GLASILO
SZDL
POSEBNA IZDAJA


MNENJE PREDSEDNIKA OBČINSKE SKIPSCINE
Za »Zbor občanov« je delo v preteklih j letih in naioge v letošnjem letu takole ocenil predsednik občinske skupščine | Ljubljana Bežigrad, Jože Pogačnik:
»Občani so v preteklih letih največkrat izražali želje, da se urede ceste, kanaliza-‘l cija, razsvetljava ... Občinska skupščina f se je trudila, da bi tem željam čim bolj 1 ustregla. Tako smo v dveh letih uredili | 242.000 kvadratnih metrov cest, makadam-t skih cest je za 5 % manj kot v preteklih f letih. Prt tem pa je treba upoštevati, da | se teh 5 % nanaša na vse ceste, torej tudi ;i na tiste številne makadamske ceste, kd so nastale v zadnjih letih in mesecih v novih I naseljih. Ce na kratko naštejem urejene I ceste, so to Tomačevska, Einspilerjeva, 1 Vojkova, del Matjaževe ulice, Triglavska, j Mariborska, ulica Padlih borcev, Omah-j nova, Marice Kovačeve, Rodičeva, Goga-| lova .. .
V	zadnjih dveh letih smo pravzaprav | naredili veliko. Imamo nov zdravstveni 1 dom, na Črnuče vozi trolejbus, zgradili ‘I smo vodovod . .
V	letošnjem letu moramo dokončati J šoto Mirana Jarca, prav tako pa tudi te-S lovadnico v Savskem naselju. Vendar za j vse ne bo dovolj denarja. Zbor delovnih f skupnosti bo moral izglasovati, da bodo : delovne organizacije združile svoja sred-;t stva, saj potrebujemo za nujne stvari, ki i jih je treba urediti, 250 milijonov, ki jih Š v proračunu ni.
Sprašujem se tudi, kako bomo letos | slavili 20-letnico osvoboditve Ljubljane, v | kateri je še vedno toliko in toliko borcev l brez ustreznih stanovanj. Za Bežigradom smo vsako leto zgradili za borce precej stanovanj. 2e prejšnja sklic skupščine je « temu vprašanju posvečal vso potrebno pozornost, nič manjše ne posveča sedanji ' sklic. Samo lani je skupščina Bežigrad s namenila za stanovanja borcev 120 milijonov, če to primerjamo s sredstvi republike, ki je dala v ta namen 400 milijonov, je bežigrajski delež precejšen.
Letos moramo dvigniti standard naših občanov. Za to je treba med drugim vsaj začeti z družbeno prehrano. Tehnični načrti gredo počasi h kraju, gotovo je, da bodo letos zasajene prve lopate.
Letos bodo nekatera bežigrajska podjetja precej gradila. To velja predvsem za Astro, Elektrotehno, Lesnino in Energoin-vest. Razen Energodnvesta, ki giradi prodz- ; vodno halo, grade ostala podjetja predvsem trgovske lokale. Podjetjem manjka prodajnega prostora, Bežigradu pa lokalov.
Treba bo urediti tudi še nekatere stva- 5 ri za naše male občane. Gre predvsem za ; počitniško bazo v Premanturi pri Puli. Tu je treba urediti kuhinjo, sanitarije in je- I dilnico, da bo lahko pionirski tabor po- i vsem urejen.
Dokajšnjo skrb je treba posvetiti tudi J vprašanju arondacije. Skrbeti moramo, J da bo šla arondacija resnično po načelih humanizma in ne le po črkah zakona. ] Vsem prizadetim moramo zagotoviti eksistenčni minimum. Ne glede na to, da | je svet za kmetijstvo pozorno spremljal | arondacijo, menim, da še ni narejeno vse. |
Vsako leto pride ob sestavljanju pro-računa do številnih razprav in še števil- f nejših mnenj Kako naj razdelimo sred- f stva? Pazimo, da ne bi bilo katero po- 3 dročje zapostavljeno in da bi bilo življe- f nje na področju občine čimbolj uravnote- 5 ženo. To pa seveda ni lahka naloga, želimo pa, da bi pri tem sodelovalo tudi čim več občanov kar se le da neposredno.
Vendar ob trenutni finančni situaciji, Y — žal — občanom ne ostane kaj dosti razpravljanja. želimo, da bi tudi občani spoznali, da je treba resnično vso skrb posvetiti šolstvu in varstvu in da se bodo s konceptom občinske skupščine glede teh stvari strinjali.
želim, da bi občani na zborih občanov oziroma volivcev prav tako iskreno razpravljali tudi o proračunu in planu mestnega sveta kakor tudi o planu in proračunu občine.«

Osem mnenj o proračunu
■H-
Ivica
Velikonja
— Bruto dohodkj občine v letu 1965 so sicer absolutno vzeti večji kot lani, vendar pa bo občina v skupni delitvi odrezala dokaj slabše kot v minulem letu. Pričakovanja, ki so nastajala v zvezi z razpravo o novem proračunskem sistemu, niso bila uresničena.
V primerjavi s celotnim porastom, kd znaša letos 36’Vo, beleži občina porast oziroma indeks le 124%, in sicer gre razlika v korist republike in zveze — predvsem zveze.
Da pa je naš položaj v tej situaciji še slabši, je glavni vzrok v tem, da smo v resnici pretežno stanovanjska občina. Pri nas je pretežni del najvažnejšga dohodka prispe-(Nadaijevanje na 3. str.)
IVICA VELIKONJA — načel, nik oddelka za finance
Naš komentar:
ZNATNO VEČ
Z razformiranjem okrajev in preno som nekaterih funkcij in služb na občine so prenekateri občinski možje upravičeno gojili bolj ali manj skromne želje in hkrati upravičeno pričakovali, da se bo delitveno razmerje finančnih sredstev med komuno, zvezo in republiko slej ko prej začelo premikati v prid občin.
Ta pričakovanja so še posebej gojile mestne občine, ki so zaradi svoje geografske specifičnosti — industrija, trgovina, stanovanja — v zelo neenakem položaju, kar zadeva dotok finančnih sredstev.
In ne nazadnje nikakor ne moremo pozabiti, da smo imeli zadnje pol leta na vseh koncih in krajih pogostokrat priliko slišati, da bo z novo proračunsko delitvijo ostalo komunam ZNATNO VEC sredstev kot doslej.
Marsikdo, ki je bil spričo resnega pomanjkanje šolskih prostorov in otroško-varstvenih ustanov resno zaskrbljeb, da nam bo že v kratkem začela teči voda v usta, se je oddahnil. V kratkem, torej z novim letom se nam z novo delitvijo obeta ZNATNO VEČ sredstev, ki jih bomo potem mirne vesti za nadaljnjo usodo zmeraj novega naraščaja, vložili v gradnjo šol, otroških vrtcev, zdravstveno-re-kreacijskih centrov, trgovin, obrti itd.
Vsa ta pričakovanja pa so žal proti vsem optimističnim pričakovanjem vsaj zaenkrat preprosto padla v vodo. Zakaj?
Od skupnih občinskih dohodkov za letos, ki znašajo 5,483.200.000 din gre zvezi 765.500.000 din, republiki 2,092.600.000 din, občini pa ostane 2,625.100.000 din.
Mestni svet je od tega kar ostane občini lani dobil 170 milijonov din, letos pa zahteva kar 285 milijonov din. Lani je naša občina razpolagala z 52,6 % svojih sredstev, letos pa ji bo po predvideni razdelitvi ostalo le 47,9 % vseh razpoložljivih sredstev.
V absolutnem znesku po predlogu občinskega proračuna razpolagamo letos torej z okrog 328 milijoni dinarjev več kot lani. Če pa primerjamo sorazmerje letošnje delitve z lansko v odstotkih, pomeni letošnji proračun le 47,1 °/o vseh proračunskih sredstev, medtem ko se je lanski gibal v višini 52,6 % celotne proračunske mase, kar v takšni primerjavi pomeni 5,5 % manj sredstev. V resnici gre torej za znatno manjši odstotek kot lani.
ililill
Komisija sveta za družbeni plan in finance je skupaj s predsedniki svetov občinske skupščine, predstavniki krajevnih skupnosti, šol, otroških varstvenih ustanov in številnimi drugimi - skupaj je sodelovalo več kot 200 ljudi - pripravila predlog, kako bi razdelili letošnja proračunska sredstva. Kaj o tem menijo predsedniki svetov in uslužbenci občinske uprcve, berite na srednjih straneh.
ZDRUŽEVANJE
SREDSTEV
V domu krajevne skupnosti »Boris Kidrič« je bilo minuli teden zasedanje splošnega zbora bežigrajske občinske skupščine skupaj z občinskim odborom SZDL- Razen o bližnjih volitvah so razprav-Ijali tudi o letošnjem planu in proračunu in na podlagi razprave sprejeli naslednje pismo gospodarskim organizacijam:
0 Občinska skupščina je na seji, ki je bila 5. februarja, razpravljala o letošnjem proračunu. V razpravi je ugotovila, da letošnjega sorazmerno skromnega programa z ozirom na finančne možnosti ne bo mogoče realizirati, če se subjektivne sile ne bodo zavestno lotile združevanja sredstev.
0 Predračun strokovnega šolstva znaša za letošnje leto 244 milijonov dinarjev, v šolskem skladu pa je bilo mogoče zagotoviti le 170 milijonov dinarjev. Razliko 70 milijonov dinarjev — naj bi krili z združevanjem sredstev.
0 Predračun šolskega sklada ne zajema niti nekaterih nujnih investicij, ker zanje pač ni na razpolago dovolj sredstev. Največja in najnujnejša taka investicija je dokončanje telovadnice v Savskem naselju, za kar bi potrebovali 70 milijonov.
© Vse ljubljanske občine sodelujejo tudi v financiranju učnega zavoda Janeza Levca, ki je namenjen duševno in telesno zaostalim otrokom. Naša občina naj bi v financiranju te šole sodelovala za 77 svojih otrok s 30 milijoni dinarjev. Tudi ta znesek ni predviden v predračunu šolskega sklada.
© Manjka nam torej 170 milijonov dinarjev, Računamo, da bodo ta denar prispevale gospodarske organizacije iz sredstev, katere lahko uporabijo za izobraževanje kadrov.
0 Prav tako so na področju socialnega varstva in varstva otrok potrebe veliko večje kot pa so realne možnosti uresničevanja. Program, ki ga je sestavil v letu 1965 skupno 183 milijonov investicij. Največja med njimi je gradnja vzgojno-varstvene ustanove v Stožicah, za kar bi potrebovali letos 70 milijonov.
© Za preureditev take ustanove v šoli dr. Vita Kraigherja bi potrebovali 30 milijonov dinarjev.
5	tem bi uredili potrebne prostore za dnevno biva nje otrok 9 šoli.
0 Za ureditev otroške varstvene ustanove v Črnučah s kapaciteto 60 otrok in približno 300 obroki hrane bi potrebovali 19 milijonov.
0 Po predlogih krajevnih skupnosti bi potre bovali za ureditev igrišč ter vzdrževanje obstoječih varstvenih objektov skupno 8 milijonov. Za izde lavo načrtov in projektov za gradnje v naslednjih letih je predvidenih 7 milijonov.
0 Za preureditev stanovanja v šoli Šentjakob za potrebe otroškega varstva potrebujemo 2 mili jona dinarjev.
0 Za zdravstveno počitniška letovanja otrok bi potrebovali skupno 29 milijonov dinarjev. Za izgradnjo počitniške baze v Premanturi 20 milijonov,
6	milijonov za dograditev planinskega doma na Mali planini ter 3 milijone za dopolnitev opreme v ob stoječih počitniških bazah.
0 Za vse te potrebe pa ni na razpolago praktično niti dinarja. Ta program bo treba zmanjšati na kakih 130 milijonov dinarjev; to je na toliko, kolikor predvidevamo, da bi lahko prispevale gospodarske organizacije iz sredstev sklada skupne porabe.
0 Očitno je torej, da skupščina z lastnimi sred stvi ne bo mogla financirati vseh potreb, kar pomeni, da bodo morali delovni kolektivi sprejeti na svoje rame del tistih stroškov, ki v okviru komune vplivajo na družbeni standard proizvajalcev oziroma potrošnikov, življenje ni končano v okviru gospodarske organizacije, temveč se prepleta oziroma nadaljuje v krogu družine in drugje. To pa pomeni, da človek ne potrebuje samo strojev in dela, temveč tudi šole, ambulante, otroško varstvo, razvedrilo in drugo, če želimo doseči, da bo tudi njegovo delo produktivnejše. S te strani torej ni vprašanja, ali so delovni kolektivi dolžni odvajati del sredstev za svojj skupni standard, posebno še, če upoštevamo, da se sredstva delovnih kolektivov absolutno in relativno večajo, dočim se sredstva, s katerimi razpolaga občinska skupščina, relativno manjšajo.
0 Samoupravni organi naših gospodarskih organizacij naj na svojih zasedanjih razpravljajo in sklepajo o višini in načinu združevanja sredstev.
ZBORI VOLIVCEV 0 DRUŽBENEM PLANU IN PRORAČUNU DO 25. FEBRUARJA, KANDIDACIJSKI ZBORI VOLIVCEV OD 1. DO 10. III.
V tistih volilnih enotah, ki letos volijo odbornike ali poslance, bodo na kandidacijskih zborih volivcev razpravljali tudi o tem, katere predloge in želje je bilo mogoče upoštevati pri družbenem planu in proračunu, katerih pa ne, in zakaj.
Na zborih volivcev, ki bodo do 25. februarja, bodo volivci pregledali vse doslej zbirane predloge za možne odborniške in poslanske kandidate in bodo predlagali še nove. Kandidate pa bodo postavili na kandidacijskih zborih volivcev.
Na skupni seji občinskega odbora SZDL in občinske skupščine so menili, da so tako postavljeni roki dobri, čeprav je časovni razmak med dvema zboroma kratek.
Predlog proračuna občine Bežirad
DOHODKI	Realizacija 1964	Ocena 1965	v milijonih dinarjev Od tega odpade na: občino	zvezo republiko		
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja	3,187.9	4,442.2	1,726.1	761,5	1,954,6
Občinski prometni davek od maloprodaje	245.3	414.0	276.0	—	138.0
Občinski prometni davek od alkoholnih pijač	114.8	130.0	130.0	—	—
Ostali občinski prometni davek	103.2	115.0	115.0	—	—
Prispevek od samostojnega opravljanja obrti in drugih dejavnosti	105.8	98.0	98.0	—	—
Prometni davek od zasebnikov	67.1	90.0	90.0	—	
Prispevek iz kmetijstva	46.7	40.0	36.0	4.0	—
Prispevek od skupnega dohodka občanov	41.9	37.0	37.0	—	—
Ostali dohodki (prispevki od avtorskih pravic, takse, davek od dohodka od stavb, na tujo delovno silo itd.)	198.3	117.0	117.0			_
SKUPAJ: ...	4,111.0	5,483.2	2,625.1	765,5	2,092,6
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je glavni vir dohodkov občinskega proračuna. Stopnja prispevka znaša 17,5 odstotka. Od tega pripada občini 6,8 odstotka, republiki 7,7 odstotka in zvezi 3 odstotke. Predvidevajo, da bo znašal letos prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih 4,4 milijarde dinarjev. To vsoto izračunajo na podlagi realizacije v letu 1964. ob upoštevanju povečanega osebnega dohodka letos in povečanega števila prebivalstva. Računajo, da bodo letos osebni dohodki približno za 13 odstotkov višji v primerjavi z dohodki oktobra in novembra lani, za Bežigradom pa naj bi bilo približno en tisoč več aktivnih prebivalcev. Odšteti pa je potrebno dohodke železničarjev, ker so le ti oproščeni plačevanja prispevka iz dohodka.
Od 4,4 milijarde dinarjev prispevka iz osebnega dohod-ka pripada občini 1,7 milijarde dinarjev, republiki 1,95 milijarde dinarjev in zvezi 762 milijonov dinarjev.
MALOPRODAJNI
PROMET:
414 MILIJONOV
Občinski davek na maloprodajni promet je drugi najpomembnejši vir dohodkov za občinski proračun. Davek zna-
ša 6 odstotkov, od tega pa pripadajo občini 4 odstotki in republiki 2 odstotka. Zaradi večjih osebnih dohodkov in večje izbire blaga je pričakovati večji promet v trgovinah in zato je računati, da bo znašal prometni davek od maloprodaje 414 milijonov di-
narjev. Od tega bo ostalo občini 276 milijonov dinarjev, republiki pa gre 138 milijonov dinarjev.
Ostali dohodki predstavljajo komaj 23.7 odstotka vseh dohodkov v občinskem proračunu.
OBČINI OSTANiE MANJ KOT POLOVICO VSEH DOHODKOV
Vsi dohodki bežigrajske občine naj bi znašali tedaj 5 milijard 483 milijonov 200 tisoč dinarjev. Od te vsote ostane občini 2,6 milijarde dinarjev ali 47,9 odstotka vseh dohodkov, republiki gresta 2 milijardi dinarjev ali 38,1 odstotka vseh dohodkov, zvezi pa 765,5 milijona dinarjev ali 14 odstotkov vseh dohodkov.
Bežigrad je izrazito stanovanjska občina zato je pri-
RAZDELITEV SREDSTEV	Porabljeno 1964	v dinarjih Zahteve 1965	Predlog
a) Dejavnost šol in vrtcev — šolski sklad	525,446.000	841.930.000	730,000.000
— Sklad za skupno financiranje strokovnega šolstva	170,442.000	244,700.000	170,400.000
b) Znanstvena in kultumo-prosvetna dejavnost	23,462.000	46,287.000	30,000.000
c) Socialno skrbstvo	86,449.000	127,290.000	117,500.000
d) Zdravstveno varstvo	22,172.000	31,000.000	31,000.000
e) Komunalna dejavnost	127,154.000	166,419.000	149,741.000
f) DELO DRŽAVNIH ORGANOV:			
— Skupščina	12,190.000	15,000.000	15,000.000
— Redna dejavnost upravnih organov	199,793.000	249,000.000	240,000.000
— Funkcionalni izdatki	2,643.000	8,200.000	6,200.000
— Skupno financiranje (medobčinsko)	18,321.000	27,328.000	27,350.000
g) Mestni svet	170,000.000	285,411.000	260,000.000
h) Dejavnosti krajevnih skupnosti	18,090.000	50,000.000	30,000.000
i) Dejavnosti druž. političnih organizacij in društev	47,428.000	101,828.000	50,928.000
j) NEGOSPODARSKE INVESTICIJE:			
- Šolski sklad	470,876.000	692,000.000	330,000.000
— Anuitete za negospodarske investicije	87,793.000	133,820.000	133,820.000
— Prispevek za stanovanja prosvete	12,000.000	15,000.000	15,000.000
— Ostale investicije	9,368.000	10,300.000	5,500.000
— Medobčinski cestni sklad	104,464.000	105,000.000	105,000.000
— Zdravstveni investicijski sklad	35,986.000	—	—
— Ljubljanska bolnišnica	—	26,500.000	26,500.000
k) GOSPODARSKI POSEGI:			
— Vzdrževanje cest	50,367.000	50,000.000	50,000.000
— Ostalo	19,769.000	28,300.000	20,800.000
1) Vlaganje v rezervni sklad in posebno prorač. rezervo	134,000.000	26,200.000	26,200.000
m) Proračunske obveznosti iz preteklih let	26,740.000	10,000.000		
n) Anuitete za obrtniški center	4,161.000	4,161.000	4,161.000
0) Tekoča proračunska rezerva	21,593.000	80,000.000	50,000.000
SKUPAJ: .. .	2,400,653.000	3,375,674.000	2,625,100.000
Prvotni zahtevki za zadovoljitev vseh potreb v občini so znašali 3 milijarde 375 milijonov 674 tisoč dinarjev kar za 40 odstotkov presega lansko realizacijo, razpoložljiva sredstva za letos pa za 28 odstotkov.
O grobem načrtu proračuna so tekle številne razprave, kjer je sodelovalo okrog 200 ljudi. Komisija, ki jo je imenoval svet za družbeni plan in finance, je skupaj s predsedniki svetov občinske skupščine izoblikovala predlog proračuna, upoštevajoč nujen in možen razvoj družbenih služb ter naloge, ki spadajo v pristojnost občine. Samo za naloge, ki jih je prevzela občina od republike in okraja, je bilo potrebno zagotoviti približno 70 milijonov dinarjev.
Komisija je imela težko in odgovorno nalogo, saj je morala uskladiti zahtevke, ki so bili letos znatno višji ne samo zaradi povečanega obsega dejavnosti, temveč tudi zaradi večjih stroškov. Možnosti niso dosegle pričakovanj, ki jih je nakazovala splošna razprava o novem proračunskem sistemu.
Na razpolago je torej 2,6 milijarde dinarjev. No, od te vsote je komisija takoj izločila 76 milijonov dinarjev; 50 milijonov je namenjenih tekoči proračunski rezervi, 26,2 milijona dinarjev pa za posebno proračunsko rezervo. Za anuitete je bilo potrebno oddvojiti 137 milijonov dinarjev. Anuitete za obrtniški center v Savskem naselju terjajo 4,1 milijona dinarjev, anuitete za negospodarske investicije pa terjajo 133,8 milijona dinarjev (stanovanja, šole, zadružni domovi, varstvene ustanove itd.).
Za gradnjo nove ljubljanske bolnišnice bo bežigrajska ob-
čina namenila letos 26,5 milijona dinarjev. Obveznosti Bežigrada so še večje, saj doslej občina ni sodelovala pri financiranju tega nadvse pomembnega objekta, ker smo gradili novi zdravstveni dom. Gradnja nove ljubljanske bolnišnice, s katero naj bi rešili nadvse pereč problem zdravstvene službe, bo še nekaj let terjala tudi sodelovanje bežigrajske občine.
MEDOBČINSKI CESTNI SKLAD
Za medobčinski cestni sklad je namenjenih 105 milijonov dinarjev. Tudi to so obveze občine, ki se jih ne da zmanjšati. Sredstva gredo pretežno za gradnjo zasavske magistrale. Del te pomembne prometne žile teče tudi po vzhodnem delu bežigrajske občine mimo naselij Dol in Beričevo.
Za skupno financiranje sodišča, tožilstva, matične služ-
be in pravobranilstva je namenjenih 27,35 milijona dinarjev. Tudi tukaj gre za medobčinsko združevanje sredstev.
V sklad za skupno financiranje strokovnega šolstva bo bežigrajska občina oddvojila 170,4 milijona dinarjev. Zahteve so bile sicer še za 70 milijonov večje.
Za financiranje skupnih mestnih potreb je namenjenih 260 milijonov din. Zahteve Mestnega sveta, ki zbira ta sredstva ljubljanskih občin, znašajo sicer 285,4 milijona dinarjev, to pa znese kar 53 odstotkov več kot lani. Na zadnji seji občinske skupščine so precej razpravljali o tej postavki, zlasti še, ko so analizirali izdatke Mestnega sveta. Finančni načrt Mestnega sveta predvideva več kot trikrat povečane izdatke za nagrade in honorarje v primerjavi z lanskim letom, odborniki pa so se zaustavili tudi pri izdatkih za proslavo 20-letnice osvoboditve in znesku, namenjenemu nogometnim klubom. Poudarili so še, da povečanje sredstev, ki naj bi jih občina oddvojila za Mestni svet (53 odstotkov) ni v skladu s povečanjem sredstev občinskega proračuna, ki znaša le 36 odstotkov.
Izdatki o katerih smo doslej govorili, znašajo skupaj več kot 800 milijonov dinarjev.
narjev. V primerjavi z - Ke 1961 (po združitvi bežigroJ^jj
leto*11
spevek iz osebnega dohodka poglavitni vir dohodkov občinskega proračuna. Nov sistem financiranja družbeno političnih skupnosti ne izboljšuje finančnega položaja »stanovanjskih« občin. Republika in zveza imata s svojim deležem pri prispevku iz osebnega dohodka zagotovljene najbolj trdne dohodke, medtem ko ostane občini manjši del prisepvka iz osebnega dohodka in po letošnjem proračunu še približno eno milijardo dinarjev dohodkov iz raznih prispevkov in davkov. To Pa so težji in bolj problematični viri dohodkov.
V primerjavi z lanskim 1®; tom naj bi se letos povečali skupni dohodki za 36 odstotkov od 4 milijarde dinarjev na 5,48 milijarde dinarjev. Pr* tem je lani odpadlo na občino 2,1 milijarde dinarjev, lotos pa 2,6 milijarde dinarjev
i Stoikov več kot lani.
I publike v skupnih doli se poveča od lanskih h flijarde dinarjev na V ilijarde dinarjev ali za 3* stkov, delež zveze pa 04 kih 350 milijonov di-118 W skUpnjh dohodkov ^ Ijlijonov dinarjev, kar P' ['ja 118,5 odstotka več Mfi,
delež
RACIJE
| naJ bi imeli potemta-milijarde dinarjev TjMkov kot lani. Ta Jj11 znesek pa se razdeli “v,0nčini gre 508 milijo-^fiev, republiki 535 ,v dinarjev in zvezi 415 w ;v din. Povečani do-50 tedaj skoraj enako-Razdeljeni na vse tri • j Politične skupnosti:
- ’ rePubliko in zvezo. "PfU način financirati J“en°-POlitičnih skupil i« n* bistveno izbolj-r^nega položaja obči-ljl»Več, delež občine pri tA dohodkih se je v pri-„11 ,l letom 1964 zmanj-V2.6 odstotka na 47,9 'etos, delež republi-tillti 3811 odstotka skup-T^dkov (Jani 38,7 od-V; delež zveze pri skupil «r',rikih pa se je pove-j1( ’anskih 8,7 odstotka plov j °tkov skupnih do-
ZA SOCIALNO VARSTVO-17 MILIJONOV
Ostala sredstva je komisij® razdelila takole: šolski skl*1® dobi za redno dejavnost S0 in vzgojno-varstvenih ustanov 730 milijonov dinarjev. Izdatki socialnega varstva in Zav®' da za socialno delo znašaj0 117,5 milijona dinarjev. komunalno dejavnost 0>te. vzdrževanja cest ter za ga3*1' stvo in Zavod za kataster) j® namenjenih 149,7 milijona ^ narjev, za redno dejavn03 upravnih organov 240 n*111^ nov dinarjev, za zdravstvih varstvo 31 milijonov dinarj6” znanstveno ter kulturno-Pp® svetno dejavnost 30 milij°n° dinarjev, dotacije krajevm skupnostim 30 milijonov ® narjev, za dejavnost družb no-političnih organizacij društev 50,9 milijona dln.jle jev, za funkcionalne lzdataI.. (komisija za prometno v nost, komisija za del?!1iD razmerja, zamenjavo Ose jp izkaznic, izvedbo volitev, . označevanje naselij ih ul pa 6,2 milijona dinarjev. ^
Stroški za občinsko uPraJ/e. se povečajo v primerjavi z tom 1964 za 40 milijonov **
^ahoflek pa za 123 od-
jfco j za kulturno-pro-V Javnost so namenje-if^ov r?v° kulturnih spo-khjižnico, Delavsko ,ft in ter predvojaško ^ štipendije.
krajevne skupnosti j0s, servisno dejavnost plC? izgubile poglavitni . v- Občinska skup-pito, je zato namenila 30 ^ dinarjev dotacije.
UE
IZACIJAM IN 0M
pi) oJa družbeno-politič-jt«! «fitzacijam in dru-, namenjena občin-fv^iteju zveze komu-# jenskemu snindikal-Zvezi borcev tMJ} Prijateljev mladi-jatieo	križu. Društvu
eshn	občinski zvezi
kuit, kulturo, občinski jf\jj Urho-prosvetnih or časopise »Ob t&l občanov« in »Lju “devnik« ter za Tu ?ktai društvo Bežigrad kltL , veC ne financi fV jdske turistične zve a Stanko Blou-sg, t*° gluhih in Zvezo stiNein te organizacije 5^% Pomoč ljubljan-
j°!e sklad 470,9 1 ‘I®'*- Letošnje
riSv Soisk?92,,milij°nc"
>\ai s sklad bo ti z* "ko» Polovico s ,VniSek p So j*b pred;
fcsfa le manjšl
(JSai Ta denai
9 Ve sole na I P,os-
•	5'5 milijo,
cest l
1 m 20"8
in črnuške občine) so za 114 odstotkov, v tem pa se je občinski Pr°r!lt'“. (brez uprave In šolstva) P večal za 208 odstotkov,
čas®
iročnh
Osem mnenj o proračunu
Nadaljevanje s 1. strani vek iz osebnega dohodka delavcev v delavnem razmerju. Ker pa tudi zveza participira na tem dohodku s 3%, seveda del teh sredstev odhaja zvezi namesto k nami in smo spričo tega v še težji situaciji.
Za stanovanja za potrebe prosvetnih delavcev, borcev NOB, ljudske milice in občinskih uslužbencev (predvsem ie-teh) znašajo letošnje anuitete 23 milijonov din, za šole 10 milijonov din, obrtniški center 4 milijone din. Rekreacijski center na Ježici 3 milijone din, medtem ko ostalo predstavlja še 41 milijonov din, to pa so zadružni domovi, varstvene ustanove, komunalne naprave, — vse iz posojil pri Mestni hranilnici ljubljanski.
Torej ta postavka — anuitete — v znatni meri bremeni letošnji občinski proračun in z njo moramo brez dvoma računati.
Velika postavka v razporejanju občinskih proračunskih sredstev je tudi dotacija oziroma skupno financiranje ljubljanskih mestnih občin — Mestnega sveta, za skupne mestne potrebe. Za zadeve skupnega pomena vseh ljubljanskih mestnih občin prispeva tudi bežigrajska občina del svojih sredstev. Zahtevek, ki ga je letos postavil Mestni svet do naše občine, znaša 285 milijonov din. Ker ta znesek daleč presega splošni porast občinskih proračunskih sredstev, ga nismo mogli upoštevati v celotnem obsegu, temveč smo v našem razporedu za Mestni svet predvideli le 265 milijonov din.
Se to pa je daleč nad povprečjem porasta dohodkov v primerjavi z lanskim letom.
Smatramo, da je Mestni svet izračunal naš deiež nekoliko krivično v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami, o čemer je razpravljala tudi naša skupščina na zadnjem zasedanju, število prebivalstva za Bežigradom, ki odpade na mestni del občine, je precej manjše kot pa so ga za izračun vzeli na Mestnem svetu. Potemtakem tudi od narodnega dohodka na mestnem območju odpade na posamezne občine, če odvzamemo Bežigrad, Mostam in Šiški drugačno razmerje. Bežigrajska občina bi morala biti udeležena pri tej delitvi z manjšim zneskom kot pa je le-ta pred nami.
Medobčinski sklad za strokovno šolstvo je predložil pogodbo, po kateri bi morali oddeliti za strokovno šolstvo 224 milijonov din. Po našem izračunu pa v ta namen predvidevamo le 170 milijonov din, ker več pač ni bilo mogoče, čeprav smatramo, da je zahteva zelo upravičena. Prav zato se ponovno pojavlja potreba, da gospodarske organizacije od svojih sredstev za strokovne šole, ki jih odvedejo, dajo del sredstev za združevanje in tako skupno pokrijemo te potrebe.
Ivan
Levstek
—- Osnutek občinskega proračuna predvideva za občinsko upravo 240 milijonov din, kar pomeni 9 odst. vseh proračunskih sredstev oziroma za 20 odst. več kot je uprava dobila lani. Ostali državni organi predvidevajo letos za 25 odstotkov ali celo 30 odstotkov povečanje v primerjavi z lanskim letom, zato je to naše povečanje v resnici sorazmerno še najmanjše. V priloženi tabeli prikazujemo porast stroškov občinske uprave od 1961. leta, ko se je bežigrajska občina teritorialno oblikovala v današnjem obsegu in to primerjamo z naraščanjem občinskega proračuna in narodnega dohodka v občini.
Primerjava kaže, da stroški uprave ne naraščajo v istem razmerju kot ostale proračunske postavke in narodni dohodek, še posebej če upoštevamo, da so se v tem času iz okraja in republike intenzivno prenašali posli na ob-• činsko upravo (za najmanj 12 novih uslužbencev), kar pomeni 10-odstotno povečanje. V teh stroških občinske uprave niso zajeti vsi stroški občine, ki jih dajemo za državno upravo.
Iz občinskega proračuna dajemo namreč v sistem medobčinskega financiranja še sredstva za občinsko sodišče, javno tožilstvo, pravobranilstvo, mestno matično službo, kataster, nekatere združene inšpekcije, itd.
Letošnji sistem dodeljevanja sredstev za delo državnih organov se že odvija po novih predpisih, ki določajo, da se državnim organom dodeljujejo sredstva,na podlagi njihovega delovnega programa in v enem samem delu in ne več v odstotni udeležbi.
Naša občinska uprava v okviru sprejemanja letošnjega proračuna pripravlja svoj delovni program, v katerem bodo po delovnih mestih prikazane vse naloge, ki jih bo letos opravila.
Kot sem že uvodoma omenil, povečuje naša uprava letošnje izdatke za 20 odst. v primerjavi s 1964. letom. Proračunska sredstva občine pa se bodo v primerjavi z lanskim letom povečala za 14,5 odstotka. Vzporedno s tem pa so zahteve drugih uporabnikov oziroma udeležencev naših proračunskih sredstev večje kot 20 odst. v primerjavi z lanskim letom. (Mestni svet, anuitete, soc. nameni itd.).
Ivan
Dodič
Kultumo-prosvetna dejavnost se pri nas odvija le v okviru Svobod in kultumo-prosvetnih društev, potem v okviru ljudske univerze in na glasbeni šoli. Skrbimo pa tudi za kulturne spomenike in sofinanciramo medobčinski zavod za oskrbo kulturnih spomenikov.
Za vso to dejavnost in še za nekatere druge organizacije v občini proračun letos predvideva 30 milijonov din. Vse te organizacije si bodo potemtakem morale porazdeliti ta sredstva. Mislim, da bo okrog delitve teh sredstev potreben nekak sporazum, ki bi ga lahko dosegli na kakšnem posvetovanju ali sestanku.
Svet za telesno vzgojo ima svoja sredstva predvidena v okviru društev in se bo tudi moral krepko boriti za vsak dinar. Lansko leto je bilo teh sredstev 7 milijonov din in pa še 3,100.000 za investicije. Upam, da bomo tudi letos dobili vsaj toliko.
Janez
Hieng
— Iz izvajanj tovariša Dodiča in tovarišice Čerinove je razvidno, da nam za varstvo otrok kakor za šolo primanjkuje dokaj sredstev. Po naših predvidevanjih naj bi manjkajoča sredstva dobili pri gospodarskih organizacijah, in sicer predvsem za varstvo otrok z združevanjem sredstev iz sklada skupne porabe. Po predlogu plana gospodarskih organizacij za 1965. leto bodo le-te ustvarile — po zaključnih računih za 1964. leto — okrog 710 milijonov din sklada skupne porabe. Razen tega pa imajo na računih tega sklada še za okrog 150 milijonov din. Vse potrebe bi znašale okrog 250 milijonov din, tako da to predstavlja
skoraj eno tretjino skupnih finančnih sredstev naših gospodarskih organizacij.
Ključ po katerem naj bi gospodarske organizacije prispevale ta sredstva, naj bi temeljil na tem, koliko proizvajalcev v posameznem kolektivu stanuje na območju naše občine.
Šolstvo je močno obremenjeno tudi s prispevkom za naše strokovne šole. Ker pa nam ta prispevek v osnovi poruši naše potrebe, predvidevamo nadaljnje združevanje sredstev za izobraževanje kadrov iz pol odstotnega prispevka, ki ga gospodarske organizacije lahko uporabijo v breme materialnih stroškov. Sredstva za izobraževanje kadrov naj bi dobili iz 2,5 odstotka sredstev, ki jih gospodarska organizacija lahko porabi za strokovno izobraževanje.
Rezultati iz 1964. leta namreč kažejo, da so gospodarske organizacije izkoristile le - 35 odst. teh sredstev za lastne potrebe. Tu je vključena tudi naša lanska akcija. Po planu za letos bi torej razpolagali s 385 milijoni din, izkoriščeno bi potemtakem bilo 157 milijonov ali samo 41 odstotkov vseh teh sredstev. Kakor vidimo so odprte še zmeraj dovolj široke možnosti in bi 1 odst. v letu 1965 znašal vsega 152 milijonov dinarjev.
Jože
V
Crnugelj
— Letošnji občinski proračun predvideva za vse naše krajevne skupnosti le 30 milijonov din. Potrebe krajevnih skupnosti glede na njihovo reorganizacijo — ker so se servisi osamosvojili v samostojna podjetja, tako da od njih ne bomo dobivali nobenega denarja več — pa so ta sredstva nedvomno več kot zelo skromna. Planirali smo (za krajevne skupnosti) okrog 50 milijonov din, vendar menimo, da se bomo morali s posebnim ozirom na ostale potrebe občine in raznih ostalih služb, zadovoljiti s temi 30 milijoni dinarjev in jih kar najbolj smotrno porabiti, to je razdeliti med vse krajevne skupnosti. Pri tem bomo morali vsekakor paziti, da bomo ta denar tako smotrno porazdelili med krajevne skupnosti, da bomo pokrili najnujnejše potrebe vseh. Od teh 30 milijonov din naj bi dali 2 milijona najprej krajevni skupnosti Savlje za nakup enega stanovanja, s čimer bi omogočili, da postane Zadružni dom zares namenjen družbenim organizacijam. Ostalih 28 milijonov din hi potem v glavnem porabili za osebne dohodke tajništev in za manjše operativne in funkcionalne stroške krajevnih organizacij.
Pri tej delitvi bomo morali posebej gledati, da bodo novo ustanovljene krajevne skupnosti na podeželju dobile primerno večje zneske, ker zaenkrat nimajo opremljenih svojih prostorov, medtem ko bi se mestne krajevne skupnosti na njihov račun lahko odrekle delu njim namenjenih sredstev iz skupne prora-čunske mase sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim. Zakaj le-te mestne krajevne skupnosti bodo nekaj le še pridobile z likvidacijo starih stanovanjskih skupnosti oziroma obstoječega stanja.
po proračunu na razpolago v ta namen zaenkrat le 149,741.000 dinarjev, Za letos smo planirali 50 milijonov din za vzdrževanje cest in jih po proračunu tudi dobili prva toliko-
V resnici bomo letos uredili in asfaltirali več cest kot lani. Letos pride na vrsto Tomačevska cesta (asfalt), potem cesta Dol priključek na Domžalsko cesto, iz proračunskih sredstev bomo dalje končno uredili Bežigrajsko cesto (56 milijonov din) O tej govorimo že več let, vendar načrti zanjo niso bili vsklajeni, sedaj pa so v zaključni fazi. Potem je tu še ulica Prvoborcev, vse ostale pa bomo ure-
nar zanj, zato menim, da fci zdravstveni dom lahko skušal z lastnimi sredstvi poskrbeti za ureditev svoje okolice, izpopolnitev inventarja, inštrumentov in druge opreme, ki jo še potrebuje za nemoteno delo. Velika postavka, ki jo krije občinski proračun za zdravstveni dom, so tako ali tako anuitete zanj.
Skupščina je lani temeljito razpravljala o uspehih in pomanjkljivostih letovanja naših otrok v gorah in ob morju. Sprejela je sklep o zagotovitvi ustreznih sredstev za modernizacijo teh objektov. Svet za zdravstvo pa se je spričo znanega materialnega položaja v našem šolstvu, ki sledi iz nenehnih potreb na eni strani in proračunskih možnosti na drugi strani, odločil, da za letos odstopi od svojih zahtev na tem področju. Z dobro voljo bomo, upam, lahko nadomestili pomanjkanje denarja v ta namen, in vse, kar smo plani-
jevali po prioritetnih progra- ra" v smeri, uspešno na-
mih krajevnih skupnosti, kakor so jih začrtali že pred časom. Vsa sredstva v ta namen bomo izkoriščali ne zgolj in samo po lokalnih potrebah posameznih krajevnih skupnositi, temveč glede na potrebe celotne občine v okviru programa sveta. Prvenstveno naj bd po tem načrtu urejevali zatem vse ulice in ceste od centra občine proti severu in seveda glavne vpadnice na osrednjo magistralo.
Iz sredstev komunalnega sklada je predvidenih 400 milijonov din, in sicer 140 milijonov iz obveznosti gospodarskih organizacij in 260 milijonov din iz tekočih sredstev, ki jih bomo porabili pri prioritetnih programih del krajevnih skupnost*
Ivo Poznik
— Za komunalno dejavnost, ki je na zborih občanov še posebej kar zadeva urejevanje cest in pločnikov najbolj aktualna, smo lani porabili
127.154.000	din, letošnji zahtevki pa se gibljejo v višini
166.419.000	din, medltem ko je
Stanko
Hvale
— Svet za zdravstvo je na zadnjih dveh sejah obravnaval problematiko zdravstvenega varstva občanov in predložil občinski skupščini svoj predlog, s katerim predvideva za 1965. leto 31 milijonov din. (K temu sodi tudi obveza občin do gradnje ljubljanskih bolnišnic.) Predlog sveta za zdravstvo je komisija občinske skupščine za plan in proračun v celoti sprejela. Ta stredstva bomo torej porabili predvsem za sledeče namene: za ’ zdravljenje nepremožnih po uredbi — 7 milijonov din — prispevek za zdravstveno zaščito kmetov milijon in pol din, za potrebe sanitarne inšpekcije, ki naj bi se tudi nekoliko modernizirala, 2 milijona 150 tisoč din, za zdravstveno preventivo 5,200.000 din in za počitniško letovanje naših otrok 8,700.000 din.
Razen tega je zdravstvena služba dolžna po sklepu enega izmed zadnjih sklepov občinske skupščine v minulem letu, da soinvestira tudi zdravstveni center, ki kot strokovno znanstvena institucija pomaga zdravstveni službi, da vodi pravilno politiko zdravstvenega in preventivnega varstva naših občanov. Še posebej pereč je problem nekaterih starejših oseb. Skrbeti bomo morali za laično nego teh ljudi na domu. Zato smo predvideli 800.000 din in še posebej pol milijona dinarjev. Ta denar naj bi porabil RK oziroma komisija za zdravstveno prosvetljevanje. Lahko sicer ugotovimo, da je občinski proračun v primer javi z lanskim letom nekoliko večji ali pa tudi manjši, kakorkoli pač pogledamo.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje je namreč prevzel večino akcij in nalog in bo sedaj svet za zdravstvo, ki je takorekoč nekaj teh sredstev prihranil, ta denar porabil za letovanja naših otrok in mladine.
Dalje bi lahko omenil, da je zdravstveni dom sicer končan, vendar pa hi za ureditev okolice in nekatere druge stvari potrebovali še lepe denarje. Iz občinskega proračuna pa bi v tej situaciji kaj težko iztisnili še kakšen di-
doknadili prihodnje leto. Vse naloge okrog letovanja naših otrok pa bomo morali začasno za letos omejiti na to, kar že imamo in se hkrati zadovoljiti s skromnimi sredstvi in možnostmi, ki nam preostanejo
Ančka
Čerin
— Vse investicije za otro-ško-varstvene ustanove so izpadle iz občinskega proračuna. V načrtih smo imeli predvsem ureditev otroško-var-stvenih ustanov na tistih predelih, kjer jih do zdaj sploh ni bilo. Računali smo, da bi letos pričeli graditi novo ustanovo na Brinju, kjer bi bilo prostora za 205 otrok. Prvikrat za Bežigradom sploh bi dobili prostore tudi za dojenčke.
Letos smo računali, da bomo pridobili 120 novih mest v vzgojno-varstvenih ustanovah. Sredstev torej ni. Naš plan bi lahko realizirali le s pomočjo gospodarskih organizacij, da bi združevali sredstva, ki bi jih namenila podjetja za otroško varstvo.
Za dejavnost vzgojno-varstvenih ustanov je v proračunu zagotovljenih 93 milijonov dinarjev. Lani smo dobili za ta namen (po rebalansu) skupaj 41,9 milijona dinarjev. Letos preneha veljati zakon o stanovanjskih skupnostih s tem pa ugasnejo tudi vse ugodnosti, ki so jih imele vzgojno-varstvene ustanove v okviru tega zakona. Plače zaposlenih moramo izenačiti s plačami ljudi, ki imajo enako izobrazbo.
Oskrbnine v vzgojno-varstvenih ustanovah — mislim na tisti del, ki ga plačujejo starši — se letos ne bodo zvišale, razen seveda v primeru, če se bodo podražili prehrambeni artikli. Ekonomska cena oskrbovalnine je znašala lani od 11.500 do 12.600 dinarjev mesečno, letos pa se je povečala na 16.500 do 17.500 dinarjev. Najdražje je v Savskem naselju, kjer velja 17.500 dinarjev. Te dajatve bo torej prevzela občina.
Za potrebe socialnega varstva smo planirali 127 milijonov dinarjev. Dobili bomo 117 milijonov dinarjev. Znižati smo morali postavko za socialne podipore od 10 milijonov dinarjev na 5 milijonov dinarjev, preživnine kmetom za 2,6 milijona dinarjev ter sredstva za dodelitev družbene pomoči za nove primere od 6 milijonov na 3,5 milijona dinarjev. Nemogoče je znižati postavko za oskrbnine odraslih v domovih, saj že sedanje oskrbnine, ki jih izplačujemo, presegajo vsoto, ki smo jo predvideli.
NOB in otrokom padlih borcev ne bomo znižali, pač pa bomo znižali dotacijo krajevnim skupnostim kot pomoč družinam socialno ogroženih otrok za vzgojo in varstvo. Ta dotacija bo za dva milijona manjša kot lani.
V velikih težavah pa bomo, če se bodo povišale oskrbnine v zavodih.
Ljubljanski mestni svet predvideva, da bo letos razpolagal z eno milijardo devetstodcsetimi milijoni in tristo enaindevetdeset tisoči dinarji. Ta denar bodo seveda prispevale ljubljanske občine. Ključ, po katerem je mestni svet razdelil deleže plačila na posamezne občine je za Bežigrad nepravilen, saj živi na mestnem področju Bežigrada manj ljudi, kakor jih je upošteval pri računanju prispevka mestni svet.
Na posamezne ljubljanske občine odpadejo po predlogu mestnega sveta naslednji zneski: Bežigrad 285,411 milijonov din, Center 859,475 milijonov, Moste 236,596 milijonov, šiška 294,946 milijonov din in Vič 233,963 milijonov din. Sredstva, ki jih je namenil zbrati v letošnjem proračunu mestni svet so 60»/» večja kot lanska, medtem pa računi kažejo, da se bodo dohodki občin povečali od 19 do največ 33«/». Pri tem pa je treba vedeti, da ima občina iz dneva v dan več pristojnosti in da rabi za ta prenesena dela tudi dokaj več sredstev kot v preteklih letih.
Mestni svet pa kani svoje izdatke razporediti takole:
za upravne izdatke bodo porabili 86,800 milijonov din (lani 50.887 milijonov), za urbanizem 65 milijonov (lani 45), komunalno gospodarstvo 133 (148,531), kulturo in prosveto 217 (231,233), proslavo 20-letnice osvoboditve 80 milijonov (lani 5 milijonov), turizem 5 milijonov (5,390), telesna kultura 124,300 milijonov (93 milijonov), preskrba 24,800 milijonov (21,934), obveznosti in anuitete 357,501 (145,150) in za negospodarske investicije 452,481 milijonov din (lani 465 milijonov din).
Izdatki mestnega sveta pa so razdeljeni takole:
PREDLOG MESTNEGA SVETA
be v težkih pogojih urejanja prometa na območju mesta. V ta namen je v finančnem načrtu mesta za leto 1965 predvideno 7,000.000 din.
Kulutra in prosveta
— arhiviranje zgodovinskih dokumentov. Postavka arhiviranja zgodovinskih dokumentov predstavlja dejansko financiranje Zavoda »Mestni arhiv«, ki na osnovi zveznih in drugih predpisov ter naročil Mestnega sveta Ljubljana zbira, ureja in arhivira važnejši zgodovinski material (dokumente, fotografske in filmske posnetke, listine itd.).
Upravni izdatki
—	plače, nagrade, honorarji — plače voljenim osebam: realizacija te postavke je znašala v letu 1964
17.578.000	din. To se je nanašalo na redne osebne dohodke, honorarje za posebna strokovna dela ter za nagrade. Za leto 1965 je predvideno 49,200.000 din. Povečanje gre predvsem na račun povečanja števila uslužbencev tajništva Mestnega sveta;
—	režijski stroški. Realizacija v letu 1964 je znašala
17.067.000	din. Za leto 1965 pa se predvidevajo stroški v višini 20,000.000 din.
Povečani stroški režije v letu 1965 gredo na račun povečanja števila poslovnih prostorov, kar je nujno spričo že omenjenega povečanega števila uslužbencev,
—	nabava inventarja. Realizacija je znašala v letu 1964
5,527.000	din, za leto 1965 pa je predviden znesek 6,000.000 din;
—	reprezentanca in protokol. Realizacija je v letu 1964 znašala 8,986.000 din, za leto 1965 je predvidenih
9,000.000 din. Tu so vključeni izdatki sprejemov ob priliki večjih kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in športnih prireditev, ki so pomembne za mesto;
Vsa omenjena dela izvršuje po pogodbi z Mestnim svetom komunalno podjetje »Rast«. V te namene je bilo izplačano iz finančnega načrta mesta za leto 1965
70.000.	000 din. Po predlogu finančnega načrta za leto 1965 se za ta dela predvideva
77.000.	000 din. Po predlogu podjetja »Rast« znašajo ti stroški 99,463.000 din.
— vzdrževanje zoološkega vi’ta. Mestni svet je ustanovitelj Zavoda zoološki vrt. V letu 1964 je zoološki vrt porabil za kritje osebnih dohodkov ter za operativne in funkcionalne izdatke 22,733.686 din. Ti stroški so bili pokriti z dotacijo iz skupnih sredstev mesta v višini 19,000.000 din, ostalo pa je pokril Zavod sam z lastnimi dohodki, ki jih je ustvaril predvsem z vstopnino.
Zavod je prejel dosedaj dotacijo od svojega ustanovitelja in sicer za leto 1963
16,800.000	din, za leto 1964
16,000.000 din. To zmanjšanje je imelo za posledico beg strokovnega kadra (skoraj 1/3 uslužbencev). Zato minimalno povečanje financiranja njihove dejavnosti v predvideni višini 17,600.000 din komaj zagotavlja normalno poslovanje Zavoda v sedanjem okviru;
Po predlogu finančnega načrta mesta za leto 1965 je predvidena dotacija 22,800.000 din, dočim se po planu Zavoda za letošnje leto predvidevajo skupni izdatki v znesku 29,646.870 din. Razliko bo moral pokriti Zoološki vrt z večjimi lastnimi dohodki in dobrim gospodarjenjem.
— stroški medmestnih zvez. V letu 1964 je znašala realizacija 1,729.000 din. Za letošnje leto je predvidena vsota
2,600.000	din. Povečanje te postavke gre predvsem na račun članarine, ki jo bo plačeval Mestni svet Ljubljana že v II. polletju letošnjega leta kot novi član Stalne konference mest.
Urbanizem
tu so predvideni stroški za usluge Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ) v zadnji fazi izdelave generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane (GUP) ter stroški posebnih študij, ki so za to potrebne:
Komunalno gospodarstvo
— Zavod za kataster in izmero zemljišč. Mestni svet je v letu 1964 financiral izdelavo geodetske dokumentacije (geodetske karte, mestni ni-velman itd.) v višini 5,520.000 din.
Za izdelavo geodetskih načrtov in kart za območje mesta je Zavod za kataster zahteval v letu 1965 45,000.000 din. Z Zavodom je dosežen načelni sporazum, da se za izdelavo neobhodne geodetske dokumentacije za območje mesta zagotovi Zavodu namesto dotacije posojilo iz sredstev mesta za dobo 10 let;
— nega parkovnih gozdov. Za urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin na svojem območju skrbijo posamezne ljubljanske občine z izjemo parkovnih gozdov, katerih urejanje in vzdrževanje se po sporazumu z občinami financira iz skupnih sredstev mesta. Skupna površina parkovnih gozdov na območju mesta in njegovi neposredni okolici znaša 5,780 ha-
—	vzdrževanje semaforjev. Upravljanje ter vzdrževanje semaforjev in svetlobno-pro-metnih signalov na semaforsko urejenih križiščih je poverjeno komunalnemu podjetju »Javna razsvetljava«. V letu 1964 so se stroški upravljanja ter vzdrževanja v višini 14,710.000 din financirali iz sredstev Mestnega sklada za komumailno izgradnjo. Po predlogu finančnega načrta za leto 1965 se v te namene zagotavlja 14,300.000 diin.
—	dekoracija mesta ob narodnih praznikih. Dekoracija mesta pomeni okrasitev z zastavami Titove ceste in mestnih vpadnic ob narodnih praznikih: »1. maj, 9. maj, 29. november in Novo leto. Razen tega se te okrasitve vršijo ob priliki obiskov visokih državnikov v našem mestu. Vsakokratna dekoracija mesta velja 3,000,000 din ter se v te namene v predlogu finančnega načrta mesta za leto 1965 predvideva 12,000.000 din;
—	vzdrževanje grobov Vzdrževanje grobov NOB na centralnem pokopališču »Žale« v Ljubljani je skupna skrb mesta ter se v ta namen v predlogu finančnega načrta za leto 1965 predvideva 2,500.000 din. Vzdrževanje grobov obsega dela na urejanju in vzdrževanju zelenila, stez in samih grobov;
—	mestna prometna služba. Za mestno prometno službo prispeva mesto iz svojega finančnega načrta sredstva za kritje tistih potreb Ljudske milice, ki so dodatna za opravljanje prometne službe na območju mesta. V te dodatne potrebe spadajo: specialne letne uniforme za prometno milico, nagrade za prometne miličnike študente v času turistične sezone, malice za prometne miličnike ter prispevek za nakup tehničnih sredstev za potrebe prometne milice, ki so neobhodne za uspešno opravljanje služ-
—	izvenšolska vzgoja mla-dine predstavlja financiranje zavoda »Pionirski dom« in prispevek Zavodu za tehnično izobraževanje — za organizacijo raznih tečajev.
S predvidenim 10-odstot-nim povečanjem bo Zavod komaj zagotovil minimalna sredstva za povečanje osebnih dohodkov skladno s splošnim porastom cen, nikakor pa ne bo mogel razširiti svoje delavnosti nasi-irotr le s skrajno štednjo bo lahko obstal na sedanjem nivoju svojega razvoja. Nedvomno presega dejavnost in pomen Zavoda ozek okvir mesta Ljubljane, zato bo moralo vodstvo Zavoda iskati še druge vire dohodkov (SRS), predvsem pa stremeti za pove. Čanjem lastnih dohodkov, t. J. uvesti bo morail samofiniancd-ranje določenih dejavnosti;
—	arheološka izkopavnaja na Mirju. Strokovno vodi izkopavanje »Mestni muzej«. V letošnjem letu se predvideva konsolidacija že odkopa-
nega predela rimske stavbe.
Za ta dela je predvidenih
16,500.000	din, od katerih bo Mestni svet dotiral 10.000.000 din, ostanek pa bo prispeval Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije;
— Bienale industrijskega oblikovanja. Dotacija je predvidena v znesku 10,000 000 din.
— javne informacije — »Ljubljanski dnevnik«. Dotacija 8,000.000 din. Po predvidevanjih bo znašal letošnji primanjkljaj ca 75,000.000 din.
Ker uprava lista še ni pripravila ustreznega dokončnega predloga za financiranje dnevnika v letošnjem letu, smo v planu predvideli ob upoštevanju navedenih elementov znesek 8,000.000 din, kar je za 1,000.000 din več kot lani;
— Festival moderne opere — Ljubljanske poletne kulturne igre predstavlja financiranje nastopov raznih viso-ko-kvalitetnih domačih in tujih umetniških skupin na že tradicionalnih »Ljubljanskih kulturnih poletnih igrah«. Predlog sredstev za letošnje leto predstavlja dejansko realizacijo iz leta 1964, ki je znašala 45,000.000 din.
Osebni dohodki v višini
13,000.000 din predstavljajo komaj 26 odstotkov izdatkov, ki jih je finančni načrt Mestnega sveta predvidel kot prispevek za izvedbo programa poletnih kulturnih iger v Ljubljani. Poleg teh predvideva zavod lastna sredstva v višini 17,000.000 din.
Proslava 20-letnice osvoboditve
Turizem
Telesna kultura
— dotacije nogometnim klubom I. in II. zvezne lige. Po vzgledu ostalih jugoslovanskih mest je moral tudi Mestni svet prevzeti nase obveznost stimulirati prizadevanja nogometnih klubov, ki so vključeni v II. oz. I. zvezno nogometno ligo. V ta namen je predviden v letošnjem finančnem načrtu znesek 30,000.000 dinarjev.
Pireskrba
— usluge godbe Ljudske milice dotacija 4,000.000 din. Godba Ljudske milice nastopa vsako leto v tu in inozem stvu kot predstavnik oziroma umetniški ansambel mesta Ljubljane;
— odkupi umetniških del dotacija 4,000.000 din. Z odkupi želi Mestni svet po vzgledu drugih mest podpreti prizadevanja ustvarjalcev na raznih področij umetnosti;
— usluge Zavoda za cene. Zavod za cene mesta Ljubljane vrši analize gibanja cen, predvsem tistih artiklov in storitev, ki jih zahteva osnovni standard potrošnika. Stroški Zavoda so znašali v preteklem letu 18,934.000 din, ki jih je dotiral Mestni svet ter
1.388.000	din, ki jih je ustvaril Zavod sam za izvršene analize po naročilu. Po predlogu finančnega načrta mesta za leto 1965 se višina sredstev poveča za 10 odstotkov, kar znaša skupaj
20.800.000	din ter za pogodbene usluge 3,000.000 din, ki jih bo ustvaril Zavod sam.
— dotacije prireditvam. V letošnjem finančnem načrtu je odpadla postavka »dotacije družbenim organizacijam in društvom« ter je pre-nešena delno pod »dotacije za prireditve mestnega značaja s področja kulture« v višini 20,000.000 din ter »dotacije za prireditve mestnega značaja s področja telesne kulture« v višini 30,000.000 din.
— usluge Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Proračun predvideva
4,000.000 din. V letu 1964 je Zavod za potrebe mesta izdelal analizo javne prehrane v izbranih obratih, za kar je prejel na podlagi sklenjene pogodbe znesek 3,000,000 din, ostanek 1,500.000 din pa bo Iz tega naslova prejel v letošnjem letu.
Abveznosti in anuitete
GO SZDL je sklenil, da bo na praznik mesta Ljubljane dne 9. maja 1965 v Ljubljani skupna proslava 20-letnice osvoboditve Slovenije in Lju-Ijane. Kot glavne prireditve proslave so predvidene večje prireditve:
— turistična propaganda: predvidenih je 5,000.000 din, lani 5,300.000 din. Ta sredstva so v glavnem namenjena za turistični plakat mesta Ljubljane in kratko zgodovino Ljubljane, ki jo pripravlja »Mestni aJhiv«.
—	nagrade za visoke do sežke. Na področju telesne kulture je predvidenih
40,000.000 din, torej 10,000.000 din manj kot lansko leto s tem, da je ta znesek določen za organizacije in prireditve;
—	usluge Zavoda ing. Stanka Bloudka. Usluge so pred videne v znesku 44,300 000 din, lani 43,000.00 din.
—	obveznosti. Mestni svet je sprejel sklep, da se iz proračuna Mestnega sveta v letu 1965 zagotovijo sredstva za odkup šole v Jaršah za potrebe vzgojnega zavoda »Janeza Levca«. V ta namen predvideva finančni načrt znesek 47,201.000 din, kar predstavlja vrednost objekta stare šole v Jaršah, s katerim zneskom pa niso kriti stroški za adaptacijo in opremo šole;
—	stare anuitete. Z zneskom 49,000.000 din bo Mestni svet v letu 1965 pokril obveznosti za anuitete iz prevzetih posojil, sklenjenih z Mestno hranilnico. Komunalno in Narodno banko in porabljenih za gradnjo športnih objektov na območju ljubljanskih občin, za gradnjo Novinarskega doma ter izvršitev komunalnih del za VII. kongres ZKJ;
—	nove anuitete. Znesek
150,000.000 din za kritje novih anuitet predstavlja obveznosti iz investicijskih posojil, ki jih je Mestnemu svetu po programu za leto 1964 nudil Mestni sklad za komunalno izgradnjo. Investicije se nanašajo predvsem na dograditev upravnega poslopja v Športnem klubu ing. Stanka Bloudka itd.:
Negospodarske
investicije
njih letih, do popolnega plačila obveznosti iz invest • cijskih posojil.
—	neporavnane obveznosti. Kot vsako leto se te obveznosti pojavljajo tudi ob pričetku letošnjega leta, ko je Mestni svet prejel razne račune v zadnjih dneh minulega leta oziroma v prvih dneh tekočega leta, ki pa se vse nanašajo na poslovanje iz leta 1964:
OPERATIVNA REZERVA. Nujen element finančnega načrta je formiranje določenega odstotka od razpoložljivih dohodkov v operativno rezervo, konkretno za leto 1965 3,5 odstotka, ki služi za kritje vseh morebitnih nepredvidenih izdatkov v teku tega j poslovnega leta;
—	obveznost mestu Skopju. Mestni svet je prevzel obveznost, da bo financiral opremo ene izmed dvoran v novem poslopju Mestne skupščine v Skopju, za kar daje letno 10,000.000 din kot oročeni depozit v Komunalno banko.
Letošnji program predvideva kot prispevek Mestnemu skladu za komunalno izgradnjo za financiranje negospodarskih investicij skupni znesek 452,481.000 din. Iz teh sredstev bo Mestni sklad izvajal nadaljevalna dela pri odkrivanju grajskega objekta
—	(Ljubljanski grad), dokončal dela na objektih Mestni trg 1, 2 in 4 (»rotovž«) ter sodeloval z letno obveznostjo pri izgradnji športne hale v Tivoliju.
Gradnja športne hale. Na podlagi končnega predračuna predmetne investicije bodo skupni stroški znašali 3 milijarde din. V tej vsoti je zajet tudi strošek komunalnih ureditev, za katere predvideva predračun 607,000.000 din tako, da znašajo stroški za gradnjo same hade 2,4 milijarde. K tej vsoti bosta prispevala Mestni svet in repu* bilika preko svOjtega Sklada za negospodarske investicije vsaka z Va! vrednosti, t. j. P° 1,2 miMjeirde. Mestni sklad 73 komunalno izgradnjo kot h1' vestitor športne hale je d°' slej prejel od republike
100.000.	000 din, a v planu za 1965 je predviden znesek
700.000.	000 din. Iz lastnih sredstev ter Iz sredstev h1' vesticijskih posojil Je doslej izplačal že znesek 978,996.000 din. Gede na to, da bo moral Mestni sklad financirati tudi vsa komunalna dela, kar znaša skupaj z deležem sredstev pri gradnji same športne ha' le preko 1.810,000.000 din. J®
za odplačilo teh obveznosti predvidel v letošnjem načrtu
v postavki »negospodarske investicije« znesek 400,000 000.
—	ter bo s takšnim zneskon* moral računati tudi v svoj'n finančnih načrtih v nasled-
r/