smuči. Raziskave je financiral tudi sklad Borisa Kidriča. Nalogo smo končali in jo v kratkem izvlečku objavljamo. Raziskani so vplivi poedinih element' tov na mehanske lastnosti smuči. Funkcionalnost smuči zavisi poleg dobro vgrajenih kvalitetnih materialov še o osnovnih dimenzijah; širine, debeline, pravilnega mostičenja in vpliva jeklenih robnikov na elastičnost smuči. ■ Ing. Robič Andrej Kljub enakim tabelarnim debelinam se trdote smuči med seboj razlikujejo. Distribucija trdot smuči je normalna, kar pomeni da je razmerje poedinih trdot smuči iste konstrukcije enako dokler ne'menjamo dabe-l-in, xo odstopanje v trdotah nastaja zaradi neizbežnih toleranc v debelinah lesa različne strukture in vpliva drugih materialov v kolikor njihova kvaliteta ni konkretna. Primer? Na 50 izmerjenih komadih praktično enakih debelin metalnih smuči smo dobili sledečo distribucijo i £ * — I I 1 1 f H ■ .... >» -c? i > - i: - A . ■ j. "‘v. 1 / \ / ..J. v. v \ J \ . \ J . 7 / "v>. V ■ A .'v. Vi 'v . ^ „ - X .. \ \ ■; V‘ 1 . S'3 6 r~ d } n trdota H trdota M trdota S 7° od'vzorcev tfe 38 36 26 90 >to norm, distribucija % 41 34,2 24,5 16 Torej kljub enotnim debelinam imajo smuči različne upogibe, odnosno trdote. Ta disperzija odgovarja, vsem težam smučarjev seveda če zahteve niso se posebno določene (smuči za italijanski trg), Po vsem tem laliko trdimo da bi izdelovali lahko smuči po enotnih tabelah debelin, Cilj naloge je bil torej dvojen: 1. Izdelati.metodo dimenzioniranja srnu či in 2. Izdelati metodo klasifikacije proizvedenih smuči, ki bo na enostaven in za prakso dovolj točen način dala možnost, da bo vsak različno težak smučar s približno tehniko smučanja smučal s smučmi enakih mehanskih lastnosti. Rezultati praktičnega preiskusa metode dimenzionirala j a in statistična obdelava podatkov so potrdili da je metoda za prakso dovolj točna. Metoda temelji na statistično ugotovljenih zvezah med debelinami smuči in upogibno linijo, Pri tem pa se upoštevajo debeline merilnega dela smuči - polizdelka -in upogibno linijo gotovih smuči. Za praktično uporabo izsledkov raziskave je v praksi potrebno izdelati le 4 pare smu&i kot eksperimentalni vzorec i^a osnovi katerih g* statstično izračunajo enačbe za vsa merna mesta vzdolž smuči. Te enačbe so veljavne za smuči iste konstrukcije kot eksperimentalni vzorec. Najboljši rezultati so doseženi na metalnih in plastičnih smučeh, kjer bo nastopalle kot polnilni material. Pri lesenih smučeh kjer je vpliv različne strukture lesa veliko večji, je metoda manj točna in se zato zahteva večji eksperimentalni vzorec. J RADOVLJICA NEŽNA KOŽA - Francoski film 1 15 j 10, 1965 ob 20 uri ! 17. 10. 1965 ob 18 uri ■ STRELJANJE V D0DGE C1TY-U - Ameriški j barvni film 16. 10. 1965 eb 18 uri i 17. 10. 1965 ob 10 uri matin. [»I j LANSKO LETO V MARIENBADU - franc.film i 19. 10, 1965 ob 20 uri ; 20. U0. 1965 ob 18 in 20 uri HATARI - Ameriški barvni pustol. film 21. 10. 1965 ob 20 uri 23. 1C. 1965 ob 20 uri 24. 10. 1965 ob 15 uri TRIUMF MIHAJLA 3TR0G0VA - Francoski bavvni pustolovski film 22. 10. 1965 ob 20 uri 23. 10. .1965 ob 18 uri 24. 10, 1965 ob 18 in 20 uri MELODIJE V KLETI ni film 26. 10. 1965 27. 10, 1965 AMERIKAj AMERIKA 28. 10, 1965 30. 10. 1965 31, 10. 1965 Franc os Id kriminal- ob 20 uri ob 18 in 20 uri i I Ameriški film ob 20 uri ob 2.0 uri * cb 17 in 20 uri X DOGODEK KI ,JE RAZBURIL SVET - Ameriški 29. 10. 1965 ob 20 uri 1„ 11, 1965 ob 18 in 20 uri OBOROŽENI R0F - Angleški barvni krimin, 30. 10 1965 ob 18 uri ČRNI OREL - Mehiški barvni film 31. 10, 1965 ob 15 in 10 uri ZADNJA ZIMA - Danski vojni film 2, 11. 1965 ob 20 uri 3, 11. 1965 ob 18 in 20 uri DRUGI ČLOVEK 4. 11, 1965 6, 11. 1965 7. 11. 1965 Ameriški barvni pustol. ob 20 uri ob 20 uri ob 16 in 20 uri 17 fV3 n Z razvojem tehnoloških postopkov v naši proizvodnji se vedno češče znajdemo pred vprašanjem kako naj imenujemo ta ali oni postopek, stroj, orodje, del izdelka in podobno. Resnično naša materinščina je mlada, tehnika pa je vraz— voju, zato je prav tehniško izrazoslovje skromno in besedni zaklad ni zadosti bogat, da bi mogli zajeti vso teh-■ niško razgibano st. I Tu in tam si moramo celo posoditi radi j ali neradi tujko, da vsaj približno iz-I rečemo svojo misel in da se sporazumemo. ! Nekaj tujk smo udomačili in nam dobro } služijo, nekaj pa jih bije v ušesa, po-I sebno, če že imamo svojo domačo besedo, j Torej izogibajmo so nepotrebne porabe 1 ^u,jk, posebno pa še če zanesljivo ne ve-I mo kaj točno pomenijo. Nepravilna pora-jba tujk jo čez vse neresna in smešna. ! , i Naj navedem nekaj primerov. Cul sem na- | pačno in smešno uporabljati latinsko be- | sedo lomen, luminis, ki pomeni luč in | enoto za merjenje jakosti svetlobe, V ! pogovoru pravilno rečemo "ta Janez pa | ni nobena luč", hočemo reči, da ni nič j posebnega, n,pr, po svoji sposobnosti,' I Zelo smosno pa je, če nekdo ne uporab— I 1ja pravilno tujke in pravi "Janez ni : J noben volumen" (prav lumen = luč). Vo~' lumen pa pomeni "vsebino" n.pr. volumeii šoda. Izraza sta ši po izgovorjavi zelo'; podobna, vendar po pomenu popolnoma ra-\ zlična. \ Na našem komercialnem seminarju smo slišali v razpravi naše trgovsko poslovanje mora biti kurantno v razmerju do kupcev - smučarjev. Govornik pa je hotel reči: naša trgovina mora biti kulantna \ e 21 Ing, Jurij Hočevar do kupcev. Zelo podobno, samo 1 se je kradoma spremenil be in smešno. v r, pa je vse naro- Beseda kulanten - ustrežljiv, vljuden, uslužen beseda kuranten (prav kurenten) - tekoč, vsakdanji. Ali razumete kako smešno je to človeku, ki pozna pravilno porabo takih besedi, Zato preverite svoje izražanje in <.-.ost anite, če je le mogoče pri svoji lepi materinščini. Ne mislim pa posvetiti tujkam teh vrstic, želim pa poklicati na plan vse s k Li tiste člane naše delovne skupnosti, ki jim je domač jezik ljub in ki ga žele obogatiti in očistiti vse tuje navlake . Naše tehniško besedje nismo še tako o-bogatiti, da bi res brez težav razpravljali o proizvodnji smuči in ostalih izdelkov in sploh, da bi se enotno in razumljivo izražali. Težko bo nekdo boljše od nas pravilno nekaj povedal o smuči in o delih, oblikah smuči. V izražanju si nismo enotni, naša poročila, dppisi, naročila, nalogi vsebujejo vrsto različnih besed za iste pojme. Mnogo teh je neuporabnih in napačnih. Zaorimo ledino in pričnimo čistiti njivo ter odvržimo ple-r vel. Naš domač jezik, Slovenski pravopis ter Splošni tehniški-slovar ter pravilno pojmovanje materinščine naj nam bodo vodniki pri kovanju tehniškega jezika za našo smuško panogo. 18 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!