Posamezni Izroči 30 fcroSer, meseSnt naroSnba I Ullnj
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
OSNOVNA NALOGA, KI JO NAREKUJE NAŠ SEDANJI POLOŽAJ, JE POJACANA, BREZ* K0MPR03IISNA IN DOSLEDNA BORBA ZA PRIKLJUČITEV K FEDERATIVNI ETUD. REPUBLIKI JUGOSLAVIJI
letnik ii.
DUNAJ, V TOREK 17. VI. 1947
ŠTEV. 36 (64)
Edina rešitev-priključitev Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji
Koroški Slovenci pošiljajo spomenice komisiji na Dunaju, v katerih zahtevajo priključitev k FLRJ
'10. t. m. je POOF za Slovensko Ko-10ško poslal komisiji za mirovna pogodbo na Dunaju spomenico, v kateri je iz-ra*U pričakovanje in zahtevo koroških ^vencev ter predložil, da se da mož-®°st predstavnikom koroških Slovencev Plaziti komisiji voljo koroškega Ijud-stva ter stavil na razpolago material z argumentacijo zahtev koroških Slovencev.
To željo in zahtevo podpira ljudstvo Vse Slovenske Koroške. Iz mnogih kra-)ev so bili že poslani dunajski komisiji j^egrami, ki izražajo zahtevo po priključi ;n zadevo, da se da predstavnikom V? možnost, da postavijo pred komisijo Sahteve koroških Slovencev.
Občinski odbori OF so izdelali spome-v katerih je podrobno argumenti-f8® gospodarski in socialni položaj nji-°v*h ah čin. Tudi vse narodne organi-
zacije se pripravljajo, da predlože gra-divo med zavezi) iški komisiji.
Na vseh prosvetnih prireditvah in političnih zborovanjih prihaja do izraza zahteva koroških Slovencev pa priključitvi.
V nedeljo, dne 15. t. m. so bile prireditve koroških Slovencev v Dobrli vasi, Logi vasi ob Vrbskem jezeru in v Bil-čovsu.
Na vseh prireditvah so udeleženci manifestirali za priključitev in odposlali komisiji brzojavko na Dunaj.
Koroški Slovenci s svojimi prireditvami in manifestacijami za priključitev raz-krinkujejo dela nacističnega »Bunda der heimattreuen Siidkarntner« in dokazuje, da je prebivalstvo Koroške slovensko Jn da se antifašistično prebivalstvo Slovenske Koroške bori za priključitev k Jugoslaviji.
Ne maramo drobtinic, mi zahtevamo svobodo!
Kakor iz drugih krajev širom naše j^je je tudi slovensko pi-ebivalstvo Kaple v Rožu poslalo komisiji na Du-, al resolucijo, v kateri med drugim ugodja: ,
_ Stoletja smo se borili za svoje pra-Višek borbe in trpljenja pa so do-** ln©sli naši borci — partizani, a ne za-če ^ jih sedaj ponovno metali v je-„ ’ niso se borili za Avstrijo, ki je še dali 51 napol fašistična, ampak so se bori-svobodo Slovenske Koroške. Naša sj a‘ica je dala precej partizanov, naše slrv?nsL° ljudstvo v vasi jih je broz *av U P°dP‘rabt, čeravno so morali trije tia ^ni antifašisti zaradi tega v koncen-*%ko taborišče, odkoder se niso več La L Danes pa so še sprehajajo svo-^oir)10- on*	ki So krivi njihove
nam cel° grozijo s ponovno iz-ob>jo. Leta po zlomu fašizma so sicer hjjj ^i zaprle nekatere fašiste, ki pa so pr' kmalu izpuščeni pod pretvezo, da t^rj njiru ni zadosti obremenilnega ma-■. Mi pal smo se in se še vedno
prašni
Jemo, kdo je spravil naše anti-
fašiste v koncentracijsko taborišče? Mogli so biti samo domači izdajalci, ker so le ti lahko vohunili po naših vaseh. Rajhovci naših razmer niso poznali in tudi niso razumeli našega jezika. Danes isti sovražniki Slovencev ustanavljajo novo organizacijo »Bund der heimattreuen Siidkarntner«. Dosedaj se je njihovo delo omejevalo le na napadanje zavednih Slovencev in odločnih antifašistov. Tudi pionirjem niso prizanesli.
Fašistična grozodejstva so nas le še bolj utrdil^ in zato nepopustljivo zahtevamo priključitev Slot. Koroške k noti, Titoti Jugoslaviji. To je naša pratica, ki nam jej ne more vzeti nihče! Če se avstrijski časopisi danes hvalijo, da nam gre dobro, da imamo vse pravice, svetu vendar ne morejo prikriti resnice, da pri nas vladajo Maier-Kaibitschevi uslužbenci, ki brez sramu nadaljujejo delo germanizacije in zatiranja. Ne maramo drobtinic,, ki nam jih ponujajo! Mi zahtevamo svobodo, zahtevamo priključitev k FLRJ!«
Za priključitev k Jugoslaviji
jjj. vSe borili proti nacifašizmu, za pri-4^ev so dali svoja mlada življenja b '! borci partizani, za priključitev se bii,1111.0 tudi §e danes: to je osnovna vse-*n zabtcva vseh resolucij in brzo-v p • Slovensko prebivalstvo iz Vesel nii^Uni’ zbrano na sestanku, piše ko-^•»Mi smo se z bratskimi narodi Ju-i'ilj '"'io na strani naših zaveznikov bo-Millerjevemu fašizmu in dali v ® Partizanov, še danes ne uživamo ^Pravnosti in svobode. Zato po-
novno zahtevama pravično, demokratično rešitev, katero vidimo edino le v združitvi z matično državo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.«
Tudi ljudstvo iz Sel je s svojega množičnega sestanka odposlalo komisiji brzojavko v kateri pravi: »Slovensko ljudstvo občine Sele, zbrana na množičnem sestanku dne 8. t. m., vam poši-ja borbene pozdrave in odločno zahteva, da se Slovenska Koroška priključi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.«
Koncert slovenske pesmi v celovškem gledališču
Velika manifestacija slovenske narodne zavesti
V soboto popoldne je priredila Slovenska prosvetna zveza v celovškeiai gledališču uspel koncert združenih pevskih zborov Slovenske Koroške, ki je postal praznik slovenske pesmi in slovenskega ljudstva na Koroškem. Prvič, odkar obstoja gledališče v Celovcu, je v njem zadonela slovenska pesem. Nastopili so moški zbori iz Pliberka, Radiš, Borovelj, Kotmare vasi, Hodiš, Škofič in St. lija in mešani zbori Smihel-Pliberk, Škofiče in St. lij. Spored moških zborov so izvajali pevci na štirinajstih velikih pevskih koncertih na svoji turneji po Jugoslaviji. Koncert je pritegnil veliko Število poslušalcev iz vse .Koroške, ki so gledališče napolnili do zadnjega kotička in burno pozdravljali pevce.
Pevski zbor Slovenske prosvetne zve-zej, ki se je nedavno vrnil s turneje po Jugoslaviji, je odpel isti program partizanskih in narečnih pesmi, ki je z njimi gostoval v Jugoslaviji. Zlasti borbena partizanska pesem je na vse napravila najgloblji vtis; bila je dokaz borbenosti ljudstva Slovenske Koroške v še ne končani borbi za popolno osvoboditev.
Pred koncertom jq pozdravil vse udeležence predsednik Slovenske prosvetne! zveze dr. J. Tischler. V svojem go-r voru je ugotovil, kako je bila prvič po štiridesetih letih, odkar stoji celovško gledališče, dana danes možnost, da se v njem začuje slovenska peisem. To je dokaz, da koroški Slovenci nikdar nismo
uživali enakopravnosti. Nadalje je dr. J. Tischler prikazal pomen slovenske pesmi, ki je spremljala koroške Slovence v trpljenju in boju in ki je sama po sebi dokument obstanka in življenjske boi> be slovenskega ljudstva na Koroškem. Ta pesem je dokument, da smo koroški Slovenci narod, ki je ohranil svojo lastno kulturo kljub vsemu zatiranju in ki ima vso pravico do Osnovnih narodnostnih pravic. Dr. Tischler je poudaril, kako jo naša pesem dokaz, da smo koroški Slovenci del slovenskega naroda, da set tega zavedamo in da zato vidimo svojo rešitev samo v združitvi z matičnim slovenskim narodom v novi Jugoslaviji. Na koncu je govornik dejal, da je naša pesem spremljala vso našo zgodovino!, naše trpljenje in našo borbo. Poleg našet mehke, nežne pesmi pa je zrasla naša pesem borbe, ki je dajala našim partizanom moč v boju za svobodo! in ki danes izraža naša čustva v borbi za priključitev k Jugoslaviji, za združitev s slovenskim narodom, s katerim hočemo! živeti skupaj v lastni državi.
Na koncu je dr. Tischler ponovil svoja izvajanja v nemškem jeziku in pozdravil tiste avstrijske antifašiste, ki so s svojo ndeležbo dokazali, da razumejo in pravilno cenijo osvobodilno borbo koroških Slovencev.
Koncert je bil na lepi umetniški višini. Prireditvi so prisostvovali predstavniki britanskih okupacijskih oblasti in člani jugoslovanske misije v Celovcu.
Protest avstrijskih antifašističnih borcev
Konferenca avstrijskih antifašističnih borcev v Celovcu protestira proti obsodbi Karla Prusnika in proti prepovedi društva slovenskih partizanov
V soboto 14. t m. je bila v Celovcu prva pokrajinska konferenca »Zveze koroških antifašističnih borcev«, katere so se udeležili kot gostje tudi predstavniki koroških slovenskih partizanov. Na konferenci so obravnavali vprašanje notranjega razvoja v Avstriji in odnos sedanjih avstrijskih oblasti do borcev proti fašizmu. Ugotovilo se je, da še vedno veliko število borcev proti fašizmu ali njihovih preostalih svojcev nima zagotovljene svoje eksistence, medtem ko sedijo kolaboracionisti in fašisti še vedno na vodilnih mestih. Mnoge žrtve fašizma niso dobile povrnjenega niti premoženja, ki so jim ga oropali nacisti. Ob koncu je bilo soglasno sprejetih več resolucij.
Konferenca je najostreje protestirala
proti oprostitvi veleizdajalca Guida Schmidta in zahtevala, da se sodna razprava proti njemu obnovi. Nadalje je izrazila zahtevo po obsodbi vojnega zločinca Maier-Kaibitscha in njegovih sokrivcev ter po povračilu imovine preseljenim Slovencem. Prav tako je konferenca poslala protestno resolucijo britanskim okupacijskim oblastem zaradi obsodbe in zapora zaslužnega partizanskega borca Karla Prusnika in proti prepovedi »društva slovenskih partizanov«.
Izvoljeno je bilo novo vodstvo»Zveze avstrijskih borcev na Koroškem«. Predstavnik slovenskih partizanov je v »Zvezi antifašističnih borcev« izrazil odločno pripravljenost vseh slovenskih partizanov na Koroškem za skupno delovanje v nadaljnji borbi proti fašizmu.
Odmev Schmidtove oprostitve
Oprostitev nekdanjega zunanjega ministra Schmidta je izzvala med avstrijskim delovnim ljudstvom veliko ogorčenje. V Krerosu in St. Poltemi so delavci vseh podjetij v znak protesta napovedali stavko. 3000 ljudi je demonstriralo pred okrajnim glavarstvom proti oprostitvi moža, ki je sokriv, da je Hitler brez težav zasedel Avstrijo. Ti delavci so poslali tudi deputacijo ra Dunaj, ki je protestirala proti tej sodbi.
Nešteto protestnih resolucij so delavci poslali iz najrazličnejših krajev ministru za pravosodje. Delavci dunajskih prometnih podjetij pravijo na primer: „Ta sodba spominja na sodbo v Schattendorfu, zaradi katere se je zlomila republika." Nastavljen-ci in delavci tovarne poljskih strojev Hof-herr in Schrantz izjavljajo v svoji resoluciji; „Nisrao več voljni, da bi še naprej gledali, kako reakcija nesramno dviga svojo glavo," medtem ko pravi skupna resolucija več velikih dunajskih podjetij: „Ne-navadno visoko število oprostitev vojnih zločincev ne izziva »amo delavstva, ampak vge demokratično misleče Avstrijca." Delavci iz Atzgersdorfa ugotavljajo: „Vedno bolj razumemo, zakaj nam Avstrijcem v inozemstvu ne zaupajo in zakaj mora naša dežela od vseh dežel najbolj trpeti. Tega so krive mile sodbe za fašiste in vojne zločince, ki so odgovorni za vse gorje."
Protestom delavstva se pridružuje tudi predsedstvo zveznega združenja političnih kaznjencev, ki v imenu žrtev fašizma iz-javljajo, da je oprostitev nekdanjega državnega tajnika Schmidta izzvala največje razburjenje in ogorčenje. Žrtve fašizma ne razumejo oprostitve Guida Schmidta, ker vidijo v njegovi osebi enega izmed glavnih krivcev, ki so pripravljali zasedbo Avstrije po nemških fašistih In s tem enega izmed odgovornih, ki so krivi, da Je Avstrija izgubila svojo državno samostojnost. Prezidij zveznega združenja zahteva, da odgovorne oblasti raziščejo vse možnosti, kakšni pravni in politični ukrepi bi prišli v primeru Guida Schmidta v poštev.
Enako je tudi zveza antifašističnih borcev za svobodo na protestnem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri med drugim izjavlja: „Z ogorčenjem protestiramo proti nekvalificirani oprostitvi veleizdajalca Guida Schmidta, enega izmed glavnih organizatorjev, ki so izročili Avstrijo nemškemu fašizmu. Zbrani izjavljajo, da niso več voljni, da brezdelno gledajo to Juitlč-no komedijo. Zahtevajo obnovitev obravnave proti veleizdajalcu Guidu Schmidtu in njegovo obsodbo.'
To je mnenje delavstva in demokratično mislečih Avstrijcev, nikakor pa to ni mnenje reakcije, ki seveda poje slavo ,,neodvisnosti" dunajskega sodstva in zagovarja oprostitev Guida Schmidta. In tudi drugače hiti ne more! Obsodba Schmidta bi pomenila hkrati obsodbo vse avstrijske reakcije, predvsem tistih vplivnih predstavnikov Schuschniggovega režima, ki so danes ponovno na odločilnih mestih. Obsodba bi pomenila, da je treba postaviti pred sodišče tudi glavnega krivca Schuschnigga in s tem bi bila tudi v javnosti razkrinkana pravljica o avstrijskem odpornem gibanju v letih 1934 do 1938. Zato pa je bila potrebna oprostitev Schmidta! Da se je reakciji ta oprostitev posrečila, je ?nak, da ona edina še danes odloča v Avstriji in nadaljuje svojo politiko v škodo avstrijskega delovnega ljudstva.
Isto ugotavlja tudi prvi inozemski komentar k Schmidtovi oprostitvi, in sicer Češkoslovaški tiskovni urad: „Ta sodba ne pomeni samo odobravanja delovanja dr. G. Schmidta, temveč tudi priznanje politiki avstrofašističnega režima pred anšlusom." In že se kažejo tudi druge posledice te sodbe: Zagovornik vojnega zločinca Neu-mayer, ki so ga marca 1946 obsodili na dosmrtno Ječo, je glede na Schmidtovo oprostitev stavil predlog, da se obnovi obravnava proti Neumayerju. Kakor znano, je bil Neumayer minister v Seys-Inquartovi vladi in se je moral zagovarjati zaradi veleizdaje.
Delo komisije za avstrijsko mirovno pogodbo
Ze mesec dni se sovjetska delegacija uporno ln dosledno bori, da bi se komisija vendar že lotila praktičnega dela za rešitev spornih členov avstrijske mirovne pogodbe, med njimi 35. In 42. člena. Vsi ti napori sovjetskega predstavnika pa naletavajo na trdovraten odpor ameriškega delegata Dodga, ki rajši daje neskončne, v glavnem vedno isto ponavljajoče se predloge za delovni postopek, popravke, popravke k popravkom Itd. Zaradi tega mora komisija tedna in tedne razpravljati o delovnem postopku, namesto da bi začela a sVpjim pravim delom.
Da bi premostili mrtvo točko, je sovjetski delegat pred nekaj dnevi dal predlog, ki se opira na sklepe sveta zunanjih ministrov in ki omogoča, da bi komisija lahko takoj začela s pravim delom. Pozitivni pomen tega predloga so priznale vse delegacije.
Ta predlog predvideva, d* bi komisija na naslednjih sestankih, začela z razgovori o osnovnih vprašanjih nemške imovine v Avstriji in s tem v zvezi proučevala tudi vse predloge, ki bi jih glede nemške imovine dale poedine delegacije, Komisija naj bi razpravljala o petrolejski industriji, donavskem paropiovnem društvu, finančnih, zavarovalnih družbah, Industriji in o državnem imetju.
Pri razpravljanju o 35. ln 42. členu mirovne pogodbe bi odboru Izvedencev pre* dali v študij tiste odstavke teh členov, ki
po mnenju komisije zahtevajo temeljito proučevanje.
Kljub temu predlogu pa Je Dodge vztrajal pri svojem prejšnjem atališču ln je podal vrsto dopolnilnih predlogov, katerih namen je, da bi delo komisije usmerili tako, kakor je ameriška delegacija te prej predlagala.
Po teh »dopolnilnih predlogih” bi morali komisija in odbor izvedencev razpravljati o vsakem posameznem objektu nemške imovine v Avstriji. To pa ne pomeni nič drugega kakor revizijo sklepov konference v Potsdamu ln drugih mednarodnih pogodb o nemški imovlnl v Avstriji.
Jasno je, da takšne »dopolnitve” niso sprejemljive in da vodijo samo do tega, da se delo komisije p« nepotrebnem zavlačuje. Kakor Je sovjetski predstavnik nagla-
sil, nima niti ena od delegacij, niti celotna komisija pravice, da bi revidirala sklepe, ki so jih velesile v tem vprašanju že
sprejele.
Spričo teh različnosti mnenj Je angleški delegat Lawson predlagal, da bi komisija odložila razgovore o 35. in 42, členu in da bi prešla na razpravljanje o drugih še spornih členih avstrijske mirovne pogodbe.
Sovjetski delegat se je s tem predlogom strinjal. Francoski predstavnik na ta predlog ni pristal.
Na naslednjem sestanku komisije so delegacija nadaljevale razgovore o delovnem postopku komisije in odbora izvedencev. Francoski predstavnik je izjavil, da je pripravljen sprejeti sovjetski predlog o nadaljnjem delu komisije, v kolikor bi sovjetska delegacija bila pripravljena, da v nekih točkah spremeni besedilo predloga, Sovjetski predstavnik Novikov se je s predlogom francoske delegacije pogojno strinjal. Komisija pa vendar ni dosegla ■porazume, kor je ameriški delegat Dodge znova podal vrsto novih predlogov, ki kažejo, da se ameriška delegacija ne strinja celo x nekaterimi tistih sklepov, ki jih je komisija na prejšnjih sestankih s pristankom ameriške delegacije sprejela.
Sovjetski delegat je izjavil, da teko prejšnji kakor tudi na tem sestanku podani ameriški predlogi kažejo, da je stališče te delegacije vzrok, da komisija ne more v svojem delu napredovati.
ZDA nameravajo Turčijo »modernizirat"
O ameriških načrtih za »modernizacijo« Turčije piše moskovska »Pravda«:
Že sam delovni načrt vojne misijo ZDA v Turčiji ln seznam vprašanj, ki jih bod« ameriški izvedenci proučevali, kažeta, da je Turčija v vojaškem pogledu prenehala biti samostojna država. Vendar, »načrt za pomoč« se ne omejuje samo na vojaško vmešavanje. Ameriški kapital močno prodira tudi v gospodarstvo. V Istambulu in Izmiru so že odprli podružnice ameriških bank. Ame-
riške petrolejske družbe so dobile dovoljenje, da v Turčiji začnejo z velikopoteznimi raziskovanji.
Pod ameriškim pritiskom so v Turčiji ukinili vse omejitve, ki so veljale za inozemske kapitaliste. Po novih zakonih so inozemski podjetniki dobili neomejene možnosti, da vlagajo svoj kapital v turško industrijo in da izvažajo dobičke.
Tako so ZDA tudi v Turčiji uspele s svojim načelom »odprtih vrat in enakih možnosti«. Kakor je Turčija do nedavnega prejemala angleško »pomoč«,
tako ima sedaj raje ameriško. Angleži so
morali močnejšemu in bogatejšemu tekmecu odstopiti svoje mesto.
Ameriško »pomoč« so v Turčiji sprejeli z mešanimi občutki. Turško ljudstvo se še preveč spominja nekaterih drugih »vojaških misij«, ki so Turčijo obiskovale. Tako je svoječasno "tudi nemška Sandersova vojaška misija začela z modernizacijo turške vojske in kakor znano zapletla Turčijo v strahotno pustolovščino. Napredna javnost teh izkušenj ni pozabila in zato ve, kako hudo je za deželo, ki je na tem, da bo znova postala samo igračka v rokah tujih imperialisti*' nih sil.
Nepozaben je dan, ko se je jugoslovansko
ljudstvo dvignilo
V Beogradu so odprli razstavo angleške knjige. Svečani otvoritvi so prisostvovali podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade in Josip Rus, člani zvezne vlade, zastopniki Ljudsko skupščine in vlade LR Srbije, predstavniki diplomatskega zbora in številni zastopniki kulturnega in javnegu življenja.
Razstavo je odprl angleški letalski minister Noel Baker, ki je pred nekaj dnevi prispel v Jugoslavijo. V svojem govoru je minister Noel Baker naglasil, da je prišel v Beograd zaradi tega, da bi odprl razstavo angleške knjigo in da bi maršalu Titu in narodom Jugoslavije izrazil občudovanje in spoštovanje britanskega ljudstva.
»Nepozaben je dan, ko se je jugoslovansko ljudstvo kot en mož dvignilo proti svoji vladi in sporočilo svojo ne-
premagljivo odločitev za odpor. Spominjamo se žalostnih, uli veličastnih tednov, ki so temu dnevu sledili. Spominjamo se, kako je maršal Tito reformira' Jugoslovansko armado, kako je z maj0 orožja in z ogromnimi težkočami, ki jU| je moral premagovati, odprl V svoji lep1 deželi bojišče, kjer so sile osi napravile strahota pustošenja, kjer so pa tudi doživele najhujše poraze.« ’	;
Noel Baker je nato naglasil, da Velika Britanija in Jugoslavija delata na obnovi in izgradnji in da se obe državi trudita, da bi čim prej obnovili vs*S kar je bilo v vojni uničeno. Obe dežel* imata za cilj ohranitev svetovnega mirm
Na koncu je minister Noel Baker izrazil svoje zadovoljstvo, ker bo tudi v Londonu kmalu odprta razstava jugoslovanske knjige in obrazložil namen in organizacijo razstave v Beogradu.
GRŠKA LETALA OBSTRELJUJEJO JUGOSLOVANSKE OBMEJE STRAŽE
13. junija sta dve monarhofašistični letali preleteli jugoslovansko-grško mejo pri vasici Nikolič v okraju Dajran. Letali sta 25 minut krožili nad jugoslovanskim ozemljem in Iz višine 300—500 m s strojnicami obstrel jevali jugoslovansko obmejno stražarnico št. 130. Krogle so ubile komandanta stražarnice in ranile enega vojaka in telefonista.
12. junija je ob sončnem ‘zahodu na istem področju padlo na jugoslovansko ozemlje 10 topovskih izstrelkov.
i politične nrgnnng*
Pred sodiščem v Sofiji se je začela sodna razprava proti bivšemu poslancu Velikega sobranja PJotru Kojevu, ki je bil član opozicije v bolgarskem parlamentu in je obtožen, da je sodeloval s podtalno oficirsko organizacijo ..Nevtralni oficir". Obtoženi je pred sodiščem hudo obdolžil tudi voditelja bolgarske opozicije Nikolo Petkova, ki so ga bolgarske oblasti nedavno prijele.
Podpredsednik grške vlade Tsaldoris je izjavil ameriškemu novinarju, da Grčiji grozi nevarnost vpada s severa. Ta izjava je v Grčiji vzbudila veliko pozornost. Ko so grški novinarji Tsaldarisa o tem vprašali, je dejal: „Mogoče, da ta izjava ne odgovarja dejstvom, toda bila je namenjena za inozemstvo in ne za Grčijo."
V belgijskih mestih Liittichu in Charle-rolu je stopilo v stavko 40,000 delavcev. Delavci so odložili delo, ker vlada ni hotela odobriti sporazuma o draginj skih dokladah, ki so ga sklenili delavci in podjot-niki. Stavka se je razširila tudi na druge industrijske kraje.
Kitajska ljudska armada nadaljuje svojo veliko ofenzivo proti kuomintanškim četam. Oddelki ljudske armade so obkolili važno železniško križišče Seping—kai. S tem uspehom so spravili Čangkajškove čete v Mandžuriji v zelo težaven položaj. /
Ker je ameriška zbornica sprejela novi protidelavski zakon, so v New Yorku uprizorili delavci do sedaj največjo delavsko demonstracijo, Več ko 140.000 delavcev je demonstriralo po newyorških ulicah. Predsednik CIO sindikata Murray in župan New Yorka 0’Dwyer sta delavcem govorila in zahtevala, da predsednik ZDA tega zakona ne podpiše. Murray je dejal: ,.Začela se je težka gospodarska kriza. To obdobje naraščajoče brezposelnosti bi radi uporabili, da bi razbili delavsko gibanje v Združenih državah.
Prezldent madžarske republike Zoltan Tildy je podal izjavo, v kateri označuje trditev lorde Vanssitarta v angleškem par-
lamentu, da je samo pod grožnjo deportacije v Rusijo ostal na položaju predsednik® republike, kot grobo kleveto, Prezident je dodal, da se čudi, kako morejo tudi v angleškem zgornjem domu tako zlonamerno govoriti.
( Drobne novice 1
Po podatkih iz Novega Sada je do koflč® maja dobro napredovalo poljsko delo, tako da so okopali 47 odstotkov koruze, & odstotkov sončnic in 87 odstotkov sladico*--ne peso. V nekaterih krajih so začeli tud* že drugič okopavati koruzo. Najlepše uspehe so dosegle kmetijske delovne zadrugi ki so okopali že 60 odstotkov koruze 111 80 odstotkov sončnic. Posevki dobro kažejo. Strojne postaje in lastniki kmetijski!1 strojev so se že marljivo pripravljali v3 žetev, ker so morale biti do 1. junija sklenjene pogodbe za žetev.
Raški premogovniki dajejo 60 odstotko'J črnega premoga. Ležišča premoga v IstrJ se delijo na tri bazene: pazinski, labinsk' in raški. Glavni premogovniki so v po<^ labinu in Raši. V večjem obsegu so začel* istrski premog izkoriščati leta 1936. osvoboditvi so delavci z veliko požrtv0' valnostjo in marljivostjo popravili premogovniške in pristaniške naprave tako, d* so premogovniki lani februarja delali že z vso zmogljivostjo. Zdaj delajo v treh h' menah. Raški premog je po kakovost! me najboljšimi v Jugoslaviji (okrog 6000 kalorij). Raški rudarji so se obvezal!, da b°®° letošnji proizvodni načrt izpolnili do 2 -novembra.
Ob koncu maja so začeli obsežna d®' za osuševanje velikih močvirij v Strujni** dolini in na Stvumiškom polju. Pripravlj3^ na dela za osuševanje Monospitovskefl blata (barja) so se začela t. maja. Osuši1® teh močvirij je velikega pomena ne 1« Makedonijo, temveč tudi za vso Jugo* vijo. Zaradi ugodnih podnebnih razmer *> do na osušenem zemljišču lahko pride vali številne subtropska kmetijske ras ^ ne, predvsem bombaž, rastline, ki daj®*^ surovine za izdelovanje gumija, t°baK 1. Okrog 6250 ha Strumiškega polja jo doslej pod vodo. Ta močvirna zemljišca bila legla komarjev in v mnogih kraj*11 večina prebivalstva bolehala za ma,afnoO Pri osuševalnih delih sodeluje okrog makedonske mladine.
V Slavoniji in Baranji so odkupih 11 ge tri vagone kož za krzno. Odkupovanj ^ je začelo lani ob koncu lovske sezono- ^ ta namen je bilo več sejmov. Nakupi*1 kože kune zlatice, lisice, vidre, divjo ^ ke itd. Zajčjih kož so odkupili okro9 tisoč.
Doma povej jim: Kdor ne gre se bit za rodni dom — n! treba mu živeti!
(Malej Bor)

Vojni zločinec Steinacher spet na Slovenskem Koroškem Glavni organizator Hitlerjeve pete kolone
Pred kratkim so ameriške okupaclj-sko oblasti izpustile na svobodo enega glavnih organizatorjev Hitlerjeve pete Bolčine za vso Evropo, Hansa Steina-cnerja, ki živi sedaj na Slovenskem Kolškem.
Hans Steinacher je bil ob koncu svetovne vojne glavni sodelavec zloglasnega Maief-Kaibitscha in je vodil posle Velenemške organizacije »Heimatdien-stac.
Za svoje zasluge v boirbi proti koroš-aim Slovencem je dobil v nagrado slovansko posestvo, Miklavčevo pri Železni Hapji. Bil je ilegalen nacist že pred >®nSlu8om*, kasneje pa jo postal Haupt-geschaeftsfiihrer nacistične organizacije Za vse inozemstvo in glavni sodelavec ^°n Loescha, posebnega poverjenika oorlinske vlade za Hitlerjevo peto kolo-110 v vseh evropskih državah.
Hans Steinacher je znan tudi po svoji •t.tijigi »Sieg in deutscher Nacht«, v kate-
je orpisal dogodke ob koncu prve svetovne vojne in svoje zasluge za nemški rajh.
^-Obmejni boj na Koroškem pa je bil samo člen v onih borbah nemštva ob
meji in v inozemstvu za svobodo in narodnost, ki se je po Versaillesu in Saint Germainu začel za milijone naših rojakov.«
»Od Celovca do Memla, na zapadu in vzhodu, na jugu in severu onstran morja — povsod plamteča nemška borba*. V uvodu svoje knjige pa pravi: »Ne samo napačni, temveč tudi smešni so bili vsi poizkusi poverjene »avstrijske« povojne dobe, v kateri so hoteli pripisovati uspeh dveletnih bojev za Koroško od ietal918 do 1820 neki »zmagi ideje avstrijske državnosti. »Borba za Koroško se je mogla voditi samo kot nemški boj, tako da smo v zavesti polne odgovornosti imeli pred očmi rajh in narodnost«.
Dejstvo,, da avstrijsko oblasti no postavijo pred sodišče Maier-Kaibitscha, dejstvo, da so oživlja na Koroškem nov Heimatbund v obliki »Bund der heimat-treuen Suedkaerntner« in končno še to da je bil izpuščen na svobodo vcjditelj Hitlerjeve pete kolone, nacistični zločinec Hans Steinacher* vse to doknzuje, da sovražniki koroških Slovencev utrjujejo pozicije nacizma na Koroškem, samo da bi preprečili osvobodilno borbo slovenskega ljudstva.
Mačistični konfident zbira podpise za ..DOMOVINI ZVESTE"
V Libučah in okolici je zbiral podpise za '■Bund der heimattreuen Sudkarntner" p. d. Favat, Matevž Verdcl. Ta človek se najbrž čudi, da je še na prostem. Za časa ‘■hUerjeve strahovlade je bil orožnik v Lipcah in prebivalstvo ve o njem dosti podati.
Preoblečen kot ..raztrganec" je hodil °Loii gorskih kmetov in jih skušal, če „dr-že 2 banditi", danes pa si upajo taki ljudje P°Mrati podpise pri domačem prebival. styu. Ali niso dosti pisali in govorili, da *vši nacisti ne smejo organizacijsko delo-Vfth? Za zgoraj omenjeni „Bund" pa nabili0 člane po večini sami nacisti ter po-’lekod grozijo z Izselitvijo v primeru, ko i^dje odklanjajo vpis; drugod zopet obijajo razne nakaznice in podobno. Rav-
no takšni ljudje tudi razširjajo vse mogoče laži, da bi našli povod za propagandno zborovanje, V isti sapi pa vpijejo, da so povzročitelji in razširjevalci takšnih vesti vedno le Slovenci. Stara nacistična metoda.
Z JEZIKOVNE MEJE
Danes zelo mnogo govorijo in pišejo o mirnem sožitju na Koroškem. Kakšna pa je resnica? Največji kričači, ki ob vsaki priložnosti naglašajo enakopravnost koroških Slovencev, so vedno zopet tisti, ki sejejo nemir med prebivalstvo. Pri tem gredo tako daleč, da motijo Slovence celo pri cerkveni pobožnosti. Tako je moral župnik v Šmarjeti pri Velikovcu prekiniti šmarnice, ker so znani razgrajači na pobalinski način motili pobožnost. Z vso silo poskušajo v naši cerkvi vpeljati nemško pridigo in pesem, kjer se je prej vselej slišala sloven-
ska beseda. Vprašamo, ali je to enakopravnost za nas Slovence, o kateri tako radi govore? Za cerkvenega ključarja so isto-tam vrinili starega nasprotnika Slovencev, ki se je za časa Hitlerja prav posebno „iz-kazal". Šmarješki kmečki vodja, ki je bil na tem mestu tudi že pod nacisti, je nasproti Slovencem in. antifašistom posebno nestrpen in nenaklonjen.
Ne daleč od Smarjete pri Velikovcu leži vas Sv. Jurij. Čeprav je blizu jezikovne meje ima naša fara veliko slovensko večino. Kar je pa tukaj Nemcev so sami pri-vandranci iz Nemčije, ki so jih nemški grofje poklicali v deželo z namenom da napravijo zemljo nemško. Ti priseljenci, zaradi katerih so v cerkvi uvedli nemški jezik, tja sploh ne zahajajo. Cerkev obisku- , jejo le slovenski farani iz sosednjih slov. vasi. Kljub temu pa tam župnikuje nemški duhovnik, ki vse cerkvene obrede opravlja v tujem jeziku. Očitno ima škofijski ordinariat v Celovcu iste namene kakor vse druge avstrijske oblasti, da germanizira koroške Slovence.
Farani pri Sv. Juriju odločno zahtevamo, da se nastavi v naši slovenski fari tudi slovenski duhovnik, ki nam bo oznanjal vero v materinščini.
SLOVENSKI GLAS IZ AMERIKE
Župnik M. G. Trunk, ki je po nasilnem plebiscitu leta 1920 na pritisk nemških na-cionalšovinistov moral zapustiti svojo slovensko koroško domovino, je poslal pred kratkim iz Amerike svojemu prijatelju pismo, kjer piše v zvezi s koroškim vprašanjem med drugim naslednje:
„Kakor zdaj vse stoji in se razvija, se moremo le malo pomarnvati, za jutri pa pustiti robo prerokom. Vi ste bolj optimističen, neki drugi moj dopisnik precej pesimističen. Realnost utegne biti: Ako ne pride naš del, kamor spada po naravi kot slovenski kos slovenske celote, bo neko životarjenje, življenja pa nikoli. Živi tudi hlapec, ampak ne more biti gospodar. Bolje bi bilo, ako bi zdaj ničesar ne bilo (dvojezične šole itd.), bi vsaj ne bilo peska v oči. Ako se politično priklopi živemu telesu, bo kulturno en dan več naredil ko leta farizejske prehrane! Sicer pa gre čas naprej, nikoli nazaj. Ni še vseh dni konec.”
ROŽESKI MLADINCI NA VRHU JEPE
Zadnja nedelja v maju je bila soparna in pripravljalo se je k nevihti. A rožeških mladincev vreme ni prestrašilo. Veselo so odkorakali v smeri proti Jepi,	,
In še nekateri drugi naši in njihov doprinos v narodno osvobodilni borbi iz Šent Vida in okolice: Blaž Smolnik, p. d. Pavlež iz Pogrč, Luka Urak, p. d. Bukovnik iz Nagic, Jože Butej, p. d. Hariž iz Gluhega lesa. Prva dva sta bila že obsojena na večletno ječo, pa sta iz zaporov naročila, naj gredo sinovi v NOV, in mladi, še ne 17 let stari Pavležev Feliks — Jurček in Bukovnik Tomi sta bila potem znana junaška borca partizana.
Andrej Polcer, p. d. Lazar, iz Sp. Vinar je skozi dolgo dobo oskrboval s toplo hrano mnogokrat po do 20 in 30 borcev partizanov in jim premnogokrat sam z vozič-km vozil hrano v gozd. Kadar je postalo potrebno, je pustil doma številno družino in obširno kmetijo in odšel v partizane. Mnogo tovarišev partizanov se gotovo še danes s hvaležnostjo spominja Lazarja, pozneje „Cukra” in nazadnje Lipnika in dobrin iz kuhinje njegove dobre žene.
Drugi tak junak je bil Andrej Sienčnik, p. d. Hojnik, iz Mokrij. Partizani smo ga zaradi konspiracije krstili za Smrekarja. Tudi on je skozi leta stalno s toplo hrano oskrboval naše edinice in neredko je samo za nas zaklal „črno'' teleta, da je utešil lačne želodce borcev. Nanj in na njegovo dobro žensko smo se navadili tako, da smo mu iz gozda poslali kar naročilnico za hrano -k za toliko in toliko oseb — in tovariš Andrej nam je ob določenem času prinesel, kar smo želeli. Daši bolehen in že osivel je odšel pozneje tudi sam v partizane in preživel skupno s Polcerjem hudo zimo 1944—45 v gozdovih. Njegova družina pa je bila izseljena v Nemčijo.
„2e na Lazah,” tako pripoveduje mladinec, „nas je sprejel dež. Vendar smo pogumno korakali naprej. V koči na Bliščeči smo prenočili. Drugi dan nas je pozdravilo svetlo sonce in z veseljem smo jo mahali proti Boroveljski planini. Med potjo in potem še posebno na planini smo občudovali lepote naše zemlje. Zamaknjenj smo gledali na Baško jezero, ki je vse zeleno pokojno ležalo pod nami. Tovarišica Nada je to krasoto takoj ovekovečila na risalnem listu.
Pot na vrh Jepe je bila naporna, ker ao bile vse grape polne snega. Tembolj veseli pa smo bili, ko smo dosegli svoj cilj. Razgled je bil prelep. Videli smo krasne Julice z očakom Triglavom. Pod nami je kakor na dlani ležala naša lepa Koroška. V tej višini in samoti smo se počutili po dolgem času spet svobodne. Spomnili smo se na trpljenje in preganjanje, ki ga je doživelo in ga še doživlja naše ljudstvo v dolini, in še bolj trdno sklenili, da se bomo neomajno borili za našo svobodo. Tam na krivični meji, na vrhu Jepe smo še vse bolj začutili globoko vsebino tovarištva in iz naših grl so zaorile partizanske in narodne pesmi. Očak Triglav, ki kot simbol Zedinjene Slovenije kraljuje tudi v grbu Osvobodilne fronte, je bil priča tega dogodka in zdelo se nam je, da je bil zadovoljen in vesel.,
KAKO PPROCAJO
Celovška ..Volkszeitung” ja 11* Junija prinesla izvleček iz članka, ki ga je napisal neznan angleški novinar v „Daliy Telegraph”. Pisec članka v „Daily Tele-graphu" obravnava vprašanje koroških Slovencev na način, ki nam je dobro poznan,- tako so do sedaj pisali vsi reakcionarni novinarji in časopisi o Slovenski Koroški. Članek je zanimiv zato, ker se njegov pisec ni niti toliko potrudil, da bi zbral vsaj nekatere podatke o Slovenski Koroški in. narodno osvobodilnem gibanju na Slovenskem Koroškem, ki bi vsaj deloma odgovarjal resnici. Članek v „Daily Telegraphu" o Slovenski Koroški vsebuje vse polno netočnosti in neresničnosti, trdi na primer, da je major Primožič, organizacijski sekretar OF, rojen Jugoslovan, čeprav vsakdo ve, da je rojen v St. Jakobu v Rožu. Članek piše dalje, da Je »Slovenski vestnik” dnevnik, dasiravno bi lahko pisec ugotovil, če bi se vsaj nekoliko podrobneje zanimal za koroško vprašanje, da izhaja dvakrat tedensko.
n. , ,
Nad 80 mladih življenj partizanskih borcev počiva v skupnem grobu na pokopališču v St. Rupertu pri Velikovcu, nad 50 borcev za svobodo je pokopanih v Borovljah, okrog 100 jih je našlo zadnje počivališče ob cerkvi v Trnju pri Železni Kapli, spet drugi počivajo v Svečah, St. Jakobu, Kotmari vasi, Vrbi, Maloščah in drugod, na stotine pa jih leži še po naših hostah in gmajnah. Na Dunaju je padlo 13 neuklonljivih glav slovenskih upornikov iz Železne Kaple in iz gorskih Sel, v Gradcu so na vešalih izgubili življenje Mičejeva mati s hčerko Reziko in Komarjev oče t hčerko Liziko. Kdo naj prešteje vse one, ki so se izgubili v taboriščih smrti, v plinskih celicah ali pa so umrli pregnani z domače grude v izseljeniških taboriščih...?
Vsi ti so trpeli in se borili za svobodo »svojega ljudstva in s svojim Junaštvom oznanjevali svetu, da se na Koroškem bori narod — majhen sicer po številu ali velik po svojih žrtvah. Da se bori za lepšo in srečnejšo bodočnost v svobodni domovitr bratov Jugoslovanov. Ali bo svet preslišal ta glasni krik mrtvih, ali bodo veliki celo pljunili na žrtve, ki jih je majhen narod doprinesel za skupno veliko stvar zmage in resničnega trajnega miru? Koroška v borbi ne more verovati, da bi zavezniki ne dali pravičnega plačila, a Koroška je ravno v borbi spoznala, da svoboda ne pade zastonj z neba, ampak da se je treba zanjo neprenehoma boriti. Grobovi padlih so globoko zorali našo zemljo, kri padlih pa je seme, iz katerega nam bo vzklila svoboda, dete neizprosne borbe..*
★ - '
Koroška
v BORBI

Slike iz narodnoosvobodilne borbe koroških Slovencev
Neštetokrat smo se v temni noči pripla-‘ do Rojaka. Rahel znak in že so se nam Pria gostoljubna vrata. Navili smo ra-’■ Rojakova mati pa jo skrbela za toplo tQPčilo. Medtem ko so se trije Rojakovi 10vi borili z orožjem v roki, so ostali toa delali na terenu in bili naši najboljši UvUtj in obveščevalci, kljub temu da jih •talno nadzirala SS*policija, ki je napre-borna pazila na Rojakovo hišo kakor °b na vse druge na Pogrčah.
Pri*le je pomlad leta 1944. Med tovariši ^ našel slabič, izdajalec, ki je izdal c delo te družine in organizacijo OF v dJuni, Za Rojakovo hišo in tudi za dru-s° prišli težki, najtežji dnevi. SS-poli* a jo aretirala hčerko Stano in zeta Jo-'4 Logarja. Drugemu zetu Rudolfu Jer-Ju' Ri je bil pozneje zverinsko mučen pri 'staPU v Dravogradu, se je posrečilo pobiti; pridružil se je partizanskim edi-Prvi zet Jože Logar je bil Januarja • obsojen na smrt in usmrčen, hčerka ,'ba Pa je ginevala v zloglasnem Ravens-. .cRu, od koder se je vrnila k svoji dru-sePteinbra 1945.
^dtem ko je doživljala Rojakova hiša 'tragedijo doma, pa je prvi in najstarejšl France klonil v borbi. Na Lobniku nad Kaplo je padel. Zapustil je mlado
ženo in dvoje majhnih otrok, ki očeta nista niti dobro poznala. Prišla je huda zima 1944—45. V decembru 1944 je padel nad Maloščami drugi sin Feliks in ne daleč stran so po izdaji našli podivjani SS-ovci v bunkerju hudo ranjenega tretjega sina, še ne 18 let starega Toneta in ga na zverinski način ubili. Oba brata sta našla skupen grob na pokopališču v Maloščah, do-čim je bil prvi sin Franc po končani vojni prenesen na domače pokopališče v Št. Vidu v Podjuni.
Ni to hiša, ki je v osvobodilni borbi največ žrtvovala. Imamo Peršmariovo hišo, ki so ji podivjani SS-ovci pobili enajst članov rodbine. Stara Terezija Mičej iz Št. Vida in njena hčerka Rezika — kurirka Jelka — sta bili obešeni i. t, d. Imamo pa družine, kjer so bili Ysi rodbinski člani v NOV ali POJ. Imamo nešteto od nacističnih tolp požganih domov, imamo na stotine po ječah in taboriščih pobitih in umrlih. Vendar sem te vrste o Rojakovih na Pogrčah napisal zato, ker je Rojakova hiša kakor nekdaj tudi danes ena najboljših, najbolj trdnih in vsi preostali so še danes najaktivneje udejstvujejo v OF in ostalih množičnih organizacijah na Koroškem. Zeljno pričakujejo svobodo in združitev s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Nanking je s svojim visokim, nazobčanim, iz opeke zgrajenim obzidjem podoben trdnjavi. Obzidje ima petero vrat, ki jih stražijo vojaki in orožniki in jih ponoči zaklepajo.
Področje mesta obsega ogromen prostor, o čemer priča že to, da je mestno obzidje dolgo 35 km. Prebivalcev pa v mestu ni čez milijon. V severnem delu mesta, v tako imenovani vladni četrti, so vile, poslaništva in vladna poslopja. Na vzhodu je letališče z vojaškim uradom. Tu je mnogo prostega prostora in vrtov. Le južna četrt je gosto naseljena.
Nanking nima visokih hiš. Najlepša poslopja so —i kakor tudi v drugih kitajskih mestih — v posesti pravih gospodarjev dežele, in to so banke. Največja in najbolj elegantna palača, ki je bila šele, po vojni dograjena, je Centralna banka. Tudi poslopja Kitajske banke, Gospodarske banke, Industrijske banke in Mestne banke vzbujajo pozornost.
Razen bank, vil, poslaništev in nekaterih vladnih poslopij ima mesto zgolj eno- in dvenadstropne hiše, ki so neznatne, umazane in zanemarjene.
Industrijskih obratov v Nankingu ni. Glavno mesto živi na stroške dežele, kateri ne dajo v povračilo nič drugega kakor vladne dekrete. Prebivalstvo Nankinga pripada uradništvu in trgovstvu. Kulturno življenje je zelo skromno. Nanking ima nekoliko srednjih in visokih šol, dva kinematografa in dvoje ali troje starokitajskih gledališč, drugega nič. Znanstvenih ustanov ni. V Nankingu ne ljubijo napredka in novotarstva. Napredni duševni delavci si zatorej za svoje bivališče rajši izbero vsak drug kraj kakor glavno mesto. To daje vsemu življenju v Nankingu svoj pečat. Življenje je enolično in izrazito »provincialno«. Lani in letos pa sta lenobno mesto lazgibala dva dogodka.
Junija 1946 je prispelo v Nanking odposlanstvo prebivalcev Šanghaja protestirat pri vladi zoper državljansko vojno, ki venomer divja v tej deželi. Na kolodvoru so odposlance iz Šanghaja sprejeli policijski agenti z gorjačami, ki so poskrbeli, da je bila vsa delegacija prepeljana naravnost v bolnišnico. Oblastva so poskrbela, da so odposlanci takoj po okrevanju odrinili nazaj v Šanghaj. Dogodek je prebivalstvo močno razburil.
Letos v januarju pa se je zgodilo nekaj drugega. Prišlo je do demonstracij proti Američanom. Tisoči mladine in dijaštva iz Nankinga so se zbrali in začeli pokret, kakršnega ni bilo zadnji dve desetletji, odkar vlada tu Kuomintang.
V Nankingu je kakih 1200 ameriških vojakov. Pravijo, da so svetovalci v Čangkajškovem štabu. Svetovalci pa so tudi v finančnem ministrstvu in po bankah, v propagandnih ustanovah in v poročevalski službi. Američani se počutijo tu kakor doma. Imajo lastno radijsko oddajno postajo in lastne telefonske centrale, svoj vojaški štab, svojo preskrbo in propagando. Imajo tudi lastno policijo, ki je pogostokrat bolj oblastna kakor kitajska. Američani imajo pravice, kakršnih nima noben Kitajec. Trg je kar poplavljen z ameriškimi izdelki: polno je konzerv, sadja, cigaret in vse mogoče drobnarije iz vojaških in civilnih zalog. Kolikor je naprednega tiska na Kitajskem, je še ponovno naglašal, do so Američani prišli na Kitajsko »ne kot zavezniki, marveč kot zmagovalci«. Množične demostracije mladine so bile izraz protestnega gibanja proti vsej ameriški politiki na Kitajskem. Demonstracije so razgibale vse mesto. Po demostracijah je bila na osrednjem vseučilišču tiskovna konferenca, na kateri so voditelji demonstracij odgovarjali poročevalcem izmenoma ali po skupnem posvetu. Govorili so o državljanski vojni, o vmešavanju Amerikancev, o želji, da bi ze končno zavladal mir. Poročevalci so jih vprašali:
»Kaj pa nameravate nadalje?« Neki študent je odgovoril: »Tega še ne vemo. To bo odvisno od položaja. Nikakor pa boja ne bomo končali, dokler ne dosežemo svojega namena.«
Poročevalec nekega reakcionarnega lista je izzivalno vprašal: »Kaj bi pa vi rekli, če bi na Kitajskem začeli pretepati Američane?« Bodro je vzkliknila neka študentka: »Oni so v tuji deželi! Američani naj se že vendar spravijo odtod!«
Ogorčenje nankinške mladine je razumljivo. Prebivalstvo Nankinga je bilo priča sramotnih prizorov, edinstvenih v zgodovini te dežele.
Kitajska si je priborila zmago z drugimi zavezniškimi narodi. Okraje, ki so jih bili zasedli Japonci, med njimi Nanking, so nestrpno pričakovali prihoda narodne vlade. Dne 2. septembra 1945 je bila kapitulacija Japonske uradno podpisana. 9. septembra je sledil v Nankingu svečan podpis kapitulacijske listine v imenu japonske vojske na Kitajskem. Toda Nanking je še nadalje ostal v rokah Japoncev. Še več, ko je kitajski vojni minister dne 8. septembra prvič
PREŽIHOV VORANC:
00 co 00 W mf gg gg gg
go 88 Š2 1 m 88 °° °°
JIRSTOVB
»Slabi odpustki so se pokazili.. X je zdihnila mati.
Izmučen in poparjen sem se vlegel oat; ponoči sem se davil z grdimi sanjali, da me je babica nekajkrat prebu-ila.---------
Vse je tako prišlo, kakor smo slutili.
Že prihodnji četrtek je šel oče na sejm a Štajersko. In kakor nalašč je tamkaj irgolelo kupcev, cena je poskočila in a junca, ki sta imela tri metercente lanj kakor Jirs in Bavh, je moral pla-ati preko dve. Govorilo se je splosno, a bo cena še poskočila in pod tem pn-skom je oče kupil, čeprav v škodo. Brez olov nismo mogli biti. Od razlike lzku-icka je ostalo za najemnino, a za zava-ovalnino že ni doseglo, še manj pa za bleke in za druge potrebščine... Na eliko noč, ko se je vse svetilo v novih blekah, smo se mi stiskali v staiih guljenih, pretesnih oblačilih
po vojni prispel z letalom v Nanking, da bi podpisal kapitulacijsko listino, so Japonci stražili letališča. Ljudstvu je bil pristop zabranjen. Ministra so sprejeli zgolj visoki uradniki in oddelek kitajskih vojakov, vse skupaj pa so stražili japonski bajoneti. Veselje ljudstva se je sprevrglo v pridržano ogorčenje in sovraštvo. Ob cestah, po katerih se je peljal vojni minister, so stali ljudje in mu molče sledili z očmi.
Pozneje so vkorakali kitajski vojaški oddelki v Nanking, tudi ti v varstvu japonskih vojakov. V ameriških uniformah in z ameriškim orožjem je prišla kitajska armada v Nanking. Neki kitajski poročevalec, s katerim sem stal na ulici, je rekel: Japonska straža, ameriške uniforme in orožje, samo vojaki so kitajski...«
Do decembra 1945 so Japonci še stra-
žili nekatera poslopja V mestu. Železni* ca med Nankingom in Šanghajem je bila do januarja v lanskem letu delno še za* stražena od Japoncev. Novembra 1945 si še lahko videl na cestah kitajskega glavnega mesta kitajske čete, v katerih so bili tudi Japonci. Japonska policija je še mesece in mesece varovala v Nankingu »red« v imenu »narodne vlade« kakor prej v imenu Japoncev.
Kaj vse je to pomenilo, Je ljudstvo še* le pozneje do kraja razumelo. Ko je' bil sovražnik premagan, so se kitajski vladni krogi obrnili na japonsko ann®* do zastran zaščite, na drugi strani pa so naprosili za pomoč zaveznike America; ne, ker so se bali lastnega ljudstva, ki že dolgo sanja o tem, da bi bila njegova domovina svobodna. Zdaj pa v tej deželi vedrijo in oblačijo Američani.
(Po »Novoje vremja«)
Krompir v morje - draginja kvišku!
L • • a
Jetnik Til Oplaz, kmečki fant dobrih dvajsetih let, je za hip umolknil In se prevalil na pogradu, da so deske zaječale. Vlažni vzduh celice še ni vsrkal vase skelečega hlevskega duha, ki se je širil od njega. Zjutraj so ga bili potisnili v že itak prenatrpano celico, vsega raztrganega, resastega, zbitega, polnega zateklih bunk in podplutih oči. Bil je tako slab, da se je takoj pri vratih sesedel ob zidu. Videlo se mu je, da so ga premlatili. Jetniki so mu takoj napravili prostor na pogradu, odkoder se vrgli nekega potepuha. Bil je enajsti stanovalec celice, ki je uradno bila določena za štiri osebe in je imela tudi toliko prostora na pogradih. Ostali so čepeli na popljuvanih tlelh. Dva sta bila tatova, dva potepuha brez papirjev, en goljuf, en posiljevalec, štirje komunisti in on — ubijalec.
Po »Delavski enotnosti« posnemamo izvleček pisma, ki ga je pisala 70 let stara Helena Golmajerjeva iz Amerike, tovarišu Vovku Peru z Jesenic. Takole se glasi:
Že dolgo je, kar sem prejela Tvoje pismo, v katerem si mi voščil novo leto. Poslala sem ga v Michigan, pa ga še nisem dobila nazaj. Naj ga čitajo tam, da bodo vsaj malo vedeli, kako se imate pri vas v Jugoslaviji. Tvojega pisma smo bili zelo veseli, ker vidimo, da je pri vas sedaj vse novo in drugače kot pa je bilo prej. Tudi tisti, ki so bili od nas na Slovanskem kongresu, so nam razložili, kako pri vas napredujete, kako delate in gradite. Zelo so bili navdušeni nad novo Titovo Jugoslavijo.
Slovenski časopisi tu še kaj pišejo o vas, amerikanski pa prav nič. Sedaj samo jokajo, kako bi Nemčijo pripravili nazaj, da bi bila taka kot pred vojno. Pišejo, da druge države kar ne boste mogle biti brez Nemčije. Posebno Slovani ste strašno slabo zapisani pri njih. Od vseh držav govorijo po radiju in pišejo v časopisih, samo o Jugoslaviji pa pravnic. Pišejo, kako bodo pomagali Grčiji in Turčiji —1 pravijo, da jim bodo posodili denar, samo vam nič ne dajo.
Tukaj imajo krompirja, da ga mečejo v jame in v morje, mi ga pa plačujemo po 5 centov funt. Sploh je tu vsega dovolj, pa je vsak dan dražje. Ne vem, kam bo prišla Amerika.
Sedaj je Truman objavil, da bodo vse komuniste, ki simpatizirajo z vami, izgnali, pa ne vem, če jih bo mogel, ker jih je preveč. Nacistov in tistih, ki so od vas pobegnili, pa nič ne preganjajo, čeprav vemo, da niso nič prida. Ti samo preklinjajo Jugoslavijo in Tita. Mi se-
Njegove temne, uporne oči, ki so med pripovedovanjem strašno žarele, so se zastrmele po tesni celici, kakor bi se prebudile iz težkih sanj:
»Torej je le res...«
Ozke stene, strop, zamreženo okence, vse je odgovorilo:
»Resnica, tovariš...«
Vseh deset parov oči mu je potrdilo:
»Nobenega dvoma ni, prijatelj...«
Tilove oči so se umaknile zoprni sliki. V celici je bilo tiho, jetniki, čepeči na pogradu in po tleh, so bili še pod vplivom njegovega gorečega pripovedovanja. Strast njegovega glasu, iz katerega je plamtel upor, blisk njegovih oči, dih njegovih ust jih je še priklepal na sicer enolično storijo in jih presajal ven iz ozkih sten v življenje, v prošlost mladostnih doživetij, pokopano pod plastjo življenjskih bojev.
»Zakaj ste pa vi tukaj?« Je tedaj vprašal, kakor bi se mu bile prsi odprle.
»Mi smo zadelj politike...« so odgovorili politični.
»Kaj ste storili...?«
Potem je razširil oči:
»To ste vi...!«
Senca napornih misli je pokrila njegovo rosno čelo; čez nekaj časa so se mu pa zakresale oči in krčevit glas je planil:
»Potem tudi jaz nisem ubijalec...!«
veda ne verjamemo takim neumnostim* Bogataši se tukaj zelo bojijo, da ne bi prišlo ljudstvo na oblast in zato se g® tako otepajo. Oh, ko bi ti mogel slišati, kako se naši moški jezijo, da kar grmi, ko se iz Bele hiše sliši vsak dan, da Trii' man slabo govori o vas in Sovjet, zvezi* Mi imamo upanje, da bo že bolje in smo veseli, da je pri vas to upanje že resnica^
Tu se sliši, da Slovenci ne greste nic v cerkev, da preganjate duhovnike. S® po engliš cerkvah so oznanili, kakšni komunisti so to pri vas, ki zapirajo di> hovnike. Večina nas vsega tega prav ni° ne verjame, nekateri pa le nasedajo ta-ki neumni propagandi. Pa ne vidijo, d® se pri nas v marsikateri cerkvi pleše j0 prireja koncerte, ker so bile spremenje-ne v zabaviščne dvorane. Tako so slovenski in hrvatski katoliki sedaj tu kupili hišo, kjer je protestantovska cerkev za 100.000 dolarjev. Ima tri nadstropja in tri dvorane. V eni se bere maša, v drugi so zborovanja, v tretji P® prirejajo veselice, na katerih se plese in popiva do zore. Tako je vse pod eno kapo — grehi in odveze!
Tu je vedno dosti novega, pa ti bi le težko razumel naše razmere. Pisal® bom še, pa ti moraš tudi, ker me vsi sprašujejo, če si že kaj pisal, da bi ji®1 dala prebrati pisma iz nove ljudske Jugoslavije ... Helena Goldmajer.
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottakrin* gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Franc* Zwitter. — Uredništvo in uprava: Wien 1"» VVaaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. — ?°‘ družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), V6»-kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: „Globus • Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. n®' b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5.
Nenadoma ga je objel topel čut, skrivnostna nagnjenost in zaupanje. Ozke stene so stopile v ozadje, namesto njih p® j® vstala podoba doslej nepoznanih, nelZ' rekljivih slutenj...
»Povej do konca...«
Zakaj sem vam od kraja vse tako ® dolgo in široko pripovedoval? Zato, d boste lažje razumeli drugi del moje štorije. To, kar človek doživlja v ml®®* letih, kar se kali skozi otrokovo dušo, ostane odločilno pri odraslem, iz te^ rastejo nagibi, dejanja. Če se ti v B” dih letih do česar koli vsadi ljubek ali pa sovraštvo v srce, to ostanei® pozneje vedno v taki ali drugi obliki, kaže. Čemur se človek pozneje priuči, raste najrajši na temelju tega, kar si J osvojil v mladosti.
Ne smete misliti, da sem kak Vl3ta^L V šolo sem res hodil šest let, ali P®*°Jj nisem imel časa baviti se s knjig®!lj ker je pri nas bilo trdo delo doma* je dobival v farovžu tednik, dokler s . imeli denar, toda zdaj smo že dve brez časopisa. Mogoče bi se bu . „ obrazil kakor drugi, ki so odšli v f®b j. delat, ko so odrasli, toda jaz sem raščal ravno tedaj, ko se je začela e spodarska kriza.