-PROLE TAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze . . GLASU O P H O S V E T N E MATICE J. S. Z. JT. — NO 1577. mi i ***• «■«!«•» Ih« Ari mt imumrmmm ut Mnrrk SrC I CHICAGO, ILL., 1. DECEMBRRA (December 1), 1937. Publiah«*! We*kly at 2301 S. Lawndal« Ave. LETO—VOL. XXXII. VELESILA PROPAGANDE POVSOD OFENZIVI SPOMENIKI BREZ VELJAVE iii «i« • I M Ji* »t «1 »• M •» ,, fl M M t] . , .M«1 ^ I •••!!!M "- stave čehoslovaške, svobodne cialne zakonodaje. roke v Avstriji in \ vzhodni i A D r» ir . m r. ... Os Rim-Berlin izziva. Ame- Evropi. Mussolini rentači (po .... . . . . , ® . j• , i • i,- riski tasizem izziva pod krinko stan navadi da kaj - dozdaj boja /a demokracijo. s )vj„t_ zmerom uspesno. ,ka Unija se pripravlja za - >- Mussolini in Hitier spletka-fpad, ki lahko vsak hip izbruh- rita s fašisti v Franciji, da bi j ne, posebno ob njenih mejah v zanetila tudi v nji vojno, kakr- Aziji. V Zed. državah so zače- *»«r Zed. Jriav tiče j« to m b.u Mz*dnjn vojn«". st«vi>« »une milijon &na divja v Španiji. Pravita, da li mnogi parlamentarci del »va- Na rornji sliki je palač«, zgrnjen« v St. Lot' u, Mo., v »poni i o imrr'. • k im vojikom, ki »o padli v radnji »vctovni vojni. Mnogi napiti v nji trdijo. se ne umešavata v notranje za- ti v prid "avtoritativne" oblike dolarjev, a v svojem namenu je »e veliko bolj trhla kakor zgradba Ig« niro-^ov v G-nrvi. deve nobene dežele, pač pa sta vlade. in bosta z vsemi silami v vojni yse kapitalistične dežele so proti "komunizmu". proti -komunizmu". To pomeni To je seveda krinka. Komu- proti delavstvu. Komunizem je nizma ni. Ampak kapitalizem »jim le beseda. Namen je boj propada. Rešuje ga fašizem. Proti koristim in pravicam pro-Kako ga rešuje, vidimo v Ita- letariata. Vse pa bodn0 izziva. V odgo- ,jja je jrnela do Pacifističnega ja zdaj, je le sablanje za odla-vor u pošiljajo protestne note. morja najkrajšo pot preko šanje spopada. Rusija pa odgovarja z jača- Mandžurije. Zdaj je nima več. njem 'Voje armade v Sibiriji in kajti njeno mandžursko želez* utrjevanjem Vladivostoka. nico Je prevzela Japonska. Ru-Japonska ima ob sibirski me-'sija bi potrebovala v Aziji lu-ji že nad dve sto tisoč mož svo- ko, ki bi bila dalj proti jugu je najboljše armade, stotine j kakor je Vladivostok. Dobila CIO organizira krajevne in državne odbore l ilije CIO v posameznih državah snujejo v svrho skupnih akcij državne odbore industri- Industrial jo bo le, ako pride Mandžurija spet pod njen vpliv. Brez vojne alnih unij (State tega ne bo. Union Councils). Moskva vzlic vsem tem opra- Žrtve praznovanja "neodvisnosti" American Medica I Associi- Francom. v Braziliji itd. Kne smatrajo, da se niso po- da se nikdar ne da so te tri dežele ropale, ko . , da se nikdar ne ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^ zveze socialnih delavcev prav, svetohlinst vo njo teh ljudi to zimo večje kot delavcev (American 1 - , kdaj prej v času depresije, ako tion of Social \Vorkers) je or- prntL S}Hci aeroplanov je! J A Q| AAA M C H UMI I JI M 2 Ker pod kapitalizmom ros- m. dobe ver pomori. Kajti se- ganizacija odgovornih ljudi, ki Popravljenih. \ ojaki na obeh OLUUU IflCU UIlluHmI ično sodelovanje med dežela- danji relifni skladi so znižani načeljujejo raznim ustanovam ",,aneh meje čakajo, kdaj se, ^ jv ii v prid vseh ni mogoče, se jn nekateri že izčrpani, zima!za lajšanje bede. ali pa se za- U( , ,u°' . ,ajU l,<'mu 80 -]lh roti temu je nastala fašistična samo avtentični dokumenti, ka-'zveza-teri drug za drugim dokazuje-1 jo, da Japonskani v vojni s Ki- Zaslužek zdravnikov tajsko, ampak se le brani pred njenimi napadi. Malo je "do- Zaslužek povprečnega zdrav- ložaj. kumentov"' na svetu, ki bi bili nika v tej deželi znaša $4.850 Ker je podpora drastično vojnih aeroplanov in velike za loge municije. Rusija ve, da se bo z Japonsko morala spopasti. Na to se že več let priprav- 1K V Sibiriji vzdržuje veliko Iv^m m ^opad'z Japonsko armado grad, ovarne. izbolj-;ne iiče vojm, Prvi^ Rusija ni suie pota ,n železniške proge, zadostno stabilizirana. Dru-kajt. Ie ako bo dobro priprav- ^^ zmajfa ni v naprej jam(,c. i lena v Sibiriji, se lahko zana- na nc eni ne druRi 8ili bi tion je meseca novembra izda- -a .o:^a:Ka,a: Rku*,J.a Je Rusija vojno izgubila, bi to bil la statistiko o nesrečah, ki so kani Ja- xanj0 ogromen udarec, kajti se dogodile vsakega 4. julija. , , . ,e bila bi še bolj izolirana in za- Seznam vključuje samo take no od relifnih akcij. Skupno še bo naslednje mesece, pravi sk,,r" P1**d njenim pra- prta sama Vase. Zato rajše ča- nezgode, ki so posledice stre- . ka — priložnosti! Rusija ve. ljanja, raket in sličnih načinov Malo je primerov, v katerih ;da japonski imperializem ni j praznovanja 4.. julija. Letoš- samo proti nji, ampak prav ta-j njega četrtega julija je bilo v ko proti Angliji in Zed. drža-j njih ubitih 20 oseb in 7,205 po-vam. čemu se naj bi pognala v škodov»nih. Kako ga resuie, vidimo v Ita- leiariaia. vse pa 1 miIi»ona mož stoji nas-| 1 proti. Nad tisoč aeroplanov je obeh < Na j mm i tri in do l miliiona k(,t Profesorji, zdravniki itd. na ni urugega iznoaa. Ki stane ka- , ^a?manl " "i P™ milijona » , kor pnčakovati najhujšega. ....... .. dolariev na mesec b, se p hr ,io /a nre/ivliinie teh dru-1 Preiskoval položaj bednih sko-1 , Ako do sovražnosti, j lunPVfl. O".a,O za pnzivijanjc ren aru- » . r unea t^kn nrornlnvali hA ''Končajte civilno vojno v delavskih vrstah!" ,e Pred nekaj tedni sta dva de- Socialistična stranka sodelu- ...... žin t0d, meseca seotembra in ^ vse poletje in ugotovil med Hanes težko prerokovati, kdo lavska lista v Wisconsinu - je pri nabiranju podpisov. Pe- kadar m(. ? P f 1 drugim- ' bo zmagal. Japonska je v zvezi oba glasila unij — pričela s ticije so dobile vse njene orga- oktobra je bilo na razpolago ^ ^ jz st Desperatni starši apelirajo na sodnike, naj imenujejo njihovim otrokom varuhe, ki jim nebi edine države, ki ji je res predvsem glasilo unij CIO v pravljali 111 sklepali tudi o po- nevarna. Gonilna sila ameriškega biz- Od teh .sot je odvisna sko- bi preskrbeli dom v sirotišni-v:sak dan v svojem časopisju v nisa je mezda ameriških delav- ro vsa naša "prosperiteta". ca^ 'n v drugih ustanovah za borbi za preprečenje združe-icev. Statistični biro Ameriške Včasi s(. jo veliko oslanjala na otroke. Prosvetna matica izdala knjigo 4tŽelezna reka" Kenoshi in drugi pa unij A. F. litičnih aktivnostih socialisti-of L., v Sheboyganu. Njuna u- čne stranke in o gibanju za La-rednika sta socialista. bor Partv. nja ameriških delaucev. delavske federacije ceni, da izvozno trgovino, zdaj pa je u- družine zde ob večerih stis-j \cdavno je v založbi Pro- letne seje bodo letos znašale okrog 847.- vozna skora tolikšna in v mno- n'eno v temi, ker ni de- sVetne matice izšla knjiga Decembra vrse letne »ej; klubov JSZ. Najvažnejša točka na teh sejah »o volitve od-|2.000T000.000. bora, čigar naloga je upravljati klub in voditi njegove aktivnosti skozi nadaljnih dvanajst mesecev. Delovni odbori pomenijo delovne, vplivne, močne klube in jačanje delavskega med našim narodom. 000,000,000. Ves ta denar vr- gih primerih celo večja kakor narja za razsvetljavo, nejo ljudje nazaj v "business" izvozna. Tore j morajo ameri-;-,1TT| Ju9.n(> P'a( a. — bodisi za prehrano in stan, ški delavci in farmarji pokupi-luksus, zavarovalnine itd. ti nazaj vse, kar produciraj >, Dohodki vlagateljev (obre- ako hočejo, da ne bo krize, sti, dividende, etc) znašajo le- Ampak kai pa profit? <"'e ga ne tos kakih $11,000,000,000. bo, kaj se zgodi z ekonomskim Dohodke trgovcev in farmar- sistemom te dežele? jev cenijo v tem letu na okrog Kriza pride, ali pa sploh ne odide. Relif lezna reka". To je v njeni knjižnici petnajsti zvezek. "Železna reka" je roman iz Moški, ženske in otroci dobe le toliko hrane, da jih ohrani\chUl)e vojno v sovjetski Rusiji, pri življenju, ne pa jim Spi ;al ga je A. Serafimovič. Za . 1 Prosvetno matico in Proletarca Strah pred zimo 1,1 večanjem ^ jp reve, AnReIo Cerkvenik. bede v vseh teh družinah jrcna knjijfi je $1>50. članstvo uk,,nl vsp pod pore | društev Prosvetne matice jo (Nadaljevanje na 2, strani.) dobi brezplačno. Delavska politična akcija v Zed. državah uspeva Delavci v mestu Nevv Vork od kar je reakcija v medvojni ujema približujejo drug dru- nih kamnov ameriške delavske gibanja ^ v občinski upravi prvič p> dobi vrgla ven socialiste. Priv gemu. dočim na drugi strani stranke. 15 letih spet zastopani s svo- tako '(> delavstvo v nevvvorški delavska-farmarska progresiv- Po par desetletjih socialisti- - . ,,, -__; ... , bo prvo: po izk i jucen. u so- na tc( erari|a sKusa napravili ene Nince naj ne odklanja nomi- ijmi hudmi. Delavska strank i . ,. . . . . _ . 1 y . "Ini 'J "* , cialist,enih poslancev spet ,z- iz -progresivne stranke, kateri nsk cije. Dolžnost nas vseh je, je v Nevv \ orknj ne samo pr >- vo,jlo prt ,zmpf, SVf)jc Hfrde v načeijujeta brata La Follette,! n je nacije da prevzamemo odborniška mesta in storimo kolikor kdo more v prospeh idej, ki jih zastopajo naši klubi. Kajti jamstvo za uspevanje delavskega (■banja je delo. ' ....... ......... državi prvič po izključenju so- na federacija skuša napraviti čne politične kampanje je ameriško delavstvo spoznalo, da je njegova usoda v njegovih r§» pagandistična, rimpak po zad- državno zakonodajo. resnično stranko delavcev in kah. Zato si snuje masne unije njih občinskih volitvah je po- Inije v drža. i Nevv Vork so farmarjev. • in ob enem se vežba za delav- stala tudi močna politična sila, zdaj definitivno v delavski po- . . sko politično akcijo. Socialisti posebno po številu oddanih litični akciji in bodo tudi Minnesota ima mo< no ^ temu pripomogli it »vojii¥ii glasov. Dobila jih je v mestu ostale. marsko-delavsko stranko, toda aktivnostmi, zdaj pa so prišl" Nevv Vork 26 odstotkov. V V \Visconsinu se politično gi- s stališča socialistov to še ni masi delavcev pred oči tudi mestnem odboru ima pet za- banje usmerja v progresivni in stranka, ki bi bila delavstvu res njih lastne skušnje, ki jih uče, stopnikov. To so prvi odborni- v proti progresivni tok. Demo- -v vzpodbudo. Ima pa pezoje, da je nesmiselno izročati poli-ki, izvoljeni na delavski listi, 1 krat i in republikanci se stop- da postane eden izmed temelj- t ično moč privatnim interesom. BREZPOSELNI SO KONGRESI! KOMAJ "DEVETA BRIGA" . 1 "Nekaj moramo storiti v olajšanje davčnih bremen korporacij," ponavljajo v zveznem kongresu drug za drugim. Senator Wheeler iz Montane, nekoč ve'ik progresi-vec, kliče, "ulijmo upanje velebiznisu, da re bo Irhko nemoteno razvijal!" Pritisk na administracijo ie tolikšen, da je predsednik Roosevelt pozval na posvetovanje več predstavnikov industrije in kapitala, v namenu, rla se sporazumejo za sodelovanje. Ampak glavna zahteva je, da se naj bogatašem znižajo davki! Za milijone brezposelnih, ki so resnično v pomanjkanju, ne dvigne v kongresu nihče glasu, in če jih kdo omeni, se večina ostalih ne zmeni zanje in ne čaroPisje, tako da je čuti glasne klice samo v prid onih, ki imajo že zdaj vsega preveč. CIO je na svoji prošli konferenci v Atlantic Cityju sprejel resolucijo v kateri zahteva od konprosa več brige za brezposelne "Dolžnost družbe je jamčiti vrakemu, k« je sposoben za delo, priliko služiti si kruh z delom." Toda v kongresu čujete kritike proti vladnim javnim delom in relifu, češ, vlada trosi preveč in zato so tudi davki tako visoki. Zniža naj se torej podpore, da bo lahko znižala tudi davke korporacijam. Kadar bodo imeli delavci svoje zastopnik^ v zakonodaji, se bo razlegal v nji tudi njihov glas. Čimprej obrnejo hrbet kapitalističnim strankam in ri zgrade svojo, toliko boliše zanje in za splošne koristi ljudstva te dežele. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska De lav tka Tiskovna Druiba, Chicago, ZIMA JE LEPOTA ZA PRESKRBLJENE IN MIZERIJA ZA BEDNE m. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVE/.E. NAROČNINA v Zodinjmih državah za celo leto $3.t»0; za pol U'la $1.75; £u Četrt K-ta $1.00. Inozemstvo: za celo leto ffl.SO; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo hiti v našem uradu najpozneje do pomltdjka po!*)klne za priohčltev v številki tekočega tedna.__ 1» R O L E TA II E C Published everjr Wednesdav bv ttie Jugoslav Workmen'» Publinhing Co., Inc. E*t»bli«fce, je do-Rusija ie ž" za čaro financirana iti orpanizirt- proli Angležem. Palestinski' dogodki so lep primer njenega dela, Italija, ki si želi ustvariti novi rimski Imperij, na obalah Sredozemskega, morja, mora nujno pri i v konflikt z Anglijo, ki hoče imeti za ugurano svobodo v Sredozemskem morju. Ali je mogoč kak drug izhod iz te/a položaja, kot voj-na, se vprašuje Schopen. Po njegovem mnenju je m >goč. Anglija naj se priključi in Nemčiji nroti tretji sili, k poskušala dobiti svoboden stoo do odprtega morja. To se ji do danes ni p isr' "il ». Njena pr ta n1 št- t so ali na zaprtih mor jih (Baltsko in črno m >r-je) ali pa so radi svojega »e-vernejja položaja daljo dobo v letu neunorabna za promet (Arhantrelsk, Vladivostok). Vsi poskusi so se dosedaj pone- do- na. dočim je s politično giban stalo šele letos vih unij (TO. n ie delav.sk > ■ Detroitu na-t pobudo 11 o- Gornj« slika je is čikaškega parka, ko je zapadel prvi letošnji sneg. Lepota vsrnaokrog. Parki so lloveku v veselje pozimi in poleti. A spominjajo ga tudi na kri- vice, te živi v bedi. Kakb . j Je stanje bednih v Chicago, vam tolmači članek na 1. strani v tej številki. Je vreden. da ga čitate. Podkupljeno časopisje "Tribunin" poročevalec Donald Day piše iz Varšave, da mnogi poljski listi propagirajo čimožje prijateljstvo in vojno zvezo med Poljsko in Nemčijo "iv dobrobit obeh dežel". Day pravi, da te časopise subvencira Nemčija, ker želi Hitler na Poljskem njemu prijateljsko "javno mnenje". Nemčija je v finančni krizi in njeno ljudstvo se mora preživljati s cenenimi nadomestili namesto z zdravo hrano. Ampak za propagando v inozemstvu je denarja tudi v tretjem rajhu dovolj. Le malo je buržvaznih časopisov, ki ne bi bili na prodaj. Nikaka tajnost ni, da so veliki meščanski dnevniki v Parizu vsi Iz Collinvvooda Cf velanH, O — Prihodnja se i a kluba št. 1<) J?Z v C »llin-vvoodu se bo vršila v petek -'L srečili. Seda.i pa so naredili so-1 decembra v čita'nici SDI) na. jeti nov širokopotezen poskus, j Waterloo Rd. Sodrugi in sodiu-fla pridejo do morja; hoče jo se | žice so vabljeni, da se je v,i polastiti Španije. Pri tem jim j udeleže. " " pomagajo "demokratično-mar-i \a ten> zborovanju bomo 1 skozi Sredozemsko morje. I - ksistične, od boljševizma oku-lukrenili vse potrebno o eseli-*t varili so si jo kot plod stolet- fcene države zapad ne Kvroipe." jci, ki jo priredimo na božični nega dela. Francozi so zaceli, Kakšen bo konec tega boja dan v soboto 25. decembra. Angleži pa dogotovili sueški med angleškim kraljevim in I Upamo, da kot vsako leto, prekop. Ta pot je življenskega, italijanskim cesarskim imper:- bomo imeli na tej prireditvi tu-pomena za angleški imperij. I jem ? !di letos polno dvorano naših Nihče ni do nedavna cftrrozal j Kdmund Schopen priznava prijateljev in pri jateljic, da se te poti. Francija in Anglija sta | pri mfKr Anglije v materijal-1 bomo skupno zabavali v veseli .i razdelili interesno sfero v nem oziru tf)(Ja Q|1 zaUpa -mo. družbi. Sredozemlju, Francija je /lobi- rah in požrtvovalnosti f asi- Prebitek? Kar ga bo, in upala zapadni, Anglija pa vzhod- st<)V"f ki bodo s svojim navdu-jmo, da ne bo neznaten, bo poni del. Italija, ki ima zemljepi-1 jem premagali "site in ne- rabljen kakor vsi naši prejšnji no najugodnejšo lego za ob- borbene" Angleže. "To je boj dohodki, v korist delavskega Davida z Golijatom. Ta boj se gibanja, ja, je bila razdeljena na mnogo hijt, Abesinija je bila prvi Na svidenje torej v soboto malo pomembni h državic. Po '.ari v vs"kem slui'a-iU: kajti Arabcev proti Angležem. Da nes namreč boj ne velja več v toliki meri Židom, kakor pa angleškim oblastvom. In ta boj financira neka evropska drža- subvencirani. Nekatere podkuplja nemška, ipar jih prejema jva. Tudi drugi znaki kažejo podkupnine od Italije, nekateri so za denar prijateljski z An- povečavanje napetosti na Sre- naroda, ki je določen za »vlada- ja in se je začela oboroževati. nje ( Herrenvolk). -Oni so u- Toda italijanska ekspanzija še glijo in »vrh tega so vsi, razen delavskih, podpirani od raznih kapitalističnih interesov v Franciji. Povprečen čitatelj buržvaznega časopisa ne ve, da je članek, ki propagira pripravljenost, v resnici plačana reklama za municijsko industrijo. Kadar čita v tej deželi ostre članke proti u meša van ju ameriške vlade v Azijo, ne ve, da tako propagando subvencirajo industrialci in trgovci z bombažem, kajti Japonska kupi največ ameriškega bombaža. In kadar čita članke, da je naloga te dežele braniti neodvisnost Kitajske, ne ve, da ga niso narekovali kaki človekoljubni motivi, ampak tisti ameriški interesi, ki se boje za svoj ogromni trg na Kitajskem. Ko je med vojno skušalo JRZ spraviti v velike ameriške dnevnike nekaj člankov o svojem programu in zahtevah, mu je bilo po ovinkih namignjeno, da se take spise smatra za propagando, zato si naj poišče primernega posredovalca, ki bo proti "odškodnini" par tisoč dolarjev poskrbel, da članki pridejo v javnost. JRZ tega ni hotelo in metropolitanski dnevniki »vsled tega njegovega programa piso objavili, razen eden (Christian Science Monitor), pač pa kratke "novice" o JRZ ob prilikah kon vene i j. Članki v teh dnevnikih proti vladni kontroli borze so plačani od špekulantov, ki hočejo svoj posel čimsvobodnejše izvrševati. Enako so plačani mnogi drugi članki in poročila, dasi ni tega v listu nikjer zapisano. Tudi delavski listi so subvencirani, toda od delavcev za pošteno delavsko stvar in socialno pravičnost. Ampak podpora, ki jo dobivajo od posameznih delavcev, unij in drugih delavskih organizacij, je neznatna v primeri s podkupninami, ki jih dobiva buržvazni tisk tu in v Evropi ali kjerkoli na svetu. Drugače v sedanji uredbi ne more biti, kajti kerie kapitalizem nepošten ekonomski sistem, je naravno, da je nepošteno tudi tisto časopisje, katero služi kapitalizmu. Preiskava vzrokov draginje Predsednik Roosevelt je nedaivno naročil zvezni trgovski komisiji, da naj preiskuje, čemu so se cene življenskih »potrebščin toliko dvignile. Komisija preiskuje in ko z delom dokončat, bo predsedniku poročala, da so cene res znatno višje — in sicer radi tega., ker so jih dvignili tisti, ki kontrolirajo trg. Za ugotovitev tega vsem znanega dejstva ne bi bilo treba nikake preiskave. Ampak v tej deželi so< v običaju toliko, da vlada ne more živeti mirno brez njih. Kemične tovarrte, ki izdelujejo plinske bombe za uporabo proti "drhali" (stavkarjem) so imele v prošlih dveh letih višje dohodke in prebitke ko kdaj prej. Četrt milijona ljudi v Chicagu v bedi (Nadaljevanje s 1. strani.) za obleko. Podpora za kurivo je absolutno nezadostna. Nobena družina ne dobi za stanarino več kot $7.50 na mesec in mnoge sploh nič. Teh četrt milijona bednih v Chicagu je odvisnih od podpore, ki jo daje država Illinois in čikaška mestna občina. Zvezna vlada je direktni relif že pred meseci ukinila. Zdaj pomaga le z u poslovanjem brezposelnih pri VVPA in CCC. Teh četrt milijona ljudi je za delo večinoma nesposobnih, ker so bodisi prestari, bolehni, izčrpani, ali pa premladi. Z ljudmi, ki iščejo relif ali ga prejemajo, se postopa ka-kar z največjimi zavrženci. V kapitalističnih listih se jih smeši z delomrzneži, ki si nočejo pomagati in zahtevajo le, da jih naj živi politična oblast na stroške ubogih davkoplačevalcev. Veliko napoučenih ljudi taki propagandi verjame in res smatrajo, da problem bednih sploh ni problem, ampak le nekak nebodhgatreba. "Odvračanje pozornosti od tega vprašanja ga ne 1h> rešilo," pravi pismo in konstatira: "Dejstvo ostane, da mnogo človeških bitij, katerih edini živi jonski vir je relif, živi v stanovali fh. ki so slabša kot vsak hlev, in mnogi morajo eksisti-rati na tako mali količini hrane, da jih stane manj kot pa stane obed, ki je predpisan za psa v javnih zavetiščih za živali." in od njega odvisne. Delovno ljudstvo vsega sveta, tudi fašističnih držav noče vojne. ("e pa bodo fašistične države vsilile vojno, se bo delovno ljudstvo borilo proti fašizmu stvari!i veliko državo z visoko ni s tem končana. Sredozemsko ™ svobodo, bratstvo in enakost kulturo, ki je dosegla svoj vi- morje hočejo spremeniti v vseh narodov sveta! šek v dobi cesarjev. Toda pri- "mare nostro" in iztisniti iz ------ šel je "strup iz vzhoda", gršk i njega vse druge, pesimistična filozofija je uniči- Poiožaj Italije ni neugoden, la moralne vrline rimskega Izkoristila je državljansko voj-1 naroda in ga demoralizirala, no v Španiji in zasedla l.aleare JOHN BAN edino če ji bomo zvesti, bo delavsko gibanje resnično raslo. Fašizmu pa bo dan udarec za udarcem, da bo moral propasti. Španija in Kitajska sta danes v vojni po krivdi fašizma in njuno ljudstvo trpi — ne samo vojaki, amtpak tudi ženske, otroci in starci. Vojna uničuje, i Vojna je zlo. Vojna ruši domove, jemlje življenja, ustvarja pohabljence t in ugionablja . ^H ^PDnc2i. h • P.tts /dravie. tako da je bil sposoben spreje- m s tem ogrozi a zvezo rranci- KM..iru.. p.. n.am;n„i n j : . . . ' . . « . . ... ourgnu, I a., preminul Jonn Nase gibanje stremi zgladi- ti krseanstvo, ki je predstav-■ je z njenimi severoafriškimi Han Pml ](,ti jo bn ze|n akti.' ljalo po mnenju Schopena ve- kolonijami. Za zaveznika sije V(>n v tajnik kluba agi-ro manjvrednih ras, ki so daja- Italija našla Nemčijo. Pisatelj j t r "pVoVetarcV in pomagal le Rimljanom sužn je. Krščan- Schopen smatra za najtrdnejšo j je druge naše publikaci-stvo je bilo nedinamično in ne- vez med Italijo in Nemčijo po-aktivno (žensko, pravi Scho- trebo za uveljavi jen jem vojne-pen) in ni moglo na mestu uni- tfa gospodarstva. Italija je si-čenega antičnega Rima ustva- romašna na surovinah za oboriti nekaj enakovrednega. V roževalno industrijo in je radi tem se vidi proti krščansko raz- tega prisiljena že v času miru položenje nemškega fašizma,' organizirati gospodarstvo za kateremu je nemška katoliška potrebe vojne. Tudi Nemčija stranka^ipomagala do oblasti. išče novih dežel, da bi dobila Sredozemsko morje je v tej surovine za vojne svrhe in »pre- (o s0 zmerom zanimal za podobi prenehalo biti vez, ampak hrano svoje prebivalstvo. kret in razvoj kritično motril je postalo meja, ki je ločila. Konflikta med Italijo in An- Kadar je smatral, da bi moralo Papeži niso bili sposobni razu- glijo ni mogoče izgladiti, o če- biti to ali ono nied nami dru- je. V krizi je te aktivnosti opustil in deloval potem največ v društvu SNPJ. v katerem je bil tajnik. Na prošli konvenciji SNPJ je bil delegat. John Ran se je udeležil mnogih konferenc ,Ji>Z in Prosvetne matice, veliko dopisoval v Proletarca in potem v Prosve- meti svojega zgodovinskega mer najbolje priča kratko uve- gače, ni nič pomišljal, ampak poslanstva, ki jim ga je dal ge- ljavljanje ^ tkzv. "gentlemen | vedno odkrito izrazil svoje mi-opolitični položaj Rima. Radi agreemenf-a. Obstoj angle-)jonj0 |ako kakor je čutil tega so se po Schopenovem škega imperija je odvisen od y pittsburghu. kjer je živel, mnenju polastili Sredozemske- sredozemske poti, ker bi iska- )0 naprednim delavcem težko ga morja islamski narodi, ki so bolje razumeli dinamiko svetovnega razvoja. Na prelomu 15. in 16. stoletja je prišlo do odkritja Amerike in s tem je Sredozemsko morje izgubilo značaj kulturnega središča evropskih narodov. Nastopila je druga perioda v kulturno - gospodarskem razvoju »Evrope, namesto sre dozemske je prišla atlantska doba. Dežele ob obali atlantskega oceana so se dvignile, prišja je doba razcveta Španije, Portugalske, Holandske in predvsem Anglijo. Toda čas za Sredozemsko morie je nastopil, ko so se zapadno-evrop-ske drža»ve začele zanimati za vzhodno Azijo, predvsem lu- nje poti preko Atlantskega oce- delovati. Pokojni Ran je bil na ana skozi panamski prekop v fronti mnogo let. Storil je. ko-Tihi ocean privedlo Anglijo v Iikor mojfe\ jn zmogel. Ostal odvisnost od Združenih držav nani bo v častnem spominu. Sev orne Amerike. £e danes se' ______ angleške kolonije obračajo k Združenim državam, sluteč ti sistem, v katerem ne bo vzrokov za vojne. Zavedni slovenski delavci, pridružite se klubom JSZ, kajti njih delo je vredno, da ga podprete. * V prejšnji številki "Proletarca" je bilo poročano, da se je moral s. John Terčelj pov!-vreči operaciji. Vsi tu mu želimo čimprejšnjega okrevanja. John Chesnik. Kadar naročate knjige, po-služite se Proletarceve knjigarne. tam boljšo zaslombo, kot pa pri Angliji. Posebno Avstralija in Nova Zelandija silita k zvezi z Združenimi državami, ker jih veže skupni sovražnik, t. j. Japonska. Radi tega je nujen turalizacije pogoj za obdržanje angleškega tujerodcev. Konferenca o naturalizaciji in državljanstvu V četrtek 2. decembra se bo v hotelu La Salle v Chicagu vršila konferenca, na kateri bodo podani referati o problemih na« in državljanstva Sodelujejo razne imperija ohranitev svobodne organizacije. Vstopnina na do-poti po sredozemskem morju, poldansko in popoldansko sejo, Toda Italija ne računa sama s ki bo v Rdeči sobi (Red Room), seboj. Prebujenje arabskih na- je prosta. Opoldne bo banket, rodov grozi prekiniti angleško na katerem bodo govorili pred-pot ravno na na jobčutl ji»vej-! stavniki raznih organizacij o sem mestu, t. j. pri Sueškem, istem problemu. Kosilo stane-dijo. Angleži so začeli iskati I prekopu. Zato Italija neti ne- $1.03. Banket bo do 2:30 pop. najkrajšo pot v Indijo, ki je šla mire in ščuva arabske narodojpotem se spet prične seja. silvestrova zabava KLUBA ŠT. 1 JSZ v petek 31. decembra V DVORANI SNPJ Miinit;o. 11K Vstopnice v predprodaji 40 centov, pri blagajni 65c. Dve godbi Ples v obeh dvoranah j VAI ERIJAN PIDMOCYLNYJs * MESTO 99 ——— A X Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAK Koncert violinista Zlatko Balokovica (Nadaljevanje.) Mar ni že duha! nekje »lično dišavo? Zakaj g11 tako vznemirja, tako duši? Spomnil seje: tako je dišala ona žena pred izložbo modne trgovine! In nenadoma so se prebudili v njeni vsi pomini. Vsa množiva teh spominov 3® razdrobila, kakor bi se razsul kup blestečih se diamantov in \ sijaju te hbščave jenjegc».o telo zadrhtelo v žgočem hrepenenju. V' tej igri svetlobe in senc je stalo ipred njim vse njegovo življenje — toda ne tako, kakršno bi moralo biti, ampak takšno, kakršno je v resnici bilo. _ Položil ti bom glavo na kolena. Smem? — Ti lahko vse storiš, žalibog, je odgovo-. rila. Vtisnil je svoj obraz v njena dišeča meča, objel j?h je kakor .-teb* r opore. Bil jc pomirjen. Tiho je vprašal: _ Zosjka. ali si že koga ljubila? Gladila ga je po laseh, pogrezala roko vanje. _ Ljubila sem ... je počasi odgovorila. — Pripoveduj! In ko mu je tako pestovala glavo, mu je pripovedovala o svoji pn»i ljubezni. Devetnajst let je bila stara, pred tremi leti. Njen šolski tovariš je bil. Vedno jo je spremljal domov. Potem pa je bogvedi kam izginil. — Toda bil je čudak! je pristavila. Niti enkrat me ni poljubil. — Ti pa bi hotela —? — Vsaka, ki ljubi, si želi tega! — V začetku najinega poznanstva me nisi hotela poljubiti? — Takrat me nisi ljubil. — Mar te zdaj ljubim? — Zdaj mi je vseeno! je rekla. Zaziban tako v prelestno udobje, je želel govoriti, spraševati o njuni ljubezni, da bi vsaj zdaj doumel njeno spočetje. Pod vplivom dišav in nežnosti ga je grabilo razp )-loženje, ki budi v človeku neko poglabljanje in iskanje po smislu življenja. — Ali me ti ljubiš? Zamislila se je, kakor da bi šele sedaj pričela razmišljati. — Zelo te ljubim. še bolj se je prižel k nji. — Zakaj? — Lep glas imaš.. . je rekla. Kadar zaprem oči, me zasanja. In oči! — Se kaj? — Dušo imaš grdo . .. je naglo zasepetala. Grdo dušo! — Kako to »veš'? je vprašal vznemirjen. — Vem... Toda ugajaš mi. Oh. všeč si mi. Lepši! — Mar misliš, da sem tat? — Ah. da bi bil! Prinašal bi mi preproge, kakor oni razbojnik v pesmi! Potem bi me ubil, ali pa prodal v sužnjost! Zosjka! je vzkliknil, ko je vstajal Ti si čudovita. Kakšna sreča, da m te našel. — Sama sem se našla! je dejala. In tako sta se razgovarjala. Besede prihajajoče iz srca ljubezni so vendar tako brez vsebine, naivne, nore, pa vendar kakor zavržene karte, ki zadobe v rokah slehernega novega kvartača nazaj svoj magičen blesk hrepenenja' po sreči. Šepetala sta, vzklikala sta te besede, stare kakor siva zeml ja, da spet zažive na ustih zaljubljence*, spet zadobe ves svoj blesk svoje prabitnosti tega neumrljivega čustva. Tako sta sedela vsa prevzeta od bližine z brezmejno udanostjo drug do drugega in njuno hrepenenje je bilo kakor srebrno pozvanjanje pomladi. Ko se je poslavljal, jo je dolgo dolgo časa gledal, zajemal jo s pogledi, da bi jo čim jasnejšo odnesel seboj v svoje sanje. VIL Stepana* a zbirka povesti je izšla že v začetku januarja, poprej kot si je nadejal. In ko jo je tako držal v rokah, ga je zajelo pomirljivo zadovoljstvo. Da, ta knjiga je zanj zelo koristna, neprecenljiva! Ker pa se je poprej predolgo pripravljal na sprejem svoje prve knjige, je minila vsa ta ugotovitev brez posebnega navdušenja. Pripadal je k oni vrsti ljudi, ki na nek prav poseben način goje svoje želje, ki se bližajo korak za korakom svojemu cilju in ki znajo počivati, kadar čutijo za to potrebo. Njegove želje so bile kakor upor, ki ga je žgal in z val preko vseh te-t*v, ki bi si jih prav lahko očuval s potrplje- njem ali pa so jim celo izognil. Ker pa *e je preveč boril z dvomi, mu uresničenje želja ni pričaralo toliki* veselja, kakor bi ga m >ralo. Njegova duša je bila kakor mlin, ki je mlel zrno s smetjo vred. Naslednji dan je prelistal >vojo knjigo, si ogledal tisk, platnice, pregledal nadove povesti v kazalu, čital pa jih ni, ker se je nekako -ramoval samega sebe, ker je čutil neko neugodje do sebe. Kakšno vrednost pa naj ima pisanje? Zdaj ne pomni, čemu je pisal. Koliko pa naj bo vredno takšno pisanje, ce se niti ne zavedaš, počeni u si pisal? /Ibirko je pokazal Zosjki in- nadejal se je, da ga bo pohvalila in mu svtWyala kaj pametnega. — Ali ti to napisal? ga je vprašaja. Kako smešni so ljudje. Neprestano nekaj čvekajo, č očka jo . . . — Naj torej c pustim pisanje? — Ne! Piši, ker si že začel! Da, tega so je tudi sam zavedal. Pisal bo. ker je pač začel. Ta knjiga mu je sprevrgla pisateljevanje v dolžnost, v zahtevo, v častil > besedo, ki jo je moral izpolniti. Skupaj s tem, pa je prenehala biti vsa ta stvar le zgolj nekakšna igra za slavo, nekakšno ponašanji pred svojimi lastnimi sanjskimi podobami. Oh. zdaj se mu že vidi pisateljevanje precej odgovorno delo, zdaj že ve, da ni vseeno, kaj piše in počemu piše. Zakaj? Ni si mogel razjasniti, nikakor ni mogel najti izvora te poti, po kateri je zašel njegov duh od fantovskih želj do prave literature. Igraje je nehote prereze 1 žile pri vod niče in tako bo moral zdaj pisati, ker si je nakopal odgovornost in obveznost, ko je vendar tako lahkomiselno stopil v ta svet literature. Pisati bo moral! Ta misel ga ni zapuščala nikjer, ne doma, ne na predavanju, ne med razgovori, ne na sestankih. Kadil in obedoval je z njo kot najboljšim tovarišem in neraz-družljivim sovražnikom. Pisati bo moral! Toda o čem?Izbral in nekako zgostil je nekaj doživetij iz vstaje, pa je vse zavrgel. Slutil je v tej snovi zahrbtno ponavljanje onega, kar je že bil napisal. Ne, ta snov je že izčrpana. Vendar pa se mu je vsiljevala kakor nekakšna mora, četudi mu ni budila nič več one radovednosti, ki navdušuje in ki sili človeka iskati in razbirati izraze in tako .-e ni prav nič vznemirjal, ker ni našel primerne nove snovi iz onega življenja. Porajale so se mu. še ne povsem trdne želje pisati o vsem tem, kar je zdaj gledal, obdelati sv oje zadnje »vtise v mestu. Le tukaj leži zdaj ona plodna zemlja, nekako nanovo pridobljena njiva, ki jo bo moral zorati, kajti le to ga navdaja z onim pohlepom raziskovalca, ki vzbuja obenem pohlep po ustvarjanju. Četudi so vsa ta doživetja ležala v njem kakor neJaakšna siri va gmota vtisov, vendar ga je p$v to najbolj veselilo razumeti in napisati. Življenje ne nudi ničesar dovršenega, le odlomke, bežne epizode, posamezne delce nekega velikega ustroja, ki jih moraš po določenem načrtu zlepiti, pobarvati in sestaviti v celoto, ki se imenuje umetnija. Življenje daje le glino, ki jo umetnik s prsti in duhom svojim gnete v umotvor. Toda,'kje pa je pesniški zanos, navdahnje-nje—? Vztrajno in nasilno *»a je pričel iskati. zdaj na preprost, naiven način, zdaj z velikim, zagonetnim prizadevanjem. Spočetka je poskušal vplivati na svojo vest na ta itftčin. da se je vsedel za mizo, prebiral polo napisanega papirja,- odpiral črnilnik, jemal pero v roko in čakal. Namesto zaželjene strjenosti pa ga je sleherna malenkost raztresla: pogled mu je obvisel na oglasu starega časopisa, na etiketi cigaret, na členku svojih lastnih prstov, vse to ga je palilo in povsod je odkril kak zadržek, le da st> mu ni bilo treba vračati h goljufivemu papirju, iz katerega se mu je režala dolžnost. Prav zasledoval je vsak šum in vzklik izza drugih sten, v glavi pa so mu vstajale najrazličnejše misli, ki so se sproti razblinjale v spiralah dima, saj je visel nad njim kakor oblak in ga je duši 1 in žgal po grlu. Ničesar ni napisal. (Dalje prihodnjič.) Kadar naročate knjige, poslu-zite se Proletarčeve knjigarne. Virtuoz Zlatko B#lokovic je dane« umetnik pred nekaj leti nastopil prvič v Chicagu, j*- igral rani Sokol Chicago ptrd tvojim narodom. Pred kot tolitt v svetovno »lovitrin čikatkem »i-nfonic Orchestra Hali. Vsi kritiki »o ga pohvalno rmen Zla I ko Ralokovic na«topi (nova v Orchettra bra. Njrgov koncert »e prične ob 3:30 popoldne*, jc 40c. Poslusati Balokovictve gosli je užitek pravijo tisti, ki razumejo gla»bo. svetovnega slovesa. Ko je na svoj instrument v dvo-par tedni p« je nastopil nem orkestru v gledališču jali. Hali v nedeljo 12. decem-Najnižja cena vstopnicam ki ga nikdar ne pozabite, yy lirvom in Si 3 n bom Za čimboljsi gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PKALETilllCIl Koncert "Save fino predvajan Chicago, III. — "Prebujenje duhov" (Marina Peter) je bila prva pesem, s katero se je nam prošlo nedeljo , dvorani rSPS predstavil s svojim drugim letošnjim koncertom mešan pev>ki zbor "Sava". Druge pesmi, ki jih je predvajala "Sava", so bile "Ob lepi. modri Donavi" (.1. Strauss). "Atlantski odmevi" (M.,L 11)1-mer) in "Vrbsko jezero" (To-' maž Kosat). Rdeči sokoliči (mladinski odsek kluba st. 1) so zapeli "In-ternacionalo" in /'Koračnico delav cev". "Sava" se lahko po pravici ponaša, da ima izboren ženski zbor. Zapel je "Lullabv and (»ood Night" (Joh. Brahms) in "Žalost" (A. Foerster). V dvo>pevu sta nastopila Anna Miško in Anton Medved. Zapela sta "Prvi poljub" iz o-perete "Baron čevljar" in "Rdeči ličici". Po dolgem čat je^'Sava" že v naprej oglašala. nam je-dala vsakega nekaj — lepih klasičnih, narodnih in drugih popevk in pa šalo iz gostilne "pri fttefančku". j Po koncertu se je razvila prav prijetna domača zabava. Dasi vreme ni bilo najboljše in pota za avte slaba, ie bila udeležba vzlic temu dobra. e (,) delu "Save", o sodelovanju občinstva z njo je na kratko govoril predsednik zbora Frank Alesh. "Ako ne bi bil prišel, bi mi bilo žal, če bi izvedel, kako fin koncert je dala 'Sava'," je rekel nekdo. In tako smo mislili vsi. — X. Drama "Jakob Ruda" bila v VVaukeganu izborno vprizorjena V nedeljo 21. nov. je dramski odsek kluba št. I i/. Chicaga A prizori v Slovenskem narodnem domu v \Vaukeganu Cankarjevo dramo v treh dejanjih "Jakob Ruda". Hibe, ki smo jih opazili na čikaški predstavi te drame, so bile na vvau-kejanskem odru odpravljene, tako da io bila ta vprizoritev še toliko boljša/ V loge v igri so m« 1 i Krim k S. Tauchar, Alice Artach, Angela Zaitz, Joseph Turpin, John Hujan, Frank V-dovič, Marva Omahen. Frank Sodnik, Loftis Beniger in Filip (lodina. Poleg teh je nastopilo v zadnjem dejanju tudi nekaj delavcev. Igro je režiral Louis Beniger, masker jo bil Filip (Jod:na in za sufierko je bila označena v tiskanem programu Katka Zupančič, številna avdi-jenca je predstavi z zanimanjem sledila. . Naši vvaukeganski sodrugi, sodružiee in somišljeniki, so na prireditev izvršili razna dela jako vzorno. Pred pričet kom predsta ve je igral na akordino Robert Za-kovs« k, vvaukeganski Rdeči sokoliči so zapeli Internacionalo, govornika pa sta bila John Mahnich in Josko Oven. Po končanem programu se. je vršila zabava v spodnji dvorani. N. N. Koncert češkega zbora "Lyra" Chicago — reški moški pevski zbor "Lvra' priredi koncert v nedeljo 5. decembra v dvorani Sokol Chicago, 2JM5 S. Kedzie Ave. (lostoval bo sloviti pianist \Villis Charkovskv iz Bervvvna. "Lvra' ima 0>f> pevcev. Njen zborovodja je Frank Kubina. Vstopnice so po 50 in To centov. ' Milvvauški oder Milvvaukee, VVis.— Dramske priredbe pri na* so bolj redke. Ampak kdor jih že prireja, najdejo hvaležen odmev. Spomladi tega leta je društvo "Lilija" po več letih* zopet začelo z odrsko umetnostjo. Ker je smatralo, da je v teh časih ljudem predvsem treba veselja, je v prizorilo igro "Miciki je treba moža". V starem kraju uživa ta komedija tak sloves, da jo ponavljajo v posameznih krajih po petkrat in več. Tudi v Mihvaukeeju je prva vprizoritev te saloigre dobila triumf toliko, da jo bo "Lilija" ponovila v nedeljo 6. decembra. Vprizorjena bo v South Side Turn Hali. Vst< pniua je borih ttOc, oziroma 40c pri blagajni. 1'žitka in špasa bo pa /a vsakega na kose. Kdor hoče videti vse, kar bo predvajano, naj pride v dvorano že prt d ''». uro. - Milwaučan. IZ KANSASA K« r imam več prostega » .i . sa kot kit j drugega, sem šel l o. novembra v bližnji Pittsburg. kjer so na ondotni sodniji za slišavali prosilce ža. državljanske papirje. Na listi prosilcev je bilo mt d drugimi tudi pet Jugoslovanov in nekaj "Austrians", kot o bili uradno označeni. De et Slovencev, med njimi vej žensk, je ta dan dobilo državljanstvo. Opazil sem. da federalni zastopnik izprašuje prosilce v<-liko bolj enosta.no, praktično in pošteno, kot je bilo to v praksi pred le^i. Nič več ne stavi tistih zapkHenih in brez p >-membnih vprašanj, ki n-) bila nič drugega kot navadno vk c niranje. Nekoč sem bil priča, ko je navadne majnarje izpru-ševal o številkah širine in dolžine vzhodnega Kansa a. Tudi običajna vprašanja trie de sestave vlade in funkci j posameznih departmentov več n vprašuje. Večinoma vsi prosilci obiskujejo šole za državljanstvo. Na sodniji pokažejo 'e diplomo, da so hodili tak" šolo in dii so dovolj podkovani o ustavi, da postanejo "dobri" državljani. Te šole so del VVPA in jih podučujojo brezposelni učitelji in dru je brezposelne zmožne osebe. Neodpustljiv "greh" pa ima vsakdo, ki je kdaj imel "tn u-ble" z oblastmi zaradi prepovedane pijače. Preiskovalec privleče na dan petnajst let stare grehe. Prosilec pa mora narediti "angelski obraz, trditi in dokazovati, da se je temeljito "poboljšal". Ako le sumijo, dii se še vedno peča s proda > ali celo s kuho "božje kapljice". je enostavno odklonjen. Vzlic temu pa je tu zdaj vso laglje dobiti državljanstvo* kot je bilo na primer pred 15 leti. ko je na sodnijskem stolen pa-ševal sodnik Curran. Nekoč je na enem zaslišanju napodil domov nad sto prosilce v-m a j nar-jev-Ime-t fe-namrer^posebno piko na rebelne kansaške premo-garje, ker so stavkali proti "in-dustrialnem zakonu". Med prosilci za državljanstvo je veliko starih naseljencev, ki se za to stvar prej niso brigali. Odkar pa se toliko piše in govori o "penzjonu" za stare ljudi, in se večinoma povsod zahteva državljanstvo, je pa stvar drugačna. Kot menda marsikje, šo tudi tukaj pred '>0 ali 40 leti razni političarji sleparili inozemce, da so jim dajali "državljanske papirje*, — kar v salunu. To so jo navali no dogajalo par dni prod volitvami, da so poten glasovali za priporočene "dobre" kandidate. Navadno so jih dajali zastonj. Tukaj so nedavno odkrili par takih slučajev, ko je "star" državljan povprašal na sodniji, če so njegovi papirji v redu. Pogledali so in mu sporočili, da ne veljajo nič, ker niso bili pravilno izdani. Pred nekaj meseci sem dobil pismo iz Colorada od meni nepoznanega rojaka, ki prosi naj poizvern na tukajšnji sodniji, ce ie on dobil tukaj prvi ali drugi papir. Pravi, da jc nekako pred 1") leti dobil papirji* v Frontenacu, ker pa jih je iz-gubil, ali so mu zgoreli, ne ve, če je t > bil prvi ali drugi papir, K< .' prav i, (ht ga je dobil \ Front« uai u, nli je bil > takoj jasno, da je tudi on bil eden ti-.tih, ki o nasi dii takim politi-earjein. Kajti v Frontenacu ni še nil dar bilo sodnije, ki bi imela pravico izdajati državljan ke papirje. Pač pa je do-"Jiano, tla o pred leti političarji dobivali pri sodnijskem,pi-arju aplikacije za prve papir-♦ • in iiii potem izpolnili tistim inozemcem, ki so bili pri volji glu ovati za priporočene kaliti J at« . k m* v salunu. V Kan-;; i • jo namreč lahko volilo prv japirjeni nekako do leta 1 n i s, kt) je bila državna u-stav a amendirana. ( i i de tv*ya rojaka smo pregledali zapi-ko na pittsburški sodniji ed leta 1S75 do 1900, t lit o njegovem papirju ni nikakršnih. b K žk itli rekordov. Sodnijski pisar mi je povedal, (ht j" tukiij prišlo na dan že ve! ko uikih slučajev. A. Shular. Delavske razmere, priredbe in drugo Bridgeport, O. — Industrialna podvzetja obratujejo nekatera precej dobro, ne pa premogovniki. Dasi je pritisnila zima in se potrebuje več kuriva, delajo v mnogih rovih le po (!. it dni v tednu. Vzlic nestalni zaposlenost i skrbimo, da na društvenem in i. u M urnem polju nič ne zaostajamo. P le .-ne veselice in koncerti - i • vrše drug za drugo. To i< pravilno, kaiti čemu bi se žalost il i! . (>d kar je društvena dvorana na Bovdsvillu dobila licenco za gostilno, je postalo-v nji jako živahno. Nien oskrbnik je John Robol. V soboto L doc. se našemu občinstvu obeta nekaj izrednega-. Tukajšnja glasbena šola Kn 'el-ior Music Studio pod v od s t vou Victor Lcsjaka priredi omenjenega dne koncert. Vrš i se bo v društveni dvorani na B ivd-villu. Po končanem pr« rramu sledi'plesna zabava. Nekiij sii!adl) bo predvajanih v zberu na akordine, igriil bo Kxci >ior orkte in duete, ki bodo igrali na razne instrumente. Pridite jih poslušati. Po koncertu boste postreženi s finimi kranjskimi klobasami, kiit re izdeluje tukajšnja z.ii-diuga po starokrajskem miči-nu. Prireditev se prične ob 7:l>n zvečer. Vstopnina je samo. 2oc za os(d)o. V mladini je bodočnost, tore i potlpi raj mo jo. ()hilna udeležba ji bo v spodbudo, 'zato nam bo prihodnjič nudila še boiišj program. M6oja želja je, dii bi ustanovili še mladinski pevski zbor. Ako l»i vanj pristopili otroci iz bližnjih naselbin. bi lahko imel kakih dve sto mladih članov. To bi bil zbor, na katerega bi bili vsi ponosni. — Poročevalec. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Najvrrja slovenska knjigarna v Zeil. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 SO LAVVNDAl.E AVENUE Pml ri,ir D-nmhr t. 1937 KkITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE MAŠ1NA, KI VZRUJAVA VES SVfcT IN GA TIHA V NEGOTOVOST Avstrij I a \ ada j e /uprla r!c vensko čitalnico v Gradcu, ar tirala ni« n v* odb. 'nike, deportirana s'ovenske služkinje, un "nje en-ke knjige na Kokoški m in če.ijer kem m ' sploh t d i na •. h^ m »gore način'4, da /atre, krr ie še slo-venkoga v Avstriji. Tik > poročajo s-lovrn k: klerikalni listi. Ai.«'t ijska vlada ie klerikalna. Nobena na su t;i ni tak > I att)! ška. kakor i\\ atrijska. To, da tako oob >žnjaški r / rn : re j>an;a katoliške S'ovenee z: t > kt*r Slov« nci. .i«' slovensVm k ler i V ;t c< m v .Jugoslavi ji ia neprijetno. Take vlade ne o take. da se za enkrat ničesar storiti ne da... Treba je pač le čakati na bodočnost. . Ampak proti "komuni/mu" pa se je treba boriti na vso moč sedaj, danes, vsako uro! Tako pravita tudi Mu-solin, in Mitler Isti "editorial" v "A. S." pravi, da je Emrna Goldman zn:v na "socialistična voditeljica'4. Pohvaljena .je, ker ostro graja "boljševike" v Rusiji. * Dne 26. novembra je "Prosvetni krožek" slovenskih frančiškanov v Chicagu sklical sestanek, na katerem je bil predmet "Stališče katoličanov d > CIO in enotna delavska fronta". Predavatelj je bil misijonar Vital Vodišek. "Napreje-vega" urednika Witk< . iča ni bilo zraven, dasi je on na celi črti za "entono fronto" s katoliškimi delavci. Kultura slovanskega kultur-ga sila v Clevelandu je zmr- i!a. \ zi\>k je zima glavah •turnih vrtnarjev. # \'alentin Ručigai ponatisku* v "G a ovedan v Italiji in 1 u g Os 1 a v i j i. K d o j e J u gos 1 a<. i j i bolj nevaren. "Slovenec" ali "Proletarec"? ti v la a' »» KAJ JE USTAVA? Priredfl CVETKO KRISTAN M«*Acan«tvp io kan t«li/.<*m i'. 1. herlin k itn delav- Dandanes govori že vsak '»»'.•'k od iutra d i večera sani* o ustavi. V vseh časopisih, ' vseh družbah, v vseh gostilnah drugačni, kakršni pač so? Da, da, seveda obstoi i n >. k m takega, toda to m kaj ni prav nič drugega kakor - - dejansko razmerje nv ' i, ki ob-sloji v dejansko dani oziroma oh toieči družbi Dejansko obstoječe razmer-ie moči, ki obstoji vsaki dražbi, je ona udejstvujoča se la, ki določa vse zakone in pravne uredbe te družbe tako, da v bistvu ne morejo biti dru- je danes neizbežen razg >- pačili, kakršni pač so. Nepostavne stavke in vzroki Dt trčit, Mich. — Delavske razmere v našem mestu so zdaj slabe. Zaposleni delajo kvečjemu po dva do tri dni na teden. Pravijo, da so vzroki brezposelnosti, ki se je tu znt .a povečala, različni. V delu je nov avtni model, kar vzame Časa v Nedavno je aiifcle.ka vlada poklala na obi.k pripravljanju Strojev in V eks- Nrn|čijo tvojega zaupnika, da povpr«.a Hitlerja in' nje perimentiranju. Toda glavni "*b . kV.,NeT,J* Zra,Tpr7 h°l* T' poVan? , . . . HiMerju je bil vukont llaltlax, ki ima v torijtki vladi vzrok je sistem, ki le vpije, a Velike Britanije odlično me.K, Baje — to te prav, po ne stori pa ničesar izdatnega, dipioir.atično baje je me»etari| o usodi Cehotlova* da bi se ta dežela res postavila ilte' Avstrije « kolonije ki »o hiie nekoč po»e*t Nemčije. Prejkone ga jc Hitler tudi vprakal, če lahko vor o u lavah. In vendar, če re-n > vprašam: kaj je bistvo, kaj ie pojem ustave—tedaj se bojim, da mi jih bo od vseh teh, ki govore o usta »i, zelo malo •noglo dati zadovoljiv odgovor. Ker tudi mi tega še ne vemo in poiskati moramo to lepo skupno — , borno uporabili pri tem neki način, ki vra je sploh na noge. Gleda le na borzna poročila, kakor da delnice delajo! Ampak delnice so za špe-kuliranje. Tako smo .spet v krizi in mnogi pravijo, da bo1 dobila enak obseg kakor ona, kot smo jo prestali, ako ne še celo večjega. Unijsko gibanje je dobilo v Kompanija pa oglasa v ca- ležit« sopisih, da nima unija nad de- boste la»ci nikake kontrole,, /at ) bri stavkajo kadar "jih piči muha". Unija je po trditvi kompanije torej taka. da p »godba z njo nič ne velja, (''emu torej Drtroitu pod CIO velik zamah. s!)1()h kaka Pogodba / unijo, k Smelo rečem, da je organizira- ne more držati besede? In res nih že kakih 275,000 do 300,- Iz zapisnika seje odborov JSZ dne 5. novembra 1937 Požuril s*> bom, da postanem s smiselnim primerom povsem iesen. Primera sicer v obliki, v katero jo bom postavil, nikakor ni mogoča. Toda, ne glede na to, da se bo pozneje pokazalo, kako je ista primera v ugi obliki vsekakor popolnoma možna, vendar ni prav nič ležeče na tem, če ta primera sploh lahko nastopi, nego se vedno dobro uporabljati, zla- *rre samo za to. kaj se od nje sti. kadar želimo dobiti jasnih lahko naučimo, gre se za na-pojmov o kaki stvari. Ta način ravo stvari, ki bi se pokazala in ie enostaven. Obstoji pa v tem, odkrila, če bi nastopila, da stvar, katere pojem iščemo, ^ l dobro veste, da imajo sa-primerjamo s slicno stvarjo, in mn on' zakoni in naredbe za-potem poskušamo preiskati ja- konsko moč, ki so objavljeni v uio in ostro razliko, ki loči ti zakonov. Zbirko zako- majo radi Hitlerja. Mu»*oiimja mr*e. Ampak »tokrat dve sicer sliciii stvari drugo od n()V tiskajo. Izvirnike zakonov . aj.e vidijo, d« o.taneta na krmilu ta dva. kot pa d« bi (IrilgO. Same spravi ja jo V določenih Nemčija in Italija po»tali resnično demokratični — i i ... . i • , , morda celo "komuni.iiem" deiei,. Zato tak.no cincanj. In ko uporabljam zdaj ta na- držaMiih arhmh, V drugih ar- Londonu. Na vrhnji »liki »o nemikt veljaki, kateri »n čin, vprašam najprej: kako se "ivin, knjižnicah in skladiščih razlikujeta medsebojno ustava Pa «Pet tiskane zbirke zakonov.. Postavimo slučaj, da nastane velika požarna katastrofa ter da zgori jo vsi državni odboru konferenčne organiza- .imeti zakonsko moč; ona naj cije. ki je sklicala zborovanje bi tudi bila zakon. Toda ona _ \Vaukeganu. referate o e JSZ. — Fr. Zaitz predlaga, imata očividno enako medse-in ob enem pomagali do- da naj eksekutiva JSZ svetuje bojno bistvo. Ustava bi morala ari. Michael Glad. arhivi, knjižnice, skladišča in tiskarna in da se zgodi to zaradi sicer čudežnega slučaja oziroma soglasja okolščin tudi v \Vi-eon- nu. o samo zakon. Torej je med nji- mestih in da zgore pri v \Vaukegani' ma vendarle neki razloček. IH tem Poleg javnih tudi zasebne Akcija za slovenski katoliški mesečnik imenitno uspeva. Tako trdijo pri "Amerikan-skem Slovencu". V Clevelandu so dobili že dokaj naročnin, z geslom "več katoliškega berila je nam treba". Izprevideli so (namreč katoličani v Clevelandu), da "Ameriška Domovina" ne zadostuje, p jsebno ker ima toliko oglasov, namesto katoliško berilo. * V Rusiji vladajo skrajno obupne razmere. Tako ugotavljajo slovenski katoliški listi v A-meriki. Kaj pa obupne razmere med milijoni brezposelnih v Zed. državah? Tudi tu bi bilo treba kritike, posebno še. ker tu ni tolikšne ne arnosti, da te ustrele, če na glas kritiziraš. * "A. S." je imel uredniški članek o Zahvalnem dnevu. Ampak članek žali Riga! Temu, morda vprašate? Zato, ker trdi, da je Bog kristjanom v A-meriki, posebno še slovenskim, veliko bolj d-obrotljiv, kakor pa katoličanom v starem kraju. Ponavadi trdijo, da je Bog neskončno usmiljen in dobr >t-Ijivj a tu vidimo v samem katoliškem glasilu, da oblaga Slovencem v Ameriki mize - purani, tam preko pa le s krompirjem, zeljem, in včasi s kako klobaso. 000 delavcev. Ce bo ta ogromna masa držala skupaj, bo veliko dosegla, bodisi na političnem ali ekonomskem polju. To-la pri zadnjih občinskih volit- Navzoef na --rji ,#m|U Henj , Aj n val za svoje kandidate pač pa za sedanjo nestabilnost v (;anlen Ju,tin /aI(lc jWr temrajše za reakcionarno listo, odnosajin in v obratovanju. Rezultat je zmaga reakcije. Ko i(> korporacija Geiierai Morda vprašate: čemu pata Moto,'s podpi0 z un!,° avtnih delavce >■» Slate (delavsko listo)? Ker je ninogi magnati drugih kor-se premalo poučena za svojo) Porac'| toliko zamerili, da politično akcijo pa je verjelaiji bilo re> žal za sklenjeno kapitalističnim časopisom in Pogodbo. Ko se je bližal čas glasovala za svoje nasprotnike. P°teka dogovora, je začela ka-Unija avtnih delavcev ima zati kristala je sicer v vzlic svojim uspehom silne tež- pogajanja, a jih jo zavlačcva-koče. Reakcija jo hoče uničiti. la 0(1 > meseca do meseca. Ponu-Korporacija General Motors ji i(> končno take pogoje, ki stavi ja ovire na vseh koncih in Jib odbor unije ni mog"l spre-krajih, čeprav ima z njo po- -i(>t' 1,1 tako uvidela, da ima godbo, ki pa je seveda elasti- pre(1 sebo' borbo, ki ji ne bo •na in si jo kompanija kjerkoli j koristila, kaiti delavci nič več ima priliko po svoje tolmači. ne dopuste, da bi s«> tjavendan Unijske delavce odslavlja. To- pometalo z njimi, varne .je prepregla s špijoni in I * s hujskači proti uniji. Kakor Kiuh šl. 114 JSZ priredi ve-unijske agitatorje med delavci, čerinko v soboto 1 dec. v SND prav tako odslavlja tudi delav- na John R. Ta klub je po svo--ke zaupnike, ki so si jih iz- jih močeh deloval v zadnji brali delavci v njenih tovarnah, kampanji, podpira delavsko Ali se je potemtakem čudi- gibanje tudi finančno, in nje- kot bi bilo potrebno ti. čemu toliko takozvanih ne-jgovi člani in članice se udej- \ato je prečital račune JSZ postavnih stavk? # stvujejo kjerkoli morejo kori- in Prosvetne matice. V zapisni- Delavcem zavre kn, ko vi-|stiti delavski stvari. Blagajno ku v Proletarcu bodo objavlje-dijo. kaj bossi počno z njimi in j si je klub izčrpal, zato potre- ni celoletni računi meseca ja-S tistimi, ki se potegujejo za buje okrepitve. V ta namen bo nuarja ali februarja. knjižnice, v katerih so se nahajale zbirke zakonov, tako da ne obstoja noben izvod zakona oziroma sploh noben zakon več v overovljeni obliki. Dežela bi prišla s to nesrečo ob vse svoje zakone in ne pre- Kokotovie, (;<•(). Maslach jn John Hujan. Garden odsoten vsled druge seje. Kokotovič. Maslach in Justin Zaje ».sled dela. drugi pa niso navedli vzroka. Za predsednika seje izvoljen Frank Cdovich. Zapisnik zadnje seje -prejet kot čitan. Važnih pisem za to sejo ni. Tajnik Pogorelec izvaja, da v Zvezi od pVošle jeseni ni po-; sebnih sprememb. Treba bo. če le mogoče, h kom u leta pripra-' iti pregled stanja klubov, ste-1 vilo članov itd., da bom > uvide li, v V soc mi in k ret. Dalje je poročal, da je svoj čas^prošle tedne uporabil največ pri delu za koledar. Za posle. ki jih ima vršiti za JSZ, vsled tega ni imel toliko časa in North Chicagu, o gibanju za je med njima tak razloček, da delavsko stranko \ Illinoisu. in naj torej ustava ne bi bila sa-o aktivnostih za JSZ n Pro- mo goli zak i, nego še več ka-sVetno matico. Sprejeto. Za po- kor samo t. je a/vidno na ročevalce so bili določeni Joe stoterih dejal* • Vidmar iz Milu aukeeja. Mar- Zaradi tega .spet ponavljam tin Judnich iz W aukegana in svoje vprašanje: v čem se raz- - . Anton Garden ter ( has. Pogo- liku je ustava od navadnega °®talo bi ji nič drugega, kakor relec iz Chicaga. zakona? sklene nove zakone. Nato s<> je začela razprava o Na to vprašanje bomo obi- Ka-i morda menite, da bi bi-mladin>kem gibanju med slo- čajno dobili naslednji odgo- ,r> mogoče v takem slučaju iti venskim delavstvom v Ameri- vor: Ustava ni samo goli zakon k stvari kar tako kakor bi se ki. Sklenjeno, da nai o tem kakor vsak drugi, ona je te-!koniu botelo. in da bi bilo mo-predmeta poročata na prihod- meljni zakon posamezne de-,jro<'e napraviti, poljubne nove [zakone, kakor bi pač komu u- seji v petek decembra i žele Joseph Drasler in D. J. Lotrich Konec se ie. drugi v/roki na naš p >- Ce je torej ustava temeljni j majali? Videli bomo kako in zakon posamezne dežele, te-;ka'-daj bi bila — in tu se nam za-j I čne prvič daniti — nekaj, kar bi bilo treba še točnejše določiti. ali kakor smo to že predhodno našli, neka delujoča si-j V Minneapolisu je bil nedav-jla. ki mora dovajati z nujnost-. Pred dobrim letom je bila no umorjen Patrick J. Carca- jo \se ostale zakone in pravne,unija v tovarnah za obuvala še » an. Bil je vodja uni je prevoz-j uredbe, ki so izdane v tej de- skoro neznana. Ko jc začel med delavci v tej industriji z organizatorično kampanjo C. I Trockisti in stalinisti v Minneapolisu v borbi po ruski metodi ki.liko vplivajo homatrjo nikov (teamsterjev). (ilasila želi, k temu. kar dejansko so, stranki, boji med unija-! trockistov t rdijo, da so atentat tako da odtlej ni v oni deželi (Konec prihodnjič.) Napredek unij obutvenih delavcev mogoče izdajati nobenih dru- O., je pristopilo do prve kon- nanj aranžirali stalinisti. Izgle- ida. da so kapitalisti najeli \ vr ih zakonov kakor samo one, vencije unije United Shoe boju za zaviranje unij vsako-|ki so pač v tej deželi bili tedaj | Workers of America, ki se je vršila novembra t. 1. v St. Loui-su. Mo., v njo že 52.000 delav- jake provokatorje, ki pod eno'1'zdani. ali drugo radikalno masko uni- Toda, ali res obstoja v kaki čujejo delo poštenih unijskih ljudi. To, kar se dogaja v Min- de/eli — in pri tem vprašanju se začne stvar polagoma jasni- neapolisu že neka j let, ne dela ti v celoti — torej ali obstoja v časti ne stalinovcem, ne trocki-j kaki deželi kakršnakoli dolo-stom. Oboii so delavskemu gi-|čujoča in delujoča sila, ki vpli- njihove koristi. zabava prihodnjo soboto. Ude- SLOVES Ameriškemu Družinskemu =Koledarju == iijjik2{ovii muiolikn vmjmiki. Lrlnik I{):\i\ jc na literarnih prispevkih in ilustracijah izmlno Inigal. Vezan je v platno. Stane 75 centov. Naročila naslo\ ites l9rolelaiTr. 2301 S. I,aundale A\e., Chicairo, III. Prosvetna matica.— Od pro-šle do te seje je ta ustanova sodelovala pri prireditvah, ali v pripravah zanje, s sledečimi organizacijami in posamezni- banju v Minnesoti vsled svojega frakcijskega spora — ki meji že na skrajne sovražnosti — .siino škodovali. Očitno je. da taktika Zinov- va na vse zakone, ki jih v tej deželi izdajo, v tem smislu, da se nujno drže nekega določe-1 nega okvirja in niso prav nič je»vov, Trockijev etc., ni še ]irc ' ''^^^t^ttiitiimmmi t , ..........a. nehala, četudi je kominterna docela spremenila obraz. Vze- . n ..... IJ |f M | | III |||V || i- ki: druš. št. 7.°, SNPJ. Barber- 1)0 <*a*a, predno Dimitrov in Stalin popravita škodo, ki jo je delavstvu storil "iznorit "komunizem". Upajmo, da bosta uspela. ton. ().; dram. dr. "Verovšek". Cleveland. O.; sam. dr. "Domovina". Barberton. ().; pevskim zborom "Prešeren", Pittsburgh. Pa.: dr. št. lis SNPJ, ---— Pittsburgh, Pa. iti z Mrs. Frank Veselica v Detroitu Kita. Butte. Mont. Detroit, Mich. — Klub št.I Knjiga "Železna reka' je do- m JSZ vas vabi na veselico,1 tiskana in jo razpošiljamo. Ob- ki jo priredi v soboto 4. dec v sega J.VI strani. Uverjen sem, Slov. nar. domu. Igrala bo izda bodo čitatelji knjižnice Pro- vrstna godba, svetne matice z njo zadovoljni, Klub št 11 1 pomaga gmotno ie dejal tajnik Pogorelec. j vsaki dobri delavski akciji med Dalje je tajnik omenil, da je nami in delavskim ustanovam, prepisal mnogo v log iz iger Jo- Taka organizacija zasluži na-snoh Drasler, s čemer Je Pro- klonjenost vseh delavcev in zasvetili matici, oziroma dru- to se klub nadeja prihodnjo stvom, ki jih žele, veliko poma- boto obilne udeležbe. Zabave Kano. |M> obilo. Vstopnina je loc. Pri K temu poročilu se je o Pro- vratih bo enemu izmed poset-svetni matici pričela splošna nikov oddano darilo razprava. Odbor. FEi\CLS restavracija in kavarna 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. T«d. Crawford 1 3®2 kritina in okuina domača jedila Cene zmerne. Poatreiba točna. cev. Glavni organizator je Po-uers Haipgood. član eksekutive ameriške socialistične stranke. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODI PODPORNI JEDNOTI ^AROOITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Stan« sa celo leto $€.00. nol leta /3.00 Ustanavljajte nova društvi:. Deset članov(ic) j« treba z« novo druStvo. Naslov za list i-ia tajništvo j«' 2657 S. Lavrndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH šE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co- 1838 iN. IlAIaSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 ° ROLETA REC SE TISKA PRI NAS. Birger Morner: IIA K i: TI MILIJONE KITAJCEV V BEDI RADI VOJNE i .....wJI SPOMIN NA STRINDBERGA Imel sem prijatelja prirodo-slovca in pesnika, ki mi je bil zelo drag. Le malokdaj sem prišel na njegov dom. Tako ni-nič vedel o n jegovih d rutinskih razmerah. Le to, da se mu je pripetilo marsikaj neprijetnega. sem v mestu slišal. Takrat so namreč vsi govorili o Strindbergovem ločitvenem procesu. Otroke je sodnik prisodil ženi in možu prepovedal priti t njimi v stik. Tako se je naselil sam v eni izmed malih hišic, tam daleč zunaj od Stockholma. Dolgo ga že nisem videl in prijelo me je. da bi z njim govoril. Počakal sem, da se je vreme obrnilo in se odpravil na pot. Neko nedeljo popoldne sem se odpeljal iz St K-kholma. Kmalu pntt m, ko je ladja od-plula, sem zavil v kajuto, kjer je sedelo nekaj kmetov, t pal sem, da bom tam izvedel, kako bi na najlepši način prišel do Strindberga. Res je "bi! med njimi tudi eden, mlad kmet, ki je prebival blizu njega. "Moje sani čakajo v najbližnjem pristanišču", mi je mirno rekel. "Prav rad vas vzamem s seboj." Z vesel jem sem se odločil, da pojdem z -njim. Kmalu nato sva se že vozila ob mirnem obrež ju. Pred nami se je solnce potapljalo krvavo rdeče v morje in metalo s. o j Spremin jajoči se odsev po zarjavelem kmetovem obrazu. Iznenada se je ozrl k meni: "Ali ste zdravnik, gospod?" "Ne," sem začudeno odvrnil, "zakaj pa mislite to?" Kmet je potegnil iz pipe. "Ker bi ga morda potreboval!" je pridušeno dejal. "Ali je bolan " sem ga hitro vprašal. On je odkimal. "Na telesu ---ne. Ampak tu-- pokazal je na glavo, 44--tu morda!" Nasmehnil se je: Tudi jaz sem se nasmehnil. te iz Stockholma sem vedel, da so se ljudje iz Strindbergo-ve okolice dostikrat tako izražali zaradi pesnikovega čudnega vedenja. "Kako pa se to kaže?" sem ga nad vse radovedno vprašal. "Hm." pomaknil je čepico nazaj, "vidite, zadnjič je napeljal bakreno žico, kakršna je pri brzojavu, okoli dreves pred svojo hišo. Prave zanke je napravil. Ko sem ga potem*vprašal, je rekel, da so to vrvi. ki love elektriko." Nekaj časa je možak molčal. Potem pa je iznenada rekel: "In letanje po obali. In veliki* rdeči ogenj." "Kako pa je bilo to?" sem «pet vprašal. "Hm, gosipod. tisto z letanjem se pogosto dogaja.." Kmet je počasi prižgal ugaslo pipo. "Zdaj je pač ločen od svoje žene. K otrokom tudi ne »me več priti. Prav pa to tudi ni. Vsaj vsak teden enkrat pride k meni z denarjem. Potem jra moram voziti ob obali prav do tja, odkoder se vidijo na drugem bregu stockholmski pomoli, mimo daljne kopice hiš, tja do malih koč. Tam nekje je hiša, kjer stanuje njegova žena z otroki. Potem skoči z voza. Na bregu se ustavi in strmi tja. Časih dežuje, gospod, toda on stoji vendar na obali in strmi. Nekoč je zadiv-jala tako huda nevihta, da so se mi začeli konji plašiti. Dosti dela sem imel, preden sem jih ukrotil. Ko sem spet utegnil posedati za njim, sem videl, da je stal še zmiraj tam. Med bliskanjem in nalivom, in * rokami je mahal okoli sebe, kakor bi neka j iskal. (""asih, ko se voziva domov, govori sam s seboj zadaj na saneh. Toda nikoli ga ne morem razumeli!" Kmet je za trenutek umolknil in spustil konje. "Najbolj noro pa je bilo tisto z rdečim ognjem!" ' "Pomislite, gospod, — na sveti Večer pride k meni in mi *eče: 'Joronsen,' mi reče, 'vem fla bi rad doma praznoval sveti večer. Toda jaz ti plačam danes dvojno ceno. Pojdi in za-prezl.' Jaz sem siromak in že- na mi je migala, naj mu ne od« rečetn. Pa sem mu rekel: 'Da, gospod t* in 'Dobro, gospod! Kam pa pojdeva?' 'Kakor zmeraj!' mi odsekano odgovori in že je zlezel na sani, preden .>-koneu in ne kuj preizkušal. Potem si je mirno prižgal smotko ob eni izmed palic in res se je spak sprožil in od letel s strašnim pokom kvišku. Hitro je skočil za grm. sele ,ko se je vse docela stemnilo, je prišel nazaj, prižgal drugo >ve-eo in skočil spet za grm. Tako je zažigal celo uro. In nad sivim morjem so prasketale rde-i če, višnjeve in zelene kr »gle, ognjena kolesa in ne veni. kaj se vse. Kes. lepo je bilo! Ko pa je vse p >gor< lo,- je skočil spet na vo/. in rekel: 'Domov!' In med vožnjo jo iznenada stopil kvišku in me vprašal: 'Jorensen, ali misliš, da so videli ' Počakal pa ni, da bi se obrnil, in ko sem se ozrl, je bil spet v dve gube »vit in glava mu je ležala na prsih. Tako svo prišla domov, gospod!" (Prevel H. K.) DVE OBLETNICI "Madrid pade jutri." Tako je padal vsak dan. o-krog tri mesece po pričetku civilne vojne. V prvih dneh novembra je praznoval Madrid prvo obletnico svojega "padanja". Se danes se lojalisti v Španiji čudijo, kako so mogli ubraniti Madrid pred tako mogočnim navalom soldateske. Ampak vztrajali so navzlic premoči Španskih generalov ter Mussolinijevih in Hitlerjevih čet nad leto dni in vztrajajo dalje — razdvojeni v razne struje, nevedoč, kakšna naj bo njihova taktika jutri. Japon ka ima m ilit«ristit iii aparat ko! ie malokatera tlrifva i a »vetu. V sedanji invaziji na Kitajsko je po-klal glasom poročila iz Tokia že do konca oktobra okrog pol milijona Kitajcev. V.e »ev» da v interesu vojne proti "komuni/mu". Imperializem postaja resnično čezdalje bolj blazno nedut. Na stiki je mnciira kitajskih begun* C« v v Sangbaju, in p.« drlavci, ki izlagaji hrano zanje. V ozadju je ameriška vojna larlja "Augu»ta''. Njeni morrarji pomagajo k prehranjevanju bednih žrtev vojne. 1% Jugoslavije Socialisti na Poljskem se ne puste pogaziti Na Poljskem je bila nedavno odkrita zarota, katere namen je bil pobiti kakih J?00 poljskih politikov. Horba se vrši med strujo, ki hoče na Poljskem režim kakor jo Hitlerjev v Nemčiji, in strankami, ki so za demokratično obliko vlade. S slednjimi simpatizira predsednik poljske republike Mo-scicki, dočim imajo poljski fašisti raznih vrst na svoji strani naslednika Pilsudskega marša-la Ridz-Smyglija, ki je vojak in državnik iz Mussolinijove-llit-lerjeve šole. Socialisti, na Poljskem so močan element in glasom vesti jih jo predsednik republike Moseicki nedavno celo povabil na sodelovanje v boju proti fa-šiziranju Poljske. Fašistično propagando na Poljskem financira največ Nemčija, a oliko pomagajo tudi drugi privatni interesi, ki hočejo, da naj bo Poljska žago jzda oziroma varnostna moja pred prodiranjem "k zma" v Kvropo. List "Istra", glasil » Slovencev in Hrvatov pod Italijo, ki zhaja v Jugoslav i ji, ima nepri-like ra li prijateljske pogodbe med vlado v lieogradu in Kimoni. S tem paktom se je Mussolinijev režim obvezal, da ča-topisj v Italiji ne bodo smeli; pisati zoper Jugoslavijo, in da nihče v Italiji ne bo smel delovati za spremembo mej Jugoslavije. Vlada v Beogradu se je obvezala enako glede mej Italije. Toda dočim imajo Italijani pod Jugoslavijo .s<- m >g >-;"e jezikovne pravice, ne smejo Jugoslovani v Italiji javno niti moliti v svojem jeziku, kaj šele izdajati časopise v slovenščini in hrvaščini! Raditega izhaja "Istra" v Jugoslaviji. Njen namen ie borba za jezikovne pravice naših rojakov v Primorju. A imela je še drug namen: Boriti se za pridružitev Gorice, Ntre. Trsta in Reke Jugoslaviji. Ker je .Jugoslavija z omenjeno pogodbo priznala sedanje me je med seboj in Italijo za nedotakljive, je morala "Istra", nehati pisati o "podjarmljenih Jugoslovanih" in ravno tako je morala končati propagando za njihovo osvobojenje, ki bi po njenih prejšnjih tendencah prišlo le, kadar se bi jugoslovanski kraji pod Italijo pridružili Jugoslaviji, "Istra" ima torej težkoče za- i to, ker njeni uredniki ne smejo niti z daleč pisati kar jim je na srcu. Postala je nekam prazna in primorski Slovenci in Hrvati, katerih se je iz podjarmljenih krajev mnogo priselilo v Jugoslavijo, so jo začeii opuščati. rprava -"Istre" jamra, da čezdalje težje zmaguje obveznosti. Pogodba med Rimom in Beogradom je "Istri" kakor kamen na vratu človeka, ki je vržen . vodo, da utone in da tudi potem ne pride več na vrh. * Ljubljanski dnevnik "Jutro"! je bil v Italiji nedavno spet prepovedan. Krive so intrige kle-l rikaleev. Njihov dnevnik "Slovenec" jo v Italiji hvaljen, in "Slov enčevega" urednika jo italijanski kralj odlikoval. O tom v eč v naslednjih 'vrsticah, i * Kdor v Italiji posluša po radiu propagando španske loja-listič-no vlade, je strogo kaznovan. ako ga oblast izsledi, oziroma če ga kdo zatoži. Knako je v Nemčiji. V Jugoslaviji pa jo prepovedano pošiljati prostovoljce v Španijo. Italija tega ne zabranjuje. Razlika jo le. da iz Italije morajo iti na španska bojišča pomagati samo fašistu Francu, dočim bi jih iz Jugoslavije šlo tisoče pomagati lojalistom, ako bi smoli. Poročali smo pod tom naslovom v Proletarcu o kaznih, ki so jih dobili v Jugoslaviji idealni ljudje, kateri so hoteli v Španijo branili demokraejo in se v ta namen tepsti s fašizmom. e Idrija jo bila nekoč trdnjava slovenske socialne demokracijo. Zdaj je Italiji le vir za pridobivanje živega srebra in lesnih izdelkov. Slovensko delavsko gibanje in prav tako kultura Slovencev je zdaj v ldri\ u- ničena. Poitalijančevanje je v cvetju vsepovsod. Naši ljudje potihoma kolnejo, a javno tega ne smejo, kajti v obraz jim .cikajo bajoneti črnih srajc in so vsled tega brez moči proti terorju, posebno še, ker se je jugoslovanska vlada odločila za prijateljstvo z Mussolinijev im režimom. * Italija ima v Španiji 40,000 prostovoljcev. Med temi je bilo oziroma je precej Jugoslovanov iz okupiranih krajev. "Prostovoljcev" v Franeovi armadi je iz Italije sicer veliko več, ampak rimska vlada trdi. da jih je le okrog 40,000. Vsj niso lojalni, S pa'n;kom "Aventi-no" je bilo nedavno vrnjenih v Napulj 135 teh "prostovoljcev". ki so osramotili "dobro ime italijanskega cesarstva." Lili so obtoženi "antifašisti-čnih stremljenj, sabotaže na fronti" in pa da so plačo porabili -fomi. namesto da jo bi pretežni del poslali svojcem v Ita-| 1 ijo. kakor so se obvezali, ko so r se vpisali k "prostovoljcem". Po izkrcanju so jih vzeli v "v arst vo" karabinar ji ali kak >r> se že imenujejo Mussolinijovi zandarji in zdaj jim slaba prede. Delavci v Naplju pa širijo govorico, da to niso edini italijanski "prostovoljci", ki se pun-j t a jo v Španiji. * s Odnošaji med Jugoslavijo in sovjetsko l ilijo so še vedno neurejeni. Beograd nima zastopnika v Mo-k . i in vsled t< /a ga tudi Moskva v Jugoslaviji ne more imeti. Oehoslovaška vlada so trudi, da bi Jug »slavijo pritegnila v prijateljsko oziroma vsaj diplomatično od nosa je z Rusijo, a se ji ne posreči. ("eh osi o vaška ima namreč na tem veliko interesa, kajti Hitler jo kani napasti, za o-brambo pa so robi oslanjajo na pomoč Francije. Rusije in Jugoslavije. Ako bo Beograd tako vztrajno trmast in mižal pred resnico, da je tudi Rusija na zemljevidu, bo koncem konca škodil le .sebi. kajti Rusija si ne želi Jugoslavije. Po nji hrepenita lo Mussolini in Hitelr. * Iz jetniškoga tabora na oto- j ku Lampedusa (Italija) je pobegnil italijanski socialist Gia-como Costa. V interviuvu je omenil, da ako bi hotela biti Jugoslavija iskreno demokra-l tična, svobodoljubna dežela, bi skupno s Francijo lahko prisilila Mussolinija na kolena brez ''vojne, * V Italiji odkrivajo zdaj spo-1 monike italijanskim "prosto-' vojjcem", ki so padli v Španiji. Nekoč se l judstvo Italije pro-1 budi, pa bo podrlo take sohe | in jih prelilo v spomenike ljudem, ki so padli v borbi proti fašizmu. 7.al, da si režim v Beo-1 gradu no želi take Italije za s »-sodo, zato podpira Mussolinija. Pa ne bo za zmerom pomaga-1 lo. # V Južni Ameriki je mnogo1 Jugoslovanov. Slovenci so se preselili tja večinoma v povoj-j ni dobi. Največ, oziroma skor > vsi so iz krajev, katere je poi svetovni vojni dobila Italija. Razmere , južnoameriških republikah so slabe. Vse so namreč več ali manj pod vladami diktatur. Naši ljudje so utekli eni iz rojstnega kraja, pa so se znašli pod drugo. Radi bi, da j: se jugoslovanska vlada zanje zavzela, ker se smatrajo več m ma za njene podanike, •oprav so tehnično podaniki italijanskega kralja. Ampak Iuj( sJavija jim pošil ja lo pa triotične pamllete in izseljeni-ski koledar. To je slabo razumevanje za problenio teh izseljencev. * Italija puli na železne kandolabre in jih nadomešča z betonskimi. Železo pretaplja v r.uinicijske namene. * Na Reki izhaja v založbi "Inštituta za fašistično kulturo" revija "Termini". Bila je pisana do 12. številke samo v italijanščini, ta pa vsebuje tudi -piše v hrvatskem jeziku. Njen urednik je Marussig Garibal-do. torej pol in pol "hrvatsko-italijansko ime". Ro.iji pomaga "Društvo prijateljev italijanske knjige", ki ga tvorijo Hrvati in ima sedež v Zagrebu. * Na S'ovenskom imamo precej različnih revij. Iz njih vejo mnogo življenja, kajti glede intelektualcev naš narod ni v stiski. ( e bi bilo več tiskovne svobode, bi bilo v teh naših revijah še več življenja. Tako pa mora vsakdo pisati .edno kakor da mu stoji cenzor kar o obilo za hrbtom. * Tržaški fašistični dnevnik "Piecolo", ki je iz prejšnjih lot znan mnogim primorskim Jugoslovanom, je nedavno jako pohvalil glasilo si »venskega klerikalizma ljubljanskega Slovenca. Kot znano, je italijanski kralj po navodilu Mussolinija odlikoval "Slovenčevega ' urednika "za usluge, ki jih ima za negovanje prijateljstva med obema narodoma." V dolgem uredniškem članku piše "Piecolo" v izdaji z dne 20. oktobra mod drugim, "da se jo tr ba 'Slovenca' z veseljem spominjati, posebno z ozirom na ugodno poročanje za Italijo ob. priliki italijansko - etiopske kampan je. Pa tudi sedaj ob dogodkih v Španiji, ko jo postavil list na vidno mesto italijansko stališče v nasprotje z an-gleško-francoskim o vprašanju prostovoljcev, navajajoč pomoč, ki jo je španskim marksistom nudila francosko-ruska koalicija, no le s prostovoljci, ampak tudi z organiziranimi trupa m i.. ." To je citirano iz "Istre", izdaja z dne 5. novembra, re pa bi "Istra" smela, ho-ho, kako vse drugače bi zagodla "Slovencu"! Ampak notranji minister dr. Korošec je pokrovitelj "Slovenca", šef policije, ječar-jev, cenzure in propagande za fašistično Italijo. in v drugih mestih Jugoslavije, v katerih vidite čezdalje več italijanskih oper in dram. ln druga značilnost je, da se trgovci v Jugoslaviji bolj in bolj zanimajo za italijanske produkte.. ." * v V SI. Brodu se je v ršil k Migren predstavnikov, pod jai mlje-nih Slovencev in Hrvatov pod Italijo, na katerem ie urednik "Istre" dejal, da bi ja.nost v Jugoslaviji nič ne vedela o trpljenju teh svojih rojakov ood Mn-solinijevo peto, ako ne bi izhajal časopis ("Istra"), ki « a Jugoslovani, priseljeni kot begunci v Jugoslavi jo, le s tež t-vo vzdržujejo. — Je pač stara r< snica. da -e revežev in beguncev sk >ro vsakdo ogiblje.... * Rudarji v Ju gos Lavij i žive »• zelo mizernih razmerah. Tako piš.' njihovo glasilo v notici, ki je cenzorju ušla, drugače bi jo črtal, rlanek v "D. P." pa na diplomatičen način opisuje, da so rudarji tako nestalno zap sloni in delati morajo v teh o-kolščinah za tako nizko mezdo, da t "ga stanja ne morejo v.*;'' .prenašati, /ato «• » se združili n -pn j«»!j t :ote«tn:> resolucij >, 1'it«ri zahtevajo izboljšanje ■elovnih razmer. * Dne <> novembra se je vršil v Zagribj velik socialističen zb i*, na katerem jo bil glavni i vo? nik dr. 7. ko T< oalovič iz Beograda. # T govci s sladkorjem v Jugoslaviji so se obrnili na vlado v Beograd s prošnjo, da jim ga dovoli podražiti. "Sladkor ni ikirr tako drag kakor je že zdaj v Jugoslaviji." ugotavlja "Delavska Politika". In na to Izreka pobožno željo: "Upamo. da vlada ne bo ugodPa predlogu sladkornih baronov ..." * Slovenci niso zgodovinski narod. pravijo Hrvati, zato tudi ne bi -moli v Jugo lavi ji pre-,eč govoriti, k« r ne samo, da n:so zgodovinski, jih tudi ni bogzna koliko, le nekaj nad milijon v mejah Jugoslavije. Statistični podatki pravijo, da je Slovencev poleg tega milijona v Jugoslaviji v Zedinjenih državah .'>10.000, v Južni Ameriki 60.000, v Kanadi 20.000, v Franciji 40.000. v Belgiji 5,000, na Holandskem :>.0()0. -v Nemčiji 10,000, v Egiptu 10,000, razkropljenih pa je v Palestini, Kitajski. Japonski in v Avstraliji ..?aj 7.000, in to brez koroških Jcr primorskih Slovencev. . .. * Zan ni vo je, da so sko"o vse delavske organizacijo po Slovenskem in drugod po Jugoslaviji priredila Spominska slavja v porast Tomažu (I. Masarvku. Vlada jih ni mogla zabraniti, ker bi se zamerila čehoslovaški, delavske organizacije pa so priliko izrabile in pod t > znamko demonstrirale za pravičnost in demokracijo. VVPA in knjige Delavci \\ PA so 'popravili, sčistili in na novo vezali osem milijonov knjig, ki so jih vsled pokvarjenosti razne javne knjižnice odložile na stran. ,S pomočjo \VPA so spet vrn jene v cirkulacijo. Mesto, ki po ameriško raste Leta 11)111 je bila Moskva sicer zgodov insko ru iko me*fo, a imelo je le 1,660,000 prebivalcev. Najnovejše štetje pa jih izkazuje že 5,560,000. Potemtakem bi bila Moskva — oziroma je — če so te številke pravilne —- že tretje največje mesto na svetu. Biciklji v modi Ko se jo začela razpletati avtna industrija, so posebno v Zed. državah . prišli bicikli in tudi motorcikli skoro čisto iz mode. Neka statistika trdi, d t je na vsem vetu zdaj v rabi iri in pol milijona bicikljev. Od teh jih je v Evropi 2,106,000, v Zed. državah pa samo 11 <».000. Ta stat:stika je tiedv mno povišna, kajti kdor potuje p) ameriških mestih in vaseh, ve, da je tu v rabi več kot toliko koles. Nov pamflet Socialistična stranka ima v delu zanimiv, poučen pamflet "Socialisti in unije". Uredili so ga č' ?i n i strankinega delavskega odbora. Kam 31. decembra? Chicppo. III. — Kakor vsako leto. priredi k\ib št. 1 tudi letos Sil vest rov o žaba. o. Vršila se bo v petek večer SI. decembra v dvorani SNPJ. Vstopnice so v oredprodaji po 40e, pri t blaga jni pa bodo po 65c, vključivši davek. Igrali bosta dve godbi. — Rezervirajte -i ta večer za poset klubove zabave, da se skupno z vašimi številnimi prijatelji in znanci poslovite od starec/a leta. — P. O. Pod kapitalizmom žive ljudje v pomanjkanju tudi ako je vsega v izobilju. v it i it i: ii n i: kij r hov j. v i Cr. John J. Zavertnik PHYSICTAN AND SURGEON OFFICE HOURk: Ar 3724 VV. 26th Street 2:00—4:00; 7:00—8:30 I>aily Tel. Crawford 2212 At 1858 VV. Cermak Rd 4 :.'10 S:00 p. m, Dailj Tet. Car.il 1 100 W^drio-8(l)iy nnrl SundHT h appointmrnt* only Reaidence Tel.: Crawford S440 If no iniwer — C«'l , Auatin S70C V sledečem seznamu »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organu«-cij in socialističnih kulturnih dru« stev: DECEMBER DETflCIT, MICH. — Veselic« klu. I h« it. 114 JSZ v soboto 4. rccembra | . loven U"m narodnem domu. COLLINVVOOD, O. — Plesn« ve-clica kluba it. 49 JSZ na Božični veter 25. decembra v Slov. del. domu na VValertoo cesti. MOON RUN. PA. — Dne 31. de- crnibra Silvestrova zabava kluba it. 175 JSZ. CHICAGO. ILL., — Dne 31. d«. I cembr« Silvestrov« zabava kluba if. 1 JSZ v dvorani SNPJ. BURGETTSTOVVN, PA. — Plesn« veselic« kluba it. 19 JSZ v soboto večer 11. dec. v Slov. domu. GIRARD. O. — Domača zabav« UN-ba it. 222 JSZ v petek 31. decem-'>ra v Nagodetnvih prostorih. 1938. CHICAGO. ▼ nedeljo 13. febru. • rja dramska predstava. STRABANE. PA. — Konferenca klubov .'SZ in druitev Prosvetne ma« tiče zadnjo nedeljo v marcu. CHICAGO. v nedeljo 10. aprila koncert "Save". CHICAGO, v nedeljo 1. maja pr« vomajsko slavje, (Tajnike klubov in kulturne odta* ke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vte tvoj« prireditve za uvrstitev v to kolon« in da nam poiljejo popravke, ako to podatki o priredbah napačno t«be-lereni.) Nacionalizem je otroška bolezen: osepnice na človeštvu. II ■ ■■■■■■ ■ ■ ■ ■ m ■ BARFTINCIC & SON S m POGRFRN! ZAVOD i Tel. 1475 0 ■ ■ 1?4 tro*d Street ■ JOHNSTOVVN, PA. ■ mMwmr~mmmw + ••••••••••• a Prodnik tržaškega Piccola jo bil nedavno na potovanju po Jugoslaviji. Poroča, da so med Hrvati. Slovenci in Srbi prijateljstvo do Italijanov bolj in bolj veča. Dokaz -večanju naklonjenosti do Italijo — jo pisal Nordin — so gledalKa v ni, Zagrebu, lieogradu VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 VV. 21 st STREET CHICAGO. ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Na*i vofnikl pobirajo perilo no mt» itn. Cn-eru »n Bervivnu in dovn/.sj« či*!«^« na doin DFLO JAMriTNO TeMonir C A N M 71?2-7I73 TO(*NA POSTRK?BA / A Yugoalav VVeek'v Devoted to the Interest of tne Workers OFFICIAL ORGAN O F V u gos) a v Federation S. P PROLETAREC F DUCATI ON, j ORGANIZATION CO-OPERATIVE t COMMONVVEALTH NO. 7577. ruu;»hed •uif at 2301 S. L*wndale Ave CHICAGO, ILL, December 1, 1937 VOL. XXXII. 44 COMMITTEE OF A MILLION FOR UNITY" OF LABOR MOVEMENT BACKED BY SOCIALIST PARTY NATIONAL LABOR COMMITTEE Bv A. G. McDowell TREND OF STRIKES The National Labor Committee of the Socialist Party meeting in IKsroit on Nov. 20-21 in the first full length meeting -inee i ort^an nation by the Party's Na ional Bxecut ve Coni mittee vvorked out plan« for thiovv-ing the entire t m Je union influence of tht Party behind tho dri v • for uv-eouraging a; d mak;ng er ter unitv of (M.O. and A K. i . on th«' ba.-' of indietrial urucni-m. in lini'1 pi<>-duet ion iiidu tne an i th • •» furniture. auncultural, elerical, rub ber, packing house jmJ auto vvork eis. A nati aia! conference of S »cial i s t.- a tive in he building an 1 found f 'he vig »rous Autom »b.l« I U ion vvas hei l at i the Labor Com mit >ocia!ist auto vvorke mg \Vor t ime i JUT. vvith OUS ua-o r- pleasure the promises teps by this important tab!; h itself firmly n he organization of Ford trie same e nveet-ha i le d »f v i gor-union to ve field by nd the dis- on i o thi movcmt n comple;e th po-the m' tion of the vijrotou gauiaat ion of the give eonerc e expf lic v «f t h' ■ Social; Cojnmittiv vvorkt 1 ou co for nation vvide backing "f the peti<~ _tion of !hf *"< ommiLteo of a Mil44on for Fnitv" initiatcd bv the "!\eno ha Labor" and the "Sheboygan Times", both VVis on in trade union papers. and both vvith Socialist editors altho one i- published ;n a town vvhere the A. F. of L. dominate- an I the other is m a strong C. I. t). iown. The petition canies one simple ie-man 1—"FNl> TI1E CIVIL VVAR IN LAEOR'S RANKS" Socialist A c t i v i t y Rise* The report of the Labor Secretai.v shovve 1 the inerease ":nce even September 1 of participation in the activities of the trade union- nevv and old. of Socialists vvorking effet -ively under the twin banner* of mi-1 it a nt, progressive, class conscious trade uniohisn. vvith iitrIf eni| ha-i on the principlci of denu»cracy vvithin the working movement, and inde-pendent labor' ix> 1 i t i c a! aetion. \Vord arrived frem evtry section of aetivitv in the r.evv union of steel, aluminum. ciplir.in f of Chtysler. -th* novv under < vv anu three" au. o h.«».(.t (Jenet ti Mo! >r tvvo of the "big ontract vvith thi ker- vvho in pite of their t arly thi.- year by the !»o!idjrity o i tne auto worker* in ;he naton-vv le it-down^~are bti-ilv at vvork end-av-orvng to steal the auto vvorker* un !.*» cover of a returning depression, every gain in WJii'j and vvorking con« , t on 'Whi< h th,- vvoi k a- a __ n• • pre pa red to fight for. Report vvere also submitted of vvork anioni; unemployed atul n the coal miner- univ>n division in Illinoi. vvhere ih ■ vvat -till vvages betvveen Progre--ivr and 1'nited Mine NVork ers but vvhere Socialist lealership thru the (Jillo.-pie loeal of th- pio-gre^sivu ha- initiated and >ucte*-fully carried thtu the --organ+aarmn of u joint conference of loeal union-of both sides to meet thi* problems ot mechaiiizaiion and unempU»ymen? partieulaily affecting coal miners. Report on this vvork vvas suomiited by John F i.-her, vvork ng miner and a member of the Labor Committee hnn-self vvho is also a member of the Socialist National Execuiive Committer and state chairman of the Sociali t Partv of Illinoi . l'relintinary • timates I Of Lilh>r Stat -t;< »d and \lay 1 i* >7 ndi. '» creu-e in the numb i n Ma, as eorupat cd vv 's suhstant al iru iea^e ((»»' the nun.ber »»t wo V.t , i inerease vva - aeeoiinted t ly by the large sti l > a-: pendent steid Volil J iti late in May. There wa > irease in the nuiub t t idle in May a et »rp.t' The larger numbet ot" m "in \ i»i i I vva du»» in "ai automobile st"ik.s w h i M a veh and Contu.nd early part of April. VV t • ti ike'. w h; h u R calU I involved a i« lativa |y !j.: vvorkers, it be,; n too month to aev itnuUtc e of maa-day- < i idlent !n tem < of th - nvtmb avolvc *, oN i i UKaired in 4 i ' vva 'i won. theii demand vviijij 17 percent ot jtriking over unioft matter. Abuti; Ji »> vvoikers ;n the f • e eotrpiotnist' set; kovrent ed vvit h l "> ■ t a e fit group. Tvvo percent o! in thi* wagt*-an«l-hour li .t le" or not h in jr u c in petveitt in the union strikes. lioai \ :t. ) in iv» i. Tai* pt incipal-t 1 n i h begun lijrht de-m »a• iavs i t j> A i»! 1. Our Doings Here and There By Joseph Drasler .M fe nu i... ti. 1 il c [bab!} i* r c t tt aija. v d \vorker> be vvoi kei kt - gained »red with S )tt! anizat ion BRANCH ACliViritS Searchlight I......^""'iii Donald Lotrich mim, Sava' Fail Concert la>t Sunday vvas vvell attended and the first part j vvell■ rendered. In particular, vve can give prais»- to Sava for being able to *ing softIy. Hovvever, at times the.v' laiked more volume. Most any .singing group can sin s; loudly. Not all of them can be trained to sin^ quietly i and softlv. Most all ..can aart of J the program a musical comedy sketeh vva- presented in vvhich some old and nevv talents amused the au lienee. I asked one young person vvhat part of the program was most likeable and the reply vvas tht- accordion soloist. I, for my«elf, enjoyed the "Danube" and the transforme I "\'r'»>ko jezero" best. The vvomens division ha- a pro-mLsing future. In this vvorld of Chri-t;au civilization vv here striet lavv- ai • made and I adherefl to in order to keep th • poor vvorking people from steal thing> and the vvorld for themselves th>' greedy promoters of the-e lavvs have found it neccessary and expe lient to steal, rob or othervvise acquire vvhole states and countries, va-t natural re-sources and shiploads of gold and money. VVhat a bad example that i to the lovvly lived masses. The-e im properly fed and }»oorlv clothe 1 vma < i . :i vv • \ i an M i-solini g rab Ethiopia and jiret away vvith it? And vvhv can HiMer an appea- • their hunger vv idle those a; the top vvho make these laws steal everythinx a vvhole race of people posse^s, VVhen that day comes it vvill mean a 5truR-irle, a terrible sti uirvrle. Perhaps, even ' a bloody trujtifle to wrest the povver and control from these vented interests and to stop forever these rob-beries an I piracie-. quiet. Ho\v Ione can force and violence keep itself pro p pe'd up. i.s the question. * Why don't vve have a better Social Studv Club and why don't other So-ial S t vid y Ciub- lri Milvvaukee, |ie-;roit, Cleveland and Johnstovvn fun -tion? Those tvvo questiojw net I tn be ansvvered. VVho vvill ainvver them? A t one tirne we had a flourishing unit here. But because of many i a-sons, primarilly because we are hu-nan. the unit could not vvith-tan 1 the battering and a^sanlts of the tirnem, conditions and tempers. VVe t Iked aboiii this at last FridayV meeting of Braneh No, 1. JSF. The promises are here that our young comrades vvill go to vvork and revive ou- unit. Some think too much re-bating di I it. Others believe that the !ack of Socialist unity Almanac. The Bu-ane s Manager reported t h»t the advertisements have been in ;ea el con-Merably. The jo-st job i to get the book in o circulation. Novv let those vvho didrA do s<» vvell on ads h.dp t<» make the sales possible. * i'« !is;.oi betvVeen lili ia and lapan is inereasing. The only reason the tap- haven't airead.v t&ekled the Ru --ian- has been Russia s strength. VV ill t h*« Jo ps dare do it n > vv ? And vvill that precipitate the vvorld vvar -»» of te i reffert I to a- inevitable? The follovv .ng aetivitie- are -ehed« uled for the vv.tite . a' '»v Jsl' Brane h v. Frat rnai and C uit j' »i Groups affiliatetr w th tii E»iucaie«n* al Bureau, JSF: December Detroit, Mich. "V i so red by Braneh 111 JSF, 1>< embe.r 41 h in the Sloven« Nat onal * oni'. BurRett»town, Pa. i >",' e - red by Braneh No. It', JSF. Satur-dav, Dret mber 1 1' h . • u Slo e\e Home. Collin^ood. O Da 'Ti- ' tl bv Braneh No. -li«. JSF. o t 'h Eve, Dect inhei' 'J"''h at th v Slov- ne VVorker.-' ii »me. VVa erioo R I. Girard. Ohio. — D "i: o i a!» i. spon ored by Braneh No. 222. JSF. Friday, December 1-' at Nagod. ' Hali. " Moon Run P*. Nt-vv V . . K\ • <"•' lebration of Braneh No. 175. JSF. December 31 t. , Ch cago, III.- N W 1 t ( 1« brat ion of Braneh No. 1, JSF, tt the SNPJ Hali. Derembe •Ust. 1938 Chicago, lil.—Damat: Pia-enta-tion by the Dramatic (Jroup of Braneh No. 1. JSF, Sunda.v, Febru-ary 1 .'Itn. Strabanr, Pa Di tl * C« flfeianci of JSF Bran hes end o.thcr oigati-izations affiliated vv.th thr F lu> t-tional Bureau of the, Federation. March 27th. Chicago, hi. Sava's--Spi ng < m. cert, Sunda.v. April 10;h. Chicago, III.—May Day Celebta-tion, Braneh No. 1, JSF, Sunda.v, May Is t. Braneh secretarie- and ecretaiae of a!l organisat affiMat" I vv »,l: the Educational Bureau of the F deration are recjuested tr> keep u in formed of the date- o1 their affair-thereby »»nabling u- to keep ti" ealender up to date. The vvorld - aivvays romantie i you have the three gift- ne< llul to make it so—faith ar 1 a -en-c of beautv and a en*,. „{ humoi. Henrv Harland. Nctes from the J.S.F. Conference in VVaukegan \Vith delegat es present from 12 fraternal organization-, 1 SNPJ Federation (Milvvaukee), 5 JSF Branehes, 7 eul-»ii ra I < iganizatioiiA and the Social Study Club of Hranch No. 1, ( h. a«' ». the JSF Conference held in the Slovene National llcrne in \\ auke^an Sunda.v, November 21, vvas undoubtedlv one of the ni ) t interesting and constructivc vet heul. \Vhero most previou« conurences were devoted entirely ta mrt of the delegates and thereby renderd m motonou > ;t dry. att'interesting agenda \va; draun up for thi-< conler.- eiu v, rt port of the JSF secretarv, Charles Pogorelec, uas a rosier aflair than most delegati s dared hc-pe for. o front ads and sules of the 11KI8 Koledar will be the t vve'v'0 had >ince vvay back in 1HH2. Our >ales of the }*;iTTerald vvere better thi* vear than \ve've had for th * h' t levv vears. There are more organizations affiliated vvith lite Kdiieat.dnal ILireau todav than ever before in its hist >ry and tne aeti. tics of the Bureau are inereasing censtantly'. \\* il h moie and more organizations affiliating, request i for plavs, nu-u al play , songs, etc. are inereasing as is the demand f »r t e vv material. One of the interesting facts brought out by th^ .•:ecretary'.H report vvas that during the vear« that the Kduja-; »aal Buieau ha< been in exiHtencet in addition to suppl.ving t affiliates uith plays, songs, operettas, recitatinos, etc., Tii.OOd boeks and pamphleta have been diatributed among its member fraternal and cultural organization* throughout th k country. The fort most aim in seleeting this literature from vear • » vear is the enlighttnment of the vvorking masses. Bringing to their attention the cause and effect of the manv evils fl >u-ri-hing under the present system <»f government. Knlightening tht m is the driving social and political forces that control their everyday lifes. Our Kducational Bureau is the fire m ost ctil-tural center among Jugoslavs in America. \Ve can feel justified n being proud of it and the uork it has done in the past, the vvork it is carrying on at present and vvhat it vvill do iti th 4 future uith the cooporetaion of its affiliates. The part of the report dealing vvith our official publica-tion "Proletarec" vvas also favorable. The addition of Comrade I i Zorko. Cleveland, to Proletarec* list of Mmutemen has produčed some real firevvorks. In the short period of a fevv m »nths spent mostlv in Ohio and Pennsvlvania, Comrade Zor k > h.is added about 100 nevv subseriber* to Proletarec s list of riaders. Securing nevv sub*cribers is, of course, Zorko's main vv.irk but vve niu^t not fail tt) consider the value of the many contact- he makes for Proletarec and Kducational Bureau in his tiavels in addition to the educational value of the manv pieces of literature he distribute? among our comrades. Proletarec its fortunate to have a number of acti.e ">ro-getters" con-tantlv agitaiing amen/ our-people in Pennsylv ania, among them, Anton Zornik in Herminie, vvho vve hear from practicallv everv vveek. John Kak. John Langerholc and Andrevv Vidrich, eovering Johnstovvn and ihe surrounding neighborhood. Frank P. dbov in Park Hill and Conemaugh. Bartol Verant and (iet>. Smrekar doing good vvork in Alitjuippa. Vincent Maljeva over in Cmtal Citv. John Terčelj, Jacob Pavcič and Marko Tekav : ti Canonsburg and Strabane. Marv* and John Fradel in La-trobe-; Jacob Streli in Sharon; Joseph Cvelbar iti Sharon and man.v other hard vvorking comrades in the .st«iel and mining tovvns in Pennsylvania and Ohio. In ever.vone of the tovvns uher^a JSF Braneh is locat.'d oi vvhere Proletarec has follovver* 'vvhich Comrade Z 'ko visitecb *hev have cooperated vvith him arranging meeting>, furnishing transportation, lodging and in other vvavs enabling him in his vvork. Ali this good nevv* brought out in socretarv Pogorelec's eport had a good effect on the delegates and vvill >robabiy incourage and -pur them on to nevv interest in their Braneh aetivitie.-. This vvas probable one of the best reports presented in a long time. The secontl report u as made by Joe Vidmar of Milvvaukee, dealing vvith the Farmer-Labor Progre.-sive Federation in \\'i -eon-in an I the Socialist Pat.v. He drevv manv eomments und ci -iefam from t lie Milvvaukee delegates. L;il)t»r activities iti VVaukegan vvere reported b.v Martin Inidnit h. Anton («arden spoke on the Labor Part.v in Illin »is. i 'rt laration- are being made Iti launch a labor ticket in 11FJ8, Comrade (iarden appealed to th" delegates for cooperati >n THE PROGRESS OF AMERICAN LIBERTV ((f TAXATt0N VAJITMOOT f^EPRtSt rVTATlON WAS T VPAfSMV IN I7V5 — Mu--olini, llltlcr and the Japan ene militarists play »ith human life.' To them man is created tt» prepare h i ni for battle. for vvar, for eonque-t. Some day man vvi-ll vr«-1 riti of the savvdust, in his head. in- all nevv ma-chineiy, tune it up and time it to nevv life, nevv conditions, and even stop the sluughteis. IJut that time m .-till di-tait brca use the Socialist ntev-tagf if misundei tood and mi>-quoted an I purpo«ety held baek. High n »vv the dark cl< utl- h »v< r i»»vv on the ht»ri/.on. These dark e!ou I prediet a bloody catanthrope in vviiicn capitalism vvill use evrry avaihible menn« at. it* di*po*al to ta ush liberty, fieedom and democrac.v. Before the-e dark clouds clear some hard vvork mu »t br donr nlth« t pen e fiilt v io support of the masses or to overthrow the wrontt ere >t em « to bt little eseape lat ter because the penile >i ■ • t»»i i t ii .i i.<> i ■' HE MOST LIVES VVe live in deeds, not yeais; In tht>ughts. not breaths; In feeling not in figures on a dial. VV e should eount time bv heait thtobs. He most lives vvho thinks most, feels the noblest, act the best. P. J. Bailev. A ONE MAN COUNTRY "I iinagine the smallest volume in >■ vvorld is 'VVho s VVho in Itali.v'," a returned traveler. n^/HAT lb TAXAT»OtM C v -TVv/^lTH REPRtStKT/MtON - —- —i ki lV vvin the violentl.v tlt>t i Th from the ha Ve ) n i ed ur I Foiee an ajoF d into violence now to be fool J ubmis don. j keeps them tdl products/' "VVho makes the produets?" "He tloes." "Hovv man.v produets does he make in a day?" "Ten dollart vvorth." ' ' Then, instead of you pa.ving him, he pavs you a day to stand around and teli him to hurr.v?" "VVell, but I own the machines." "Hovv did you get the machines?" ".wt>ltl produets and bought them." "VV ht>. niadr the produets?" "Shut up! He might hear .vou." Societv Note Referendum on War The piopoel c 'ti sti t u t io na I am-n 1-uitait, mak tig i' mandatory t*,» ub-mit any propo-ed tleclai^tion of ,var to a vote of t ii people, ought to l>e pas-etl by cooun'- and -eni tt» Ihe -tate> for rut if i ation. In the meanvvniic, i . s, vv ithout a constitutional amendment, -hould provide tha; any proposel tlečima! ion of vvar shall be submitted to u vote of the people. It could. obrnit sueh que-':ioni vo|utarily < va n though nt> retjuited to tlo *o by the eonstitution. If there had P en a referendum »n vvar in lil 17, the l nited S''a,.> i never vvould have gone -m t o the VVorld vvar. The people vvei" opp >-t I to it and «t»uld have voted again-t* Lati r, thev vvere propagandi:«t I tal failure of the VV all vvar -in >pite of its frightful eo in life and trta-ui«' tt» accompii h anything 4t>«»d, is sulf leit nt i.ea on wny chang- es houl.l be made >o that there vvill be no n »rt vvar. The abolition of ca-jpit»liwm and its a.cttntpaniment, im-perialism, antl the establishment of Socialism, are the only »ure means J of preventing uar. This vvill be done but it vvill take time. Peri ling that change, congreu ought to enact a lavv vvhich vvould cause all pro|*>>ed declaration.s of vvar to be submitted to a referendum I vote of the people. And the proposed con-1 it ut iona 1 amendment should be -!a tt d on it^ vvay, too, so that it vvill become mandatory. Vet, vvhile vve hearlilv favor thi« - aetion. vva* vvould not bank t»n its kceping the ct»untry t»ut t»f vvar. The late st st v le to make vvar without a deelaration. Besides, we have a pre--;il( nt vvho>e tyle is to do things to ,-uit han-elf, regardless t»f rules and ugala!.on . If he vvants a vvar, he vv .11 probably get the country into a w.i , and it vvill uake up some unfine moining to diseover that it is at vvar vv;'ht»ut ha"ing been con.sulted abaut it.- Milvvaukee Leader. ihrough their organization^ vvhen the call to join is is*ued. This call vvill go out shortlv. In the divcussions Josko Oven and a fevv other delegates (K-aIt vvith the present unsettled economic condition of the t untrv, the -toek market era-h, and the vvholesale layoffs all over the countrv. The consensus of opinicn vvas that Big Bus-lness e vide nt ly ha- a number of card* to play and intends to p la y them. The.v control the business vvorld and can manufac-ture a depression at vvill. Their latest antic* .-mačk of the desire to put the New Deal, the vvorking ela.-s, the A. F. of L. and the C. I. C), in plače. And vvho is going to do the suffering? The vvorking class a* aivvays, Ii 't-mains tt> be seen if the present administration ha* the strenght and the gumption to stand up and fight. VVe feel -ure that the delegates left this conference vvith the feelfng that it vvas reallv something vvorthvvhile. That they vvill be lo >king ahead to the next one vvhich, by the vvav, i* to be held in Milvvaukee >ti May 1 st, H):<8. This decision vva* made on the -uggestion of the Milvvaukee comrade* vvith their prt.mise to do all in tlu ir povver to make it a success. The conference ad.journed at 1^:30 to reconvene for an-other hour in the afternoon. At :» p. m. the eurtain rose for a fine pr» .»ram of Chicago and \Vaukegan talent vvith the VVaukegan Red Falcon group singing the opening number, the Internationale. After thi- the Hramatic (iroup of Braneh No. 1, Chicagu. held the audience alterating first in tea!*s, then in laught-ti vvith .their production "Jacob. Ruda.." The attendance "vva.s good. After the program the Crovvd vvent dovvnstairs vvhere re-fre^hments, mu-ic and dane ing vvas in order for the remainder of the evening. An impertant rnteling of tbe Social Study Club of Braneh No. 1, JSF, vvill be held on Fridayt December lOth at the Slovene Labor Center. This vvill be tbe December meeting wbich, cf course, mean? eleetion of officers for the nevv year. After tbe businers part of ihe meeting vve vvill have a discussion period and refreshments vvill be cerved. All members are urged to reserve the date. • AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Tbe last copies for th? 1938 Koledar have been sent to the nrintery and in a very short time we will begin to fill the many crders wc already hVve on hand. You are sure to be delighted vvhen you open ycur copy and begin to examine the contents of its pages. You vvill find articles, stories, plays and poetry by all of ycur favorite Slovene vvriters. Ivan Molek, Etbin Kristan, Katka Zupančič, Frank Kerže, Angelo Cerkvenik, Tone Seliškar, Mile Klopčič, Ivan Vuk, Frank S. Tauchar, Anton Zaitz, Anton Garden, Milan Medveack, Lcuis Beniger, Anton Slabe, Janko Zega, Frank Zaitz, Stanlev 2ele and otbers. Among the nevvcomers to the Kcledar's list of rontributors are Marya Omahen, Joseph Draslei and a fevv others Fi cm Cancnsburp, Pa., comes tbe report that one of our "oldtimeJohn Terčelj, had lo undergo an operation. Our hope * s that he wi'l soon be up and around again. You can't keep a gocd m?n dovn, is the old saying. r. oi' l./s R iiliirriously contemplated in Nevv Vork Sitim and tenement elearanee i- also being contemplated. By LOUISE B. JURSEY It i- ineredible tha President VV 11 liani (ireen. of the \merican Fetlera-jti<»n of Labor hould -o vigovously ! oppos» the vva.!' anl hour bili. He. houirhtva- been one of it'- first in* dorsers, in-te. i <»f it'-; fir-t opponent. Mr. (»• et n's reaction avain- the ' vvage and hour bili vvill not find fa-vorable eomment on h part of the AFL mem'»ers. InsteaJ of ha\vinz hi- nrembt rs clost t and closer, he is aaieang them tt» dtift further awiy f-n, nnd placing them rij?'it ti " the lan of C. L O. i K ve r.v one vvhom I had >> far hear I i ct»mmen «>n the AFL or th<* < |n al-vvavs mimo to favor the (T(l rather than the VFL. ev« n if tho pcj oin han-elf happens to be a AFL member. 1 hav? on han I a few a 'tnal čase* vvhere the AFL metnber« have plriadv drifted into the lan"-s>f ihe <1(1 and vv ho are much mot e sati-; 1 led vritk the CH) than thev vvere vvith the AFL. About a ve. r .nro the ' IO won over Ame.' a'- 11.»;,,- VVmkf— I who vveie before un 1» h,- VFL. Being pei (»naliv* (aeouainte 1 nith t voral L«» r.v vv<»rk a-, anl esnecially w th one vvho hajiiten to b • on • of I tbe offieei s of tbe CK> 1 a ke i: i "Hovv come that all H»i .a > . \V »rkei of Amt riea t hanta d ovci to the < . L 0.?M -he replied, "vve were " Because," suspendetl," "Suspendt tl?" I asked cagerly, "suspended for vvhat?" ause vve donated some of our o help the riO," vvas her re- Be funds p'y. "That lo-«t •manv members for the AFL," l commented. "Vou bet that did. but we didn't care (»tht from no i/i Bodv Chalmet r shops vvho also drifted away he AFL into the lap of the Milvvauke > are the »Seaman ('orporation, and the Allis ('ompany, both large con-cern« vvith thousands of vvorkers in their plants. That's why it i^ not hsrtl tt» ju Ige that an.v mis-steps taken by President Green of the Federation, the vvage and hour hill at the time, might endanger the , ...... sueh an extend that shortlv erything vvill turn into the lap of the (iO: Another wt»men et»mplained to me in t his respect "Mv hu-band is a (MO man. and -uch a-i present AFL, to orne nf the nevvspaper* upposed tt» be "red" antl « ." She vvent on, "For the ..nce he"s vvorking he a eat ion vvith pay this *um-never happened until he became a ( IO man. And, a- for call-uig a CIO man a communiat. that* silJy." — ; ~ttr t trt j he* ta»w < »mmuni tirst tim a \veik'* trer. Th