List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 5, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki .Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Branite svojo vero! Katoličani, branite katoliški zakon! Katoliški zakon je nerazdrnžljiv; razdreti ga more sam o smrt, drugi nima nihče pravice razvezati zakonske zveze. To je katoliški nauk, to jo nauk Kristusov, in kar je Kristus zapovedal, tega ne more nihče na svetu odpraviti. Katoličani 1 zoper sv. zakon rohnijo zdaj po celi Avstriji nasprotniki in sovražniki sv. c rkve; zahtevajo namreč postavo, ki bi dovolila, da sme zakonski mož zapustiti svojo ženo in žena svojega moža ter si drugega vzeti, kadar in kolikokrat kateri hoče. Katoličani! pomislite, kako zlo bi b'lo to za človeško družbo! Kaj bi trpele žene, katere bi možje zapustili, ko so se postarale in bi se jih naveličali?! Kdo bi skrbel zanje?! Kaj bi storil mož, ako bi ga žena meni nič tebi nič zapustila in za drugim šla, mesto da bi skrbela za otroke! Kako ubogi bi b li otroci, za katere bi se nihče ne brigal! Katoličani! vzdignite se zoper nakane sovražnikov sv. cerkve ter jim glasno in najodločneje zakličite: roke proč od sv. zakona! Sovražniki vjši zbirajo po celi Avstriji podpise brezvercev, židov, socialnih demokratov in drugih nasprotnikov sv. cerkve za tako postavo, ki bi dovolila razdružitev zakonov. Od hiše do hiše hodijo iskat podpisov, v gostilnah vsiljujejo gostom pole, da bi se podpisali, še na ulicah pošteni ljudje n majo miru pred njimi! Lažejo, kar se da, da le ljudstvo vkanijo za podpis. Katoličani! glejte, kako so vaši nasprotniki marljivi pri delu za slabo stvari Učimo se od nasprotnikov marljivosti za dobro stvar! Vsak pošten katoliški mož, vsaka poštena katoliška žena, vsak vesten mladenič in vsaka pridna deklica, ki ne obiskuje več šole, naj se podpiše za ohranitev katoliškega zakona! Pole, na katerih se zbirajo podpisi zoper nekatoliški zakon, se dobijo v vsakem žup-nišču! Iz vsake vasi se naj izbere priden in navdušen katoliški mož ali mladenič ali pa tndi žena ali deklica, ki hodi s tako polo od hiše do hiše, in sicer tako dolgo, dokler niso vsi podpisali. Te pole se bodo potem poslale na Dunaj. Ako je v kaki župniji zmanjkalo tiskanih pol, se naj vzame navadni beli papir ter se naj na vrhu zapiše: Podpisani najodločneje protestiramo zoper razdružitev katoliškega zakona! In na te pole se naj potem pridno zbirajo podpisi. Katoličani! tekmujte med seboj, kdor bo nabral več podpisov za dobro stvar! Čas za pobiranje podpisov se je raztegnil do 20. marca. Na delo tedaj vsi, ki čutijo katoliški, da še .v teh 14 dneh po Avstriji naberemo na milijone podpisov in tako rešimo katoliški zakon! Volilna svoboda. Obenem z zakonskim načrtom o volilni pravici je vlada predložila drsnemu zboru tudi načrt o kazen skih določbah v ?« rstvo volilne svobode. Določbe tega zakona bodo veljale pri volitvah za državni zbor, za volitve v deželni zbor, za občinske volitve in v okrajne zastope. Naši slovenski kmetje bodo ta načrt gotovo z veseljem pozdravili, kajti proti surovosti in nasilstvn nemčurskih, šnopsarskih nasprotnikov dosedaj niso imeli nobenega obramb nega sredstva. V načrtu predlagane kazni so naperjene proti uplivanju na volitve in če se volilcem prepreči od- daja glasovnice, proti volilni slepariji, preprečenju določitve volilnega izida, proti kršenju volilne tajnosti in preprečenju volilnih shodov. Za uplivanje na volitve se smatra: volilno podkupovanje, ako se koga k volitvi prisili, in javno razširjevanje neresničnih reči, da se vpliva s tem na oddajo glasov. Kot kaznjivo preprečenje izvrševanja volilne pravice se smatra: protipostavna prilastitev tujih volilnih legitimacijskih papirjev, pridržavanje istih, da jih volilec ne dobi v roke, in preprečenje volilca, da ne more oddati glasu. Kar se tiče volilne sleparije, je predlog popolnoma v okvirju dosedanje postave. Kaznovan bo, kdor bo izvrševal volilno pravico, ki mu ne gre, in naj bo to v sporazumljenju z volilnim opravičencem ali brez sporazumljenja, kdor bo potvoril glasovanje in izid glasovanja. Kot poseben slučaj volilne sleparije se označuje izp »lnitev volilnega listka v nasprotju z danim naročilom. Ta določba hoče posebno ščititi one, ki ne znajo čitati in pisati, da se njihovo neznanje ne bo izkoriščalo. Kar se tiče motenja volitve same, je predloga naperjena proti temu, ako se prepreči volilni izid po odstranitvi, razmetavanju in ako se oddane glasovnice in volilni imenik narede za nerabne. Da se zagotovi še nadaljna volilna svoboda, dobi volilna tajnost posebno zakonito varstvo z zajamčeno prepovedjo, vsled katere ne bo mogoče protipostavno izvedeti, kako so glasovali posamezni volilci. Ker se je v novejšem času mnogokrat pripetilo, da so bili v o 1 i 1 n i s h o d i s silo pregnani, ukrenilo se je potrebno, da se bodo taki shodi mogli nemoteno vršiti. Načrt predlaga, da se kaznujejo vsi oni, ki bi ob času volilnih shodov komurkoli ovirali pristop, ki bi se nepoklicano hoteli tja vriniti, ali ki bi hoteli mogoče s silo izriniti ali pa celo odstraniti one, ki so shod sklicali, ki istega vodijo — oziroma, ki bi se naredbam slednjih šiloma ustavljali. LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (DaJtfe.) „Ded Vjeruša!* so se oglasile ženske. Moški so mu podajali roke. „Kako naj vas spoznamo, ko imate to obleko?! Kam ste pa djali brado?" „Kaj vam mari, hm...?!" se je razkoračil Vjeruša in se obprl ob bok. „Mislite, da potem nisem več Vjeruša, če nimam brade in vaše noše?" Nato je nastalo prioovedovanje, kaj se je zgodilo, kako sta ušla. Ženske so si brisale solze o nesreči Kosenke ter hvaležno pogledovale Vje-rušo, ko so čule, kako jo je otel. Njemu je pa to prijalo. Kosenka je bila zopet oni otrok kakor pred groznim večerom. Le to ji je mučilo dušo, da nima Žarka. Ko je nehala pripovedovati, stopi nek človek naprej, očevidno od vstašev in pove, da je Sla viša z Žarkom pobil vso četo Holubanovo, in njega pa nasadil na kol. Ko je Vjeruša to slišal, je objel poročevalca, Kosenka pa je sklenila roki, hvaležno pogledala k nebu in šepnila: „Bog je pravičen!" „Dal je popra tem besom," je dal Vjeruša duška veselju. „Rešena sva! — Tfu . . . Veselje Mohameda v raju je nepopisno, ker je dobil toliko lopovov!" Vsi so se nasmejali Vjeruši. „Če ste bili med Turki, ste morali tudi z njimi tuliti," reče nek gla?. „Gotovo ste molili preroka mesto Kristusa!" „Nisem molil k preroku, ker še k Gospodu sem komaj imel priliko. Turki so mislili, da sem vnet alahovec. Pa naj se pražim v vicah za ta greh, če sem le enkrat molil malika!" V tem je nastal večer. Globoko v gorovju se jim ni bilo več bati navala dušmanina. Kaj naj išče tukaj? Ali naj gre pod nož vstašev? Brezskrbno so nažgali ognje in kuhali, kar je kateri imel. Vjeruša je pa bil poln šal. Kunečno je jel popevati. Ognji so metali svetlobo in razsvetljevali ubogo rajo in prostor, ki je bil tako usmiljen, da jim je dal zavetja nocoj. Jutri pa pojdejo še dalje, globje, tja v „orlova krila." Vjeruša je pa peval, da so mu migali dolgi brki in se svetili beli zobje, kakor risu: „Oj tam je ovaj grad, ki pun je starih ba!) . . . oj bab ..." Nekateri so ga poslušali, drugi so se mu smejali. Ženske pa so se jele hudovati. Vjeruša se je razkoračil, zavihal in pljunil. Že je hotel nekaj povedati, kar se začuje šum in «krog so se pokazale, odsevane od ognja postave, kojih grozni obrazi so bili ostrmljenim ljudem kaj dobro poznani. Za hip tihote je zavladal grozen stok in jok, pomešan od zamahov jekla in hrestanje sabelj od kosti. Tihi gozd, ki je bil tako čaroben, je postal grozen. Po njem se je napolnilo smrtno vpitje in kriki Turkov. Vjeruša je izstrelil par strelov, podrl nekaj glav, nato se pa domislil Kosenke. Skočil je k nji. Ona je streljala po Turkih. Vjeruša jo zgrabi za roko in potegne s seboj. Nikdo mu ni delal ovir, ker so ga napadalci smatrali za svojega. Ali to, kar je mislil Vjeruša, se ni dalo doseči. Izmuzniti se ni dalo. „Sveta Devica naj te varuje, ljubo dete," ji je šepnil na uho. „Zopet sva v turških rokah 1 Ne udajaj se obupu in misli na rešitev. Jaz ostanem pri tebi, in če mi jezik ne odpade, jim sknham kašo, da se bodo lovili za trebuhe. Za sedaj si pa moja jetnica!" VIII. Oddelek, katerega je poslal Osvinbeg nad begunce, je pobil vse. Obdržali so si le mlade ženske. Ko so se vrnili k svoji četi, je pregledal beg plen. Njegov oduren obraz se je raztegnil v nekak poželjiv nasmeh, ko je videl mlade deklice, preplašene. Radovala se je njegova pasja duša nad nedolžnostjo revic. Prepustil jih je vojakom, sam si pa pridržal najlepše. Vjeruša je stal s svojo jetnico na strani. Srce mu je utripalo. Bo mu li mogoče obvarovati golobico grabežljivemu jastrebu. Kosenka je pa drhtela po vsem životu. Oivinbegu se zasvetijo oči kakor divjemu biku, ko zagleda cvet jetnic. Po strani pogleda Vjerušo. Ali hipoma ga pogleda se bolje. Močan starec mu je moral prijati, ker se je obrnil k njemu. „Ti si se mi pridružil prostovoljno, da mi pomagaš pogubiti nasilnike?" „Effendij, tako je. Moja želja je bila vedno se biti zoper nasilstvo!" je dejal Vjeruša. Ni lagal. Kdo pa je bil večji nasilnik od Osvinbega in njegove tolpe? „Ugrabil si lepo hurisko!" reče beg in poželjivo gleda devojko, ki se je tresla kakor trepetlika. Današnja številka ima „Nai Dom" kot ppilogo. Posamezna kaznjiva dejanja smatrala Fe bodo po okolnosti kot pregreški ali prestopki. Posledica obsodbe vsled kakega prekoračenja določil volilnega zakonskega načrta bo, da izgabi vsak, kdor bo kaznovan, pravico, voliti ii biti voljen za dobo treh let. Politični ogled. Državni zbor je začel v torek dne 6. marca zopet zborovati. Najprej je posvetovanje o nujnih predlogih socialdemokratov in Rusinov zaradi dogodkov v Ladzkie, kjer so infanteristi streljali na neoborožene kmete in 3 ustrelili, 7 pa jih ranili. Ko se je sklenila stroga preiskava o teh dogodkih, prišla je na vrsto razprava o povišanju plače mlajšim sodnijskim uradnikom. Slovanska zveza, v kateri so tudi naši poslanci, je sklenila, da bo zastavila vse moči, da se krivice, namerjavane v vladnem načrtu za volilno pravico glede Slovencev popravijo. Razprava o volilni pravici se je menda še komaj v sredo dne 7. febr. začela. Dr. Šusteršič proti načrtn nasprotnikov. Vodja slovenske ljudske stranke je zadnjo nedeljo, dne 4. marca na shodu v Ribnici govoril o sovražnikih nerazdrnžljivega zakonskega življenja: „Sovražniki kmeta, sovražniki ljudstva so veduo na delu, kako oškodovati kmečki stan. So gotovi ljudje, ki komaj čakajo, da bi nbogi kmet več dihati ne mogel. Doslej smo zaprečevali njihove namene, po novem volilnem redu pa bomo v stanu tudi kaj doseči. Povsod hočejo oškodovati krščansko ljudstvo: sedaj hočejo novo postavo, po kateri bi bil razrušen krščanski zakon, da bi mož mogel svobodno zapustiti svojo ženo. Pravico imajo naši otroci, da ostane v veljavi krščansko načelo, da sta se oče in mati izbrala za celo življenje, poživinjen bi bil tisti človek, ki bi ne imel toliko ljubezni do svojih otrok, da bi ne bil navezan na svojo ženo za celo življenje." (Gromovito odobravanje.) Kmečka organizacija na Kranjskem. V Ribnici se je zadnjo nedeljo, dne 4. marca na shodu slovenske ljudske stranke ustanovila Kmečka zveza za ribniško-velikolaški okraj. Kot en mož so vstali kmetje zanjo ter si podali roke, da hočejo mogočno in krepko napraviti to svojo organizacijo v strah vsem ljudskim sovražnikom. Na shodu so govorili poslanci dr. Šusteršič, Šuklje in Jaklič. Zaupniki češke kmečke stranke so 1.1, m. izrekli zaupnico državnozborskemu klubu čeških kmečkih poslancev in odobrili izjavo, ki obsoja vladni načrt, ker je naperjen proti Slovanom in osobito proti Čehom v čeških kmečkih občinah. Načrt o ločitvi zakona v Italiji. Novo italijansko ministrstvo Sonino noče spraviti vladnega načrta o ločitvi zakona pred državni zbor. Zbali so se italijanskih katoličanov, ki so nastopili z vso odločnostjo proti liberalnemu napadu na zakonsko življenje. Upamo, da si tudi v Avstriji skrhajo „Alah ve, da te cenim, ker mi je tvoja starost porok, da se boriš za preroka in raj. Ali to hurisko prepustiš meni! Dopada se mi in napravim jo za prvo ženo Osvinbega!" Osvinbeg je prosil starca, ali v tej prošnji je zvenela zapoved in grožnja. Vjeruši se je zdelo že to čudno, da je beg ni kar vzel in da je govoril ž njim tako mirno. Tudi drugi Turki so se čudili in čutili spoštovanje do bega in starca. „Alah ga blagoslovi, kako je dober ljubljenec prerokov!" so mrmrali med seboj. Vjeruša je vedel, da mora dati Kosenko. Zato prekriža roke, kakor Turek, ako ga oblagodari gospodar in reče priklanjaje se: „Rad jo odstopim mogočnemu begu in ljubljencu preroka, ker vem, da je tej huriski naklonil veliki prerok dobroto!" Tako je prišla Kosenka v roke begu krvoloku in pohotnežu. Ali čudno! Njeno obličje, na katerem se je lesketala čistost njene duše, je vzbudilo kakor solza v Osvinbegu nekako spoštovanje. Ni se ji odurno približeval, ni je žalil ali zapovedoval. Le gledal jo je, da je zardevala in se ji klanjal, kar ni navada Turkov. Vjeruša si je pridobil milost begovo, da je celo smel tupatam spregovoriti s Kosenko. Bilo je to nekaj nenavadnega. Ali lepota Kosenke je omamila bega, da se je hotel izkazati hvaležnega onemu, kateri mu jo je pripeljal. Ne vem, kaj bi dejal, ako bi vedel, da je to ona, radi katere je padel Holuban. V pričo Osvinbega nista mnogo govorila Kosenka in starec. On ji je nalašč pripovedoval, kako nasprotniki neločljivega zakona zoba ob o Uočncm odporu ljudstva. Vojska za cerkve na Francoskem. Vlada se je polastila cerkev fraacoskega ljudstva in uradniki hodijo od cerkve do cerkve, da zapisujejo vse premičnine v cerkvi. Ljudstvo se povsod ustavlja vladnim roparjem. V okraju Haute Loire so kmetje skopali po cestah, ki vodijo v vasi, s smodnikom podsute rove Kmetje pričakujejo vojake oboroženi s kosami in vidami, ženske pa imajo pripravljen krop, da bi polivale ž njim vojake. Na Ruskem so se začele volitve v državno dumo (zbor). Voli se v 4 skupinah. Te skupine so: 1. graščinska. 2. kmečka, 3. meščanska in 4. delavska. Vohtve so posredne, to se pravi, volijo se najprej volilni možje in potem še le volilni možje volijo poslanca. Kako bodo volitve izpadle, nihče ne ve, ker se strankarsko življenje na Ruskem vsled dosedanjega samodržtva ni zelo razvito. Poslanci se bodo delili pač v tri glavne struje in sicer v take, 1. ki hočejo ljudovlado, 2. ki hočejo ustavno vladanje in 3. ki hočejo še naprej v Rasiji carjevo samodržtvo. Razne novice. * Osebna vest. Sodnijski pristav gosp. Potočnik je premeščen iz Celja v Gornjigrad. — Za podpredsednika pri višjem deželnem sodišču je imenovan predsednik deželnega sodišča v Celovcu g. Alojz Walter. * Zaupni shod v Mariboru. Slovenski štajerski državni poslanci so sklicali za zadnji četrtek dne 1. marca zaupnike iz cele Spodnje Štajerske, da se posvetujejo o vladnem zakonskem načrtu glede volilne pravice. Vabilu se je odzvalo mnogo rodoljubov. Izmed državnih poslancev sta bila navzoča Robič in vitez Berks, dr. Ploj seje opravičil, ker je bolan na infinenei, izmed deželnih poslancev smo zapazili Roškarja, Kočevarja, Vošnjaka, dr. Jurtela, dr. Hrašovca. Obširno so govorili o stvari Robič, dr. Korošec, dr. Hra-sovec, dr. Pipuš, dr. Rosina, dr. Sernec, dr. Gross -mann, dr. Mayer in drugi. Nazadnje se je soglasno sklenila sledeča izjava: „Na zaupnem shoda v Mariboru 1. marca 1906 mnogoštevilno zbrani zaupniki spodnještajerskih Slovencev načeloma pozdravljajo vladni zakonski načrt splošne in enake volilne pravice, ogorčeni so ps, ker ista ni primerna niti številu, niti denarnemu niti krvnemu davku štajerskih in koroških Slovencev in tako obsoja Slovence na Štajerskem in Koroškem kot manj vreden narod. Slovenski zaupniki odločno zahtevajo pomnožite v slovenskih mandatov na Spodnjem Štajerskem na 8, na Koroškem na 2 ter da se vladna predloga glede sestave volivnih okrajev za mesta in trge na Spodnjem Štajerskem primerno popravi, posebno pa, da se predrugači nenaravna sestava glede mestnega celjskega volivnega okraja." * Na branik za svetinje! Dan 7a dnevom slišimo, da delajo naši sovražniki na vse kriplje dober je beg in krvoloku se je zdelo, da ga ona lepše gleda. Vjeruša je govoril, akoprav bi najraje pljunil na vse to. Ko je bila Kosenka sama, je molila in ihtela. „Jezus, oh, gospod Jezus, reši me iz tega strašnega položaja!" Vjernša jo je našel tako ihtečo in sam se ni mogel zdržati solza. „Nu, ne plakaj! Dokler bo stari Vjeruša v tvoji bližini, ti ne bo sile! Prevarila sva samega bega in gospod Jezus naju ne bo zato vrgel v vice! Bodi mirna in zbiraj moči za čas, ko te odnesem! Nisi sablja, da bi te vtaknil za pas, zato moraš imeti močne noge!" Kosenka se je pri takih tolažbah nekoliko umirila. Še nasmejati se je morala humorju, ki vkljub zadregi ni zapustil Vjeruše. Pretekla Bta noč in dan] in zopet je napočila noč. Starec je motril vsako stvar s paznim očesom. Navajen je bil ravnati hitro in zato je že gledal, kako pobegne. Sreča, da je Osvinbeg polagoma ril dalje v gorovje. Morebiti zve Slaviša, kaj se godi in ga napade. Ah ta ni nič vedel, ampak se je pripravljal, da naskoči celo Tetovo. Tudi to noč ni bilo moči uiti. Komaj so se namreč vtaborili, kar pride glasnik in javi, da preti nevarnost samemu mestu. Beg je postal zbegan, istotako drugi Turki. Zakaj, bali so se, da jim vstaši ne vzamejo mesto in pobijejo njih žene in deco. Mračnega obraza je zapovedal povrnitev in šel tako hitro, da je le dvakrat počival. Tako je dospel po celodnevnem hodu v vas Gtaido, kjer je kanil ostati čez noč. (D«J|je prih.) uničiti krščanski zakon; zlasti po mestih nabirajo na tisoče in tisoče podpisov proti neločljivoBti zakona. Tu bo odločilo samo ljudstvo na deželi; a žalibog, ljudstvo večinoma ne ve, za kaj se gre; ednajsta ura je, a ljudstvo po deželi še mnogokje ni dobilo nikakšnih pojasnil in se nič ne stori v ohranjenje krščanskih načel o zakona! Gospodje na deželi, pošiljajte vendar pole od hiše do hiše, ter razjas-njujte črne namene sovražnikov! * Ugodnosti za naborne zavezance so po § 34. v. z. od 11. aprila 1889 drž. zak. 41 za sledeče: 1. edini sin za delo nesposobnega očeta ali matere vdove, ali pa edini zet, 2. po smrti očeta edini vnuk za delo nesposobnega starega očeta ali stare matere-vdove, če nimajo ti nobenega sina, 3. edini brat ali polbrat osirotelih bratov in sester, kakor tudi edini polbrat bratov in sester brez očeta. V prošnji morajo biti natanko dokazani vzroki ugod nosti, katere mora potrditi občinski urad s tako-zvanim spričevalom nepogrešnosti, (ki se dobi r tiskarni sv. Cirila v Mariboru); priložiti se mora od župnijskega urada izgotovljena in potrjena rodbinska dopovednica; slednjič morajo priložiti dotični proš-njiki, ki so posestniki, zemljiške pole in davčne knjige, oziroma dotične plačilne pole. Prošnja se pošlje na pristojno okrajno glavarstvo. * Mili darovi za družbo vednega češčenja: Veržej 20 K, Brežice 45 K, Rajhenburg 30 K, Za-bukovje 7 K, Sv. Ilj pri Turjaku 12 K 50 v, Misijonska hiša s v. Jožefa pri Maribora 20 K, Spodnja Polskava 10 K, Sv. Peter in Pavel v Ptuju 42 K 66 v, Sv. Jurij pod Taborom 100 K, Čadram 10 K, Sv. Barbara pri Vurbergu 53 K 20 v, Hajdin 30 K, Skomarje 91 K 83 v, Sv. Vid pri Valdeku 10 K, Vurberg 63 K. cerkev sv. Alojzija v Maribora 14 K 90 v, Galicija 40 K, Vransko 23 K 50 v, Sv. Andraž nad Polzelo 42 K. Mariborski okraj. m Maribor. Neki predrzen tat je odnesel iz stanovanja gospe Scherbaum denarja in dragocenosti v znesku 4490 kron. Zjutraj med 6. in 7. nro, ko je šla gospa v cerkev, je vlomil v omaro, kjer so bile te dragocenosti shranjene. Zato se opravičeno sumi, da je moral biti tat jako dobro znan v hi M! — Gostilničarka pri „Zlatem levu" na Šmi-dovem trgu gospa Reza Golob je dne 3 t. m. umrla. — Delavec v Scherbaumovem mlinu Jurij Pešl, rojen v Jarenin', se je dne 2. t. m. obesi'. Zapustil je ženo s petimi otroci. Kaj ga je do tega privedlo, se ne ve. m Puščava. V nedeljo, dne 4. marca 1906 je imelo tukajšnje kat. delavsko društvo podučno zborovanje po službi božji. Govoril je domaČi gosp. župnik G. Z r n k o o razdružitvi sv. zakona. Zvesto smo poslušali delavci vnetega govornika. Istotako smo izrekli delavci svoje ogorčenje proti delovanja društva „Svobodna šola" („Freie Schule"). Podpisalo se je lastnoročno na posebno polo proti novim nakanam brezverskih nasprotnikov blizu 50 podpornih in rednih Članov katol. delavskega društva. Drugo poučno zborovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 22. aprila. Udje, udeležite se ga takrat do zadnjega vsi. Pa tudi drugi naj bi se v velikem številu udeležili predavanja, saj smo vsi v sedanjem razburkanem času poduka potrebni. Društvo bo skrbelo, da se bodo takšna podučna predavanja redno vsak mesec vršila. Društvo bo imelo dne 19. marca t. 1. kakor vsako leto na praznik sv. Jožefa ob 10. uri slovesno sv. mašo s pridigo. Delavci, udeležite se vsi! m Rogoznica. Zmrznjenega so našli na snegu dne 26. m. m. ne daleč od domače hiše 77 let starega Martina Weber. Bržkone se mu je zmešalo, ker je vstal iz postelje v hlevu ter šel na pol nag v mrzlo noč. Kakih 100 korakov je pa obležal in zmrznil. m Nasova. Tnkaj je umrl nedavno spoštovan posestnik Boštjan Ejlec. Rajni je vrl značaj, zato je tudi cela vas žalovala ob njegovi smrti. Sveti mu večna luč! m Sv. Anton v Slov. gor. Poročil se je dne 19. febr. vrl narodni mladenič Avguštin Oz vat i č v Župetincih s Treziko Kaučič iz Pešenega vrha, iste župnije. Poroka se je imenitno obhajala. Zbrani dražbi se je tudi navdušeno govorilo, posebno zaročencema, ker je ženin bil ud bralnega bruštva ter pristopil v zadnjem času tudi k tamburaškemu zbora, a žalibog vsled drugega poklica spet odstopil. Mladima zaročencema želimo obilo sreče in blagoslova! — Pri nas, pa še bolj po časnikih kakor doma, je v novejšem časa postala velika praska radi nemškega učnega jezika v 4. in 5. razreda na naši že itak slovensko-nemški ljudski šoli. S posebno vnemo navdušuje za to kramarski „Štajerc". Treba nam torej z iatino na dan! Naša šola je petrazredna z okroglo 400 otroki, od katerih niti eden od doma ne zna niti besedice nemški. Na tej šoli se že t 3. razredn uči na teden po 3, v 4. in 5. pa po 4 nre nemščina, seveda na podlagi materinega jezika, kar je edino pravo. Otrok, ki se torej hoče naučiti nemščine, se toliko nauči, kolikor se sploh kot otrok naučiti more. V dokaz temu so naši dijaki, katerih je v novejšem času precej in ki so šli naravnost iz domače šole v gimnazijo ter vsi prav dobro napre-dujejo. Bolj koristno, kakor nemščina, bi bilo za naše kmečke otroke, ako bi se jih poučevalo kaj več o kmetijstvu. To bi bilo celemu kraju v prid in zato je pač pametna zahteva, da se naj rajši odpravijo še tiste ure, ki se porabijo sedaj za nemščino, ter se naj v šolah poučuje toliko več o kmetijstvu. Nobeden Nemec vas, kadar pride kupovat sadja, ne bode vprašal, ali znate nemški, pač pa, ali imate lepih jabolk in koliko? Kaj pomaga čevljarju, če zna nemški, pa ne zna čevlja narediti? Kakšen kovač bo isti, kateri se v svojih letih, namenjenih za učenje kovaške obrti, uči še mizarstva, šivanja in recimo lončarstva — iz njega ne bode niti kovač, niti drug obrtnik. Tako je v šoli! Sam presvitli naš vladar se je pred kratkim proti nekemu morav-skemu poslancu izrazil: Otrok spada v narodno šolo, nemški v nemško, češki v češko itd., slovenski torej v slovensko! Ta stavek zapišite si globoko v srce, v prid bode vam in vašim otrokom. Otroci Be naj učijo v šoli misliti in to se bodo naučili le tedaj, če jim bode učitelj govoril v jeziku, kojega razumejo. Kot pravi bedaki prišli pa bodo slovenski otroci iz nemške šole, naučili se bodo morebiti par stavkov, dragega znanja pa ne bodo nobenega imeli. In na teko drugo reč moramo opomniti svoje rojake, ki jim bo postala jako neljuba, če se uresniči želja nasprotnikov. Z nemško šolo bo namreč postal potreben sesti razred. Ta razred se bo moral prizidati ali na novo zidati in se za to kupiti nov prostor. Prijatelji ljudstva, nemčurji, vam bodo pripomogli torej do gotovih 20 tisoč goldinarjev novih stroškov. Res, za tako svoto je vredno, da se potegujete za nemško Solo! Pa še nekaj nam je na srcu! Zdaj, ko bi bilo tako potrebno poučevati naše še vrlo ljudstvo o črnih nakanah nekaterih zaslepljencev, bila bi nam kaj dobro došla poučna predavanja bralnega društva. Toda ne iz pametnih razlogov, ampak iz sitnosti nekaterih oseb se je zabranila šola bralnemu društvu ter se zanesel prepir med nas same! Veliko šolo imamo, sami smo si jo zgradili, ne pa oni sitneži, po nedeljah stoji prazna, a mi ne smemo v njo, da bi si v njej izpopolnjevali svojo izobrazbo. Farani ne smemo več prestopiti šolskega praga! Niti omara za knjige bralnega društva nima več prostora v naši soli! Nas so izgnali ven, naše izobraževalno delo ovirajo, in sedaj jim silijo nemčurji v šolo. Manj strasti in več modrosti bi bilo tudi na slovenski strani želeti in valovi nemčurskih nasprotnikov, ki se sedaj zaganjajo v nas, bi nam ne mogli škodovati! m Sv. Jakob v Slov. gor. Minuli ponedeljek je umrla tukaj po dolgi bolezni v 78. letu svoje sUrosti Ana Beloglavee, bivša posestnica ter mati našega spoštovanega veleposestnika, gostilničarja in mesarja g. Matije Peklarja. Pogreb je bil v četrtek ob spremstvu velike množice sorodnikov in vaščanov. — Pred 14 dnevi smo pokopali Marijino hčer Amalijo Fluher na Ročici. Dve leti je bolehala za neusmiljeno jetiko, katero je vedno voljno prenašala. Zbog slabega vremena udeležila se je Marijina družba v velikem številu, ki ji je zapela pri odprtem grobu v slovo lepo pesem, da se je marsikatero oko razsolzilo. Omeniti bi še bilo, da so se pri nas po smrti rajnkega organista pri ljudstvu tako priljubljene nagrobne pesmi kakor: „Oj duša, dojdi k svojemu" in „Kaj je Človek na tem svetu" ter druge popolnoma opustile. Vendar se imamo nadejati, da se ta stara navada zopet uvede, saj imamo mladega, nadepolnega in za petje navdušenega organista. m Sv. Ropert v Slov. gor. Na pustni torek se je posestnikov sin Konrad F ras v Zgor. Voličini pri streljarju z možnarji hudo ponesrečil. Pri vsipa-vanju smodnika v topli možar se je smodnik vnel in fanta na licu in rokah težko poškodoval. Velike bolečine je moral prestati, ker ima cel obraz pečen. Tudi obleka se mu je vnela, katero pa je k sreči njegov oče o pravem časa ugasil, da se še ni večja nesreča zgodila. Ubogega fanta je prepeljal oče v mariborsko bolnišnico, kjer bode kmalo okreval. m Slovenska Bistrica. Nekdajni lastnik U8iyarne Mihael Nas k o je dne 5. t m. umrl. Rojen je bil 1. 1836. m Studenice. Prihodnjo nedeljo, 11. marca bode imela kmetijska podružnica po službi božji ob pol 3. poučen shod. Govoril bode g. Fr. J a n ž e k o v i č, urednik „Gospodarskega Glasnika" o „zimskih kmetijskih šolah". Potem bo razgovor o gospodarskih za devah. Udje in prijatelji kmetijskega napredka prijazno povabljeni. Vodstvo. m Poljčane. Tukajšnji trgovec Hans Wouk priporoča svojo trgovino v „Štajercu". No, če bi hodili k njemu sami Štajercijanci kupovat, bi gotovo kmalo zaprl Wouk svojo trgovino. Ptujski okraj. p Ptuj. Prvi vinski sejem, kalerega je priredilo kmetijsko društvo za ptujski okraj, je imel večji uspeh, kakor se je pričakovalo za prvo tako prireditev. Prišlo je okoli 120 vinogradnikov, ki so nudili nad 4000 hI vina, in sicer večinoma lanskega pridelka in le malo prejšnjih letnikov. Lanski pridelek je bil splošno prav dober, deloma celo izvrsten. Tudi cena ni bila pretirana, večinoma 40 do 50 v liter. Kupcev je došlo blizu 50 in sicer večinoma iz Spodnje Štajerske, le 3 so bili iz Srednjega Štajerskega in 5 jih je bilo iz Kranjskega. Za večjo udeležbo krčmarjev dan vinskega sejma ni bil ugoden, ker so imeli ravno pustne dni opravila doma. Vendar se je prvokrat na sejmu prodalo nad 500 hI. Gotovo pa se je prodalo več, toda odboru se ni naznanilo. Ker se bodo od zdaj naprej vinski sejmovi po potrebi vsako leto prirejali, posebno ako očeti minoriti prepustijo odboru dokaj pripravne prostore, ostane zato izbrani odbor še tudi nadalje skupaj. Ta odbor je pripravljen dati brezplačno vsakemu interesentu zahtevana pojasnila v tem, kdor še ima v ptujskem okraja vino na prodaj, iz katerega vrba in po kaki ceni. Ker pa odborniki niso vedno zbrani, kaže, da se obračajo kupovalci in prodajalci pismeno do načelstva „Kmetijskega društva za ptujski okraj v Ptuju". To ime pa je treba pri naslovih natanko zapisati, da ne pridejo pisma v krive roke. Za odgovor je treba priložiti znamko. — Na Bregu so našli dne 1.1, m. delavca Antona Kaukler zmrznjenega na ulici, kjer je pijan obležal. — V hlevu gostilne „Pri novem svetu" se je obesil dne 5. t. m. dosluženi vojak Janez Nek rep, doma od Sv. Križa nad Mariborom. — Kakor slišimo, je podpisal Ornig polo za razdrnžnost sv. zakona. „Štajerc," kaj praviš ti k temu! Upamo, da nam pojasniš ta korak velikega „prijatelja" katoliških slovenskih kmetov! p Nabori v ptujskem okr. glavarstvu. I. Za sodnijski okraj ormoški v gostilni g. Skorčič poprej Hafner v Ormožu in sicer: v petek, dne 9. marca 1906 za občine: Vodranci,Frankovci, Ormož, Velika Nedelja, Hardek, Hermanci, Jastrebci, Kog, Koračice, Hum, Lahonci, Litmerk, Mihalovci, Sv. Miklavž, Obrežje, Podgorci, Središče, Pušenci, Runeč, Savci; v soboto, dne 10. marca za občine: Samožani, Šalovci, Šardinje, Žerovinci, Sodinci, Trgovič, Trnovci, Veličane, Vitan, Vičanec, Bratonečice, Brebrovnik, Cvetkovci. — II. Za sodni okraj ptujski v gostilni „Weissensteini< poprej „Petovar" v Ptuju: v torek 13. marca za občine: Slovenjaves, Sv. Andraž v Leskovcib, Šv. Andraž v Slov. gor., Sv. Barbara, Destinci, Dolena. Dolič, Dravci, Dragovič, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Elizabeta, Formin, Gajovci, Gorenski vrh, Gradiše, Gruško.vje; v sredo, dne 14. marca za občine Gruškovec, Hajdin, Jiršovci, Janžovci, Št. Janž na Dr. polju, Jurovec, Livanjci, Krčovina, Kicar, Hlaponci, Malaves, Lanca ves, Podlehnik, Sv. Lovrenc na Dr. polju; v četrtek, dne 15 marca za občine: Sv. Lovrenc v Slov. gor., Ločič, Sv. Marjeta, Mar-kovci, Meretinci, Mezgovci, Majšperg, Moškanjci, Nova cerkev, Ptujska gora, Veliki Okič, Pacinje, Prvenci, Spuhlja; v petek dne 16. marca za občine: Pobrež, Podvinci, Polanci, Polenšak, Zg. Pristova, Bukovci, Rogoznica, Breg, Zabovci, Zagorec, Sako-šaki, Zavrč, Sedl»šek, Skorišnjak, Slatina, Slomi, Mestni vrh, Stojnci, Stoperce; v soboto, dne 17. marca za občine: Trnovci, Trnovski vrh, Trnovska vas, Drstelja, Turški vrh, Sv. Urban, Vareja, Velika varnica, Brstje, Vintarovci, Bišečki vrh, Sv. Bolfenk, Borovci, Vurberk, Cirkovce. Za sodni okraj rogaški v gostilni Bezenšek v Rogatcu: v četrtek dne 22. marca za občine Dobrina, Donačka gora. Sv. Trojica pri Slatini, Sv. Florjan, Sv. Mohor, Sv. Katarina, Ko-gtrivnica, Kočice, Nadole, Nimno, Plat, Rajnkovec, Sv. Rok, Rogatec, zdravišče Slatina; v petek dne 23. marca za občine: okolica Slatina, Žetale, Spod. Sečovo, Tokačevo, Črmožiše, Brestovec. p V Moškanjcih se je ustanovilo v nedeljo, dne 25. m. m. gasilno društvo. Za načelnika je izvoljen g. Donaj Vid, občinski predstojnik. Krepko naprej! p Dornova pri Ptuju. Podpisani izjavljamo, da tatinski Franc Rep ni oženjen tukaj v Domovi, kakor je „Slov. Gospodar" v 8. številki pod notico „Sv. Lovrenc v Slov. gor." poročal. Isti je iz Ku- kove in je oženjen z neko deklo Mico Cvetko iz Borovec. Tukaj je le nastanjen od novega leta sem kot volovski hlapec pri graščaku pl. Pongrac-u. — Blaž Firbas, obč. svet., Jurij Belšak, Franc Polanec, Martin Hrga, Franc Cuš, Franc Hrga, Jurij Šegula. p Kmetijsko društvo za ptujski okraj naznanja svojim društvenikom, da bode tudi letos naročevalo vsakovrstna semena najboljših vrst, posebno detelj na, pesna, oves, krompir, sploh vse, kar bi društveniki potrebovali. Naročila se sprejemajo v pisarni poleg posojilnice vsak delavnik dopoldne. Dobro bi bilo, če bi vsak v kratkem naznanil, česar potrebuje, da se naročila lahko izvršijo pravočasno. — Načelstvo. p Sv. Barbara v Halozah. Letošnje leto se je za našo župnijo začelo zelo žalostno. Neizprosna smrt je kar po vrsti pobirala svoje žrtve. Tako je med drugim umrl stari Korenjak, tri tedne pozneje njegov vrli sin Tonček, obč. predstojnik, in dan pozneje starosta tukajšnjih mož, Jar. Hvaleč, po dom. Riižni, v starosti 88 let. Več let je sodeloval v svoji občini kot odbornik in pozneje občinski predstojnik, kot ud kraj. šolskega sveta in cenitelj. Bil je navzlic svoji visoki starosti čil in zdrav do zadnjega ter imel še posebno srečo, da je čital lahko brez naočnikov. Dobro urejeno posestvo je prepustil svojemu skrbnemu m varčnemu sinu Tončeku. Bodi vsem pokojnikom žemljica lahka. — Pa tudi kaj veselega imamo poročati. Tukajšnje bralnodruštvo nam je priredilo na mastno nedeljo glediško predstavo, šaloigro „Raztresenca". Bila je prav primerna zarjta čas, ko je vsak rad vesel. Naša „varoška" gospoda je bila prav dobro zastopana. Hvala nji, kakor tudi č. g. župniku Kralju in vsem, ki so prišli ž iyim. Žalibog, da je bilo zopet tako malo kmečkega ljudstva. Pogrešali smo še celo mnogo udov bralnega društva. Saj so vendar gledališke predstave tudi pripomoček k nadaljnemn izobraževanju. Kje pa je bila naša mladina? Kaj pi delajo fantje in dekleta v drugih krajih? Ne čitate li, da so pridni udje bralnih društev ter da delujejo pri petju, igrah itd. Kaj pa vi? Ne spite še dalje? Vzdramite se ter hajd na delo? Pristopite v prav obilnem številu k bralnemu društvu ter marljivo čitajte in sodelujte pri petju, tamburanju in veselicah! S tem se boste izobrazili ter tako pokazali svetu, da nočete zaostati, temveč da želite napredka. Kakor hitro se bo le nekaj teh mojih želj izpolnilo, Vam bom, gospod urednik poročal, kajti hočem, da se tudi Vi z menoj veselite. Zdravo! p Velika Nedelja. Kaj mislite, dragi čitatelji, da, mi pri Veliki Nedelji nič ne napredujemo? O da, v marsikaterem ozira smo zadnji čas pokazali, da gremo s časom naprej, in sicer mladi in stari. To vam kažejo dejstva in številke: ko smo bili zbrani na srebrni poroki našega odličnega, v narodnem in verskem oziru zavednega gospoda Flori-jana Kuhariča, župana na Lešnici, nabrali smo precej kronic za družbo sv. Cirila in Metoda. Na Miš k o vi gostiji pa »o gostje nabrali za družbo Vednega češčenja 402 K. Posnemanja vredno! K družbi sv. Mohorja jih je pristopilo letos 20 več nego lani, tako, da imamo sedaj 218 udov. Naročnikov „Glasnika" je okoli 80 in „Bogoljuba" okoli 20; „Cvetja sv. Frančiška" 12, mnogo novih naročnikov „Slov. Gospodarja" in „Našega Doma". Bralno društvo ima že bizu 100 udov, mladeniška zveza okoli 30 značajnih fantov. Tudi podpise za protest proti nameravani spremembi zakona smo nabirali in vsi naši možje, fantje in dekleta so se z največjo ogorčenostjo nad protiverskimi roparji z velikim navdušenjem podpisali, tako da smo poslali mi sami 2117 ugovornih podpisov. p Sv. Miklavž pri Ormožu. Pevsko in bralno društvo „Zvon" je imelo 18. febr. svoj redni občni zbor. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen A. Pajtler. Odbor se je razdelil sledeče: podpredsednik A. Janežič, blagajnik M. Šalamun, knjižničar D. Pinterič, tajnik F. Karbaš, odbornika J. Meško in F. Simonič, od-bornikova namestnika O. Vrbnjak in M. Dolinar. Društvo je naročeno na 11 časopisov. p Lešnica pri Ormožu. Srebrno poroko sta obhajala dne 22. t. m. zakonska Florijan in Terezija Kuharič. Mož je že 28 let župan, okrajnega zastopa in cerkveni ključar. Na gostiji je bila tudi slavljenčeva mati, 81 letna vdova Ana Kuharič. Gosp. A. Haller je nabral pri tej priliki 7 K 40 v. za družbo sv. Cirila in Metoda. Bog daj slavljencema srečno starost! p Zavrč. Lep uspeh je doseglo tukajšnje bralno društvo s svojo veselico dne 18. febr. Kako da se naše dobro ljudstvo zanima za društvo, pokazalo je s svojo nad vse pričakovanje veliko udeležbo. Počastili so nas tudi v izvanredno veliketp številu naši požrtvovalni sosedi od Sv. Barbare, potem gostje iz probtyenega Sv. Benedikta v Slov. gor., iz Ptuja in iz bratske Hrvaške. Vsem bodi izrečena srčna hvala. Slavnostni govornik g. Roškar je krasno in jedrnato razložil namen in veliko važnost bralnih društev za današnje čase. Poučljiva igra „Sanje" se je predstavljala v občno zadovoljnost. Vso slavnost pa je še posebno povzdigovalo krasno petje moškega zbora od Sv. Barbare in milodoneči glasovi tambunc. Dokaj smeha m razvedrila je nudila prosta zabava. Posebno hvalo pa moramo izreči blagi gospej Mihelič, ki je tako požrtvovalno podpirala odbor pri vseh pripravah in tako največ pripomogla k tako sijajnemu uspehu. p Sv. Andraž v Slov. gor. Na pustni torek zvečer, okoli osme ure, je začelo goreti v Vitomar-skem vrhu viničarsko poslopje č. g. Jakoba Očgerl, župnika pri Sv. Andražu v Slov. gor. Zgorela je tudi sosedna viničarija Marije Vršič, kmetice v Vitomarcih. Škoda je velika, vzrok požara ni znan. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V nedeljo, dne 25. m. m. po noči je neznan tat ukradel preproge in altarna pogrinjala iz župne cerkve. Vrednost izmaknjenih stvari je precejšna. Orožniki so sicer zjutraj začeli pridno iskati tatu, toda ogrska meja je preblizu in tat je bržkone smuknil čez njo. — Dne 3. t. m. je umrl obče-spoštovani Franc Kramberger v Ljutomeru. Rajni je bil član vojaškega veteranskega društva pri Sv. Križu, katero mu je kot prvemu umrlemu članu od društvenega obstanka priredilo skoraj popolnoma vojaški pogreb. Za križem, katerega so nosili trije najstarejši člani, je svirala godba ginljive žalostinke. Za č. duhovščino pa so društveniki nesli zemeljske ostanke svojega tovariša, ostali pa so po vojaško stopali kraj njih v špalirju in še pri odprtem grobu so mu pri polaganju v zemljo skazali zadnjo čast. N. v m. p.! 1 Cven pri Ljutomeru. Tukajšnje „Bralno društvo" se je razdružilo. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 1. marca je umrla 75 letna Franca L u b i, članica Marijine družbe. Bila je blaga duša in usmiljenega srca. N. v m. p.! 1 Babinci pri Ljutomeru. Znani „visoko-rodni" ljutomerski jahalec je samozavestno jahal po travniku nekega tukajšnjega kmeta. Ko nato kmeta sreča, se mu raz svojega krasnega konjiča. — neki dopisnik „Domovine" ga je imenoval „kljuse" — porogljivo nasmeji ter reče: „Pridite si zato k meni po enega hleba!" (Mož ne zna slovenski; mislil je hleb kruha kot odškodnino za jahanje po travniku.) A kmet mu dobro zasoli: „Vaša žena niti nima toliuo moke, da bi spekla enega hleba". 1 Rajžihar pri Ljutomeru. V decembru 1. 1904. je pisal „Štajerc", po domače ,giltna krota', tako-le: „Za g. kaplana je zares velika sreča, da so ga prestavili ravno v Ljutomer4. Lažiprerok jo je spet slabo pogodil. Februarja 1. 1906. daje sam sebi po zobeh, ko ravno istega gospoda imenuje „žegnani nezadovoljnež". Uredniški koš ,Štajerčev\ vprašamo te, ali sedi poleg tebe morda „žegnani zadovoljnež"?? Prazni košek, gotovo se sramuješ, da si prišel v roke znanega „žegnanca", ki je kot ,vzor duhovnika' prevzel preimenitno nalogo „črez slabo duhovščino vselej biti na straži!" Najbrž vsled svoje globoke, po neumornem trudu pridobljene učenosti in pa zaradi svojega vzglednega življenja je znani „neznanec" našel pri Ornikovem starešinjstvu milost in visoko odlikovanje, da si sme prilastovati del škofovske oblasti, namreč „črez slabo duhovščino biti vselej na straži!" Miroljubne gospode duhovnike „Štajerc" hvali, „druge" pa krtači. Da, da, „Štajerc" najbolje ve, kdo je goreč, učen in neustrašen duhoven, ki ne išče drugega, nego čast božjo in zveličanje duš, takega odlikuje s častnim naslovom „vzor pravega katoliškega duhovnika", „izvrstnega nadzornika", in če koga (n. pr. g. Za-vadila) spozna zares kot najvzornej šega v vsakem oziru, ga visoko odlikuje, da mu „mastno" službo pri uredniškem košu, in s to službo so v zvezi velike oblasti in izredne prednosti pred ostalo duhovščino. Cujte, celo gg. dekani, kakor n. pr. ljutomerski, so tako srečni, da dobivajo od „Štajerca" modre nasvete in nauke, kako naj gg. kaplanom nalagajo „več dela". Ljutomerska župnija je zelo obsežna in za pastirovanje brez dvoma ena izmed najtežavnejših v škofiji. Da o drugih opravilih gg. kaplanov molčimo, je dovolj povedano, da gg. oskrbujejo težavno katebetsko službo v 23 razredih. Sicer pa, kdor se hoče prepričati o „premalem" delu tukaj-šnih dušnih pastirjev, naj se vsaj za en teden naseli v Ljutomeru ter jih naj opazuje korak za korakom. Gospod „tehant", kakor jih „Štajerc" imenuje, bi gotovo odločno ugovarjali proti Štajerčevim nasvetom in pohvalam — saj poznamo njih odločnost in resen nastop za dobro stvar, a žal ne zvedo nič, ker kot skušen mož takega umazanega lista nikakor in nikdar ne morejo vzeti v svoje roke. Rajžiharski opazovalec. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Za občino Sv. Jurija ob Ščavnici so se 1. marca vršile že drug .krat občinske volitve. Stali ste si nasproti dve stranki, narodna in bračkijanska. V tretjem razredu se brač-kijanska stranka volitve niti ni udeležila, s vesti si gotovega propada; bili so toraj izvoljeni zanesljivi naroda aki s 34 do 36 glasovi. V drugem razredu so spet bili izvoljeni z večino glasov 3 narodnjaki, za četrtega odbornika je žreb odločil bračkijanca. V prvem razredu so prodrli z enim glasom večine bračkijacci, to pa po tem, da sta dve vdovi, krčma-rica Slaua in vdova dolgoletnega bivšega cerkvenega ključarja Katreja Korošak dali pooblastilo brački-jancem Slana se je zaprisegla bila, da nobeni stranki ne da pooblastila, no, na dan volitve zjutraj so si ga vedeli pridobiti od nje bračkijanci. Enako je zagotavljala Katreja Korošak, da ne da pooblastila nikomur, pa ga je vendar dala — brački-jancem. Bračkijanci so k volitvi na vozu pripeljali tudi bolenega Jožefa Svetonja iz Blaguša, volilca v 1. razredu. Revež je bil tako slab, da Se ni mogel v volilno sobo, ko je bil izklican, še le na zadnje, ko so že vsi volilci oddali glasove, si je toliko opomogel, da je prišel pred volilno komisijo in volil svoje pristaše bračkijance. Odbor šteje toraj 7 zavednih narodnjakov in 5 bračkijance v. Volitve so se vršile mirno. Volilni komisar je bil sam c. kr. okrajni glavar. Hvala vsem zavednim narodnim volilcem! Slovenj egraški okraj. s Slovenjgraški okrajni zastop si je dne 3. t. m. izvolil za načelnika g. A. Giintherja, za njegovega namestnika lesotržca g. Pernata. s Ribnica na Pohorju. Zadnjo nedeljo, dne 4. marca je imelo naše bralno društvo shod s poučnim govorom o nerazdružljivosti zakona. Zboro-valci so se v posebnem sklepu izrekli soglasno proti brezverski nakani ter podpisali ugovorne pole. s Št. Ilj pod Turjakom. Naši vrli možaki in dekleta, v zvezi s pevskim zborom, s > nam dvakrat priredili gledališčne predstave. Na 18. febr. so igrali „Štuporamo" in „Germánico". Bilo jih je res veselje gledati, kako so vsi vzorno nastopali. Posebno ginljivo je bilo videti Germánico, ker se je z vsem svojim ponižnim obnašanjem kazala kakor živa podoba nedolžnosti. Na 26. febr., to je na pustni ponedeljek zvečer, pa so predstavljali tri igre. Šaljivi „kovač" je kaj dobro pokazal, da je najboljše, če malopridni in lenuhasti dijak knjige popusti in kladivo vihti. Tej nad vse smešni igri ste sledili še dve. Vzgoievalna „Nedolžnost se je izkazala" in „Kako se je nedolžnost maščevala", učeč, da imajo tudi preproste in revne deklice, če so krščansko vzgojene, plemenito srce. Ker so vsi igralci naj-spretneje kazali, da mora poštenost biti že tukaj spoznana in poplačana, je marsikomu privabilo solze v oči. Pa namen predstav in veselic ni bil samo pustni, da bi se veselili, ampak plemenitejši, ker se bedo dohodki porabili za potrebe revnih šolarčkov. Gledalci, od blizo in daleč, so do zadnjega kotiča napolnili veliko dvorano ter z zanimanjem sledili navdušenim in spretnim igralcem. s Šoštanj. Zopet hud udarec za nas sostanjske Slovence. Zgubili smo vrlega narodnjaka g. Jožeta Ravlen, klobučarja. Umrl je, od kapi zadet. Ž njim smo ob enem izgubili tudi volilca v II. razredu. N. v m. p.! s Šoštanjski okraj. Še enkrat se opozarjajo vsi župani, občinski svetovalci in občinski odborniki šoštanj skega okraja, da pridejo na shod županov in občinskih odbornikov, kateri se vrši v nedeljo dne 11. t. m. v hotelu Avstrija v Šoštanju. Začetek ob 2. uri pop. s Marenberg. Učitelj H. Dietner je 1. t. m. umrl. Konjiški okraj. k Bralno društvo v Špitaliču pri Konjicah je priredilo dne 18. m. m. veselico z gledališko igro. Naši fantje so pokazali, da so vrlo zmožni za gledališki oder. Ker se je veselica vsestransko dobro obnesla, namerava društvo po letu prirediti več veselic. Zadnjič so nas počastili s svojjm obiskom tudi rodoljubna gospoda iz Crešnic. Prihodnjič na1» gotovo tudi tako razvesele narodni krogi iz bližnjih krajev. Društvo dobiva po več iztisov naslednjih časopisov: „Slov. Gospodar," „Naš Dom," „Domovina," „Domoljub," „Bogoljub," „Kmetovalec," „Knajpovec," „Jež," „Dom in Svet" ter knjige družbe sv. Mohorja. Celjski okraj. c Celje. Komisar Lehman, mož slabega spomina, je že šel na svoje mesto kot okrajni glavar v Konjice. Na njegovo mesto je stopil dr. B r e s c h a r. — Posestnik Hriberšek iz Rifnika je pijan padel raz skalo in se ubil. Hriberšek je zapil celo svoje posestvo in premoženje. c Gaberje pri Celju. Natakarica v gostilni „Pri lastavici" je našla dne 5. t. m. zjutraj v sobi v prvem nadstropju brivca Zverenca mrtvega. Obesil se je bil na žrebelj. Mož je bil narodni in verski odpadnik! c Politično društvo za šmarski okraj ima dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor v Šmarju pri Jelšah. Ob enem priredi tudi shod, na katerem bo govoril g. dr. K o r o š e c. Časi so važni in resni za nas, ganimo se torej in pridimo vsi na shod! c Dobrna pri Celju. S prvim marcem je bil odstavljen v tukajšnjih toplicah „Rentmeister" Auer. Njegov naslednik je že tukaj. Nemčurji so vsled tega strahovito poparjeni. Ko je „Slov. Gosp." prvikrat prinesel novico, da Auer gre, se je hitro raz-kričalo, da to ni res. Križečnik in Šobičevo dekle, ki sme pred Auerjevimi vrati pometati smeti, sta bojda celo rekla, da je „Slov. Gosp." „lažnjiv". No, kaj so pa sedaj tisti, ki so trdili, da Auer ostane? Bdjšega sklepa deželni odbor res ni mogel storiti, kakor da je odslovil Auerja. Njegovo delovanje hočemo opisati prihodnjič. — Pretočeno nedeljo je imelo „Bralno društvo" na Dobrni svoj občni zbor. Četudi so bili drugokrati občni zbori društva dobro obskani, veadar toliko občinstva, kakor v nedeljo, že dolgo ni videl noben občni zbor. In bili so tokrat skoraj sami možje in mladeniči. V svojem poročilu je g. predsednik ostro prijemal nasprotnike društva, ob enem pa jih zahvalil za nasprotovanje, ker ravno to močno pomaga, da društvo tako lepo napreduje Bilo je tudi 1. 1905 nad 100 udov, ki so se udeleževali podučnih shodov. O denarnem stanju poroča blagajnik g. Kukovič in pravi, da je društvo izdalo za Časnike v 1. 1905 61 K 90 v, za nove knjige in vezavo 47 K 61 v. Zraven tega je že precej drugih stroškov. Prebitka je 4 K 84 v. Treba bi bilo sicer popraviti od nasprotnikov pomazano društveno tablo, a odbor je to opustil z oziroin na to, da domači in tujci vedo, kaka je omika nasprotnikov. Naredil se je za to primeren napis pod tablo. Na to je govoril potovalni učitelj g. F. Goričan ter v poljudnem in zanimivem govoru pokazal različne vzroke, zakaj da propada kmečki stan. Op >zarjal je poslušalce posebno na stanovsko strokovno iz »brazbo in na ¿druženje kmečkega stanu ter priporočal podružnico kmetijske družba. Navzoči so podučljiv govor poslušali z največjim zanimanjem in sad je bil ta, da so se ukrenili prvi koraki, da se osnuje za Dobrno in okolico podružnica kmetijske družbe. Pri volitvi novega odbora je bil enoglasno voljen prešnji odbor, namesto Reberjiik Antona, ki se je izneveril drustyu, je bil voljen vrl mož Jožef Verdev. Bralno društvo zopet lahko zapiše en častni dan več v svojo zgodovino. Vedno zvesto svojemu namenu: širiti izobrazbo in omiko med ljudstvo, skrbelo bo tudi za naprej, da izvršuje to svojo nalogo vestno in častno. In pri tem prizadevanju ga tudi vsa lastnost zaslepljenosti in podkupljenih nasprotnikov ne bo motila. Dobro bi bilo, ko bi si nasprotniki društva izbili enkrat iz glave misel, da bodo raznesli „Bralno društvo" na Dobrni. Prazno upanje! Prav je povedal g. predsednik, da ni moči na svetu, ki bi to zamogla, dokler društvo ne prestopi meje postav. Ako si hoče še kdo razbiti svojo glavo nad „Bralnim društvom", naj poskusi. Brez strahu stopamo naprej po ravni poti, ki pelje v boljšo bodočnost. Kakor smo slišali, vidimo se zopet kmalu v „Bralnem društvu". Bog daj! c Zibika. V nedeljo 4. marca po večernicah smo imeli pri nas žalostno pretresljiv pogreb. Spremili smo v izvanrednem številu k večnemu počitku še le komaj 30 letnega, čvrstega, poštenega od vseh čislanega mladeniča Franca Novak, kateri je vsled srčne kapi moral naglo zapustiti ta svet. Ker je bil edini sin dobrih spoštovanih starišev, je ta zguba za nje toliko večja in občutljivejša, posebno ker je ravnokar mislil skrben oče svoje obširno gospodarstvo odložiti na rame svojega sina. V tolažbo plakajočim starišem in drugim žalujočim so pri odprtem grobu g. župnik omenili, da je pokojni veren mladenič še pred kratkim sam pobožno prejel sv. zakramente. V imenu pokojnega so nam klicali Gospodove besede: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva, ter nas opominjali, da naj tudi mislimo na to, ko prosimo ob nedeljah in praznikih v litanijah: Nagle neprevidene smrti reši nas, o Gospod. c St. Peter v Savinjski dolini. Ko se nam je v cerkvi razložilo, kaj nameravajo nasprotniki fersčanskeg« zakona, smo z veseljem hiteli pod pica vat protestne pole in vsa fara se je vzdignila kakr r en mož s klicem: Proč roko od zakon*! L; žalostna trojica: Lenko, Wolf, Zwenkl je napravila malo častno izjemo. Da sta prva dva odklunila potpis, se nismo preveč čndili, da se je pa slovenski trgovec Zwenkl pokazal očitno nasprotnika krščanstva, je vzbudilo pri nas faranih velikansko začudenje in nevoljo. To da misliti! c Slovenska Polzela. Če kdo ne ve, kje leži Polzela, mu povemo, da v sredi lepe Savinjske doline, kjer že od nekdaj prebivajo Slovenci. Ali kako so se čudili ljudje, ki jih je pustni ponedeljek vodila pot skozi Polzelo, da je pri hiši tik cerkve bilo videti na tleh več trakov v frankfurtarskih barvah Z glavami smo zmajali — ker kako bi bilo to mogoče, da bi na Polzeli kdo nosil take trake. S a bolj smo začeli po Savinjski dolini zmajevati z glavami, ko smo zvedeli, da protestantovsko nemška „Vah-tarca" v Celju h t ali Polzelane. Zmeraj nam je zelo neljubo, če ta list hvali koga iz naše srede, ker se kar bojimo, da ga bomo morali zaničeveti kot narodno izdaj ex Hvalili so se pa baje Polzelani, — mi seveda onega lista ne čitann — zato, ker tako p< n ¿no plešejo po vižah tamoinje nemške fabrike. To nas sili, da v našem domačem kmečkem listu izpregovorimo besedo o plodonosnem delovanju te fabriške gospode. Na Polzeli se je osnovala požarna bramba s slovenskim poveljevanjem. Prav bi bilo, da bi se fabrika s svojimi delavci pridružila temu društvu. A Nemcu tudi na slovenskih tleh ne diši, kar je slovensko. Takoj je morala fabrika s svojimi slovenskimi delavci napraviti nasprotno požarno brambo, -r seveda z nemškim poveljevanjem in nemškimi znaki. Slovenski (abriiani niso imeli poguma, se temu ustavlja.ti, temveč so pokorno '¿ltzli v nemCurski jarem. Zdaj je pa na postno nedeljo tw „nemška Feuerwehrmaunschafi" imela svoj bal v hiši tik cerkve — ne vemo, ali z dovoljenjem občine, ali brez dovoljenja. Polzelski domačin, krčmar Jelen — starejši Polzelani se še neki dobro spominjajo Francelna, ki je dreto vlekel, sel potem za nekaj let na tuje in se zopet vrnil, obložen z bogastvom m nemškim duhom, kot „ Hirschenwirt" — ta je v svoji hiši sprejemal nemško in nemčursko družbo z napis m: „Willkommen". Oi blizu in daleč je baje prišla „nemška" družba gledat slovenske „može" in iantičke, ki s-» se tako dobro priučili pozdravov „H ail" in „Gut Nab ¿nt" in ki so se tako globoko priklanjali nasprotnikom svojega naroda. Bil je res pravi pust, ko so plesali po teh fabriških vižah. Bilo bi za smejati se, ko bi stvar ne bila tako žalostna. Mi ne sovražimo mirnih Nemcev, a na naših tleh se ne smejo obnašati preveč oblastno. Ker mi Slovenci smo tukaj gospodarji, oni so le gostje. Mi ne potrebujemo nemških fabrik, za nas kmete bi bilo brez njih bolje. Če nam že jemljete delavske moči našega naroda, a pustite temu ljudstvo vsaj njegovo narodnost. Mir hočemo imeti na svojih rodnih tleh in da se nas tu ne zaničuje in ne žali. Vi fabriški delavci, katere vas je rodila slovenska mati, ohranite si svojo svobodo in nikar s svojim delom vred ne prodajajte tudi svoje narodnosti in svojega jezika. Nikar ne spravljajte naše lepe domovine v slab glas, kakor da tu ni več zavednih Slovencev, temveč, da so tod janičarji nemčurstva. Troje narodnih društev na Polzeli naj bi si pred vsem stavilo namero, vse prebivalstvo spraviti v svoje okrilje ter tako mnoge rešiti pogubnega objema tujstva. V dosego te svrhe naj bi društva zastavila vse svoje moči. Sicer so pa zavedni Slovenci na večer „fajerberbala" imeli lepo slovensko veselico v narodni gostilni Alojza Cimpermana — „Hotel zum Hirschen" radi prepustijo Nemcem in nemčurjem po geslu: Svoji k svojim! c Mozirje. Dne 25. febr. si je izvolila požarna bramba za načelnika g. Martina Šuaterja. Na čast novoizvoljenemujnačelniku priredil se je zabavni večer, katerega se je udeležilo mnogo občinstva in polnoštevilna domača požarna bramba. Pri zabavi se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda nekaj čez 4 krone. Nabirala je tudi neka maska, sicer tajno, in nabrala 9 kron 60 vinarjev, vobče se je mislilo, da tudi za Ciril in Metodovo družbo, a omenjena svota se je obrnila za Savinskega Sokola. Želi se, da bi odbor Sokola namenjeno svoto poslal družbi sv. Cirila in Metoda, ker se je darovala res v ta namen. O tej zadevi se veliko govori v našem krogu in se s tem dela sovražtvo med društvi! Ko bi nekatere osebe delale tako v prid društev, kakor delajo v razprtijo, bilo bi društveno življenje v našem trgu na višji stopinji kakor pa je. c Nazarje pri Mozirju. Prvič je kat. slov. izobraž. društvo v Nazarjib nastopilo na oder v igri „Zamujeni vlak". Igralci so svoje vloge izvrstno rešili. Sedaj smo dobili pogum. Ča Bog da, po Veliki noči še zopet poskusimo. Takrat pa kaj več! c Luče. Zadnja veselica kat. slov. izobr. društva se je še boljše obnesla kakor prva; velika šolska soba je bila polna vkljub temu, da so sosedje Solčavani kakor prvič, tako tudi drugič izostali, d^ čim so se Ljubenčani pripeljali skupaj na treh ali štirih vozeh. — Preteklo nedeljo je imelo kat. si. izobr. društvo tudi svoj redni občni zbor. Novoizvoljeni odbor se je tako le sestavil: Fr. Lakše, predsednik; Jos. Korban, podpredsednik; Iv. Zakošek, tajnik; Fr. Polanšek, tajnikov namestnik; Iv. Traun, blagajnik ; Pet. Zabovnik, blagajnikov namestnik; Iv. Rop, knjižničar; pregledevalca računov: Anton Pusto-slemšek in Fr. Dešman. — Društvo šteje sedaj 80 udov, ima lepo knjižnico, iz katere se je preteklo leto izposodilo do 200 knjig, to je veliko za naše razmere, če se pomisli, da dobra polovica otrok ne obiskuje šole zaradi velike oddaljenosti. Iz svojega premoženja bo društvo v tem letu omislilo novo zastavo šolski mladini za 150 K, vkljub temu ostane v blagajni še 100 K prebitka, ki se bo porabil za razširjanje knjižnice. c Velenje. S 1. marcem se je upeljal pri našem poštnem uradu poštni pit za sledeče kraje: Šaht, tovarna, Škale (kraj), Skale (občinska hiša), Zabrd (Zupan), Št. Audraž (šola), Št. Andraž (župnišče), Krajnc, Št. Martin (župnišče), Sele, Paka, Salek, grad Eggenstein, Bevše in bevški okraj do Minkuša in Zg. Šalek, katere bo obhodil na teden štirikrat oziroma trikrat. Poštni nabiralnik pride v Šaht (tovarna), Škale (kraj), Zabrd, Šc. Andraž (šola). Krajnc, Paka, Šalek in pri Minkušu. c Trbovlje. Naš rojak č. g. o. Rib S e 1 e v s e k, superior benediktinske opatije v Št. Lambertu, je umrl v Marijinem Celja na Gornjem Štajerskem. Lahka mu tuja žemljica. — Tukaj si snujemo ,Kmečko bralno društvo za Trbovlje in okolico". Pravila so že odposlana v Gradec. Sedaj pa na delol Brežiški okraj. b Brežice. Vodja policije v Brežicah in mestni občinski tajnik Karol šalom je bil obsojen radi telesne poškodbe dveh oseb in radi razžaljenja časti dveh uraddnih <^seb na 100 kron globe ali pa na 10 dni zapora. Ker je tudi pri razpravi razžalil zagovornika tožiteljev g. dr. Benkoviča, je bil še posebej kaznovan na 20 K globe. Iu takšen človek naj skrbi, da se vse po postavi godi in vrši! — Mesto si je izposodilo za nov most 125.000 K. Nov most se bo imenoval cesar Franc Jožefov most. b Slovenska Matica je veledušno podarila gospodarsko bralnemu društvu na Pianini 81 knjig. Iskreno zahvalo izreka v imenu 1 uistva odbor. Drobtinice. d Milo bo dražje, tako nam napovedujejo tovarnarji mila. S 1. marcem se je p idražilo milo za 1 krono pa ICO kg. d Cesar je pomilostil v Avstriji 50 kaznjencev. Od teh odpadejo na moško kaznilnico v Maribora trije, in na žensko kaznilnico v Begunjah dve. d S celo družino je 19. m. m. prišel k vojakom delavec Hmko Vostry v Cnslavi, ki je bil prideljen 21. pešpolku. Lani bi bil imel priti na orožne vaje, ker ga pa ni bilo, so ga imeli za be guna. Ko se je pred dnevi predstavil vojni oblasti, je bil obsojen na 10 dnevni zapor. Dne 19. m. m. je prišel v zapor, a ne sam, ampak na eni roki je nesel otročiča, drugi je capljal zraven njega, tretjega pa je nesla žena na hrbtu. Dejal je, da jih je zato pripeljal seboj, ker bi doma brez njega lakote umrli. — Polkovno poveljstvo mu je kazen odpustilo in ga uvrstilo med deželno brambo. d Katoličanstvo in izobrazba. Po najno vejšem štetju ima Belgija, ki jo vlada katoliška večina, 13.013 ljudskih sol, tako da pride na vsakih 516 prebivalcev ena ljudska šola. To je tako ugoden odstotek, kakor se dosedaj nikjer ni dosege in to vkljub ali bolje, ker so v Belgiji na krmilu klerikalni sovražniki izobrazbe, kakor jih imenujejo sovražniki vere. V zadnjem času so se vršile na učiteljišču v Cambridge težke, 8klepne skušnje. Kot prvi je bil obdarovan mlad Francoz, ki svoj.h študij ni mogel dokončati v Parizu, ker je bil član „Ma rijine družbe". Mladi Francoz zna 20 jezikov in je dobil prvo darilo med 4000 tekmeci. Na vsak način je to jasen dokaz, da je neresnična trditev naših brezverskih liberalnih nasprotnikov, da katoli čanetvo vpliva poneumljajoče. Narodno gospodarstvo. Letina 1. 1905 na celem svetu. Za nekatere dežele je bilo minulo leto 1905 še slabejse kakor 1. 1904. Letina je bila vsled vladajoče suše zelo slaba. Slabo žetev 80 imeli posebno Rusija in cela zahodna Evropa. Po cenitvi poljedelskega ministrstva se je naželo na celem svetu: 1. 1904 1. 1905 milijonov meterskih stotov pšenice .... 866-1 86838 rži...... 460-9 39120 ječmena .... 300*7 286*33 ovsa..... 547-5 501-17 kuruze .... 842'4_89133 Skupaj . . 3017 6 293841 Svetovna žetev za 1. 1905 je torej v celem za 79 milijonov meterskih stotov manjša kakor 1. 1904. Ta pomanjkljaj je povzročila posebno slaba letina v Evropi, kjer se je naželo: 1. 1904 1. 1905 milijonov meterskih stotov pšenice .... 488 88 486-39 rži..... 443 76 37283 ječmena . . . 200 40 188 43 ovsa .... 37086 31939 kuruze .... 90 60_107-65 Skupaj . . . ! 1594-50 147569 Evropa je torej zakrivila s svojo slabo letino, da je tak primanjkljaj v svetovni letini. Posebno malo se je pridelalo rži in ovsa. Važno za lesotržce. Južna železnica je po posredovanju g. državnega poslanca viteza Berksa uslisala prošnjo južnoštajerskih lesotržcev in je znižala tovorino za les v celih vagonih tako-le za 100 kg.: iz Rimskih toplic . . v Trst 87 h v Reko 91 h . Laškega.....„ „ 90h „ „ 94h » Celja.......„ „ 94h „ „ 99h » Štore.......„ „ 96h „ „ lOlh „ Sv. Jurija ob j. ž. „ „ 98 h „ „ 103 h „ Grobelnega . . . „ „ 99 h „ „ 104 h Dosedaj se je plačalo iz Celja v Trst 102 h, v Reko 107 h za 100 kg v celem vagonu. Trgovci so zahtevali, da bi se cena znižala na 83 h za Trst in 87 h za Reko. Torej je južna železnica le deloma ugodila želji lesotržcev, a vendar je to korak naprej. Za les, ki pride iz Savinjske doline iu se vozi kar skozi Celje (takozvani transito) je ceaa iz Celja v Trs* 90 h, v Reko 95h; za ta les se je znižala cena r . i od 100 kg. Naše vino. 562.000 litrov vina so naložili v dveh mesecih na kolodvoru v Moš';anjcih pri Ptuju. Za vse to vino so izkupili 224.000 K. Vina je bilo za 114 vagonov in je bilo večinoma iz Haloz, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric. Narodno-gospodarsko delo poznanjskih Poljakov. Te dni se je vršilo v Poznanju zborovanje vseh poljskih gospodarskih društev, ki so v blagor Poljakov na Pruskem. Vsa poljska gospodarska društva v Prusiji d«duioča 8'> združena r osrednji zvezi („Zw azek"). Leta 1904 ,e biio pri zvezi 149 društev, lani K h K h 16 90 17 70 14 70 16 50 16 — 16 80 16 40 17 20 16 20 17 20 18 50 19 50 15 60 16 40 asao...... 4 70 6 10 4 60 6 — 1 kg — 22 — 25 — 49 — 62 — 80 — 83 — — — 7 sir...... — 84 — 88 surovo maslo 2 20 2 80 2 20 2 40 1 44 1 60 s«lje, kislo .... — 26 — 80 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. — 20 — 22 smetana, sladka . . — 40 — 56 „ kisla . . . — 64 — 72 100 sel j s...... glav — — — — 6 kom. —- 40 Loterijske številke. Dne 8. marca. Line .... 45, 3, 42, 87, 72. Trst .... 27, 72, 68, 15, 77. Vsaka beseda sune«vto. | Najmanja objava < 45 vin. MALA OZNANILA > < Vsaka beseda > stan« a vin. i( > - W Večkratna objava po dogovoru. Konjerejcl pozor 1 Popolno varstvo pred vsako nesrečo so novoiznaj-dene „Varstvene uzde za konje", patentirane v vseh evropskih državah. Natančneja pojasnila daje Ivan Las baher v Slov. Bistrici kot zastopnik za Spodnje Štajersko. 186 3 Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridali znamka za odgovor. Harmonij radi pomanjkanja prostora takoj vredno na prodaj. Več se izve pri uredništvu tega lista. 179 2 Novozidana hiša s tremi sobami, dve kuhinji, 800 m' vrta, gosp. poslopje, klet, trije svinjski hlevi, 10 minut od Maribora v Gornjam Pobrežu št. 269 se proda. Andrej Kramberger. 181 2 Breskve. Imam oddati 200 kom. enoletno požlahtnjenih breskev različnih dobrih vrst. Cena komadov 80 vin. Menje kot 5 kom. skupaj se ne razpošilja. Severin Koprive, trtničar. Artiče pri Brežicah. Breskve, katere ss sadijo v marcu, še lahko letos rodijo. al82 2 Malo posestvo, vse skopaj dva orala, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, se takoj proda. Več pove Jožef Petrettner v Selnici ob Muri, pošta Sv. Ilj v Slov. gor. 180 2 Zidana hiša z gostilno, pripravna tudi za trgovino zraven cerkve in okr. ceste, četrt ure od kolodvora v jako živahnem kraju se po ceni proda. Hiša obstoji iz 6 sob, kuhinje, kamre in kleti. Zraven veliko dvorišče in velik vrt za zelenjavo. Tudi nekaj brajd Na razpolago je tudi pohištvo. Zraven je še druga hiša s tremi sobami, kuhinjo in kletjo. Poleg je tudi gospodarsko poslopje in velik vrt. Proda se vse vkup ali vsako posebej. Naslov pri upravništvu tega lista. 188 2 Organlatovo In osrkovnl« kovo službo razpisuje v sporazumu z dotičnim cerkvenim predstoj-ništvom minoritski konvent graški pri svoji farni cerkvi sv. Vida pri Ptuju do 1 aprila 1906. Sposobni prošnjiki naj se zglasijo do 10. marca 1906 pod naslovom „Minoritenconvent zu Mariahilf, Graz." Gvardijan. 166 1 Enonadstropna hišap novozidana, za stranke, s prostori za trgovino, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 148 8—8 ötampllje is kavčuka, modele za predtiskarije, iz-delujepo ceni Karol Kara«, zlatar in graver v Maribora, gosposka ulica št. 16. 767 46-24 Pozor, kmatloo In deklota! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 26 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo sa rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjene prh^aj (luskine) na glavi. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: N. Vranič, diplomirani lekarnik, Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povsstjem. 104 6-6 Pozor i kmetje in fantje 1 V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. 1. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60, 2 Ion-čiča 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: N. Vranič, diplomirani lekarnar. Zagreb. Jezuitski trg št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 104 5—5 Kočijaža, treznega, pridnega in poštenega, samskega stanu, ki je pri kavaleriji služil, išče župnik. Dobi livrejo in spočetka 20 kron na mesec. Vožja bo plačana. Ponudbe: I. Novo-selc, Pfarrer, St. Egyden bei Wiener-Neustadt. 106 6—5 Novozidana hiša s petimi sobami, tri kuhinje, velika klet, studenec, zraven hiše kuhinja za prati, lep vrt, je v Studencih pri Mariboru št. 187 na prodaj za 4500 gld. Izplačati je 1000 gld. 166 3 3 Zastopnika, kateri je v zavarovanju življenja in požara izurjen in zmožen obeh dež. jezikov, se sprejme takoj proti proviziji ali stalni plači. Naslov v upravnišivu. 83 6—5 Trte. Več tisoč na suho cepljenih trt se proda, cepljene so na podlago Rip. portalis, in sicer: Laški rilček (Wälschriesling), zelenčič (Sylvaner), šipon (Mosler), traminec (Traminer). Cepljenke so dobro zaraščene in vkore-ninjene. Cena je I. vrste 100 komadov 16 K. Kupci naj se oglasno do konca marca 1.1. Anton Smeh, posestnik pri Sv. Barbari, pošta Šmarje pri Jelšah. 109 5—6 Poaestvo v Širju pri Zidanem mostu, na katerem se lahko redi sedem glav goveje živine, je po nizki ceni za 6000 kron na prodaj. Več se izve pri Filipu Pečovnik v Činžatu 44, pošta Fal ob kor. žel. 160 2 Pristno vino, vinski tropl-novso, oepljono trte prodajam poceni. Vino od 86 do 40 kron 100 1. do železnice postavljeno, cepljene trte po 16 kron 100 komadov. Za naročila se priporoča Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju, p. Vipava. 127 4—4 Službo organlsta In oerkov-nlka išče cecilijanec, jako izvežban v vseh predmetih, posebno v igranju na orglah (Bachovih Fug) in Choralu, dober pevec, oženjen, z jako dobrimi spričevali, tudi lahko nastopi na nemškem in zna tudi dobro k cerkvi spadajoče rokodelstvo. Več se izve v upravništvu. 86 3—8 Pozor, konjarajol I Dva mlada, prav lepa državna žrebca za oplemembo kobil dopuščal bode od 16. febr. do 16. julija 1906 po navadnih cenah Janez Drofenik, posestnik v Imenem pri Podčetrtku. 146 8—8 Kuharloa, vajena vsakega dela tudi gospodarstva, 32 let stara, išče službe v kako župnije. Naslov pove upravn. 111 6—6 Prodam radi starosti in bolehnosti pod ugodnimi plačilnimi pogoji solidno zidano pritlično hišo s 3 sobami, kuhinjo s štedilnikom in kotlom, z obokano kletjo in popolno opremljeno prodajalnico. Hiša stoji tik državne ceste sredi vasi; renomirana gostilna, poštni nabiralnik z vsakdansko poštno zvezo s Konjicami. Poleg hiše gospodarsko poslopje za par goved in svinj vrt z braj dami. S hišo prodam tudi travnik in njivo. Kupci naj se oglasijo pri Blažu Šolarju v Tepanjah, pošta Konjice. 140 4—8 Trgovina z mešanim blagom se po ceni proda ali da v najem. Naslov pove upravništvo. 142 8—8 Soma kašolskaga zelja, katero naredi lepe in trde glave in rodi v vsaki zemlji, domači pridelek, zajamčeno pristno in kaljivo, prodaj« dokler je ksj zaloge, Ig. Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri LJubljani. 20dkg (navadno žlico) za 80 vin. poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. 147 6—8 Hiša, pol ure od glavnega trga v Mariboru, enonadstropna, 4 stanovanja, vrt, sadonosnik, zraven stavbinski prostor, še 6 let davka prosta, se zaradi bolezni proda. Pojasnila daje Andrej Matzhold, Maribor, Domgasse št. 10. 162 8-8 | Suho drožjo kupim vsako množino. R. Wieser, Hoče pri Mariboru. 121 6-4 Trt*, divjake od Rupestris Montícola imam 5000 kom. Stanejo 100 kom. a kroni. Severin Koprive, trtničar, Artiče pri Brežicah. b!82 2 Posestvo, 10 oralov zemlje. Njive, travnik, vinograd, sadonosnik in gozd. Cena je 2200 gld., izplačati je takoj 800 gld. in drugo pa po dogovoru. Vpraša se naj pri Francu Kocbeku v Krembergu, pošta Sv. Ana na IKrem-bergu. 187 2 Kovačnloo liAsm v najem, katera je v dobrem kraju, mogoče v kakem trgu. Naslov je: Ročna kovač-nica it. 38, pošta Lagern, Velikovec. 189 2 Kupiti želim posestvo s hišo in živinski hlevi, 2 orala zemlje, v okolici Maribora, ie je tudi kovačnica poleg. Ponudbe na upravništvo. 191 1 En mlsd trgovski pomočnik in dva učenca se sprejmeta v trgovino z mešanim bltgom pri Fr. Ks. Petek-u, Ljubno, Savinjska dolina. 175 3 Zahvalo. Podpisani si dovoljuje izreči javno zahvalo blagorodnemu gospodu dr. Kunatn, zdravniku v St. Pavlu pri Preboldu, ker ga je s spretno operacijo rešil dolgoletne, težke bolezni. — Sv. Pavel pri Preboldu. Anton Kupec, posestnik. 174 1 Pekovskega uftenoa sprejme takoj Marija Dominko. Sv. Trojica v Slov. gor. 177 2 Učenca za slikarsko obrt, ki je dovršil ljudsko šolo, iščem. Uč-nina znaša 150 K, ki se lahko plača v obrokih. Anton Bratkovič, slikarski mojster, Tezna 243, Maribor. 193 = Hlapec = obenem poštni kočijaž, dobi službo pri c. kr. pošti St. Miklavž pri Ormožu. 188 3 Svinjske kože kupnje po najboljši ceni Marija Polz, trgovina a mešanim blagom 62 t Spielfeldu. 10-7 OVES 102 (Vilkom) 5-5 Ta težka vrata ovsa uspeva v vsaki zemlji in se je dosedaj izkazala kot zelo ugodna, naj-plodovitejša, ki da tudi visoko in zelo dobro slamo za krmo. Ker se mora ta oves redko sejati, zadostuje 50 kg za oral. Odpošilja se 25 kg za 9 K, 50 kg za 17 K, 100 kg 32 K z vrečo vred. Vzorci po 5 kg se pošiljajo franko, če se prej pošlje 3 20 K. Oskrbništvo grada GoliS pri Konjicah, Štajersko. gj 1, St Na prodaj je p. d. Mihevovo posestvo v Kotljah blizo trga Guštanj na Koroškem, obstoječe iz hlevov, novopozidane hiše z dvanajstimi sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski leto viščaiji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skupaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov. Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu ki uraduje ob četrtkih od 9. do 4. ure. 191 5 Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ■ vsakovrstne druge svetinje. ■■ ■■ I za s z= Špaga — za suho ceplenje trt se dobi pri podpisanemu po K 360 kg. Ta je najfinejša, iz zanesljivo najboljše tva-rine, ter kot najprimernejša od merodajnih strokovnjakov priporočena. 1 kg zadostuje za ok. 8000 ceplenk. Če se naroči najmanj 5 kg 144 pošlje se franko. 1 Leopold Pettovar J Ivanjkovci pri Ormožu. ■I Pozor! Kdor hoče za praznike ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini : klobuk po nizki ceni dobiti, aaj ga kupi pri znanemu klobučarju = Francu JankoYič 192 v Vitanju. 12 Tam se najdejo klobuki vsakfi vrste in domačega dela. z= Pri Simonu v Konjicah se dobivajo kakor vsako leto znana sveža in zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena za vrte in polja, pet najboljših vrst pese ali runke, domače, itajrrske In nenalke lueeree, kamenlte In esparsrto detelje, trava, nemška. Italijanska, francoska in angleška, težek pohorski oves, JečmenJak, amerlk. oves, Wllkom oves, Jarl Ječmen, goli Jeruzalemski Ječmen za kavo, proso, ri, ajdo, flžol, z eno besedo — vsa semena in žita. Kdor dobro seje, tisti dobro žaq]e. Nadalje se priporoča popolnoma in dobro sortirana zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov, moka, met in otrobi iz Majdičevega mlina, žganje, slivovka, vinsko žganje, konjak, domač pridelek. Kupim vse, kar Je denarja vredno, posebno žlahtno blago, kakor tudi staro železo, mesing, baker, vse po najvišji ceni. Nadalje: ščetine, kosti, vsakovrstno žito in domače seme, maslo, gobe, fižol itd. Najboljše kovano rokodelsko in poljedelsko orodje. Za obilno naročbo navedenega se priporoča z zagotovilom izvrstne postrežbe 100 4-1 Simon Hrepevnik. Podobice male in večje, zobčaste in gladke = dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. Alojzij Pinter trgovec v Slovenski Bistrici« priporoča celemu okraju vedno novo lepo zalogo vsakovrstnega blaga. Za spomladni časi vsakovrstnega poljskega in vrtnega semena, pravo štajersko deteljno seme, travno seme itd., najbolje 190 2 kose in motike za vinograde. , —— Dobiva se tudi: ===== Bartlnonov prašek za živino, kakor vse druge reči, železnina, kovanje za nove stavbe itd. itd. otroka Zahvala. 2a Izkazano sočutje ob smrti našega ljubljenega k STANISLAVE kakor tudi za spremstvo pri pogrebu, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Žalujoča obitelj Voglar. 185 Oddaja župnijskega gospodarskega poslopja na Ponikvi ob jui. železnioi, obstoječega iz hlevov, skednja, kuhinje in kleti. U V mena zniževalna dražba se bo vršila dne 24. marca 1906, ob 9. uri predpoldne v občinski pisarni na Ponikvi. Stavba so bo oddala Ie enemn glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša: 12.300 kron. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev, je v pogled razpoložen v občinski pisarni na Ponikvi vsak dan od 9.—12. ure dopolndne. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 1230 kron varščine. Občinski urad Ponikva ob jaž. šel., dne 5. marca 1906. 181 2 Župan: Josip Mlakar. Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! ^UL.JUBOj^ Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraške kapljioe in ala-vonaka zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter Bta si odprla pot na vse strani sveta. Pakrsike kapljico: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike C, odstranjajo mrzlico in vse bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrišitf, lekarnar v Pakraen itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ateklenišio (1 ducat) 5 K, 24 steklenice (2 ducata) 8 K 60 v, 36 atekleniiio (3 ducati) 12 K 40 v, 48 atekloničio (4 ducati) 16 K, 60 atekleničie (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja. Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstaqjuje goste sline ter delqje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni ateklenioi 3 K 40 v; 4 originalne steklenice B K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom : S! 1 Ü5 m-* 1 i 45 P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. oWe oJfío wo t)Vo vBo JVa aWs b a)Ito __MM_ Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, v pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po-streže na željo tudi s preglednicami in ceniki, — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema )()( zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, 3tX kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel XX Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. IZZ^ZZ^ IClt Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 2'- m $ m m lin Častno priznanje Maribor 1885. Največjo izbiro cvetličnega, travnega, deteijnega, poljskega in gozdnega semenja priporoča v najboljši kvaliteti povsod znsna trgovina s semenjem M. Berdajs v Mariboru na Soiijinem trgu (na ogla .. gradu). : Natančni cenik Je zastonj 173 na razpolago. io Sadna drevesa = najboljših vrst = jablan in hrušek, češpljev in sliv, črešenj in visenj, visoko- in poludsbelnata ter pri-.. . »lična, nadalje = orehe, kostanje, vrtnice, lepotično grmovje .\ in divjake .\ priporoča za letošnjo spomlad Peter Korman drevesnica v Činžatu, pošta Faai ob koroški železnici. Glavni cenik na zahtevanje 160 zastonj >n franko. S Naznanilo. Podpisani ne kupujem več za g. Ružička, ampak za sebe in koj proti plačam. 129 8 8 Štefau Rupp pri Soršaku v Slovenski Bistrici. Naznanjam, da prodajam izvrstno ipecerijsko in pleteno blago kakor tudi železno posodo po najnižji ceni, n. pr.: Surova kava v žakljičkih po pošti 4 *■/< kg samo E 11' — Izvrstna kava po imenu Java 4'/« „ n » 13"— Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3— Najboljši čaj „Soucheng" '/i „ „ „ 1'50 Vzorci za Špecerijsko blago brezplačno. Z najboljšo postrežbo se priporočam 712 13—11 Anton Korošec, trgovina mešanega blaga v Radgoni samo na Griesu pri murskem mostu, ========== v lastnem poslopja.------- Za spomladansko setev je •Tomaževa žlindra« najboljše in najcenejše umetno gnojilo, katero poseduje fosfo-.■. .•. rovo kislino. .'. Zvezdna znamka Stern sploh, sočivja in travniki v mokrotnih legah se še v spomladi z naj-boljšim uspehom z žlindro gnoje. Žitna polja kakor polja Paziti je na znamko, plombo in vsebino fosforove kisline. Tomasove tovarne v Berolinu, zastopane po tvrdki Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdič, Celje. 114 Pri celih vagonih posebno znižane cene. Za brežiški okraj prodajata tvrdki: 4—4 Uršič & Lipej ter Josip Boecio v Brežicah Posojilnica na Vranskem registr. zadruga z neomejeno zavezo 176 ima rezervnega fonda nad 60.000 kron. Hranilne vloge obrestuje po 41/* % in plačuje rentni davek sama. Posojila daje na osebni kredit po 574% P" večjih, s pupilarno varnostjo vknjiženih posojilih pa tudi po 5 %. Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo CROATIA' ¡pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. . ] Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse ipremičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „CJroatle" v Mariboru, Koroika oesta it. SO. 713 51-23 1 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in sp;.so- ! nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček,, odpravijo naduho, bolečina in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in nale gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti bripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na Jetrih m siezeh ter koliko in ščipanje v že- ' lodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te 1 kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter no bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva 1 samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naroču-I jqo točno pod naslovom: 488 20—9 Mestna lekarna, Zagreb Marto? M. 68, poleg cerkve st. Kam Denar se pošilja naprej ali pa povzame. M&nj kot ena dva-nsjstorica se ne pošilja. — C e n a je naslednja in sicer franko do stavljena na vsako pošto: • 1 duoat 12 steklenio) 4 K. a 2 daoata 24 steklenio) 8 H. W A 3 ducate 36 steklenio) 1114. A 2 4 ducate (48 steklenio 14 60 lik. Z W S duo&tov (60 steklen.) 17-— E4. W Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom i rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, ! učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija , ' Mamič, opankar; Zofija Vukelič, č:1 j t; Josip Seljanič, seljak itd. ' Ustanovljena 1. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje Je največje bogastvo ! »GOOOOOOOOtl Posojilnica v Makolah vabi vse svoje zadrnžnike na redni letni obciil zbor ki se bode vršil v četrtek, dne 22. marca 1.1 ob pol 2. popoldne v lastnem domn - z naslednjim vsporedom: —— 1. Poročilo nafelstva. 2. Poročilo nadzorstva 3. Potrjenje lačunskega zaključka la 1905. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti m predlogi. Makole, dne 1. marca 1906. iVaCelstvo. 195 2 Izdajatelj in saloinik „KatoL. tínk. društvo." Odgovorni urednik: Fsrd« Leskovar. Tisk tiskarn* sv. Cirila.