Izšel je Zbornik občine Videm
5





"1 '*<Hr»w#.

hctna

ZBORNIK
5.
,57-’^—-*••	z	•-■
:	W\^i' Bsitiii -r*; a»~»* r-	^
jBft *****	-£— 'L*1*'* «'	,^nv»
r^~	*«......
Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrej ka Go jkošek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov.
Spoštovane občanke in občani!
Leto 2011 smo v naši občini začeli zelo delavno, optimistično, z veliko načrti, v mesecu marcu pa smo dočakali tudi izid prvega Zbornika občine Videm. Za nas je to izjemno pomembna knjiga o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti naše občine.
V	preteklem letu in štiriletnem mandatu smo uspešno zaključili mnoge zadane naloge, dokončali zahtevne projekte, a za našo občino se zgodba razvoja s tem še ni zaključila.
V	središču Vidma potekajo v prvih mesecih letošnjega leta investicijska dela, ki so bila načrtovana že v letu 2010 in za kar smo seveda skrbno pripravili načrte ter se prijavili tudi na razpise. Želimo namreč urediti vaško jedro, center občine, zaključujemo pa tudi s celovito ureditvijo poslovilnega prostora na videmskem pokopališču, in zadovoljen sem, da smo tudi za ta dela del sredstev uspeli pridobiti iz razpisov.
Po zaključenih naložbah v samem središču občine bo naselje Videm pri Ptuju dobilo precej drugačno podobo, čeprav je bil Videm vedno primerno urejen. Tako so namreč ocenjevali ljudje, ki so prišli od drugod, ampak v vodstvu občine smo spoznali, da lahko damo občinskemu središču bolj sodobno podobo. V aprilu tudi zaključujemo z glavnino del, sicer pa smo v sklopu teh del uredili spodnji prostor pod zdravstvenim domom, v neposredni bližini vrtca in šole, narejena je ograja okrog športnega igrišča, podaljšana pa je tudi kolesarska pot iz Šturmovcev do središča občine. Drugi del projekta pa je v zgornjem delu občinskega središča, v sklopu teh del gradimo pločnik od mostu čez Dravinjo do pokopališča, izgrajena pa bo tudi javna razsvetljava po novi zakonodaji, torej z varčnimi svetilkami. Zaključujemo tudi z deli na pokopališču in novi poslovni prostor je že odprt, kar prinaša tudi nekaj novosti na to področje. Občina Videm je v tem času že pripravila malo spremenjen odlok o pokopališki dejavnosti, ki zajema tudi nov način pogrebnih slovesnosti, ljudje pa imajo še zmeraj možnost, da se odločijo po svoje. Maša se lahko po novem služi v poslovilnem prostoru, na željo svojcev pa tudi v župnijski cerkvi.
Novo, precej spremenjeno podobo pa dobiva tudi prostor pred občinsko zgradbo. Prepričan sem, da je prostor pred tako pomembnim poslopjem na neki način tudi ogledalo celotne lokalne skupnosti. Na tem prostoru bo tudi manjša fontana, skratka nekaj novega, bolj prijetnega, kot je bilo doslej, in želim si, da bi to drugačnost, prijetnost začutili tudi naši občani.
Leto pa bo seveda dolgo in čaka nas še veliko dela. Trenutno imamo v občini v pripravi kar nekaj projektov, smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo primarnega dela kanalizacije v naseljih Videm in Pobrežje, čaka nas tudi dokončanje čistilne naprave v Vidmu, več bo projektov v cestni infrastrukturi, končujemo s podrobnim načrtovanjem za izgradnjo obrtne cone, v zaključni fazi pa naj bi bil tudi občinski prostorski načrt. Letos nas čaka še dokončanje izgradnje športnega parka vTržcu, ob tem pa seveda še veliko manjših investicij po celotni občini, vse pa so v programu letošnjih del in na postavki občinskih proračunov za leti 2011 in 2012.
Potrudili se bomo, da bomo za investicije pridobili še kak dodaten evro, zato bomo kandidirali na določene razpise, želim pa poudariti, da pri razpisu za južno mejo skupaj še z nekaterimi občinami na območju Haloz nismo bili uspešni. Napisali smo skupno pritožbo, vendar žal kaj veliko od tega ne moremo pričakovati. Zelo pa si želim, da skupaj sooblikujemo prihodnost naše občine, ki ima dobre temelje, smele načrte in strokovno ekipo. Z malo strpnosti in veliko dobre volje pa bomo lahko prav tako veliko postorili.
V teh pomladnih dneh pa že radostno čakamo na velikonočne praznike. Želim vam, da jih preživete čim lepše in čim bolj veselo v krogu svojih družin in prijateljev. Naj bo velikonočnih dobrot in pisank dovolj za vse, predvsem pa naj bodo velikonočni prazniki polni upanja in ljubezni.
Vse lepo tudi ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in ob 1. maju, prazniku dela.
Foto: RŠ
Vaš župan Friderik Bračič
Spoštovane občanke in občani!

Naš glas vstopa v novo leto izdajanja z novo, precej pomlajeno ekipo, z novo — staro urednico. Vsem nam je skupno delo, ki ga opravimo v prostem času, predvsem pa nam je to v veliko veselje, ponos in hkrati izziv. Dobili smo torej priložnost. Velja jo izkoristiti.
Nekateri se z novinarskim delom srečujejo prvič, zato potrebujejo še več spodbude, in prepričana sem, da bodo zmogli.
In še preden se je poslovila prejšnja uredniška ekipa pri Našem glasu, nas je pretresla vest, da se je od nas poslovil naš prijatelj, član uredništva Franc Koderman. Se pozno jeseni smo bili skupaj na predzadnjem sestanku uredniškega odbora in že
takrat obujali spomine na nekaj prav zanimivih, ustvarjalnih skupnih uredniških let. Bili smo dobra ekipa. Razlika v letih ni bila ovira in Franc nas je na uredniških sestankih znal spraviti v dobro voljo. Spomin nanj in na njegovo delo pri občinskem glasilu ostaja za večno zapisano med naše spomine. Ti ne bodo nikoli zbledeli.
V	dneh, ko se je narava znova prebudila, se zdi, kot da se začenja spet vse na novo. Pomlad nam prinaša novo upanje, nas dela srečne in zadovoljne. Sončni žarki spet pripekajo močneje.
V	prihajajočih velikonočnih praznikih naj bo upanja in veselja v vas kar največ. Naj bo to čas, ko bomo vsi skupaj zares uživali in si privoščili le najboljše, pa tudi čas, ko se bomo spomnili na vse tiste, ki jim v prazničnih trenutkih morda ni najbolje, so osamljeni, bolni, daleč od doma.
Vse dobro in vse lepo vam želim. VESELO PISANKO!
Tatjana Mohorko, urednica
IZ OBČINSKE UPRAVE
Poročilo s sej občinskega sveta
Foto: RŠ
3. redna seja Sveta Občine Videm je potekala 21. decembra 2010. Občinski svet je potrdil:
—	cene za izvajanje storitev v Občini Videm;
—	vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto
201 1 v višini 0,00138645
evra;
—	da se začne postopek za uvedbo komasacije VIDEM 1 na območju k. o. Pobrežje;
—	finančno konstrukcijo za dela izgradnje cest na komasacijskem območju VIDEM 2;
—	projekt »Modernizacija in rekonstrukcija ceste JP 9562-60 Zg. Leskovec—Trdobojci« za prijavo na 4. javni razpis. Projekt se opredeli v načrtu razvojnih programov (NRP),
sredstva se zagotovijo v proračunu za leti 2011 in 2012;
-	projekt »Kanalizacijsko omrežje Videm« za prijavo na 4. javni razpis. Projekt se opredeli v načrtu razvojnih programov (NRP), sredstva se zagotovijo v proračunu za leti 2011 in 2012;
-	projekt »Ureditev vaškega jedra Zgornji Leskovec« za prijavo na 2. javni razpis. Projekt se opredeli v načrtu razvojnih programov (NRP), sredstva se zagotovijo v proračunu za leto 2011;
-	ukinitev statusa javnega dobra za par. št. 406/6, cesta v izmeri 213 m2 k. o. Ljubstava, in se za to parcelo vknjiži lastninska pravica v korist pravne osebe: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, matična številka 5883423, do celote;
—	proračun Občine Videm za leti 2011 in 2012.
4. redna seja Sveta Občine Videm je potekala 1. februarja 2011. Občinski svet je potrdil:
—	predlog Odloka o pokopališki dejavnosti ter o urejanju
pokopališča v občini Videm s podanimi spremembami;
—	predlog Pravilnika o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Videm ter o povračilih stroškov;
—	predlog Odloka o merilih
za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost;
—	da se objavi Javni razpis za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2011;
—	da se objavi Javni razpis za dodelitev državnih in drugih pomoči za programe razvoja podeželja v Občini Videm za leto 2011;
—	da se objavi Javni razpis za dodelitev posojil občanov Občine Videm za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2011;
—	da se objavi Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Videm za leto 2011;
—	Pravilnik o štipendiranju v Občini Videm v predlagani obliki;
—	financiranje dodatnih ur pouka za ločeno poučevanje v kombiniranih oddelkih v podružničnih šolah Sela in Leskovec v proračunskem letu 2011, za
katere ne bo možno pridobiti financiranja s strani ministrstva za šolstvo;
—	dal soglasje k Pravilniku o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest JZ KIP Ptuj pod pogojem, da so obveznosti po prejetem Pravilniku v skladu s podpisano pogodbo o financiranju dejavnosti za leto 2011;
—	Letni program športa Občine Videm za leto 2011;
—	Letni program za področje kulture Občine Videm za leto 2011;
—	da se študija poplavnega območja Sonje in Janka Jerenka, Lancova vas 89 c, 2284 Videm pri Ptuju, da v presojo, in če se ugotovi, da je koristna za Občino Videm, se jima znesek v višini 1.000,00 evrov upošteva pri plačilu komunalnega prispevka;
—	sofinanciranje osebnega asistenta v okviru Društva za teorijo in kulturo hendikepa — YHD Ljubljana v višini proračunske postavke E71 Ostale socialne pomoči za leto 2011, to je 80,00 evrov mesečno;
—	naslednje cene programov predšolske
vzgoje v Javnem vzgojno-izobraževal-nem zavodu OS Videm:
•	prva starostna skupina od L do 3. leta 457,00 evrov
•	druga starostna skupina od 3. do 6. leta 315,00 evrov
•	kombinirani oddelek 348,00 evrov
•	cena prehrane na dan 1,60 evra Predlagali so, da cene začno veljati s 1. 3. 2011;
—	da se podpiše Pogodba o sofinanciranju Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj v proračunskem letu 2011 v višini 1.073,88 evra;
—	da se podpiše Pogodba o sofinanciranju Zavoda Antona Martina Slomška Maribor, OE Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška Maribor, v šolskem letu 2010/2011 v višini 228,48 evra;
—	da se v Svet Zavoda Lekarne Ptuj imenuje Brane Kolednik, stanujoč Pobrežje 91, 2284 Videm pri Ptuju.
Občinska uprava
POSLANSKI KOTIČEK
Ali postajamo policijska država?
Državni zbor Republike Slovenije je decembra 2010 sprejel paket prometne zakonodaje. Dosedanji Zakon o varnosti v cestnem prometu so od 1. aprila letos nadomestili štirje novi zakoni, iti sicer Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, Zakon o vozilih in Zakon o cestah.
Novi zakoni prinašajo vrsto novosti. Usmerjeni so k cilju »nič mrtvih v cestnem prometu«. Ambiciozni cilj, ki si
ga želijo vsaka vlada in vsi, ki skrbijo za red in varnost na slovenskih cestah. Ni dovolj prostora, da bi pisal o podrobnostih vsebine posameznega zakona. Velja pa poudariti, da so nekatere vsebine pretirane. Predvsem v tistem delu zakonov, ki predpisujejo višino kazni oz. globe. Strinjam se, da je treba kaznovati kršitelje, ki po statistiki povzročajo prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Pred tem pa bi bila država dolžna zagotoviti več denarja za preventivno delovanje, ki pa zagotovo ne pomeni samo ustavljanja voznikov, udeležencev cestnega prometa s strani policijskih patrulj. Vse bolj postaja očitno, da se policijske patrulje, tudi na našem območju,
spreminjajo v »inkasante« državnega proračuna. Kako naj si drugače predstavljam početje policistov, ki so me pred kratkim od Ormoža do doma, tj. Vidma pri Ptuju, ustavili kar trikrat? O pravilnosti ustavljanja in izvedbo samega postopka nočem niti pisati. O strokovnosti in nadutosti posameznic in posameznikov tudi raje ne bi. Je pa zelo problematično, ko si posamezniki v modrem dovolijo običajno ustavljanje z modro lučjo. In kako naj si predstavljam ustavljanje takoj za cestninsko postajo, ki je Dars še ni odstranil, in je hitrost 60 km/h? Se hujša je pripoved enega izmed občanov, ki me je seznanil z obravnavo policistke, ki ga je
obravnavala kar na lastnem dvorišču storitvenega podjetja, samo zato, ker je želel vedeti, kaj se dogaja na njegovem dvorišču. Je znani podjetnik, ki ga osebno poznam, poznajo pa ga mnogi drugi prav po njegovem umirjenem delovanju. A je policistka izhajala iz pozicije moči in nedotakljivosti ter mu izrekla visoko denarno kazen.
Kar nekaj občanov, ki živijo v občinah ob južni meji, me je seznanilo o pretiranem kontroliranju s strani policije. Ljudje imajo občutek, da postajamo vse bolj »policijska« država. Od njih sem povzel naslovnico vsebine tega članka.
Kaj pa država? Novi zakoni ne zagotavljajo državnega
denarja v smislu preventivnega delovanja. Namesto ustanavljanja agencij, ki so načeloma v Ljubljani, bi država lahko gradila poligone varne vožnje in zagotovila denar za plačevanje stroškov vzgoj-no-izobraževalnega procesa ter zagotovila več denarja za državne ceste. Ste kdaj zasledili, da je bil državni uradnik kaznovan zaradi lukenj na cesti? Morda kje, a le za vzorec.
Samo visoke kazni ne bodo prine-
sle želenega cilja. Skrivanje policijskih patrulj tik za znakom 50 km/h namesto na odseku ceste, ki je označena s črno statistiko, tudi ni dovolj. Občinski sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu lahko brez zagotavljanja denarja s strani države le ugotavljajo dejansko stanje. Občinsko redarstvo, občina in policija morda lahko prispevajo k izboljšanju varnosti. Zal pa daje zakonodaja največ pooblastil policiji. Župani oz.
županje lahko le z dnevnim redom na seji občinskega sveta uvrstijo točko, kjer običajno policisti predstavijo stanje za nazaj. Kako pa naprej? Vsebine zakonov, ki so začele veljati s 1. aprilom, uporabljati pa se bodo začele s 1. junijem letos, se bodo v praksi in statistiki kmalu pokazale. Varno vožnjo vam želim.
Branko Marinič,
poslanec DZ RS
Izjemen večer hrvaško-slovenskega prijateljstva
V občini Bednja, v sosednji Hrvaški, so novo leto začeli s prijetnim, delovnim srečanjem - skupščino hrvaško-slovenskega društva prijateljstva občine Bednja. Gostitelj večera je bil Mirko Bistrovič, župan občine Bednja in predsednik društva, ki je samo v zadnjih letih naredila izjemne korake v bogatenju prijateljstva med občina na obeh straneh meje, ki sta začeli tudi poslovno sodelovati. Občino Videm so na druženju zastopali župan Friderik Bračič, podžupan Marjan Selinšek, Janez Baniček in Franc Stopajnik, barve Slovenije v kidturnem programu pa ženski pevski zbor KD Leskovec, ki ga vodi Srečko Zavec.
Sodelovanje občin Bednja in Lepoglava na Hrvaškem ter občine Videm na slovenski strani je Mirko Bistrovič ocenil za izjemno dobro, ob tem pa je pohvalil župana Bračiča, ki je imel doslej vedno veliko posluha za obmejno delo. V zadnjih letih so sodelovanje razmahnili tudi na osnovne šole in nastal je skupni projekt Šola nogometa, tradicionalna druženja pa so vsako leto tudi pri romarski cerkvi sv. Avguština, ki pa so že presegla začrtane meje, je poudaril Bistrovič. »Vsak je dodal svoj kamen v mozaik in doslej smo bili uspešni, zato želimo to zgodbo dobrega prijateljstva samo še nadaljevati. Prihodnost vidimo tudi v meddruštvenem sodelovanju, v dobrem
Barve Slovenije je v kulturnem programu zastopal ženski pevski zbor KD Leskovec, ki ga vodi Srečko Zavec.
Foto: TM
Videmska delegacija v Bednji se je gostitelju, županu Mirku Bistroviču, zahvalila za njegova dobra dela, za krepitev prijateljskih vezi in za vso gostoljubnost.
prijateljskem odnosu, ki med nami vlada že iz skupne države, v prihodnje pa si bomo prizadevali, da bo delo društva še bolj kakovostno. Društvo dobiva širino, prijateljstvo med nami pa je še kako potrebno in pomembno. Imamo sorodno kulturo, ponosni smo vsak na svoj materni jezik, na vso dediščino preteklosti, zato moramo še naprej iskati vezi, ki so del preteklosti in nas lahko še bolje povežejo. Državna meja nas ne sme deliti,« je še poudaril Bistrovič.
ŽE OD NEKDAJ JE DOBRA VEZ MED GASILCI IN KULTURNIKI
In zanimivo je bilo slišati, da Slovenci na Hrvaškem iščejo nove poti prijateljstva, pa tudi, da je trenutno 15 slovenskih društev na Hrvaškem, ki so združene v zvezo, ta pa ima sedež v Zagrebu. Sicer pa so se predstavnikom občine Videm na srečanju pridružili tudi predstavniki iz KD Černelavci v Prekmurju in Slivnice pri Celju, videmski župan Bračič pa je v svojem nagovoru poudaril, da sta druženje in povezovanje med občinami in društvi ob meji osnova za tesnejše sodelovanje. Dejal je, da jih povezuje Šola nogometa, torej mladi navdušenci nogometa na obeh straneh državne meje, izjemno dobra vez
pa že od nekdaj obstaja med gasilci in kulturniki. »Neprijetnosti so pozabljene, prijateljstvo smo ohranili in vesel sem, da so preprosti ljudje spoznali, kako zelo pomembno je druženje in sodelovanje s prijatelji dveh obmejnih držav.«
Že 10. maja letos, ko je tudi
praznik občine Bednja, pa naj bi na hrvaški strani podpisali listino o skupnem sodelovanju med občinama Videm in Bednja, kar bo še en korak h krepitvi meddržavnih vezi.
TM
Vabljeni ljubitelji računalništva, fotografiranja, videa in drugih
tehnologij
Na območju občine Videm želimo združiti ljubitelje računalništva, fotografije, videa in drugih tehnologij v skupino, kjer bomo na družaben način izmenjevali svoje izkušnje, znanje in želje s tega področja. Če se nam želiš pridružiti, te vabimo 4. 5. 2011 ob 19. uri v klubsko sobo občine Videm.
Vse dodatne informacije prejmete na tel. št. 031 304 896
(Brane) ali brane.kolednik@videm.si.
Letna skupščina OO DeSUS Videm
Občinski odbor stranke DeSUS Videm je organiziral 25■ marca v gostišču Pal letno skupščino stranke. Skupščine se je udeležilo 79 odstotkov vseh članov, ki jih je skoraj 300. Visoki gostje so bili predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, Gorazd Zma-uc, predsednik pokrajinskega odbora stranke s Ptuja, predsedniki DU videmske občine in drugi.
Navzoče je pozdravil predsednik OO DeSUS Venčeslav Trafela in vsem zaželel prijetno druženje. Skupščina je potekala pod vodstvom Franca Kirbiša, častnega predsednika stranke. Izčrpna poročila so podali: predsednik Venčes-
lav Trafela, tajnik in blagajnik Franci Hliš ter predsednik NO Milorad Pavlovič. Navzoči na poročila niso imeli pripomb.
Izmed gostov je najprej spregovoril Karl Erjavec in med drugim povedal: »Ce bi imeli v državi tako urejene finance, kot jih imate vi, ne bi imeli krize. Zadovoljen sem z velikim številom članov stranke in z velikim številom članov, ki so danes na skupščini. Na državnem merilu zraste vsak dan število članov za 10. Včlanjujejo se tudi mladi, saj vidijo v naši stranki skrb za človeka. Pred 20 leti, ko smo se osamosvajali, smo pričakovali pravično in socialno državo. Pričakovali smo tudi
Predsednik Karl Erjavec z delovnim predsedstvom
Foto: Trafela
pravične pokojnine za dostojno starost. Leta 2007, ko je bila 7,5-odstotna gospodarska rast, ljudje od tega niso imeli nič. Upokojenci so ves čas prikrajšani, saj je med pokojninami, za katere so bili plačani prispevki, tudi veliko socialnih izplačil. Socialne pomoči ne spadajo v kvoto za pokojnine, to bo treba ločiti. Pokojninsko blagajno bo treba očistiti teh dajatev. Potrebujemo pokojninsko reformo, vendar ne take, kot je pripravljena sedaj. Preveč mladih je brez dela, zakaj bi podaljševali delovno dobo starejšim.
Zmanjševanje in zamrzovanje pokojnin je nedopustno. Že sedaj večina upokojencev nima dovolj za sprejem v dom starejših, za dostojno starost. To so ljudje, ki so ustvarjali našo državo, sedaj
ko je vse pokradeno, naj rešujejo krizo z zategovanjem pasu. To je nedopustno. Naši stranki raste priljubljenost. Moramo se začeti pripravljati na volitve, da bomo imeli dober rezultat, in potem začeli reševati krizo. Stranka DeSUS je zdrava stranka.« Skupščino je pozdravil tudi Gorazd Žmauc. Na skupščini so podelili priznanja in pohvale ustanovnim članom stranke DeSUS Videm. Novi člani stranke so prejeli zastavico stranke in nagelj. Ker je bil 25. marca materinski dan, so vsem članicam poklonih rožo. Skupščino so člani zaključili z dobrim kosilom, pecivom, ki so ga spekle članice, kozarčkom haloškega in plesom.
Hvala vsem!
Marija Černila
Aliče Šmigoc, 5. e, šola Leskovec
— i I-
Občni zbor 00 SLS Videm pri Ptuju
V soboto, 26. februarja, so se na volilnem občnem zboru zbrali člani in članice OO SLS Videm. Številčno močna udeležba in prijetno vzdušje sta vsem, ki se trudijo m delajo v odboru, dala pozitivno energijo za delo v prihodnje.
S svojo prisotnostjo so občni zbor tudi letos počastili povabljeni gostje iz sosednjih OO SLS, med njimi poslanec državnega zbora in župan občine Destrnik Franc Pukšič. Prisotne je seznanil s stanjem v državi, ki ni rožnato, saj se to pozna na vseh področjih, predvsem v gospodarstvu. Poudaril je, da se moramo zavedati, kako pomemben je naš trud. Podrobneje je predstavil tudi druge aktualne zadeve v državi, katere so več ali manj nove ali pa si jih nismo znali razlagati.
Spodbudno je, da je stranka SLS lani
pridobila 48 novih članov, za kar gre pohvala vodstvu stranke in njegovemu dobremu delu. Po pozdravnem govoru predsednika Friderika Bračiča in poročilih organov zbora so udeleženci pregledali realizacijo zastavljenih ciljev in se ustavili pri tistih, ki jih še čakajo. Načrti za naprej so jasno zastavljeni. Delati bo treba predvsem na medsebojnem spoštovanju, sklepanju kompromisov in potrpežljivosti, saj lahko le tako pričakujejo uspehe.
Ker je potekel štiriletni mandat upravnega odbora, so na občnem zboru razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Predsednik stranke je ostal Friderik Bračič, katerega so soglasno podprli vsi člani in članice stranke. Kadrovske spremembe so v upravnem oboru stranke. Predsednik se je zahvalil staremu upravnemu odboru za dobro delo in točnost na red-
nih sestankih stranke. Prav tako se je zahvalil vsem, ki so se trudili in delali v času občinskih volitev. Stranka je bila na volitvah uspešna, kar pa je gotovo odraz dobrega sodelovanja vseh članov in članic ter simpatizerjev stranke. Novemu vodstvu je predsednik zaželel veliko uspeha in pozitivne energije pri vodenju stranke v naslednjih štirih letih. Udeleženci občnega zbora pa niso pozabili svoje dolgoletne članice Angele Habjanič. Ze na začetku so se z minuto molka poklonili njenemu spominu. Angelina prezgodnja smrt jih je globoko pretresla in pustila veliko praznino v stranki.
Bodimo ljudska stranka, stranka za ljudi še naprej.
OO SLS
Videmski ekoutrinki 2011
Sobota, 9. aprila, je bila tudi v občini Videm rezervirana za spomladansko čistilno akcijo, letos pod vseslovenskim geslom »Dan za spremembe«. Čistilna akcija je potekala v sodelovanju z OŠ Videm ter podružnicama Sela in Leskovec na območju vseh osmih krajevnih skupnosti, odziv med občani pa je bil izredno dober.
V videmski občini se je akciji pridružilo blizu 1000 občank in občanov, od tega 390 osnovnošolcev, samo v nekaj urah pa so uspeli zbrati okrog 1 50 m3 najrazličnejših odpadkov. Se zmeraj preveč, kar je resno opozorilo mnogim v naši družbi, da je naravo treba bolj spoštovati. Na to je opozoril tudi videmski župan Friderik Bračič, ki
si v prihodnje želi, da tovrstne akcije sploh ne bi bile potrebne, pa čeprav so na neki način taki dnevi enkratna priložnost za druženje ljudi v lokalni skupnosti. In vendarle je bil 9. april dan
za spremembe, in samo upamo lahko, da se bo tudi na okoljskem področju veliko spremenilo. Narava nam bo hvaležna.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Središče občine kmalu v novi podobi
~1
rekonstrukcija JAVNERAZSVET16,«
UREDITEV
EN* OBČINA VIDEM
• Videm pri Ptuju 54
NASLOV OPERACIJE: NAROČNIK: IZVAJALEC:
ODG. VODJA DEL:
NADZOR:
ODG. NADZORNIK:
2284 Videm pri Ptuju
UREDITEV VAŠKEGA JEDRA VIDEM PR\ Ptuju OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, Videm pt\ Ptuju GP PROJECT ING d.o.o., Vošnjakova 6, Ptuj Zdenka PAUKO, ing.gradb., G-2226 KAMIM Ivan Košutar s.p„ Ul. Jeienčevih087,Umbuš Ivan KOŠUTAR, ing.gradb, G-1590

V središču občine, v Vidmu pri Ptuju, potekajo v prvih mesecih letošnjega leta intenzivna dela, ki so bila načrtovana že v minulem letu.

V zaključni fazi je tudi celovita preureditev mrliške vežice, ki je zdaj bogatejša za novi poslovilni prostor, v katerem se že odvijajo pogrebne maše.
Občina se je odločila izgraditi hodnik za pešce od mostu čez Dravinjo do pokopališča. V sklopu teh del bo narejena tudi javna razsvetljava, po Vidmu pa naj bi svetile varčne svetilke.
Zelo spremenjeno podobo pa dobiva tudi prostor pred občinsko zgradbo, kjer si bo mogoče že kmalu ogledati tudi fontano. Občina s tem dobiva bolj sodobno podobo samega občinskega jedra.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Visoka priznanja ob dnevu Civilne zaščite
Štab Civilne zaščite za Podravje je v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje, Izpostava Ptuj, in Občino Trnovska vas organiziral svečano podelitev priznanj in nagrad ob
1.	marcu — dnevu Civilne zaščite. Pozdravni nagovor na slovesnosti je imel župan občine Trnovska vas Alojz Benko, slavnostni govornik pa je bil Branko Dervodel, namestnik direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje.
Nato je sledila svečana podelitev priznanj Civilne zaščite najbolj zaslužnim pripadnikom CZ, pripadnikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvoju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč v preteklem obdobju. Bronasti znak Civilne zaščite, ki se podeljuje posameznikom, skupinam in orga-
nizacijam za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, so letos prejeli tudi nekateri naši občani. Poveljnik Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko in vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj Jože Korban sta bronasti znak podelila Jožetu Smigocu, videmskemu županu Frideriku Bračiču in PGD Sela.
VISOKO PRIZNANJE TUDI JOŽETU ŠMI-GOCU
Jože ŠMIGOC že desetletja deluje na področju gasilske dejavnosti. S svojim delom je opravljal vrsto funkcij, trenutno pa je član upravnega odbora GZ Videm in poveljnik PGD Videm. Veliko se tudi izobražuje. Sodeloval je na operativnih nalogah na neštetih intervencijah, kot so požari, poplave, še posebej pa ob neurju v letu 2008 na Ptujskem in v letu 2010, ko je vodil številne intervencije, ki so se izvajale v občini Videm na področju odpravljanja posledic neurja. Kako veliko in humano delo je bilo
opravljeno, bi lahko povedali le tisti, ki so bili deležni pomoči, na nas pa je, da opazimo tiste, ki dajejo več.
BRONASTI ZNAK VIDEMSKEMU ŽUPANU ZA IZJEMNE ZASLUGE
Friderik BRAČIČ je že
tri mandate župan občine Videm in je tako prvi odgovoren za stanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V izvajanje svojih nalog pa vsak vnaša del sebe in prav tu se vidi njegov prispevek. Kot župan in kot osebnost ima posebne zasluge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: pri zagotavljanju sredstev za to dejavnost, pri sprejemanju najboljših odločitev; pri urejenosti sistema ZR v občini Videm in s tem urejenimi dokumenti; pri zagotavljanju gasilske infrastrukture (nabava gasilskih vozil v vseh PGD in pri obnovi gasilskih domov, pri odpravi posledic izrednega neurja v letu 2008 in neurja 2009, pri poplavah 2010 in pri izkazani pomoči številnim občanom ob mnogih različnih naravnih in drugih nesrečah).
Kot župan je v času poplav 2010 z vsemi potrebnimi občinskimi službami sodeloval pri zmanjševanju posledic poplav, bil na terenu dan in noč in nudil vso potrebno podporo Štabu Civilne zaščite (SCZ) in gasilcem pri opravljanju zahtevnih nalog. Ker pa Friderika Bračiča ne predstavlja le en dogodek, pa tudi ne skoraj vsako leto kakšna večja naravna nesreča (mislimo na predhodne
Župan občine Videm je prejel bronasto priznanje Civilne zaščite.
poplave in vsa neurja), lahko ugotovimo, da je vedno pripravljen na dejaven odnos pri reševanju vseh potreb na področju zaščite in reševanja. Da bi lahko dosegel obsežne zastavljene cilje, nudi vso potrebno podporo SCZ, GZ Videm in prostovoljnim gasilskim društvom. Uspehi župana na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so vidni v številnih opredmetenih sredstvih in rešitvah, v številnih idejah in pobudah, v številnih postavljenih ciljih in zadovoljnih občanih.
Friderik Bračič ima zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah v občini Videm.
BRONASTI ZNAK TUDI POGUMNIM GASILCEM PGD SELA
Prostovoljno gasilsko društvo Sela deluje aktivno in organizirano več kot 60 let. V to dejavnost in v teh letih je
Bronasti znak Civilne zaščite so prejeli poveljnik PGD Videm pri Ptuju Jože Smigoc, videmski župan Friderik Bračič in PGD Sela.
Foto: TM
tudi vključeno nešteto ur prostovoljnega in humanitarnega dela ob številnih elementarnih nesrečah, ki so zadnja leta vse pogostejša v zadnjih letih. Ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na pomoč, ki jo je društvo nudilo občanom v Mestni občini Ptuj pri odpravi posledic ene od naj večjih naravnih nesreč, ki je prizadela naše kraje.
Lani je gasilsko društvo Sela na svojem območju sodelovalo na največjih poplavah v zadnjih letih. Gasilci PGD Sela so pomagali predvsem pri reševanju premoženja krajanov in zajezitvi neukročene vode. Pri tem je treba poudariti, da se je v tem času napolnilo veliko število vreč s peskom, ki so se razvozila krajanom, potrebnim pomoči, in s tem
doprineslo do občutnega zmanjšanja škode oziroma zalitja vode ter črpanje vode iz poplavljenih kleti. Po upadu Polskave so gasilci na terenu delovali še naslednjih 14 dni zaradi visokega vodostaja. Skupaj so selski gasilci v času poplav in odpravi njenih posledic prostovoljno opravili 1200 ur.
TM
Možnost sofinanciranja šolnin za vse odrasle
Javni sklad RS za štipendiranje in razvoj kadrov je 26. januarja 2011 objavil povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin — izobraževanje odraslih 2007— 2013.
Predmet javnega povabila je sofinanciranje 90 % upravičenih stroškov šolnin za uspešno opravljene obveznosti srednješolskega izobraževanja odraslih
(nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno tehničnega in gimnazijskega izobraževanja), in sicer za:
-	opravljene obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu v posameznih šolskih letih/letnikih,
-	zaključeno izobraževanje,
-	opravljen delovodski, poslovodski ali mojstrski izpit,
-	priprave z opravljeno splošno oz. poklicno maturo ali zaključnim izpitom,
-	diferencialne izpite,
-	opravljene obveznosti v okviru prekvalifikacije za posamezno šolsko leto ali po osebnem izobraževalnem načrtu,
-	opravljen maturitetni ali poklicni tečaj.
Na javno povabilo se lahko prijavijo oziroma lahko sofinanciranje šolnine uveljavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so državljani Republike Slovenije;
-	so ob zaključku izobraževalnega programa ali posameznega šolskega leta oziroma letnika, za katerega uveljavljajo sofinanciranje stroškov, dopolnili od 25 do 64 let;
-	uveljavljajo stroške šolnine do vključno V. stopnje srednješolskega izobraževanja;
- uveljavljajo stroške šolnine, ki se nanašajo na šolska leta 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013.
Vse informacije in pomoč pri pripravi vloge dobite v SVETOVALNEM SREDIŠČU PTUJ, Ljudska univerza Ptuj, Mestni trg 2, 2250 Ptuj; tel. 02 749 21 55, e-mail: svetovanje@luptuj.org.
SVETOVALNO SREDIŠČE PTUJ
Do nedavnega so odrasli, ki so se odločali za kakršno koli obliko izobraževanja, težko dobili vse podatke in nasvete v zvezi z izobraževanjem na enem mestu. Nenehno izobraževanje pa je danes pogoj, da lahko ustvarjalno delujemo v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Da se odločimo za izobraževalne programe, ki so nam najbolj pisani na kožo, in za znanje, ki ga potrebujemo, pa so natančni podatki, nasveti in pomoč strokovnjakov več kot dobrodošli.
Vse to vam je na voljo v Svetovalnem središču Ptuj za izobraževanje odraslih, kjer vam zagotavljamo brezplačno, nepristransko, zaupno, celovito ter kakovostno informiranje in svetovanje pri vašem izobraževanju in učenju.
V Svetovalnem središču Ptuj vam pomagamo, da izberete ustrezen program in da organizacijsko ter vsebinsko pravilno načrtujete svojo izobraževalno pot. V ta namen imamo na voljo podatke o vseh izobraževalnih programih v lokalnem okolju za pridobitev izobrazbe (srednješolski, višješolski, visoki in univerzitetni programi) ter podatke o jezikovnih, računalniških ter drugih
izobraževalnih programih. Prav tako nudimo informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov ipd.
V našem središču vas podpiramo tudi med samim procesom izobraževanja, zlasti pri organizaciji in spremljanju učenja ter pri odpravljanju težav, ki jih imate morda pri usvajanju novega znanja. Seznanjamo vas z organiziranimi oblikami učne pomoči, ob koncu izobraževanja pa lahko z našo pomočjo ocenite uporabnost pridobljenega znanja ter načrtujete svojo nadaljnjo delovno, osebno in izobraževalno pot. Svetujemo tudi pri pridobitvi štipendij, posojil ter glede možnosti zaposlovanja v Sloveniji in tujini.
Informiranje in svetovanje zagotavljamo na različne načine: kot osebno svetovanje, informiranje in svetovanje po telefonu, pisno (po navadni in elektronski pošti) ter z informativnimi gradivi. Obiščite nas na sedežu SVETOVALNEGA SREDIŠČA PTUJ v prostorih Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg 2, 2250 Ptuj. Pokličete nas lahko na tel. št. 02 749 21 55 ter nam pišete na e-mail: svetovanje@luptuj.org.
Že petnajstič občni zbor GZ Videm
V prostorih občine Videm je 25. marca potekal že
15.	občni zbor GZ Videm, v katero spadajo gasilska društva iz občin Videm, Podlehnik in Žetale. Vodstvu gasilske zveze so se na delovnem srečanju pridružili delegati iz posameznih društev, gostje iz sosednjih gasilskih zvez in prijatelji gasilci iz sosednje Hrvaške, pa tudi župan občine Videm Friderik Bračič, župan občine Podlehnik Marko Maučič in Drago Murko, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite. Po končanem občnem zboru so gasilci in župani podpisali še pogodbe za lokalno gasilsko javno službo. V letu 2011 naj bi po pogodbah Gasilski zvezi Videm zagotovili 211.000 evrov.
Minulo leto pa bo prav gotovo gasilcem v GZ Videm ostalo v spominu po hudih poplavah, ki so zahtevale veliko strokovnega dela, gasilci pa so se izkazali v vseh pogledih in povsod ljudem priskočili na pomoč. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm, je v pregledu aktivnosti od lani do letos dejal, da jim je uspelo realizirati vse zadane naloge, predvsem na gospodarskem področju pa beležijo veliko aktivnosti. »Lani smo se soočili z veliko resnimi in smelimi aktivnostmi. Mnogo smo se gasilci izobraževali, preveč so bili na intervencijah, posebej izpostavljamo poplave Polskave in Dravinje, pa tudi nenormalno veliko požarov je na našem terenu. Na tekmovalnem področju smo bili zelo uspešni, saj beležimo
26 ekip iz GZ Videm, omeniti moram še Dan gasilca v Vidmu z zelo dobro udeležbo in veličastno predajo novega gasilskega vozila pri PGD Videm.
Vsa društva so zelo gospodarna pri pridobivanju sredstev, pri obnovi domov in nabavi opreme. V gasilski zvezi pa se ukvarjamo z dobro strokovno podporo k vsemu temu in trenutno smo ekipa, ki je vse svoje cilje dosegla, razen tistih, ki so s finančnega vidika v tem trenutku neodvisni od nas in nedosegljivi, redne delovne naloge pa smo celo presegli.
		
|fy		
		
	i	.	
	i i	
HM		
Bj	M	
V upravnem odboru GZ Videm bo poslej tudi Mateja Vindiš, nova predsednica PGD Leskovec.
Z vsemi tremi lokalnimi skupnostmi smo odlično sodelovali. Ni nobenega dejanja, v katerem bi lahko prišlo do porušenega zaupanja ali do česar koli drugega, tako da še vedno velja pravilo, da so lokalne skupnosti odgovorne za požarno varnost in varstvo pred naravnimi nesrečami, gasilska služba pa je tista, ki mora to strokovno napraviti. In v taki vlogi trenutno
f !i		
1 V.		
		
		■ - - ^ -ZŠ*;	J
Predsednik in poveljnik GZ Videm, mag. Janez Merc in Roman Cafuta, sta dosedanjemu članu upravnega odbora v zvezi, Janku Kozelu, podelila zlato plaketo GZ Videm.
Po končanem občnem zboru so gasilci in župani podpisali še pogodbe za lokalno gasilsko javno službo.
Foto: TM
mislim, da z vsemi občinami opravljamo vse potrebne naloge, in če bo tako tudi vnaprej, potem bo to tisto, kar tudi občani pričakujejo od nas.
Tudi leto 2011 bo delavno leto za GZ Videm. Začeli bomo z izobraževanji, zraven vsega, kar je na državnem nivoju, še imamo izobraževanje na nivoju zveze, izpeljati bomo morali dva večja tečaja za strojnike, in to nas bo obremenjevalo do polletja. 25. junija nas čaka tradicionalno gasilsko tekmovanje, pred nami je srečanje veteranov, za regijsko srečanje se bodo pripravljale članice, v poletnem času pričakujemo Dan gasilca in praznik v PGD Tržeč, jeseni nas čaka mesec požarne varnosti, skratka aktivnosti za celoletni koledar ne bo zmanjkalo. Imamo pa tudi aktivnosti za tisto sprotno delo, ki pa ga tako moramo opravljati. Program dela GZ Videm je poln in samo velja, da se eki-
pa priključi ter da vsi skupaj opravimo naloge, kot smo si jih zastavili,« je povedal Janez Merc, v svojem nagovoru pa se je tudi zahvalil vsem, ki so skupaj naredili uspešno leto 2010.
Poveljnik GZ Videm Roman Cafuta pa je ob koncu poudaril, da je lepo delati v taki zvezi, kjer vsi delajo, dobro sodelujejo, še posebej z lokalno skupnostjo. To je po njegovem tudi dobra iztočnica za delo in razvoj v prihodnosti.
TM
Dobrodelni večer z veliko srčnosti

Pater Janez Ferlež in bratje minoriti iz župnije Sv. Vida so ob pomoči mnogih prijateljev in dobrih ljudi 21. januarja v telovadnici OS Videm pripravili že drugi koncert, izkupiček od katerega je šel za obnovo strehe na podružnični cerkvi sv. Družine tia Selih. Koncert je uspel v vseh pogledih, dvorana pa je bila polna do zadnjega kotička in ljudje od vsepovsod so znova pokazali veliko srce in darovali.
Koncerta so se udeležili tudi mnogi gostje, poleg namestnika provincialnega ministra vikarja p. Milana Holca in patrov videmske fare še ravnateljica OS Videm Helena Šegula, videmski župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Videm mag. Darinka Ratajc, poslanec Branko Marinič, župan občine Podlehnik Marko Maučič in še nekateri drugi, vsi pa so ob številnem občinstvu združili moči, pravzaprav združili prijetno s koristnim in pomagali po najboljših močeh.
P. Tarzicij Kolenko je v pozdravnem nagovoru poudaril,
da je to dobro dejanje, saj so ljudje na tak način pokazali, da imajo radi kulturne spomenike, ki pa smo jih dolžni obnoviti. »Ne more biti lepše, če farani držijo skupaj,« je še dodal Tarzicij Kolenko, ko je napovedal lep kulturni dogodek za naš kraj, župnijo in občino.
Iz zares je bil lep, srčen in nadvse razgiban kulturni večer, ki ga je skozi besedo in všečne napovedi povezoval Frenk Muzek, nastopili pa so mnogi znani pevci in glasbeniki, med njimi tudi Veseli Jožeki, pevki Mili, Petra Stopar, cerkveni pevski zbor župnije sv. Vida pod vodstvom Srečka Zavca, p. Janez Ferlež s svojimi prijatelji, ansambel Prerod, Peto-via kvintet, Antonio Tkalec iz Hrvaške, Crescendo, skupina Veselje, za konec pa še poslastica z vedno odličnimi Modrijani in Iskricami. In pesem je tistega večera delala čudeže, tudi besede so bile kar čudežne, izrekli pa so jih dobri ljudje, ki so tako lepo in dobro čutili tistega januarskega večera.
Ostal bo zapisan v lepem
Modrijani so bili zvezde dobrodelnega večera. Znani so po tem, da radi pomagajo.
Spomin na dobrodelni koncert je nepozaben. Nastopajoči so se izkazali in pokazali veliko srčnosti ...
spominu vsem, ki so bili del na prostem, morda ob strehi tega dogodka. P. Janez Ferlež vsaj za nastopajoče. Seveda se pa že napoveduje: »Naslednji bo to zgodilo, ko bo topleje.« koncert, ki bi imel toliko
znanih, popularnih skupin,	TM
bomo poskušali organizirati
Podružnična cerkev sv. Družine na Selih v prvih pomladnih dneh, ko so se dela na ostrešju že bližala h koncu.
Foto: TM
Tamburaši na medobmočni reviji
V soboto, 12. februarja, je bilo v dvorani Gimnazije Ptuj regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije Zaigraj, tamburica, 2011, ki gaje v sodelovanju s ptujsko Zvezo kulturnih društev organizirala ptujska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Na srečanju se je predstavilo sedem zasedb, med njimi tudi tamburaški orkester KD Franceta Prešerna iz Vidma, ki ga že nekaj let (lahko govorimo že o desetletjih)
vodi Jože Šmigoc. Videmsko tamburaško zastopstvo pa s tem še ni končano, saj iz naših logov prihaja tudi dirigent tamburaškega orkestra KUD Ivana Lončariča iz Trnič Igor Robar.
Vsaka nastopajoča skupina je zaigrala po tri pesmi. Naš orkester je predstavil Posavski drmeš, Rozamundo in Serenado, pri kateri je bila solistka z violino Spela Turk, in za svoj nastop prejel bronasto priznanje.
Videmski tamburaši med nastopom v gimnazijskem amfiteatru
Foto: Langerholc
Čakali so jo 32 let...
Ko so leta 1979 pričeli skupaj prepevati Jaka in Beta Petrovič, Maks Vaupotič in Franc Krajnc, si najbrž niso mislili, da bo njihovo pevsko navdušenje poželo toliko bogatih sadov in da bo trajalo ne samo leta, ampak desetletja dolgo. Kmalu sta se jim pridružili Anica Vaupotič in Marija Gajser in že istega leta so prvič nastopili na reviji ljudskih pevcev, godcev iti plesalcev na Ptu-
ju — takrat še pod imenom Vinogradniki — berači, ker so prikazovali delo ob bratvi, seveda povezano s pesmijo.
Pišemo seveda o skupini ljudskih pevcev Vinogradnikov pri Kulturnem društvu F. Prešerna Videm, ki so v nedeljo, 13. februarja, v videmski občinski dvorani predstavili prvo zgoščenko s svojimi pesmimi in jo naslovili Naših 32 let: En hribček
To pa ste zamudili, če niste bili na predstavitvi.
Foto: jš
Vinogradniki so si oddahnili: izdali so prvo zgoščenko. Odslej bo šlo lažje ...
Foto: jš
bom kupil. Ob tej priložnosti so na prireditvi, ki jo je spretno in duhovito vodila Manja Vinko, preleteli zgodovino svojega delovanja. Tako smo se znova lahko spomnili, da je bil njihov prvi vodja Maks Vaupotič, nato od leta 1996 letos žal umrli Anton Sedla-šek, zadnjih deset let pa jih vodi in skrbi za organizacijske posle Anica Kokol. Pri Vinogradnikih danes poje-
Naslovnico zgoščenke je s fotografijo Tatjane Mohorko oblikovala Patricija Bezjak.
jo: Anica Kokol, Marija Gajser, Betika Zemljak, Lojzika Murko, Franc Habjanič, Franc Krajnc, Marjan Furek, Mirko Rihtarič in Jože Hrga.
Ob izidu njihove zgoščenke sta jim čestitala predsednik KD Videm Jože Smigoc in župan Friderik Bračič. Prireditev so s svojimi nastopi popestrili še učenci šole Videm Jernej Širovnik, Rok Štopfer in Anja Zajc, Mladi Veseli Jože-
ki in sekstet Kulturnega društva Osti jarej.
Na koncu res prijetne prireditve se je vodja Vinogradnikov Anica Kokol zahvalila vsem, ki so bili zaslužni, da je njihova zgoščenka zagledala luč sveta, še posebej pa za pomoč Marjanu Nahber-gerju.
In res čisto na koncu je poslušalce ganilo še posebno presenečenje: Vinogradni-
ki so prvič zapeli pesem Haloško srce, za katero je besedilo in glasbo napisala Aničina sestra Marija Varnica, pesem pa so posvetili svoji mami, ki je nekoč prav tako pela v skupini Vinogradnikov.
(Če smo pošteni — pravzaprav niti to še ni bil konec, saj je sledilo prijetno druženje s tako pestro izbiro slaščic, da se lahko skrije marsikakšen cukerpekar ...)
JŠ
Kulturni praznik v štirih delih
V Kulturnem društvu Franceta Prešerna iz Vidma ob 8. februarju, kulturnem prazniku, že nekaj let ne pripravljajo klasične proslave, saj želijo ob tako pomembnem prazniku pokazati pestro podobo dela v društvu, ki je ne bi mogli na eni sami proslavi. Zaradi tega povabijo občane na več različnih prireditev — pa naj vsak poišče tisto, ki mu je najbolj všeč.
Nekaj let so Prešernu posvečene prireditve imenovali Kulturni trojček, ta pa je letos zrasel v Kulturni četvor-ček. Pričel se je v petek, 4. februarja, z odprtjem razstave karikaturista Borisa Mioči-noviča, nadaljeval naslednji dan s pohodom po Srakačevi poti, v nedeljo, 13. februarja, je bila predstavitev zgoščenke ljudskih pevcev Vinogradnikov, zadnji del četverčka pa je bila 19. februarja premiera komedije Zenske stvari v izvedbi našega gledališča (o zadnjih dveh dogodkih pišemo posebej).
Za uvod v praznične prireditve je zbrane na odprtju razstave v Drvarnici nagovoril predsednik Kulturnega društva Videm Jože Smigoc in med drugim dejal: »Februar je tu, z njim pa spet praznik kulture. Lepo, da postaja pra-
zničen že ves mesec, ne samo en sam dan. To namreč kaže, kako pestra je kulturna dejavnost pri nas, da je v en dan niti ne moremo vse stisniti. Tudi v naši občini je tako, pa čeprav smo samo majhna packa na slovenskem zemljevidu. Pri nas, v krajih, kjer se, kot pravi na šoli zapisana misel, Dravsko polje vzvalovi v haloške griče, imamo ljudi, ki se želijo dokazati z različnimi dejavnostmi, ki jih zmorejo opraviti v svojem prostem času, če se že ne morejo dokazati z mercedesom ali beemvejem in debelim bančnim računom. Nekateri se dokazujejo v športu, drugi z mojstrstvom v svojem poklicu, kulturni praznik pa si lastimo tisti, ki radi pojemo, igramo, plešemo, rišemo, brenkamo ali se ukvarjamo s katero drugo od številnih dejavnosti, ki jih označujemo s skupnim izrazom 'kultura'. Splošno vzdušje v sodobni slovenski kapitalistični družbi sicer našemu ljubiteljskemu delu ni naklonjeno. Človek, v čigar spomin je 8. februarja kulturni praznik, je pred stoletjem in tričetrt to opisal z besedami: 'da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača'. V zadnjih dveh desetletjih slovenske države se to potrjuje vsak
Predsednik KD Videm Jože Smigoc v pogovoru s karikaturistom Borisom Miočinovičem, v ozadju harmonikar Edi Klasinc
Foto: Manja Vinko
dan: pametni ljudje počnejo
—	ali vsaj poskušajo početi — tisto, kar se splača, kar prinaša denar; mi, manj pametni, pa se ukvarjamo s tistim, kar prinaša veselje v naš prazni žep. Ampak to delamo, ker nam je všeč. In ker si domišljamo, da mogoče pa koga s tem razveselimo, mu polepšamo kak večer ali popoldan.«
V nadaljevanju večera se je obiskovalcem predstavil karikaturist Boris Miočinovič
-	Boba, ki že dve desetletji objavlja svoje karikature v Štajerskem tedniku in kako desetletje v televizijski prilogi TV-okno. Za kulturni utrinek je poskrbel harmonikar Edi Klasinc. (Mimogrede: ravno v zadnjih dneh marca je izšla tretja knjiga izbranih
karikatur Borisa Miočinoviča s spremnim besedilom Aleša Gačnika; predstavitev knjige je bila 1. aprila, na njej pa je za kulturni program poskrbel tamburaški orkester našega društva.)
Naslednji dan, v soboto popoldne, pa je sekcija za kulturne poti pri Kulturnem društvu Videm popeljala pohodnike po Srakačevi poti - kulturni poti, ki je bila začrtana v čast našemu rojaku s Pobrežja, pesniku, književniku in publicistu Francetu Forstneriču. Lepo vreme je zbralo kar pisano množico pohodnikov, ki so si najprej ogledali razstavo karikatur, potem pa uživali na pohodu po Srakačevih stopinjah.
JŠ
Pesem ljudska je govorica srca
:	t 1
V Lancovi vasi so pevke, pevci in muzikanti novo leto začeli nadvse veselo, s pesmijo in ljudsko glasbo na prireditvi, ki jo je pripravilo FD Lancova vas. Srečali so se pevci in muzikatiti od vsepovsod, skozi program pa jih
je vodil Janko Jerenko, danes strokovni vodja folklorne skupine, ki bogastvo ljudske besede še kako dobro pozna.
Lancovovaškim pevcem, pevkam in muzikantom, tudi mladi zasedbi, so se na odru
Druženje so začeli muzikanti FD Lancova vas.
pridružile še ljudske pevke s Hajdine, pevci FD Pobrežje, Mejaši iz Repišč, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, Veseli prijatelji iz Majšperka, ljudske pevke KD Sela,
pevci Trta iz Zavrča in pevke Trstenke iz Podlehnika, skupno druženje pa so zaključili z znano ljudsko pesmijo Pozimi pa rožice ne cveto.
TM
Pevci, pevke in muzikanti so vesel večer zaključili s pesmijo Pozimi pa rožice ne cveto in se že dogovorili, da se prihodnje leto spet srečajo.
Foto: TM
Pozdrav sosedu
Tak je naslov vsakoletne revije ljudskih pripravi ptujska območna izpostava pevcev in godcev, ki jo v začetku leta Javnega sklada RS za kulturne dejavno-
Veseli Jožeki KD Franceta Prešerna iz Vidma so v Zavrču nastopili na drugem večeru revije Pozdrav sosedu.
Foto: Langerholc
sti. S to revijo se začnejo vsakoletna srečanja kulturnih ustvarjalcev na našem območju in se vrstijo vse tja do aprila in maja.
Letošnja je bila zaradi neverjetne množice ljudskih ustvarjalcev razdeljena na tri večere (28., 29. in 30. januarja) in je potekala v treh krajih: Trnovski vasi, Zavrču in Žetalah.
Prvega večera so se z območja naše občine udeležili mladi pevci FD Lancova vas in pevke KD Sela, drugega Veseli Jožeki KD F. Prešerna iz Vidma in pevke TD Klopotec iz Leskovca, tretjega pa Mejaši iz Repišč Društva za razvoj in napredek Kocil, pevci FD Pobrežje, pevke FD Lancova vas in pevci FD Rožmarin Dolena (podatki o nastopajočih so vzeti iz programskega lista, zato se že vnaprej opravičujemo, če je katera skupina izpuščena) .
JŠ

Z občnega zbora Folklornega društva Lancova vas
Največ nastopov so imeli v preteklem letu muzikanti, nastopili in zaigrali so kar 38-krat.
Foto: PK
Soboto, 19. marca, so elani in članice FD Lancova vas izkoristili za redni letni občni zbor, na katerem so opravili pregled dela v minulem letu in podali načrte za leto 2011. Lanco-vovaškim folkloristom so za odlično opravljeno delo čestitali številni gostje, med njimi predsednik KS Lancova vas Janez Zavec, videmski svetnik Bojan Emeršič, ravnateljica videmske OS Helena Šegula, predstavniki PGD Tržeč, FD Rožmarin Dolena in prijateljskih društev, s katerimi si delijo streho skupnega doma v Lancovi vasi.
Delo društva v letu 2010 je v svojem poročilu predstavil Franci Gojkošek, predsednik FD Lancova vas. S ponosom je povedal, da v društvu aktivno deluje kar devet sekcij: dve odrasli in dve otroški FS, pevci, pevke, muzikanti, koranti in po novem tudi mladi ljudski pevci. Prav vse skupine se s svojimi vodji trudijo, da bi bogato ljudsko izročilo skozi ples, pesem in glasbo kar najbolje predstavili na številnih folklornih odrih doma in v tujini. In nastopov je bilo v preteklem letu zelo veliko, je dejal F. Gojkošek, saj so lani nastopili na kar 55 različnih prireditvah. Predstavili so se na številnih prireditvah v domači občini, pa tudi širše, dober glas pa so ponesli tudi izven slovenskih meja, saj so se osemkrat mudili na različnih gostovanjih v tujini, in sicer v Bolgariji, Slovaški, Poljski, od koder so se vrnili z bronastim priznanjem in nagrado za izvirnost, Avstriji in Madžarski. Največ nastopov pa so v preteklem letu zabeležili muzikanti, ki so ob različnih dogodkih zaigrali kar 38-krat, za kar jim gre vsa pohvala.
Člani FD pa niso aktivni le na nastopih, pač pa so se skozi leto že večkrat izkazali kot odlični organizatorji nekaterih zdaj že tradicionalnih prireditev: sekcija korantov skupaj z občino Videm organizira pustno povorko v Vidmu, ob prvem maju pripravijo družabno srečanje ob postavitvi mlaja, vsako leto se skupaj podajo na kakšen rekreativen pohod, za najmlajše pripravijo miklavževanje, »svojo« prireditev pa so v lanskem letu
dobili še pevci, pevke in muzikanti, ko so v Lancovi vasi prvič organizirali srečanje ljudskih pevcev in godcev. Delavnim članom FD so za minule uspehe čestitali številni gostje. Pohvale za širjenje in aktivno ohranjanje ljudskega izročila je izrekel tudi Janez Zavec, predsednik KS Lancova vas, in dodal, da je krajevna skupnost zares zelo ponosna na takšno društvo. Videmska ravnateljica Helena Šegula pa je pohvalila dejstvo, da je v društvo vključenih veliko najmlajših, ki tako na koristen način preživljajo svoj prosti čas.
NADALJEVATI KVALITETNO DELO V VSEH SEKCIJAH, POUDAREK TUDI NA IZOBRAŽEVANJU
F. Gojkošek je na kratko orisal tudi načrte za letošnje leto. V preteklem letu so že sprejeli v svoje vrste kar nekaj novih članov, ki že pridno vadijo plesne korake in se pripravljajo na prve nastope. Prav tako se nameravajo tudi letos udeleževati revij, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, odpravili pa se bodo tudi na gostovanja čez mejo, med drugim v Srbijo, Slovaško
in Nemčijo. Skozi vse leto pa se bodo v vseh sekcijah trudili, da bi postali še bolj prepoznavni in odlični na svojih nastopih.
Janko Jerenko, strokovni vodja FS, pa je med drugim poudaril, da dajejo v društvu velik poudarek tudi izobraževanju. Pomembno se jim zdi, da je kader, ki dela z mladimi, dovolj strokovno podkovan, zato se le-ti udeležujejo različnih seminarjev. Tudi dodatna izobraževanja pripomorejo k temu, da lahko iz leta v letu dvigujejo kakovost njihovih nastopov. J. Jerenko pa se je zahvalil tudi njihovi dolgoletni sodelavki Nežki Lubej za vso podporo in pomoč, predvsem pa, da se vedno znova rada vrača v Lancovo vas in z njimi deli svoje bogate izkušnje. Tudi letos pa so ob koncu podelili kar nekaj članskih izkaznic in novim članom zaželeli dobrega počutja med njimi.
PK
Že četrtič je bilo veselo


Jože Hrga in Veseli Jožeki so že četrtič povabili na zabavno, a tudi dobrodelno prireditev Veselo na jožefovo.
V soboto, 19. marca, na jožefovo torej, je bila v restavraciji Pan v Kidričevem prijetna, kratkočasna, zabavna in tudi dobrodelna prireditev Veselo na jožefovo, na kateri so se zbrali vsi, ki sta jim pri srcu domača ustvarjalnost, narodno-zabavna glasba in ki se radi poveselijo v družbi podobno mislečih ljudi.
Veseli Jožeki, sekcija harmonikarjev, ki deluje v okviru KD Franceta Prešerna Videm, so že četrto leto zapored pod vodstvom Jožeta Hrga pripravili svojo prireditev v čast vsem Jožicam, Jožetom, Pepcam, Pepijem
in drugim godovnjakom, na njej pa zbrali nastopajoče iz domače in sosednjih občin, ki so imeli res kaj pokazati. Po dveh gostovanjih v restavraciji Castro in tretjem v spuheljski dvorani se je tokratno prizorišče, restavracija Pan, pokazalo kot odlična lokacija za veselo druženje in vodja Jožekov je zadovoljen ugotavljal, da so za svojo prireditev našli pravi prostor in odlične soorganizatorje.
Nastopilo je kar okrog sto glasbenikov, njihovi nastopi pa so se vrstili skoraj štiri ure. Pa ni bilo nikomur dolgčas, saj je bil program pester in zanimiv, prijetno ga je povezovala izkušena Tatjana Mohorko, vmes so v Panu ponudili marsikaj dobrega za lačna usta in žejna grla, mize pa so ponujale tudi sladke dobrote članic Društva podeželskih žena občine Markovci in Društva gospodinj Dra-ženci.
In kdo vse je nastopil — poleg gostiteljev, Veselih Jožekov, seveda: člani pevskega kvarteta Bakus iz Juršincev, ansambel Jožeta Šeruge, ljudske
pevke KD Skorba, ansambel bratov Belšak iz Podlehnika, skupina Taščice iz KD Rače, harmonikar Tine Lesjak s pevci iz Oplotnice, ki so premierno izvedli skladbo o Jožekih (to je na besedilo Jožeta Hrga uglasbil Tine Lesjak), ljudski pevci Kosci iz Markovcev, člani harmonikarske skupine Mladi Jožeki, mladi harmonikarski in pevski talent iz Leskovca Aljaž Hliš, člani štajerske godbe
Pepi Krulet iz Cirkovc, ki so pospremili princa ptujskega karnevala Janeza Golca in pevski sekstet KD Podlehnik, za smeh so s skeči v leskovškem narečju poskrbeli Mateja, Natalija in Peter iz Kulturnega društva Leskovec, svoje delo pa je predstavil tudi ljubiteljski lončar Rajko Verbančič iz Jurovcev.
Zbrane so med drugim pozdravili in čestitali vsem slavljencem predsednik KD Videm Jože Šmigoc, videmski župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič, kidričevski župan Anton Leskovar in direktor podjetja Vital Mirko Veselič, zlasti pa je s svojim govorom segel do srca podlehniški župan
Marko Maučič, ko je predstavljal žalostno usodo družine Piškur iz podlehniške občine, ki so ji organizatorji tokratnega jožefovanja namenili čisti dobiček od prireditve. In najbrž so marsikoga ganile tudi besede Martina Piškurja, ki je povedal: »Do letošnjega 4. januarja je bila tudi v naši hiši harmonika, a je zgorela. Ampak verjamem, da bo v naši hiši še harmonika ...« Druženje se je po uradnem delu nadaljevalo z ansambloma Žargon in Petovio kvintet — mladima narodno-zabavni-ma skupinama, ki sta z neumornim igranjem pošteno utrudili plesalce.
JŠ
Marko Maučič in družina Piškur so se organizatorjem zahvalili za njihovo dobrodelnost.
Foto: Martin Ozmec, Štajerski tednik
Veseli Jožeki pomagajo Piškurjevim
Dan pred cvetno nedeljo, v soboto, 16. aprila, sta Jožef
Hrga in Jožef Godec v imenu skupine Veselih Jožekov iz
KD Franceta Prešerna Videni v družbi župana občine Podlehnik Marka Maučiča družini Piškur iz Zg. Gruškovja simbolično predala vrednostni bon v višini 800 evrov za pomoč pri gradnji nove hiše.
Piškurjevi so namreč po hudem požaru ostali brez strehe nad glavo in ob pomoči mnogih dobrih ljudi ter donatorjev so še pred velikonočnimi prazniki na prostoru, kjer je nekoč stala starejša hiša, že uspeli postaviti novo. Ta zdaj čaka na ostrešje in kritino, potem pa bodo nadaljevali z drugimi deli na novem objektu. Piškurjevi pa si seveda najbolj od vsega
želijo čimprejšnje selitve v novi dom.
Sicer pa so znesek v obliki donacije videmski Veseli Jožeki uspeli zbrati na letošnji prireditvi Veselo nas jožefovo, in že takrat so se odločili, da tudi oni priskočijo na pomoč družini z dvema majhnima otrokoma. Za to dejanje se jim je v imenu družine zahvalil oče Martin in ob našem obisku poudaril, da so hvaležni vsakomur, ki jim je priskočil na pomoč v najtežjih trenutkih. Vse to je skrbno zapisano v posebni knjigi, nam je zaupal Martin Piškur.
TM
Župan občine Podlehnik Marko Maučič (od leve), Martin Piškur, Jožef Hrga in Jožef Godec ob predaji donacije Veselih Jožekov, ki bo družini Piškur še kako v pomoč pri gradnji nove hiše. Ta je ob našem obisku že stala na trdnih temeljih.
Foto: TM
Metka Ostroško zdaj tudi režira
Metka Ostroško, nova režiserka videmske gledališke skupine
Foto: Urška Hercog
Nova režiserka gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm je Videmčanka Metka Ostroško. Na mesto režiserke je bila predlagana lani v septembru, na uvodnem sestanku. Po premisleku je delo tudi sprejela. Aktivna je na številnih področjih, med drugim sodeluje v pevskem zboru, recitacijski skupini, občasno tudi v tamburaški skupini in še kaj bi se našlo.
Kdaj ste se začeli ukvarjati z igro?
Metka Ostroško: »Igra me spremlja že skoraj vse življenje. Z igranjem se ukvarjam že od osnovnošolskih dni. Navdušila me je Marija Cer-nila, igrala pa sem že pod režijo Ančke Selak.«
Kdaj ste se odločili, da bi se
radi preizkusili tudi v vlogi režiserke?
Metka Ostroško: »Lani, na uvodnem sestanku gledališke skupine, je Marija Cernila izrazila željo, da ne bi bila več režiserka, in tako je predlagala mene. Ker nisem imela izkušenj, sem zaradi strahu skoraj odklonila to delo. Vendar pa sem imela neverjetno podporo skupine in tudi gospe Cernila, vsa ta podpora pa je bila odločilna, da sem na koncu delo režiserke tudi sprejela. Marija Cernila nam še vedno pomaga s svetovanjem, prav tako pa tudi Ančka Selak. Zraven svetovanja dveh čudovitih oseb sem obiskala rudi nekaj seminarjev za izpopolnitev znanja.«
Kakšni so občutki po prvi uspešno režirani igri?
Metka Ostroško: »Premiera
je bila eden izmed najlepših trenutkov v mojem življenju. Ljudje so igro kljub neznani avtorici in neznanemu delu dobro sprejeli. Največja nagrada so aplavz in pohvale občinstva. To ni le moj projekt, ampak projekt cele skupine, uspeli smo kot skupina.
Prav vsi smo zelo zadovoljni.«
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Metka Ostroško: »V prihodnosti si želim čim več uspešnih predstav in da bi kot skupina še naprej tako dobro sodelovali.«
Urška Hercog
Videmski gledališčniki poskrbeli za Ženske stvari
Razigrani iti uspešni kot vedno so nas s svojo letošnjo premiero Zenske stvari avtorice Romane Ercegovič razveselili videmski gledališčniki. Uigrana gledališka skupina: Andrej Forstnerič, Srečko Bedrač, Bojan Trafela, Marko Kosednar, Uroš Simenko, Biserka Selak, Nuša Sitar, Bojana Orešek, Doroteja Širovnik in Metka Ostroško je svoje delo opravila odlično.
Za popoln uspeh so potrebovali še pomoč šepetalk Polone Huzjan in Ančke
Selak, pa glavnega tehnika Mirana Ostroška ter posta-vljalca kulis Mirka Rihtariča in Matica Bedrača. Režijo je prevzela nova režiserka Metka Ostroško, ki je čisto profesionalno opravila svoje delo. Zgodba predstave je komedija ali pa tudi ne. Govori o čisto vsakdanjem življenju moških in žensk. Ampak v tej zgodbi si ženske omislijo proste dni, čisto zase, ki jih seveda gospodovalni in ljubosumni moški ne prenesejo. Vse skupaj se zaplete, kot se mora v gledališču, in razple-
te, kot se mora v gledališču. Predstava Romane Ercegovič Zenske stvari je krstna uprizoritev. Na premieri je bila tudi Romana, ki je bila zelo navdušena nad igralsko izvedbo svojega teksta. Med smehom je izjavila: »Dobri so, tako dobra skupina so! Zelo lepo! Sedaj komaj vidim, da tekst ni čista komedija, da se večkrat zamislimo in ugotovimo, da je življenje včasih zelo resno.«
Zadovoljni so bili tudi igralci in gledalci predstave Ženske stvari. Režiserka Metka Ostroško je povedala: »Konč-
no sem si oddahnila. Režija je težka stvar, posebno prva. Zelo sem zadovoljna z igralci, ponosna sem na celo gledališko skupino.«
Na koncu so se člani videmskega gledališča zahvalili avtorici Romani Ercegovič in režiserki Mariji Cernila. Igro so gledališčniki ponovili večkrat na videmskem odru in v Pobrežju. Odločili so se, da letos ne bodo gostovali. Čudoviti ste! Čestitam!
Marija Cernila
Na koncu so se člani videmskega gledališča zahvalili avtorici Romani Ercegovič in režiserki Mariji Cernila, v njuni družbi pa tudi nova režiserka Metka Ostroško.
Foto: Bojana Orešek
Letna konferenca Kulturnega društva Videm
V soboto, 12. marca, so se člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm zbrali v občinski dvorani na letni konferenci, da ocenijo svoje delo v minulem letu in se dogovorijo, katere bodo prednostne naloge v letu 2011.
Letno konferenco so člani pričeli z minuto molka v spomin na dva svoja ugledna in
desetletja ustvarjalna člana - dolgoletnega predsednika Antona Sedlaška ter več desetletij člana gledališke sekcije in predsednika nadzornega odbora Franca Kodermana. Predsednik KD Videm Jože Smigoc je v nadaljevanju z veseljem povedal, da v društvu deluje kar deset sekcij: mešani pevski zbor, harmonikarji Veseli Jožeki s podmladkom Mladi Jožeki, tam-
buraški orkester, gledališka skupina, sekcija za ročna dela Zankice, dve skupini ljudskih pevcev: Vinogradniki in Fantje iz Jurovec, sekcija za kulturne poti, recitacij-ska sekcija in sekcija za razstavno dejavnost, tem pa so se v začetku letošnjega leta pridružili še (znova obujeni) ljudski godci. Ko so predsednik in vodje sekcij poročali o delu v lanskem letu,
so ugotavljali, da če bi svoje prireditve in nastope razporedili enakomerno čez vse leto, pravzaprav ni minil niti en sam teden, da ne bi videmski kulturniki kje nastopili. Največ nastopov so imeli seveda v domači občini, a so tudi drugod s ponosom predstavili svojo ustvarjalnost — na medobčinskih, območnih, medobmočnih in drugih srečanjih, tudi zunaj državnih

naloga o Krajnčevem delu, koncert s Krajnčevo glasbo (pevski zbor, Vinogradniki, Jurovski fantje, tamburaši) in z recitiranjem njegovih pesmi, fotografsko-doku-mentacijska razstava o A. Krajncu, pohod do Krajnčeve rojstne hiše, povezan z ogledom drugih haloških znamenitosti, in se povezali s kraji in kulturnimi društvi na Koroškem, kjer je A. Krajnc deloval). Poleg tega jih čaka še nadaljnje urejanje Drvarnice, redno pa bodo obveščali javnost o delu društva in sekcij na najrazličnejše načine: javna glasila, internet, lokalna televizija ...
V razpravi so člani izpostavili, da bi morali še bolj sodelovati s šolo in mlade vzgajati predvsem v ljubezni do ljudske kulture, zahvalili so se za
Predsednik Jože Šmigoc je poročal o delu v lanskem letu; ob njem članici delovnega predsedstva letne konference Milena Gabrovec (na levi) in Majda Satler (na desni).
Foto: Danilo Svenšek
režisersko delo Mariji Cerni- dravil tudi predstavnik Občila, ki se je "gledališko upo- ne Videm Brane Kolednik, kojila", režiserske naloge pa predsednik odbora za nego-je prevzela Metka Ostroško, spodarstvo pri videmskem vodenje sekcije za kulturne občinskem svetu, poti pa je prevzel Marko Vin-	JS
ko. Zbrane je ob koncu poz-
meja. Poudarili so pomembnost amaterske kulturne ustvarjalnosti, kajti glede na to, da smo daleč od večjih središč, kjer delujejo poklicne kulturne ustanove, je pomen lokalnih amaterskih kulturnikov še toliko večji.
Med letošnjimi načrti so izpostavili obvezo, da vsaka sekcija pripravi vsaj eno samostojno prireditev v domači občini, društvo bo v sodelovanju z Občino Videm pripravilo proslavo ob 20-letnici samostojne slovenske države, pripravljali se bodo na 90-letnico KD Videm, ki jo bodo proslavili prihodnje leto, sodelovali bodo na območnih, medob-močnih, regijskih in državnih srečanjih, pripravili pa bodo tudi projekt v čast rojaku Albinu Krajncu (raziskovalna
Prijati! zapojmo, naj pesem doni
FD Rožmarin Dolena je koncert Prijatli zapojmo, naj pesem doni posvetilo ttidi letošnjemu slovenskemu kul-turnemu prazniku. Z domačo skupino ljudskih pevcev, ki jo vodi Hedvika Ostroško, v društvu ohranjajo in širijo dediščino domačega kraja, ljudskost in izvirnost ter glas o najlepših ljudskih pesmih.
Na koncertu se je predsta-
vilo 18 skupin, v čudovitem popoldnevu pa smo slišali pesem, glasbo in narečno besedo, ki nas je popeljala v čase, ko je ob krušni peči dišalo po sveže pečenem kruhu, ko smo luščili koruzo, fižol in bučnice. V tej idili je nekoč tako zelo lepo odmevala ljudska pesem.
Zbrane na koncertu so pozdravili: predsednica društva Slavica Petrovič, župan obči-
Nastopili so: harmonikarji Gregor, Dejan in Patrik, Kopači KFD Podlehnik, kvintet veseljakov DU Tezno, ljudske pevke Ptujska Gora, ljudske pevke FD Lancova vas, ljudski pevci FD Pobrežje, ljudski pevci DU Staneta Petroviča Hajdina, Haloški veseljaki TD Podlehnik, Katica in Rafko, ljudske pevke KD Sela, ljudske pevke Solzice, ljudske pevke sestre Kopinske, pevci DU KP Grajena, ljudski godci DU Velika Nedelja, ljudske pevke KD Stoperce, Fantje s Preske, skupina za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik in gostitelji ljudski pevci FD Rožmarin Dolena.
Ljudski pevci iz Dolene ob petju zaigrajo še na stare ljudske inštrumente.
Foto: Zdenka Golub
ne Videm Friderik Bračič, poslanec DZ Branko Marinič in predsednik KS Darko Jere-nec. Vso ljudsko gradivo je posnela in spremljala Vesna Sever, posebno zahvalo in priznanje jim je izročil Jože Ašič. Ob zaključku programa
so vse skupine prejele zahvalo za sodelovanje, nato pa so vsi skupaj zapeli pesem Pozimi, poleti sem hodil k dekleti. Aktiv žena pa je ob koncu prireditve vse nastopajoče pogostil.
Zdenka Golub

Fašenk po videmsko že šestnajstič
Na pustni ponedeljek smo v Vidmu lahko spremljali že
16.	fašenk, tradicionalno povorko, ki so jo zelo profesionalno organizirali in tudi izvedli člani sekcije Koranti iz FD Lancova vas, seveda pa je zraven sodelovala tudi občina Videm. Navkljub hladnemu popoldnevu se je v Vidmu zbralo veliko obiskovalcev, nastopajočih pa je bilo več kot 800; največ etnografskih skupin, veliko zanimivih mask iz vrtca in osnovne šole, predstavile pa so se tudi domiselne karnevalske maske.
Prve vtise takoj po povorki je predstavil videmski župan Friderik Bračič in med drugim povedal: »Tudi letošnja povorka je uspela, pa četudi nam je nagajal zelo hladen veter. Zelo sem vesel, da je vse skupaj že za nami, želim pa čestitati tudi FD Lancova vas, preizkušenim možem iz sekcije ko ran tov, ki so letos znova prevzeli organizacijo fašenka in vse dobro izpeljali. Izkušnje pa imamo tudi v vodstvu občine Videm, kjer imamo poseben tim, ki pri organizaciji povorke odigra
	1	
Mij		
Na fašenku v Vidmu so se letos predstavile naslednje skupine:
Pobreški pokači, Košuti ni koledniki Poljčane, Orači iz Lancove vasi, snežinke, marjetice in sončnice iz OS in vrtca Videm, otroci iz vrtca Majšperk, Koranti Demoni, Koranti TeDe kluba Draženci-Turnišče, FD Rožmarin Dolena, Koranti Lancova vas, Orači TD Leskovec, Pokači iz Tržca, Koranti Poetovio, Maškare iz Ivanca, KUD Pušlek Lepoglava, Orači iz Okiča, TD Leskovec — ruša in koranti, Koranti Pobrežje, Pobreška škofija iz Društva žensk Pobrežje, Vegrad iz Tržca, Ovce FD Lancova vas, Praljudje iz Prepolj, Račke iz Lancove vasi, Rimljanke iz Kidričevega, Tovarna bonbonov iz KTD Klopotec Soviče-Dravci, Malo delo iz TD Klopotec Leskovec, Vojaška baza iz Pobrežja, Poslednje dejanje mladih Haložanov in Cista lopata — obe skupini iz občine Cirkulane, Piceki iz Nago-šenjcev in Hello Kitty iz Spuhlje.
Posebej domiselni so bili letos v vrtcu in na OŠ Videm. Predstavili so se kot preganjalci zime.
pomembno vlogo, naša nalo- ponuditi kaj dobrega, izvir-ga pa je tudi, da priskrbimo nega. Letos nam je uspelo, prave nagrade za nastopajoče. tudi v prihodnje pa se bomo Verjemite, ni lahko povabi- trudili, da v Videm privabiti take množice ljudi in jim mo čim več skupin iz naše in
POBREŠKA ŠKOFIJA IN TOVARNA BOMBONOV - NAJBOLJ VŠEČNI, DOMISELNI SKUPINI NA VIDEMSKEM FAŠENKU
Pustna komisija v sestavi Alojzija Tušek, predsednica KS Videm pri Ptuju, Brane Kolednik, predsednik odbora za negospodarske dejavnosti v videmski občini, in Roman Lazar iz podjetja GP project Ing. je na koncu imela težko odločitev. Podelili so 10 nagrad, na prva tri mesta pa so soglasno uvrstili: POBREŠKO ŠKOFIJO — Društvo žensk Pobrežje, TOVARNO BONBONOV - KTD Klopotec Soviče-Dravci in Hello Kitty iz Spuhlje.
Zmagovalna skupina Pobreška škofija z vodstvom občine in pustno komisijo
Navdušila pa je tudi Tovarna bonbonov iz KTD Klopotec Soviče-Dravci.
okoliških občin ter iz tujine. To bo naš velik doprinos k ohranjanju kulturne in etnografske dediščine.« Zadovoljni pa so bili tudi v skupini korantov FD iz Lancove vasi. Danilo Turk, vodja lancovovaške sekcije korantov, je po povorki povedal: »Kot organizatorji smo zado-
voljni. To je bilo tudi rekordno leto v prijavi skupin, ki so se predstavile v povorki, pa tudi vreme je naredilo svoje. Zdi se mi prav, da se vse okoliške etnografske skupine predstavijo na našem fašen-ku, saj tako tudi ohranjamo bogato pustno dediščino v občini Videm. Za prihodnje
leto se bomo še bolj potrudili in morda nam uspe, da traso povorke vrnemo na prvotno lokacijo, bolj med ljudi in hiše. Bomo videli, kako bo v letu 2012.«
V Vidmu in Lancovi vasi
si bodo zdaj oddahnili od pustnih norčij, kar najbolje pa se želijo pripraviti za fašenk prihodnje leto, ko napovedujejo tudi nekaj novosti.
TM
Tudi Rado Škrjanec in Tatjana Mohorko, ki sta skrbela za povezovanje povorke, sta v svojih pustnih kostumih odganjala zimo. V njuni družbi je dir. videmske uprave mag. Darinka Ratajc.
Foto: PK, TM
Na kurentovem skoku -otvoritvi pusta v Pobrežju, kateremu je sledil tudi bičev pok ob polnoči na pepelnico, so skočili člani TD iz Pobrežja, sekcija pokačev pa je zapokala. Tako se je začel pustni čas. Fašenk po pobreško so že petič organi-
Pustovanje po pobreško
zirale članice Društva žensk Pobrežje, povorka pa je letos potekala od podjetja Sveča do vaškega doma v Pobrežju.
Domačini so si jo z veseljem ogledali in nastopajoče tudi pogostih.
AG
Koledniki iz FD Pobrežje so koledovali po vasi, voščili dobro letino in zaplesali.
Orači so orali in sejali za dobro letino.
Letošnji pobreški fašenk je znova uspel!
Foto: AG
Orači in koranti iz Lancove vasi navduševali doma in
v tu jini
Med domačimi nastopi so orači obiskali tudi Poljčane.
ORAČI V HRVAŠKEM LOVRANU IN OPATIJI
Člani Kulturno-etnografskega društva orači Lancova vas so letos v pustnem času rezali brazde na različnih koncih Slovenije, odpravili pa so se tudi v sosednjo Hrvaško. Med 25. in 27. februarjem so se namreč mudili na gostovanju v Istri, kjer so se v soboto udeležili mednarodnega pustnega karnevala v Opatiji, dan kasneje pa še v Lovranu.
Franc Drobnič, predsednik društva, je o gostovanju povedal, da so se domov vrnili z najboljšimi vtisi. Na obeh karnevalih je bilo namreč odlično poskrbljeno za organizacijo, ljudje so bili zelo gostoljubni, odzivi obiskovalcev nad njihovim nastopom pa zelo dobri. »Skoraj na vsakem koraku so nas ustavljali ljudje, ki so se želeli fotografirati z našo skupino,« še dodaja Drobnič. Prav tako so si lahko v prostem času ogledali znamenitosti, ki jih v teh idiličnih morskih mestih ob Jadranskem morju prav gotovo ne manjka.
Sicer pa so lancovski orači voščili dobro letino še drugje po Sloveniji. Med drugim so se letos v času pusta predstavili v Poljčanah, dva nastopa so imeli v
mariborskem Europarku, zaorali so na karnevalu na Ptuju, v ptujskem karnevalskem šotoru, na videmskem fašenku, vsako leto pa že tradicionalno zaorjejo po domači vasi.
F. Drobnič nam je ob tem povedal, da pričnejo z aktivnimi pripravami na opravljanje svojega poslanstva vsaj dober mesec in pol pred samim pričetkom pusta, čeprav so aktivni skozi vse leto.
Treba je namreč pregledati opremo in poskrbeti za obnovo rož na kapah, kar pa zahtevo veliko truda, potrpežljivosti, predvsem pa časa, da je izdelek na koncu tak, kot mora biti. Sicer pa so v letošnjem letu nabavili tudi novo kuren-tijo, stara je bila namreč že zelo dotrajana, prav tako pa so nabavili nekaj novih pisanih rut.
Kot vsako leto se je začelo na korantovem skoku v Spuhlji.
LETOS DOLG IN NAPOREN PUSTNI ČAS TUDI ZA KORANTE
Tudi letos so koranti svoje poslanstvo začeli na svečnico, na korantovem skoku v Spuhlji. Se prej so na kratko obiskali pokače v Tržcu.
V letošnjem letu sicer niso obiskali Bolgarije, kot že nekajkrat v minulih letih, so se pa prvič predstavili v Istri. Obiskali so Dondolaše na Grobniku in se jim pridružili na njihovem dolgem pohodu od vasi do vasi. Trasa je dolga nekaj kilometrov, kar je v toplem vremenu precej naporno za korante.
Med domačimi obiski so najprej skupaj z orači obiskali Poljčane, nato pa se posvetili domačim krajem. Seveda

so obiskali vsako hišo v Lancovi vasi, Jurovcih ... Udeležili pa so se tudi etnografske in karnevalske povorke na Ptuju, povorke v Majšperku in Markovcih, že tretje leto pa so bili tudi organizatorji fašenka v Vidmu.
Zanimivo je bilo tudi gostovanje v Bovcu in Opatjem selu, kjer so se predstavili prvič in vzbudili občudovanje pri prebivalcih.
30. aprila bo veselo, ko bodo koranti že po tradiciji postavili majsko drevo.
Posebno veselje je obiskovanje domačij v Lancovi vasi.

Koranti v Bovcu, z zasneženim Kaninom v ozadju
TRADICIONALNI PLANINSKI POHOD
Koranti iz Lancove vasi vsako leto organizirajo planinski pohod za korante in prijatelje. Letos bo potekal 21. maja, start pa bo pri dvorcu Štatenberg, pot pa se bo nadaljevala proti Makolam.
V Bovcu so z obiskom presenetili tudi malčke v vrtcu.	žganje.	Foto: Rado Škrjanec

Iz šolskih klopi
Materinski dan v vrtcu Videm
Moja mami me najbolj razume in mi bo vedno stala ob strani. Mama je samo ena. Mama ve, kaj je dobro zame. Imam jo rada in sem zelo vesela, kadar mi reče, da me ima tudi ona rada. Ti si moj zlati sonček, tvoji žarki mi kažejo pot in vedno jim bom sledila. Le kaj bi jaz brez tebe, mamica?
Nika Emeršič, 4. a OŠ Videm
Moja mami je samo moja mami. Je zelo prijazna in vem, da me ima zelo, zelo rada. Ne bi je zamenjala za nobeno drugo. Mami, resnično te ima rada!
Rebeka Fridrih Gosak, 4. a
OŠ Videm
Dragocena si. ker si moja
Kdo izmed nas se ne spomni pesmic, ki so nas jih učile naše mame ali smo jih spoznali v šoli: Jaz sem mala roža, Jaz pa grem na zeleno travco ali pa Mamica je kakor zarja?
Med te zimzelene otroške pesmi so se pomešali zvoki novejših, Škrati nagajivčki pa glasbena pravljica Potovanje v deželo Balalaj ter Mali lump in skupaj obarvali našo prireditev ob materinskem dnevu. Na njej smo torej s pesmijo, igro, plesom in nabiranjem rožic želeli mamam pričarati nepozaben
praznik in jim povedati, kako zelo radi jih imamo, kako enkratne in nenadomestljive so.
Po nastopu, ki je potekal v telovadnici naše OŠ, smo mamice (pa seveda tudi očete, dedke, babice ...) povabili v igralnice. Tam smo se jim za vsakodnevno skrb in ljubezen zahvalili še z drobnimi darilci, ki so jih pripravili otroci ob pomoči strokovnih delavk vrtca, ter s skromno pogostitvijo.
18. marca smo v šoli v Leskovcu obeležili praznik žensk, mamic. Prireditev je potekala v telovadnici šole, pripravili pa smo jo člani Krajevne skupnosti Leskovec, učenci in učitelji šole, otroci ter delavke vrtca.
Nagovorila nas je vodja šole, Marjana Srdinšek. Sledil je program, ki smo ga pripravili učenci, otroci in delavci šole, šolski pevski zbor in folklorna skupina, predstavili so se tudi člani Kulturnega društva Leskovec: ženska vokalna skupina pod vodstvom Srečka Zavca, ljudske pevke iz Velike Varnice, ljudski pevci
Mejaši in novoustanovljena skupina Sure. Program je popestrila tudi plesna skupina Mambo. S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi župan Friderik Bračič, ki je kulturno prireditev zaključil z mislimi o pomenu šole v kraju. Z gospodom Francem Ko zel o m sta obdarila naj starejšo krajanko, gospo Marijo Mlakar, sledila pa je pogostitev vseh obiskovalcev, ki jo je pripravila Krajevna skupnost Leskovec.
Združili smo moči in bilo nam je lepo!
MK
Strokovne delavke vrtca Videm
MOJA MAMI
Zlato si ti sonce, ki zjutraj me zbudi, v tvojem srcu je prostor za vse ljudi. Ti si moj zaklad. Ko majhna sem bila, v zibki si me zibala. Ko mama bom postala, po tebi se bom zgledovala.
Doris Merc, 4. a OŠ Videm
Moja mami me v trebuščku je nosila, me marsikaj naučila in do konca sveta ljubila. Mama je na svetu ena sama.
Primož Burg, 4. a
OŠ Videm

Drugošolci na Petrovi domačiji
Sredi februarja so učenci 2. razreda videmske OS preživeli zanimiv šolski dopoldan.
Odpravili so se v Šturmovce, kjer so jih na lepo obnovljeni Petrovi domačiji prijazno
sprejeli vaščani.
Pokazali so jim, kako v tem predpustnem času nastajajo »duhci«, s katerimi okrasijo vas. Drugošolčki so ob njihovi pomoči kar spretno zvijali papir in kmalu je nastalo veliko pisanih cvetov in verig, ki so jih pritrdili na žični model.
Tako so bili zatopljeni v delo, da jih ni zmotil niti dim, ki se je tu in tam pokadil iz čisto pravega kmečkega »gašperčka«. Njihova ustvarjalnost je bila poplačana še s slastnimi krofi, s katerimi jih je presenetila gospodinja Anica.
Čas je kar prehitro minil. Polni lepih vtisov, s šopkom rožic v rokah in »duhcem« na čelu kolone so se učenci vrnili v šolo. Verige so krasile učilnico in hodnike v pustnem času, z rožicami pa so obdarili mamice in babice ob njihovem prazniku.
Hvala gospodu Rožmanu za organizacijo, vsem prisotnim domačinom pa za topel sprejem in pomoč pri ustvarjanju. Z vami nam je bilo lepo!
Učenci 2. a z učiteljem Boštjanom in učiteljico Biserko
Polni lepih vtisov, s šopkom rožic v rokah in »duhcem« so drugošolci uživali na Petrovi domačiji v Šturmovcih.
Foto: arhiv OŠ Videm
Projekt Pasavček na šoli Sela
Sodelujoči v projektu Pasavček
Na šoli Sela smo predstavili mednarodni projekt Pasavček, ki ga že več let uspešno organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.
Tretješolci so se že v začetku šolskega leta odločili, da se bomo prijavili v mednarodni projekt Pasavček, s katerim se želi poudariti pomembnost uporabe varnostnih pasov in varnostnih sedežev v avtomobilih.
Učenci so raziskovali, od kod projektu ime Pasavček. Podatke so iskali po enciklopedijah, leksikonih in tudi po spletnih straneh. Ena od dejavnosti v našem projektu je bil tudi razgovor o prometu nasploh, ko so učenci 3. razreda pripovedovali o varni udeležbi v prometu in kaj jih
v prometu moti oziroma časa jih je strah. Glede na to, česa je učence v prometu strah, so izdelali svoje prometne znake. Tako so ugotovili, da jih moti tudi to, če kdo v vozilu ni pripet in ne sedi na varnostnem sedežu.
Pri pouku so naredili kar nekaj izdelkov na temo Pasavček in promet. Izdelali so Pasavčke kopitljačke, obešanke Pasavček, ki učence v avtomobilu vedno znova spominja na uporabo varnostnega pasa. Iz das mase so izdelali semaforje in jih pobarvali, naslikali in izrezali so varnostne sedeže v avtomobilih, potnike v njih, ki so privezani z varnostnimi pasovi. V času projekta so tretješolci uglasbili pesem Pasavček in tudi sami so bili pesniki. Ustvarili so svojo pesniško zbirko z naslovom Pasavček. Učenci in starši so v času
projekta rešili anketne vprašalnike, ki smo jih tudi analizirali. Vprašanja so se nanašala na uporabo varnostnih pasov in varnostnih sedežev v avtomobilih.
Na dan predstavitve projekta, 17. februarja, so imeli vsi učenci naše šole tehniški dan na temo poklici. Zaradi projekta Pasavček smo se odločili, da natančneje spoznajo poklic policista. Obiskali so
nas policista in policistka Policijske postaje Podlehnik in nam zanimivo, poučno in razumljivo predstavili svoje delo, šolanje, uniformo, opremo in nevarnosti svojega poklica. Učenci so lahko pobliže pogledali radar, orožje, zaščitne jopiče, čelade ... Po predstavitvi poklica so učenci izdelali različne izdelke, povezane s poklicem policista. Prvošolci so risali
policijski avto, drugošolci so izdelali loparček za ustavljanje, učenci 3. razreda so izdelali policijske avtomobile iz kartonskih škatel, najstarejši učenci pa so izdelali policista mahača.
Po predstavitvi našega programa so sodelavci SPVCP praktično in nazorno pred-
stavili pomen pravilne uporabe varnostnega pasa in varnostnih sedežev, s tehtnicami so dokazali, kako se lahko pri različnih hitrostih poškodujemo in kako pomembna je uporaba varnostne čelade za kolesarje ter kako se pravilno namesti. V projektu je sodelovala cela šola. Tako so na
predstavitvi, ki so si jo ogledali tudi nekateri starši, sodelovali vsi učenci, s pesmimi, recitacijami, dramsko igro in plesom, na razstavi so bili izdelki vseh učencev.
Projekt Pasavček nas je spodbudil, da več razmišljamo o svoji varnosti. Zagotovo se nikoli ne bomo vozili v
avtomobilih brez varnostnih pasov. Učenci so obljubili, da bodo tudi svoje starše opominjali, če bodo kdaj pozabili, kaj je red: Red je vedno pas pripet.
Claudia Beguš Mihelič,
vodja projekta Pasavček na OŠ Sela
Učenka OŠ Videm obiskala Evropski parlament v
Strasbourgu
Na Osnovni šoli Videm se že drugo leto odvija mednarodni projekt Comenius Evropski babilonski stolp — kaj pa strpnosti, v katerem sodelujemo s šestimi šolami iz različnih evropskih držav. V okviru tega projekta smo na šoli
izvedli tekmovanje v poznavanju in razumevanju človekovih in otrokovih pravic, h kateremu smo povabili učence devetih razredov. Izmed udeležencev tekmovanja se je najbolje odrezala učenka Monika Škvorc in tako
Učenka Monika Škvorc in mentorica Petra Fošnarič pred Evropskim parlamentom	Foto: Petra Fošnarič
osvojila nagrado — potovanje v Strasbourg in obisk Evropskega parlamenta, ki je bilo financirano s strani Evropske komisije.
V ponedeljek, 7. marca 2011, sva tako odpotovali v Strasbourg, kjer sva se sesta-
li s sedaj že našimi dobrimi prijatelji iz partnerskih šol v Italiji, Poljski, Portugalski in na Siciliji. Zbrala se je prav prijetna druščina — osem učencev in njihovi mentorji. Po uvodnem druženju smo se v torek odpravili v Evropski
Številka 1 - letnik 16 - april 2011	URADNE OBJAVE	Glasilo občine Videm
1.	ODLOK
o	pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča v občini Videm
2.	JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil občanom občine videm za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2011
3.	JAVNI RAZPIS
za vpis predšolskih otrok v vrtce Videm, Leskovec in Sela za šolsko leto 2011/2012
OBČINA VIDEM
Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02/761 94 00, fax: 02/761 94 01 e-mail: info@videm.si
1.
Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odi. US:	Up-2925/07-15,	U-l-21 /07-18,
76/2008,	100/2008 Odi.US: U-l-
427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-l-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odi. US: U-l-176/08-10), 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90, Uradni list RS- stari, št. 26/90, 10/91, Uradni list RS/l, št. 17/91, Uradni list RS, št. 13/93 in 66/93), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, 29/2007 Odl.US: U-l-56/06-31, 58/2007 Odl.US: U-l-34/05-9,16/2008 Odl.US:	U-l-414/06-7,	17/2008
(21/2008 popr.), 76/2 0 0 8-ZIKS-l C, 108/2009, 109/2009 Odl.US: U-l-56/08-15, 45/2010-ZlntPK), in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1) je Občinski svet Občine Videm na 4. redni seji, dne 01.02.2011 sprejel
-	podjetja kolektivnih komunalnih storitev;
-	osebe zasebnega prava na podlagi pridobljene koncesije.
Urejanje pokopališča lahko opravljajo:
-	režijski obrat Občine Videm
-	podjetja kolektivnih komunalnih storitev,
-	osebe zasebnega prava na podlagi pridobljene koncesije.
Te osebe lahko tudi gospodarijo s posameznimi objekti in napravami.
3.	člen
Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine na podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja pokopališča, ne sme biti močvirnato. Ravno tako meteorna oziroma podtalna voda s tega področja ne sme vplivati na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekrea-cijske površine in podobno.
4.	člen
V občini Videm je pokopališče v Vidmu pri Ptuju in Zg.Leskovcu.
o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 z dopolnitvami). Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenim vozilom. Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je nastop smrti ugotovljen po predpisih o mrliški pregledni službi.
7.člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način. Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Ce umrli ni izjavil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba, v primeru, da umrli ni imel svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine, v katerem je oseba umrla ali bila najdena. Anonimni pokop se opravi po volji umrlega.
Anonimni pokop se opravi brez označbe imena umrlega s pokopom krste ali žare oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru.
ODLOK
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča v občini Videm
SPLOŠNE DOLOČBE I .člen
S tem odlokom se za območje občine Videm opredeli način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ter določijo pogoji in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje.
2.člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališča so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki med drugim obsega pogrebne storitve.
Upravljavec pokopališč na območju občine Videm je občina Videm. Občina lahko vzdrževanje in upravljanje pokopališča odda podjetju komunalnih storitev, osebam zasebnega prava na podlagi pridobljene koncesije ali režijskemu obratu Občine Videm.
Pokopališko in pogrebno dejavnost lahko opravljajo:
Območje pokopališča v Vidmu pri Ptuju zajema naslednja naselja: Videm pri Ptuju, Vareja, Dravci, Soviče, Ljubstava, Dravinjski Vrh, Majski Vrh, Šturmovci, Pobrežje, Tržeč, Jurovci, Lancova vas, Sela, Barislovci, Trnovec, Zgornja Pristava, Popovci, Dolena.
Območje pokopališča v Zg. Leskovcu zajema naslednja naselja:	Zgornji
Leskovec, Spodnji Leskovec, Berinjak, Velika Varnica, Mala Varnica, Trdobojci, Strmec pri Leskovcu, Belavšek, Repišče, Veliki Okič, Gradišče, Skorišnjak.
5.	člen
Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umre-jo na območju občine Videm, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da žele biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali tako želijo njihovi svojci; pa tudi osebe, ki ne umrejo na območju občine Videm, pa so za časa življenja izrazile željo, oziroma tako želijo njihovi svojci, ne glede na veroizpoved, državljanstvo, narodnost ali raso.
II.	NAČIN IN ČAS POKOPA
6.	člen
Umrli leži praviloma v mrliški veži, razen v primerih, ki jih določa 5. člen Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter
8.	člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je poteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških storitvah.
9.	člen
Ce pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, se umrli lahko izjemoma pred pokopom položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom do pokopa položijo umrlega stanovskega predstavnika v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
10.	člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 33. členu tega odloka. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih, na podlagi
dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi. Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo
v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega organa. Občan oziroma svojci umrlega lahko izbira-jo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
1	J.člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
12.člen
Pokopi so vsak dan v letu. Uporabo vežice določa upravljavec pogrebnih storitev.
III.	POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
13.	člen
Upravljavec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom ni predložena listina o prijavi smrti. Kadar smrti ni mogoče prijaviti, se pri-javi pokopa priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
14.	člen
Na pokopališču v občini Videm se opravljajo pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med upravljavcem, koncesionarjem oz. izvajalcem pogrebne dejavnosti in svojci pokojnika.
15.	člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov oziroma naročnikov pogreba. Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka.
16.	člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika, je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb. Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
17.	člen
Na željo pokojnika ali njegovih sorodni-
kov se pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
18.	člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega voza ali odra. Ce v pogrebni svečanosti sodeluje godba ali pevski zbor, pred začetkom sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko verski obred in poslovilni govori.
19.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču. Pogrebne svečanosti maša in govori se odvijajo v mrliški veži. V primerih, ko se pogrebne svečanosti odvijajo v sklopu mrliške veže, se po končani svečanosti oblikuje pogrebni sprevod, razen v Leskovcu ostane na krajevno običajen način.
20 .člen
Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda sta na čelu sprevoda križ in državna zastava z žalnim trakom vzporedno, in za njim praporji oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa praporji. Za praporji gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznaj, godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma z žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro.
21.	člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi na grob. Ob grobu se zvrstijo: svojci pokojnika, nosilci zastav, praporjev, odlikovanj in vencev, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. Pri odprtem grobu sledijo še pozdrav z zastavami in praporji, nastop godbe in pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
22.	člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Ce pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orož-
jem, se častno salvo izstreli ob pozdravu zastav in praporov pokojnika. Pri tem mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote. Za vojaške enote, organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek takšnih pogrebov veljajo njihova pravila, vendar v skladu s poprejšnjo voljo umrlega ali svojcev.
23.člen
Najkasneje eno uro po končanem pogrebu je dolžan izvajalec pokopališke dejavnosti grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednih grobov.
IV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
2 4.člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
-	nedostojno vedenje; vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
-	druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
poškodovanje mrliške vežice, opreme,grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča
-	opravljanje prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del na pokopališču, v času napovedane pogrebne svečanosti,
-	vodenje živali na pokopališki prostor in objekte v območju pokopališča,
-	vožnja s kolesom ali motornim vozilom in shranjevanje na pokopališču, razen otroških in invalidskih vozičkov,
odtujevanje predmetov s tujih grobov,pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališča,
-	sajenje ali odstranjevanje drevja ali okrasnega grmičevja brez dovoljenja upravljavca,
-	tlakovanje ali drugačno oblaganje (npr. keramične ploščice) med grobnih prostorov.
-	na deponiji odpadkov na pokopališču je strogo prepovedano odlaganje vseh drugih odpadkov razen odpadkov iz pokopališča
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču. Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le v soglasju izvajalca javne službe oziroma občine.


2	5.člen
Izvajalec pogrebne službe ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
-	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa;
-	določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom;
-	organizira in opravlja pogrebe;
-	skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti;
-	vodi evidenco o grobovih in pokopih;
-	opravlja prekope grobov in nadzira dela na pokopališču;
Upravljavec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
-	skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice;
-	izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove;
-	oddaja grobne prostore v najem ali zakup in vodi register sklenjenih pogodb;
-	skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter v mrliški vežici;
-	skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča;
-	skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in obeležij žrtev vojn na pokopališču.
26. člen
Upravljavec je dolžan zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča, komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
-	odlagališče smeti in odpadkov,
-	ograje in poti v območju pokopališča,
-	osvetlitev pokopališča.
vrste grobov in opustitev pokopališča. Najpogostejša dela pri urejanju pokopališča so:
-	čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
-	košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred,
-	urejanje in obrezovanje žive meje,
-	vzdrževanje poti,
-	manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
-	vodenje katastra pokopališča.
29.	člen
Pokopališče mora biti ustrezno ograjeno (zid, ograja, živa meja). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, ki ga je mogoče pustiti v bližini pokopališča na urejenem parkirnem prostoru.
30.	člen
V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali prepeljati na kraj varovanja izjemoma tudi na drug krajevno običajen način.
31.	člen
Posmrtni ostanki umrlih se praviloma prenesejo v mrliško vežico in tam čuvajo do pokopa.
32.	člen
Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, leto pokopa in oznako groba. Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
34.	člen
Kot grobišča označujemo kostnice, prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter v vojni in izrednih razmerah. Za skupna grobišča skrbi Občina Videm.
35.	člen
Mere grobnega prostora so naslednje: za enojni grob dolžina 2 m in širina do 1,5 m
za dvojni grob dolžina 2 m in širina do
l,	8 m
globina prvega pokopa najmanj 1,8 m za žarni grob dolžina 0,8 m, širina 0,8
m,	višina spominske plošče 0,8 m, širina 0,74 m.
širina poti med grobovi med 25-35 cm.
Višina nagrobnih spomenikov lahko doseže maksimalno 100 centimetrov višine skupaj s podstavkom, širina pa mora biti primerna velikosti grobnega prostora in ga ne sme presegati ter nora biti usklajena z ureditvijo obstoječega pokopališča. Nagrobni spomeniki se lahko postavljajo le v skladu z ureditvenim načrtom, na obstoječih pokopališčih pa v soglasju z upravljavcem.
Velikost grobnice določi upravljavec pokopališča v skladu z načrtom razdelitve.
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi ureditvenemu načrtu, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve predlaga bolj racionalen načrt razdelitve pokopališčnih oddelkov.
Obnovo ali postavitev spomenika nadzira predstavnik občine Videm in na koncu izda potrdilo o ustreznosti.
2 7. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove. Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po njenem pooblastilu izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 41. in 42. člena tega odloka.
V.	UREJANJE POKOPALIŠČA
2 8.člen
Urejanje pokopališča obsega vzdrževanje pokopališča, razdelitev na posamezne
33.člen
Pokopališče mora imeti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve pokopališča je določena še površina (dolžina in širina), kraj in oblika posamezne zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
-	enojni grob
-	dvojni grob
-	žarni grob
-	grobnice
Gradnja novih grobnic na pokopališču je dovoljena samo ob robovih pokopališča zaradi načrta razdelitve in prilagoditve že obstoječemu stanju.
36.	člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih enojnih in dvojnih grobovih ter grobnicah. Če se žara shrani v enojni ali dvojni grob takega groba ne smatramo kot žarni grob. Površino, mesto in obliko žarnega groba določi upravljavec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča.
37.	člen
Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektor-ja. Prekopi v takih primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca),


ko zunanje temperature ne presežejo +5 stopinj C. Izjeme so le izkopi na zahtevo pravosodnih organov.
38.	člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice. Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po poteku mirovalne dobe najmanj 10 let; oziroma pred potekom mirovalne dobe, če je predvideno več pokopov v grobni prostor (žarni, dvojni ali poglobljeni grob). Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 35. člena tega odloka. O poglobitvah grobov vodi evidenco izvajalec pokopališke dejavnosti.
V enojni in dvojni grob ter v grobnico se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora ni dovoljeno. Odpiranje grobov, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, je dopustno le z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka.
39.	člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve Občinskega sveta Občine Videm. Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V odločbi mora biti določeno:
-	kdo upravlja opuščeno pokopališče,
-	pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov,
-	pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov,
-	plačilo stroškov preureditve in prenosa. Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki in obeležja z opuščenega pokopališča in kdo bo skrbel zanje. Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občinska uprava pred izdajo odločitve pridobiti dovoljenje pristojne službe pri Ministrstvu za okolje in prostor.
40.	člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, v druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa. Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne
ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
VI.	ODDAJA GROBNEGA PROSTORA V NAJEM
41.	člen
Prostore za grobove daje v najem občina. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati:
-	osebe najemnega razmerja (najemodajalec, najemnik),
-	čas najema oziroma uporabe,
-	vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
-	višino najemnine,
-	obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
-	ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti pogodbe.
Prostor za grobove se daje v najem za nedoločen čas.
42.	člen
Najemnik lahko odpove pogodbo najprej po preteku mirovalne dobe - najmanj 10 let po zadnjem pokopu v grobni prostor. Najemodajalec lahko pogodbo odpove, če najemnik ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Če katera od pogodbenic najemno pogodbo odpove, je najemnik dolžan v petnajstih dneh po odpovedi najemne pogodbe odstraniti opremo groba. Če tega ne stori, stori to občina ali po nje-nem pooblastilu upravljavec na najemnikove stroške. V kolikor grobno opremo odstrani Občina Videm oziroma po njenem pooblastilu izvajalec in je najemnik v roku 3 mesecev po odstranitvi ne zahteva, jo sme Občina Videm prodati. V primeru, če najemodajalec odpove pogodbo zaradi opustitve ali preselitve pokopališča, prenese najemodajalec grobno opremo najemnika na svoje stroške.
Najemodajalec lahko po preteku mirovalne dobe grobni prostor odda drugemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba po pooblastilu upravljavec pokopališča.
43.	člen
Občina odpove sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
-	če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine
za preteklo leto,
-	če v roku enega leta od sklenitve pogodbe ni uredil grobnega prostora,
-	če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnem opozorilu,
-	če spomenik ali okvir kvari videz pokopališča ali celo ogroža varnost obiskovalcev,
-	ob opustitvi groba ali pokopališča,
-	če je najemnik grobni prostor preprodal.
44.	člen
Če najemnik ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, upravljavec oziroma najemodajalec ukrepa v skladu s pogodbenimi določbami.
45.	člen
Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni. Spomeniki, nagrobne ograje in druga zna-menja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora. Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu. Postavljajo se lahko le s soglasjem upravljavca.
Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanja državljanov. Najemnik mora spoštovati zgoraj navedene določbe. Če najemnik v roku 30 dni po prejemu posebnega opomina ne odpravi pomanjkljivosti, sme najemodajalec pogodbo odpovedati.
46.	člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Višino najemnine s posebnim sklepom določi občinski svet na predlog župana občine. Višina najemnine za grobno polje se določa enkrat letno in se do konca koledarskega leta določi za naslednje leto. Osnova za izračun višine najemnine je letni program vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču.
VII.	DOLŽNOSTI UPRAVLJAVCA IN NAJEMNIKA
47.	člen
Upravljavec pokopališča:
-	deluje v skladu z veljavnimi pravilniki,
-	v soglasju s pristojnim organom določa cene za najem grobov in druge pokopališke storitve,
-	oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
-	daje soglasja za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
-	vodi evidenco o grobovih in pokopanih
osebah,
-	opravlja redno vzdrževanje pokopališča in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka
-	opravlja investicijska dela na podlagi sklepa župana,
-	določa mesto pokopa,
-	skrbi za red in snago v mrliški vežici,
-	sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev v skladu s tem odlokom.
48.	člen
Najemnik je dolžan:
-spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
-dostaviti upravljavcu ustrezne mrliške dokumente,
-prijaviti upravljavcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom,
-skrbeti in vzdrževati grob v smislu 45. člena tega odloka,
-ločevati in odlagati smeti in odpadke v za to določene posode.
Vlil. UPRAVLJANJE
49.	člen
Za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko lastnik pokopališča z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o upravljanju oziroma podeli koncesijo za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti.
50.	člen
Izvajalec pogrebne dejavnosti na podlagi pogodbe o upravljanju ne sme oddati del, ki se nanašajo na pokopališke in pogrebne dejavnosti, podizvajalcu brez soglasja Občine Videm. Pravice in dolžnosti koncesionarja se določijo v koncesijski pogodbi.
51.	člen
Dela, ki so podeljena na podlagi pogodb o upravljanju in koncesijskih pogodb, se predvsem nanašajo na pokopališke storitve na pokopališču in pogrebno dejavnost izven pokopališča. Dela v zvezi z urejanjem pokopališča opravlja režijski obrat Občine Videm, lahko pa se tudi za opravljanje te dejavnosti sklene pogodba o upravljanju ali koncesijska pogodba.
52.	člen
Urejanje pokopališč se predvsem nanaša na:
-čiščenje in odstranjevanje snega,
-košnjo zelenic in urejanje cvetličnih gred,
-urejanje in obrezovanje žive meje, -vzdrževanje poti,
-manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
-vodenje katastra pokopališč.
53.	člen
Pokopališke storitve so predvsem: -izvajanje pogrebnih svečanosti,
-izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
-zagotovitev uporabe mrliške vežice,
-prva ureditev groba,
-druge pokopališke storitve.
54.	člen
Pogrebne dejavnosti, ki se praviloma izva-ja-jo izven pokopališča:
-urejanje dokumentacije,
-ureditev pokojnika,
-prevoz pokojnika,
- oddajanje grobnih prostorov,
-sklepanje najemnih in zakupnih pogodb.
55.	člen
V primerih iz 49., 51. in 58. člena tega odloka mora biti izvajalec, ki je prevzemnik pogodbenih del, pravna ali fizična oseba, ki je registrirana in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti.
56.	člen
Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz tega odloka. Koncesionar je izbran na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem aktu, v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Pristojni organ izbere koncesionarja, s katerim predstavnik lastnika pokopališča (župan) sklene koncesijsko pogodbo.
5 7. člen
Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po odloku se financira iz:
-najemnin za grobne prostore,
-prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja,
-sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe,
-drugih sredstev.
IX.	DRUGI DOLOČBI
58.člen
Upravljavec pokopališča in najemnik
lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
59.člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka oziroma javne službe opravlja občinska uprava Občine Videm, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka pa pristojna inšpekcija, ki deluje v okviru Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja.
X.	KAZENSKA DOLOČBA
čO.člen
Z denarno kaznijo od 200,00 EUR do 400,00 EUR se kaznuje izvajalec pokopališke dejavnosti, če ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 400,00 EUR do 600,00 EUR se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 24., 35. člena tega odloka.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61.člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti občine Videm (Uradne objave občine Videm, št. 01 /99).
62 .člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 320-739/2011 Videm pri Ptuju, 01.02.2011.
Župan Friderik Bračič
2.
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 41/2010), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) župan Občine Videm objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil občanom občine videm za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2011
1.	Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki
-	M	44	Gospodarstvo	-	410201
Subvencije obresti privatnim podjetjem in zasebnikom
-	M	30	Gospodarstvo	-	410201
Subvencije obresti privatnim podjetjem in zasebnikom
Posojilo je namenjeno za subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu in turizmu.
2.	Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2011, na podlagi tega javnega razpisa znaša 14.000 evrov.
3.	Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev
Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost na območju Občine Videm in ki bodo investirale sredstva na območju Občine Videm, in sicer podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja, in občani, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo - dopolnilna dejavnost turizem.
Do teh pomoči niso upravičena podjetja v težavah.
4.	Rok za oddajo prijav je vključno s 30. junijem 2011 na naslov Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Prosilec pošlje »vlogo za posojilo« in priloženo »dokumentacijo« v enem izvodu priporočeno po pošti ali osebno, z oznako: »Ne odpiraj
-	javni razpis za drobno gospodarstvo in turizem«.
5.	Pogoji, pod katerimi se dodeljuje pomoč
Prednost pri dodelitvi sredstev posojila imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	proizvodno dejavnost,
-	dejavnost, ki predvideva nove zaposlitve aktivnih občanov Občine Videm,
-	finančno konstrukcijo in izjavo o višini kreditne sposobnosti s strani banke,
-	razvoj deficitarnih dejavnosti v Občini Videm.
Upoštevani bodo tudi naslednji kriteriji (točkovanje prosilcev):
-	prosilec iz navedenega naslova še ni prejel kredita - 20 točk
-	dodatno bo zaposlil vsaj dva delavca -15 točk
-	prosilec se samozaposluje - 10 točk
-	proizvodno-storitvene dejavnosti - 30 točk
-	izgradnja nočitvenih zmogljivosti - 30 točk
-	dejavnost se izvaja v centru občine - 5 točk
-	drugi manjši kraji v občini - 10 točk
-	demografsko ogrožena območja (po zakonu) - 20 točk
6. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi:
Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številko tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija:
-	opis investicije;
-	dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti;
-	bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah;
-	potrdilo o plačanih vseh obveznosti državi (davčne obveznosti);
-	predlog zavarovanja posojila;
-	dokaz o namenu posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov;
-	če je nosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov;
-	če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oziroma priglasitev del na ime lastnika ter najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila vključno z moratorijem na začetku odplačevanja posojila;
-	izjava prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju Občine Videm;
-	izjava prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene.
Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna.
Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja
malega gospodarstva in turizma, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisanega roka.
Številka: 309-1147-03/2011 Datum: 4. 4. 2011
Friderik BRAČIČ, l.r.,
župan občine Videm
3.
Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 36/10) objavlja
JAVNI RAZPIS
za vpis predšolskih otrok v vrtce Videm, Leskovec in Sela za šolsko leto 2011/2012
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis v vrtec za šolsko leto 2011/12 vsak dan od 13. 5. 2011 do 30. 5. 2011 od 8. do 14. ure v tajništvu OŠ Videm.
Otroke lahko vpišete v vrtec Sonček Videm v dnevni program prvega starostnega obdobja, drugega starostnega obdobja ali kombiniranega oddelka, v
vrtec Mavrica Leskovec in v vrtec Zvezdice Sela v dnevni program kombiniranega oddelka.
Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani ali na sedežu šole Videm.
Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvo šole.
Starše, ki ste že oddali vloge, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 761 94 10 v razpisnem roku.
Št.: 268/2011
OSNOVNA ŠOLA VIDEM Videm pri Ptuju 47 2284 Videm pri Ptuju
OBČINA VIDEM
Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02/761 94 00, fax: 02/761 94 01 e-mail: info@videm.si

parlament, ki navduši že s svojo zunanjostjo. V parlamentu sva se sestali z našim evropskim poslancem dr. Milanom Zverom. V krajšem klepetu naju je seznanil s svojim vsakdanom in delovanjem v parlamentu. Nato smo imeli zelo zanimivo enourno predstavitev o delovanju Evropskega parlamenta in si ogledali še zasedanje v veliki dvorani, kjer je vse dogajanje možno spremljati kar v 23 jezikih.
V treh dneh, ki smo jih preživeli skupaj, smo obiskali glavne znamenitosti mesta; med drugim veličastno gotsko katedralo Notre-Dame, kjer smo se povzpeli na vrh, da bi ujeli prečudovit pogled na celotno mesto Strasbourg. Mesto smo raziskovali tudi z ladjice, o šegah in navadah pokrajine pa smo izvedeli več v muzeju o Alzaciji.
Polni vtisov so učenci s skupnimi močmi spisali pismo o spoštovanju člo-
vekovih pravic, ki ga bomo v prihajajo- bo namreč odvijalo zaključno srečanje čih mesecih podpisali na vseh partner- partnerskih šol ravno na naši šoli v Vid-skih šolah. Veselimo pa se že ponovnega mu.
snidenja — od 18. do 22. maja 2011 se	Petra Fošnarič
Dnevnik zimske šole v naravi: Kranjska Gora, 7. 3. 2011-11.3. 2011
Mladi smučarji so uživali na smučišču v Kranjski Gori.
Ponedeljek, 7. 3. 2011
Zjutraj nas je pred šolo čakal avtobus, ki nas je odpeljal v Kranjsko Goro. Ko smo prispeli do doma Kosobrin, kjer bivamo, smo najprej odložili obutev. Nato smo se seznanili s pravili. Dovolili so nam, da gremo v sobe in se pripravimo na smučanje. Po vrnitvi s smučanja smo imeli kratek pouk, nato pa večerjo. Potem smo med pohodom spoznavali Kranjsko Goro. Nato smo šli spat.
Torek, 8. 3. 2011
Zjutraj smo se zbudili ob 7.00. Najprej smo potelovadili in pozajtrkovali. Pri smučanju sem padla le dvakrat. Vmes smo imeli malico. Po smučanju smo pojedli kosilo. Potem smo po skupinah imeli različne dejavnosti. Jaz sem imela tek na smučeh. Ko smo se vrnili, smo povečerjali, nato pa smo imeli zabavo v maskah. Potem smo šli spat.
Sreda, 9.3.2011
Zjutraj smo imeli telovadbo, nato pa zajtrk. Potem smo šli smučat. Po smučanju smo pojedli kosilo. Potem smo spet bili v skupinah. Jaz sem imela alpsko smučanje. Ko smo se vrnili, smo ime-
li večerjo, nato pa usmerjen prosti čas. Potem malo odmora in pa sprostilne igre. Nato smo šli spat.
Četrtek, 10. 3. 2011
Zjutraj smo po telovadbi imeli zajtrk, nato pa smučanje. Vmes smo kot vedno imeli malico. Po smučanju smo imeli kosilo. Potem smo se še zadnjič razdelili v skupine. Jaz sem imela tokrat pohod. Po dejavnostih smo imeli večerjo. Potem smo imeli zabaven program. Vsaka soba se je predstavila z eno točko. Potem smo
Foto: arhiv OŠ Videm
šli spat.
Petek, 11. 3. 2011
Zjutraj je bilo kot vedno. Tokrat smo tudi svoje stvari pospravili v kovček in se pripravili na odhod domov. Urnik do kosila je bil enak prejšnjim. Po kosilu smo stvari pospravili na avtobus in se odpeljali proti domu. Doma so nas vsi veseli pričakali.
Anja Florvat, 6. a OŠ Videm
ČEBELICA IN KUŠČAR
Čebelica je letala in si prepevala: »La la la! Kako rada bi imela prijatelja!« Med tem časom je kuščar plezal po steni in si prepeval: »Tu tu tu! Kako rad bi imel prijatelja!« Čebelica je nabirala med. Kuščar pa je plezal po steni gradu in skozi okno gledal v zaklad. Čebelica pa je naenkrat zagledala rožo in tako sta se zaletela. Takoj sta se spoprijateljila in se igrala različne igre. Ko sta se naigrala, je bilo že pozno. Naslednji dan sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni.
Anže Vindiš, 3. b OŠ Videm
Med jesenjo in pomladjo v Šturmovcih
Da Šturmovčani nismo zimski zaspanci, dokazujejo številne aktivnosti Turističnega društva Sturmača, ki so se odvijale v zimskem času oziroma v času prehoda v pomlad.
25. decembra smo se v lepem številu odpravili na že tradicionalni pohod k polnočnici. Polnočnica v cerkvi Sv. Vida je že od nekdaj posvečena prav Šturmovcem in vaščanom te vasi, saj je bila vas izjemno poplavno ogrožena. Pustni čas je vedno nekaj posebnega, nudi pa tudi veliko priložnosti za uresničevanje ustvarjalnih idej. Tudi letos smo imeli delavnice, na katerih smo izdelovali rože iz papirja in diihe, s katerimi smo okrasili vas, nekaj naših izdelkov pa je krasilo tudi del Vidma, kjer je potekala pustna povorka. Na Petrovi
domačiji so delavnico izdelovanja rož in girland iz papirja v času pred pustom imeli tudi učenci iz OŠ Videm, ki so bili zelo kreativni, z rožami in girlandami pa so okrasili razrede ali jih podarili bližnjim.
Ob koncu marca smo imeli občni zbor Turističnega društva Šturmača, na katerem smo pregledali delo društva v preteklem letu in ugotovili, da smo izpolnili veliko zastavljenih ciljev, nekaj projektov pa želimo še uresničiti (na primer nadaljnja obnova Petrove domačije). Naredili smo načrt aktivnosti za leto 2011. Plan je izjemno pester, najpomembnejši dogodek v tem letu pa bo zagotovo že 6. tradicionalno srečanje Štur-movčanov, o tem pa več kdaj drugič.
Laura Rožman
Starejšim smo polepšali dan
Več daš, več imaš ... Tako smo čutili tudi učenci dramske skupine in ansambelske igre šole Leskovec, ko smo v okviru projekta Dan za spremembe odigrali glasbe-
no pravljico Pepelka prav posebnemu, zelo hvaležnemu občinstvu — babicam, dedkom ... v Domu upokojencev na Ptuju.
Ksenija Širovnik
Glasbena pravljica Pepelka posebej za starejše v ptujskem domu upokojencev
TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH
vljudno vabi na že tradicionalno velikonočno razstavo pisanic, prazničnih jedi in velikonočnih aranžmajev.
Svečano odprtje razstave z blagoslovom bo v petek, 22. aprila 2011, ob 18. uri v prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah.
Razstava bo odprta še:
na velikonočno soboto, 23. aprila, od 8. do 20. ure, na velikonočno nedeljo, 24. marca, od 8. do 20. ure.
VABLJENI!
Alergija je preobčutljivost organizma za določeno telesu tujo snov, kiji pravimo alergen. Alergeni so snovi, ki jih lahko vdihavamo, zaužijemo s hrano ali pijačo, v telo vstopijo pri piku žuželke ali pa skozi kožo. Alergeni so lahko tudi cvetni prah, živalska dlaka, zdravila, sončna svetloba. To niso nevarne snovi, vendar pri preobčutljivih ljudeh sprožijo alergijsko reakcijo.
Spomladi so najpogostejše alergije na dihalih, saj je v zraku veliko alergenov, ki jih vdihavamo. Človek lahko postane preobčutljiv za alergen, če se ob stiku z alergenom v telesu razvijejo protitelesa. Ob ponovnem stiku se alergen in protitelo povežeta, ob tem pa se sprostijo kemične snovi, najpomembnejši je histamin, ki je povzročitelj znakov alergij.
Alergijskih bolezni je vedno več. V odvisnosti od alergenov in delom telesa, kjer se kažejo znaki alergij, poznamo več vrst alergij.
Najpogostejša alergijska bolezen je alergijski nahod. To je vnetje nosne sluznice, ki se kaže kot kihanje, izcedek iz nosu, srbenje v nosu, Zamašen nos, lahko pa tudi kot srbeče, rdeče in solzne °či. Težave se lahko pojavijo sezonsko, ob cvetenju, ali pa čez celo leto, odvisno od tega, na kaj smo alergični. Protitelesa proti nekemu alergenu lahko povzročijo alergijsko reakcijo tudi po stiku z drugim alergenom, če Je podoben prvemu. Govorico o navzkrižni alergiji. Poznamo več vrst alergij:
Alergije
ANAFILAKTIČNI
ŠOK
To je najhujša posledica alergije in pomeni prizadetost celega organizma. Povzročijo ga lahko piki žuželk ali preobčutljivost za nekatera zdravila. V primeru anafilaktič-nega šoka je nujna takojšnja zdravniška pomoč.
ATOPIJSKI DERMATITIS
Koža je vneta, pordela in močno srbi.
ALERGIJA NA HRANO
Najpogostejši povzročitelji so mleko, jajca, pšenica, svinjina, čokolada, jagode, škampi. Alergijska reakcija se pojavi hitro v obliki srbečice v ustih, slabosti, krčev v trebuhu, bruhanja ali celo driske.
SENENI NAHOD ALI ALERGIJSKI NAHOD
Pojavlja se sezonsko in je najbolj razširjena oblika alergije. Povzroča ga cvetni prah trav, dreves in pelodov. Alergen najpogosteje vdihnemo, povzroča pa voden izcedek in draženje v nosu, zamašen nos, zaporedno kihanje, srbeče, solzne in rdeče oči, srbenje v žrelu in ušesih.
ALERGIJA NA SONCE
Alergija na sonce se pojavi na začetku poletne sezone. Po prvem intenzivnem sončenju se na koži pojavijo srbeče, rdečkaste urtike ali mehurčki.
Pri alergiji je pomembno njeno preprečevanje. Izogibati se je treba alergenom. Zal popolno izogibanje ni možno, zato je treba simp-
tome alergije tudi zdraviti. Kadar sami prepoznate simptome blažjih alergij na očeh, nosu ali koži, lahko v lekarnah kupite protialergijsko zdravilo. Pri hujših težavah in kadar se vam kljub samozdra-vljenju stanje ne izboljšuje, čim prej obiščite zdravnika. Najboljša zaščita pri alergiji na sonce je izogibanje sončnim žarkom, ko so ti najmočnejši, in zaščita telesa z lahkimi oblačili. Alergijsko reakcijo lahko preprečite ali ublažite, da pet dni pred sončenjem in vse do konca izpostavljanja sončnim žarkom jemljete protialergijske tablete, ki jih dobite v lekarni brez recepta.
Samozdravljenje lahko traja do 10 dni. Nujna zdravniška pomoč je potrebna, če opazite: otekanje rok, nog, obraza, ustnic, ust ali žrela.
KAKO ZDRAVIMO ALERGIJO?
Najpomembnejši ukrep je odstranitev alergena, vendar to vedno ni možno. Pri senenem nahodu svetujemo bolniku v času visoke kon-
centracije alergenov, da ostane v zaprtem prostoru. Pri alergijah na pršice je treba iz stanovanj odstraniti preproge in zavese, posteljnino je treba prati redno in pri dovolj visokih temperaturah. Obstajajo tudi antialergijske prevleke za blazine, vzmetnice in odeje. Pri alergijah na živalsko dlako se moramo odreči hišnim ljubljenčkom.
Učinkovito je zdravljenje z zdravili.
Specifična imunoterapija, ki se izvaja z injekcijami alergena ali s kapljicami alergena pod jezik. Namen je spremeniti imunski odziv, da bi bolnik postal manj občutljiv ali neobčutljiv za alergen. Za to terapijo se odloči zdravnik specialist.
Mnogi uporabljajo alternativne oblike zdravljenja — homeopatija, bioresonanca.
S primernim zdravljenjem in ustreznimi ukrepi lahko tudi bolnik z alergijo živi kvalitetno življenje skozi vse leto.
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm., Lekarna Videm pri Ptuju
Aleš Šmigoc, 2 e, šola Leskovec
Mlada likovna umetnica iz Vidma
Umetnica Doroteja Širovnik s svojimi čudovitimi slikami
Foto: Urška Hercog
Občina Videm ima veliko mladih in nadarjenih občanov in občank. Tokrat sem se odločila, da vam predstavim mlado umetnico iz Vidma, Dorotejo Širovnik, ki je vsestransko talentirana, inovativna in ustvarjalna.
Doroteja, se lahko na kratko predstaviš za vse tiste, ki te morda še ne poznajo? Doroteja Širovnik: »Moje ime je Doroteja Širovnik in prihajam iz Vidma. Stara sem 24 let in sem absolventka Likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Poleg študija in ustvarjanja slik ter drugih umetnin sem aktivna tudi v gledališki skupini KD Franceta Prešerna Videm.«
Kdaj si se prvič srečala s slikanjem in kdaj si spoznala, da je to tisto, kar bi rada počela v življenju?
Doroteja Širovnik: »S slika-
njem sem se najprej srečala v osnovni šoli pri likovni vzgoji. Ker sem rada slikala, sem obiskovala tudi likovni krožek. V gimnaziji sem za nekaj časa izgubila stik z ustvarjanjem, vendar — ko se je bilo v
4.	letniku treba odločiti kam po končani gimnaziji — sem se brez pomisleka odločila za študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer likovna pedagogika. Tako sem spet odkrila svojo veliko ljubezen do slikanja. Skozi celoten študij sem spoznala, da je slikanje/ustvarjanje to, kar bi rada počela v svojem življenju.«
Kaj vse ustvarjaš?
Doroteja Širovnik: »Rišem slike z različnimi tehnikami, delam unikaten nakit, oblikujem razne figurice iz fima mase, izdelujem voščilnice za posamezne praznike in še kaj bi se lahko našlo.«
Kje se da tvoje umetnine
videti?
Doroteja Širovnik: »Za zdaj lahko moje umetnine vidite na portalu Facebook (ART Doroteja Širovnik). Ves april pa bodo moje slike na voljo tudi na razstavi v biotermah v Mali Nedelji (Mali Moravci), tako da vljudno vabljeni vsi, ki bi radi videli moje slike.«
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Doroteja Širovnik: »V bližnji prihodnosti bi rada dokončala študij in se zaposlila v svoji stroki, rada bi poučevala likovno vzgojo. Ob vsem tem pa si vsekakor želim, da bi imela kakšno večjo razstavo in da bi moje umetnine poznalo čim več ljudi.«
Urška Hercog
Zapeli in zaigrali mamam ob prazniku
Člani Folklornega društva Pobrežje so tudi letos, kot leta poprej, organizirali prireditev ob materinskem dnevu. Prireditev so s pesmijo pričeli člani sekcije ljudskih pevk FD iz Pobrežja. Letos, tokrat malo drugače, sta program povezovala David Trafela in Rok Mohorko. V uvodu sta pojasnila, od kod izvira praznik materinski dan.
Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. V Sloveniji
se po drugi svetovni vojni praviloma ni praznoval zaradi praznovanja dneva žena, danes pa je spet v veljavi, saj je vloga matere v družbi zelo pomembna. Datum praznovanja so ves čas spreminjali: sprva je bil določen 15. maj, nato pa so se odločili za 25. marec, dan Marijinega oznanjenja, ko je angel Mariji oznanil, da bo spočela in rodila sina.
Vloga mame je kljub vsemu nekaj posebnega. Ljubezen do mame je tista neskončna, ki nas bogati vse življenje.
Vsi nastopajoči na pobreškem odru, ki so prepevali in igrali mamam ob prazniku.
Foto: M D
k i ■
Ljubezen do mame je tudi moč, ki je vse otroke, mame,
atije zbrala na prireditvi.
Na prireditvi so nastopili
otroci z deklamacijami, recitali, plesom, igranjem na fru-lico in harmoniko, petjem, igranjem igre. V programu je sodelovalo 26 mladih nadobudnežev.
Za vzgojo otrok in popolno srečo v družini sta pomembna oba, mati in oče, zato je materinski dan tudi praznik staršev. Pojavi pa se nedolžno otroško vprašanje: »Mami, kdaj pa bo imel ati materinski dan?« Saj res, kje so tu moški in kje so očetje? Zato so bile na prireditvi misli namenjene tudi očetom. Otroci radi zapojejo. Lepo
jim je prisluhniti. Ko pa zapojejo in zaigrajo mami, pa trenutek sreče doseže svoj vrhunec, kot je bilo tudi na prireditvi.
Mame, njihove »rožice«, so bile tudi obdarjene z rožicami, vsi drugi pa so se okrepčali in poklepetali v lepem sončnem popoldnevu, saj sta vrata vaške kleti odprla tudi vaška kletarja.
Andrejka Gojkošek
10. obletnica delovanja Društva žensk Pobrežje
Društvo žensk Pobrežje praznuje 10-letnico delovanja, kar so članice obeležile s prireditvijo 15. januarja in z izdajo zbornika. Danes je društvo samostojno, prostovoljno društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničuje svoje interese na področju kulture, ohranjanja ljudskega izročila ter s tem družabnega življenja v širšem okolju. Simbol društva ponazarjata kruh in klas, ki imata moč prepoznavnosti kraja in namena društva.
Druženje in delo društva Poteka na različnih ravneh: kuharskih tečajih, aranžer-skih dejavnostih, predavanjih iz različnih področij, sodelovanje na tradicionalni prireditvi Pust po pobreško, razvedrilnih in rekreacijskih aktivnostih, ohranjanje ljudskih običajev in navad ter sodelovanje z društvi v domačem kraju in širši okolici. Podrobno delovanje društva so članice predstavile v zborniku društva ob 10.
obletnici in na sami prireditvi, na katero so povabile vse zaslužne osebe za ustanovitev društva, predstavnike krajevne in lokalne skupnosti, sosednja društva in seveda nosilke društva, članice same. Zgodba društva sega v leto 2000, ko so se začele porajati misli o ustanovitvi društva žensk, kjer bi lahko organizirano delovale. Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Društva žensk Pobrežje in nekdanji član KS Pobrežje Friderik Simenko je na prireditvi predstavil dogajanje, kako je društvo sploh nastalo, kako zelo težko so prepričali Majdo Marinič, prvo predsednico društva, da je sprejela to funkcijo in društvo vodila osem let. Sama je povedala, da je bilo zelo težavno na začetku, saj niso imele izkušenj pri vodenju, materialnih potrebščin za delo, »piskrov«, zato jim je pri nakupu pomagal KS Pobrežje. Kot je dejal tedanji predsednik KS Branko Marinič, je KS pristopil na pomoč
društvu, saj je morala veljati ženska beseda. Društvu je izrazil podporo tudi sedanji predsednik KS Pobrežje Danilo Drevenšek, obljubil je ureditev prostora v vaškem domu Pobrežje za potrebe društva in pohvalil dosedanje delo ter se nadejal uspešnega sodelovanja. Tudi župan občine Videm je pohvalil dosedanje delo društva, prizadevnost v lokalni skupnosti in seveda dobrote izpod rok članic društva, katerih na prireditvi ni manjkalo.
Prizadevnost članic so pohvalile tudi predstavnice društev žensk iz sosednjih krajev (Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas, TD Klopotec Leskovec — aktiv žena, FD Rožmarin Dolena — aktiv žena, KD Sela — aktiv žena, Društvo gospodinj Draženci, Društvo žena in deklet Gere-čja vas, Društvo kmečkih žena občine Dornava) in Slavica Strelec iz KG Z — Svetovalna služba Ptuj, se zahvalile za sodelovanje, ki si ga želijo tudi v prihodnje.
V društvu je pomemben tudi prenos informacij od člani-
ce do članice, kaj se dogaja v društvu, za kar je zaslužna
članica Betka Strmšek, ki prenaša informacije k članicam z vozilom, ki ne onesnažuje okolja, ne potrebuje oktanov, ni ji treba menjati gum v letnih časih ... in hkrati še se rekreira, kot je dejala sama.
Predsednica društva Nada Novak je dejala, da je za njimi dolga, delavna in zahtevna pot, ki je bila velikokrat posuta s trnjem, toda z vztrajnostjo so dosegle lepe rezultate, ki jih želijo nadaljevati in nadgrajevati, ter se zahvalila članicam za sodelovanje. Program na prireditvi je vodila Violeta Flajs
in se pri tem zahvalila vsem, ki kakor koli pripomorejo k delu društva, teh pa je veliko. Se posebej se je zahvalila Zvonku Kaučeviču, Janezu Sodecu in Stefanu Topolovcu. Program prireditve sta popestrila Monika Skvorc na klarinetu in harmonikar Blaž Hameršek. Sledil je neuradni del, ki so ga s skečem še dodatno popestrili gledališčniki iz KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju. Svoja vrata v vaški kleti pa je odprl vaški kletar Milan Krajnc in članice društva pogostil z vaško kapljico.
Andrejka Gojkošek
Luka Lovenjak, 5. e, šola Leskovec
Občni zbor in praznovanje materinskega dne Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas
Društvu je za vse uspehe čestital tudi predsednik KS Lancova vas Janez Zavec.
Članice DPŽ Lancova vas so se drugo soboto v marcu sestale na rednem občnem zboru, ki so ga že tradicionalno povezale s praznovanjem materinskega dne. Najprej so se spomnile vseh aktivnosti v preteklem letu, začrtale so smernice dela za letošnje leto, nato pa večer zaključile v sproščenem vzdušju. V Lancovi vasi pa so se jim ta večer pridružili tudi mnogi gostje, s katerimi društvo dobro sodeluje.
Iz poročila predsednice Katice Krajnc je bilo razbrati, da je bilo tudi leto 2010 delavno in pestro. Udeležile so se mnogih dogodkov, predvsem v domači krajevni skupnosti, občini in župniji, z veseljem pa so se odzvale povabilom na različne prireditve, ki jih organizirajo sorodna društva žena in deklet. V društvu vsako leto skrbijo za izobraževanje z različnimi kuhar-
skimi tečaji, ročnimi deli, ustvarjalnimi delavnicami, medse rade povabijo kakšnega predavatelja, odpravijo se na strokovno ekskurzijo, prav tako pa pridno skrbijo za urejeno okolico vaškega doma in cvetlična korita.
V letu 2011 nameravajo nadaljevati z že ustaljenimi aktivnostmi, Krajnčeva pa je v šali dejala, da naj bi to leto večjo pozornost namenile prijateljskemu druženju in sprostitvi in ne toliko delu. To pomeni, da bodo več časa namenile športno-rekreacij-skim aktivnostim in izletom. Lancovljankam so se na občnem zboru pridružili tudi mnogi gostje. Direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc je zbrane nagovorila v imenu občine Videm in dejala, da je vesela, da je tudi sama članica tako uspešnega in aktivnega društva. Prepričana je, da bo sodelovanje z občino Videm tudi v
prihodnje tako odlično kot doslej. Željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju pa so izrazili tudi novi predsednik KS Lancova vas Janez Zavec, predstavniki društev iz Lancove vasi, PGD Tržeč, videmski svetnik Bojan Emeršič ter društvene prijateljice iz Vidma in Dornave.
Tudi letos so v društvo spre-
Foto: G. Galun Krajnc
jeli nekaj novih članic, skupno število vseh je sedaj okrog 115. Krajnčeva pa se je ob koncu zahvalila prav vsem članicam, saj lahko le skupaj uresničujejo zastavljene cilje. Posebne »cvetlične zahvale« pa so prejele Jerica Žunkovič - ki vse leto pridno skrbi za cvetlična korita in je društvena »hišnica« v vaškem domu,
mag. Darinka Ratajc in Julijana Bračič — za odlično sodelovanje z občino Videm, in Matilda Vidovič - naj starejša članica.
MAMAM ZA NJIHOV PRAZNIK
Drugi del večera pa je bil že po tradiciji namenjen vsem ženam in mamam za njihov praznik. V kulturnem
programu so z recitacijami in igranjem nastopili Bojana Mlakar in mali sončki: Urška Vidovič, Urška Kojc, Eva Vidovič Malek, Saman-ta Pignar in Rok Forstnerič. Lancovljanke so nato s plesom in zabavo tako zaključile še eno veselo skupno druženje.
PK
Vsem želimo radostne in doživete velikonočne praznike, naj vas napolnijo z družinsko srečo in mirom. VESELO PISANKO!
DPZ Lancova vas
Pobrežanke praznovale materinski dan
V nedeljo, 27■ marca, so v sončnem pomladnem popoldnevu članice Društva žensk Pobrežje praznovale materinski dan. Odpravile so se v nekaj kilometrov oddaljen kraj Juršinci. Pot jih je vodila do Puhovega muzeja, kjer so si ogledale domačijo Janeza Puha, kije spremenjena v muzej.
Najprej so si ogledale kratek film, nato je sledil ogled starih koles in motornih koles. Po ogledu so se odpravile naprej po poti med goricami in sadovnjaki do turistične kmetije Amur, kjer so nada-
ljevale s skupnim srečanjem. Po pozdravnem govoru in voščilu članicam za njihov praznik so na kratko podale informacijo o stanju društva in se seznanile z načrtom dela za letošnje leto. Po uradnem delu so v sproščenem vzdušju ob dobri hrani nadaljevale z veselim druženjem in za kratek čas pozabile na vsakdanje tegobe. Seznanile so se tudi z delom turistične kmetije in spoznale, da je tudi tukaj ženska roka nenadomestljiva. Gostiteljica, Angela Slodnjak, jim je predstavila delo na kmetiji, ki se začne zgodaj zjutraj in konča pozno zve-
čer. Polne prijetnih vtisov so vrnile domov.
se v zgodnjih nočnih urah	Milena Traper
Pobrežanke so materinski dan preživele skupaj, na potepanju po občini Juršinci.
Foto: Marjana Skaza
Marta Milošič (tretja z desne) na letošnji razstavi s prijateljicami, z županom Friderikom Bračičem in njegovo soprogo Julijano
Foto: TM
Marta Milošič, ustanoviteljica Zankic
Začetki ustvarjanja Zankic segajo daleč nazaj v leto 1997, ko se je Marti Milošič porodila zamisel, da bi Videmčanke pričele z ročnimi deli. Tako je s sestankom 6. novembra 1997povabila k sodelovanju vse, ki so imele spretne roke in veselje do ustvarjanja. Takrat se je v učilnici videmske osnovne
šole zbralo deset udeleženk. Začele so se sestajati dvakrat tedensko in z izmenjevanjem znanj in idej je nastalo premnogo domiselnih izdelkov njihovih spretnih rok.
Marta, mati štirih otrok, je začela z ročnimi deli zelo mlada. Kljub obilici dela je našla čas za pletenje in svoje
fante oblačila v pletene puloverje. Pletla je vse kose oblačil. Znanje, spretnost in iznajdljivost je želela deliti z drugimi, zato je k sodelovanju povabila gospodinje, ki so imele veliko veselja, znanja in idej o ročnih delih, predvsem o kvačkanju in vezenju. Marta je pridobivala načrte in modele, vse skupaj pa so ustvarjale posamezen izdelek. Nastajati so začele prave male umetnine: pletene
rože, vezeni prti in pletenine. Nastale izdelke so prvič razstavile junija 1998 na razstavi ob občinskem prazniku. Barviti prti, pisani cvetovi in pleteni puloverji so poželi ogromno pohval in priznanj, hkrati pa je skupina pridobivala vse več pripadnic. Na Martino pobudo se je skupina leta 2007 preimenovala v »Zan-kice«, katerih duša in vodja je ostala vsa leta.
Marta je svoje znanje prenašala tudi na člane društva Optimist, s katerimi se je sestajala vsak teden. Znala je prisluhniti njihovim težavam, jim pomagati z nasveti. S svojo vero v dobroto in z neomajnim optimizmom jim je vlivala pogum za premagovanje preprek in težav, ki jih prinaša življenje.
Milena Traper
Blagovna znamka - pletenine Koštrun in Kmetija Korošec iz Strmca pri Leskovcu
V glasilu Naš glas imamo željo pokazati vse, kar se lepega, posebnega in zanimivega dogaja v občini Videm. Tokrat bi želela predstaviti Erno Korošec iz Strmca pri Leskovcu. Skupaj z možem, hčerko Polono in njeno družino živijo na 11 hektarjev veliki kmetiji, nedaleč od središča Leskovca. Ukvarjajo se z rejo koz in damjakov, pred tem so redili tudi ovce. Na kmetiji imajo registrirano dopolnilno dejavnost domače tradicio-nalne obrti.
Gospa Erna se namreč ukvarja z izdelavo najrazličnejših izdelkov, v glavnem
V teh dneh so posebej aktualni Ernini velikonočni pirhi iz volne.
Foto: AK
iz ovčje volne v kombinaciji bombaža, lanu in svile. Izdelke trži pod blagovno znamko Koštrun. V začetku je bila le skrita želja, ki jo je gojila, nato izziv, ki je prerasel v hobi. Danes je gospa Erna umetnica. To vedo vsi, ki so se srečali z njenimi izdelki. Med pestro kolekcijo njenih unikatnih izdelkov najdemo telovnike, jopice, trikotne rute, čudovite šale, torbice, klobučke, modne dodatke ter še marsikaj.
Pot do končnega izdelka pa je zelo dolga. Ker na kmetiji več ne redijo ovac, volno Koroščeva kupi pri okoliških rejcih. Od volne ene ovce po prebiranju in čiščenju ostane le 2—3 kg kakovostne in za dobre končne izdelke uporabne volne. Zelo sta pomembna čistoča ovac ter tudi samo striženje. Na začetku prebrano volno 3—4 dni namaka v vodi, nato jo posuši na soncu. Za to uporablja posebne mreže, ki se namestijo pol metra nad zemljo. Volno je treba nenehno prelagati in tako se posuši v enem dnevu. Ko je volna suha, jo ponovno pregleda, prebere ter naloži v vreče. Zatem volno zapelje v predilnico Košir v Tržič, kjer jo spredejo na želeno debelino in pripravijo za končne izdelke. Pri delu nato uporablja kolovrate. Za svojega prvega pove, da je bil izposojen. Ker je za delo potrebovala tudi statve, se je prijavila na občinski razpis. S pomočjo občine je tam uspela in kupila prve statve. Za izdelavo trikotnih rut pa uporablja posebno trikotno stojalo, ki ga je dala izdelati.
Za svoje izdelke je leta 2007 od Obr-
Erna Korošec ob svojem izdelku, sicer pa je mojstrica v izdelovanju najrazličnejših izdelkov, pretežno iz ovčje volne v kombinaciji bombaža, lanu in svile.
tne zbornice Slovenije prejela Certifikat domače in umetnostne obrti. S predstavitvijo svojega dela in izdelki pa jo lahko srečamo na vseh večjih sejmih po Sloveniji. Kot pomembnejšega bi izpostavila Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki se ga udeležuje v okviru članstva v Društvu rejcev drobnice Haloze. Lansko leto je na omenjenem sejmu prejela nagrado za ohranjanje kulturne dediščine na podeželju. Nagrado je prejela na natečaju, ki ga organizirata Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter časopisno-založniška družba Kmečki
glas. Strokovnjaki pri ocenjevanju dajejo posebno pozornost uspešnosti promocije in domiselnosti pri trženju kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev kmetij. Glavni namen akcije je spodbujanje prodaje in uspešno trženje na slovenskih kmetijah. In gospa Erna se je tega področja lotila zelo dobro. Predstavitev blagovne znamke lahko najdemo tudi na internetu, in sicer na strani www. pletenine.si. Na tem področju ji je v pomoč vsa družina, posebno hči Polona z Markom, saj sta oba prispevala k oblikovanju in urejanju internetne strani ter pripravi vsega potrebnega promocijskega materiala.
ERNINI IZDELKI OBČUDOVANI TUDI NA SEJMIH
Poleg že omenjenega sejma se vsako leto gospa Erna udeleži tudi Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju, Celjskega sejma, rokodelskega sejma v Ribnici in Rečici, kot članica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj je aktivna tudi na Jurijevem sejmu na Ptuju. Njene izdelke lahko občudujejo tudi na sejmih v Mariboru, Ljubljani ter Kopru. Poleg predstavitev na sejmih pa se z veseljem odzove povabilom društev žena. Tako je letos v društvu kmečkih žena v Jurovskem Dolu in v sosednjih Markovcih pripravila tečaj polstenja in prikazala, kako nastanejo
unikatni izdelki iz ovčje volne.
Kot pove Koroščeva, pa so njena največja potrditev in plačilo za delo ljudje, ki jih spoznava. Vesela je pozitivnih odzivov vseh tistih, ki cenijo naravne materiale in unikatne izdelke, ki ohranjajo kulturno dediščino Elaloz. Vesela je, da imajo tudi v občini Videm posluh za domačo obrt, posebno župan Friderik Bračič. Ob večjih obiskih so pomembni gostje tudi že dobili v dar punčko iz volne, ki jo je sama poimenovala kar »Haloška baba«. Oblekla ji je predpasnik z motivom grozda ter nadela haloško puto.
AZ
V pozdrav pomladi tradicionalna delitev dreves
Ze pred leti so v občini Videm, poleg Ptuja edini na Ptujskem, organizirali ozele-nitveno akcijo, v okviru katere so delili sadike listavcev in iglavcev. Zadnja tri leta akcija poteka pod okriljem Etnografskega društva Tržeč in ob pomoči občine Videm, kjer pa so se odločili, da akciji dajo še večji pomen in tako skrbijo tudi za ohranjanje naše krajine.
Tretjo ozelenitveno akcijo »Sadno drevo 2011« so na Djočanovi kmetiji uspe-
šno izpeljali 26. marca, po sadike sadnih dreves pa so prišli občani od vsepovsod. Sicer pa želijo z vsakoletno pomladno delitvijo sadik, bolj odpornih sadnih sort, oživiti travniške sadovnjake, predvsem tam, kjer so bili sadovnjaki nekoč nepogrešljivi, je povedal tudi predsednik Etnografskega društva Tržeč mag. Ivan Božičko. Oba, tako Božičko kot tudi videmski župan Friderik Bračič, sta pozdravila akcijo, ki lahko po njunih besedah veliko pripomore k temu, da bodo ljudje
lep sončen dan je na Djočanovo kmetijo privabil kar nekaj obiskovalcev, ki so pomlad želeli pozdraviti tudi s prevzemom sadne
sadike.
Pri etnografskem muzeju sta videmski župan Friderik Bračič in predsednik ED Tržeč mag. Ivan Božičko tudi letos slavnostno posadila sadno drevo oreha (Juglans regia), ki je bil nekoč nepogrešljivi del travniških sadovnjakov. Sporočilo v steklenici sta zakopala pod korenine oreha. Pri prijetnem opravilu sta jima pomagala še podžupan Marjan Selinšek in gospodar Silvo.
na podeželju bolj ohranjali in obnavljali travniške sadovnjake. V Sloveniji ima namreč tradicija pridelovanja sadja bogato zgodovino. Letos so na Djočanovi kmetiji delili sadike oreha, mošanceljna, beličnika, bobovca, dolančka in murve.
Sicer pa v videmski občini pričakujejo, da bodo razdeljena sadna drevesa vsajena na skrbno izbrano mesto,
Foto: TM
kjer se bodo lahko razvile v enkratno pojavno obliko rastline.
TM
Za sadike je bilo veliko zanimanja.

Leto 2011 - mednarodno leto gozdov
V letu 2011 bomo imeli državljani veliko priložnost, da izpopolnimo svoje znayije o pomenu gozdov.
Gozdovi so najbolj prvobitno okolje planeta Zemlje. So tudi ključnega pomena za ohranjanje človeške vrste, zato je prav, da ljudje na novo ovrednotimo svoj odnos do gozdov in okrepimo zavzemanje za trajnostno gospodarjenje in varovanje gozdov za vse nas ter za naše zanamce.
Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov pod geslom »Gozdovi za ljudi«.
Združeni narodi želijo s tem dejanjem poudariti zlasti pomen gozdov za planetarni ekosistem:
•	Gozdovi so sestavni del globalnega okolja in človekovega blagostanja in nas oskrbujejo s številnimi dobrinami in storitvami.
•	Gozdovi so bistveni za trajnostni razvoj in doseganje mednarodnih razvojnih ciljev, vključno s tisočletnimi cilji OZN.
•	Mednarodno leto gozdov 2011 je priložnost, da okrepimo zavest in politično odločenost ter povečamo dejavnosti v smeri doseganja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na vsem svetu.
•	Gozdovi bistveno prispevajo k reševanju kompleksnih medsebojno povezanih globalnih izzivov, ki so povezani z družbenogospodarskim
razvojem, izkoreninjanjem revščine, okoljsko trajnostjo, preskrbo s hrano in kmetijstvom, energijo, vodo, blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, boju proti širjenju puščav in degradaciji zemljišč, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, varstvom pred erozijo in zmanjšanjem tveganja za pojavljanje naravnih ujm.
•	1,6 milijarde ljudi po svetu je povezanih z gozdovi oziroma odvisnih od dohodka iz gozdov.
•	Vsakoletna izguba 13 milijonov ha gozdov je zaskrbljujoča.
•	Pomen Pravno nezavezu-jočega inštrumenta o vseh tipih gozdov, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov v letu 2007, s katero naj bi se globalni gozdni cilji dosegli s trajnostnim
gospodarjenjem z gozdovi, je velik in mu je treba nameniti čim večjo pozornost.
• Treba je promovirati sinergije med podnebnimi spremembami in trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, ki vključuje celovit pristop k
MEDNARODNO UTO (SOZDOV StOII
vrednotam gozdov.
Gozd je živ organizem — raste in se stalno spreminja, spoštujmo ga!
Mag. Ivan Božičko
Akademik dr. Šircelj je zapisal: »Prelepo žarijo jeseni bukovi gozdovi v rumeno-rdečih barvah. Se lepše je spomladi v sveže ozelenelem bukovju, ko se sončni žarki filtrirajo skozi nežno zelene krošnje in obarvajo ves gozd v čudovito zeleno-rumenih meglicah, hkrati pa vsepovsod odmeva glasno ptičje petje. Kako čudovito se vse blesti pozimi, kadar se v gabrovju na poševnih vejicah navesi ivje in se ob vsakem dotiku usuje po tebi. Spodbudno je spomladi v smrekovem gozdu opazovati delovno okolje mravelj, ki znašajo igličevje za popravilo mravljišča.
Pa vonjave v gozdovih. Vsakteri ima svoj vonj. Spomladi po svežini, poleti po cvetju, jeseni po odpadlem listju. Drugače diši v bukovem gozdu, drugače v smrekovem. V bukovem si vesel in veder, v smrekovem bolj turoben. V borovem gozdu na dolomitu že ob koncu zime uživaš ob rdečem cvetju resja in belo cvetočem telohu.«
Plastika iz stranskih produktov lesa
Znanstveniki so izdelali novo vrsto biološko razgradljive plastike iz lesnih stranskih produktov. Nova plastika, pridobljena brez fosilnih goriv, je podobna plastiki PET (polietilen teraftalat), ki jo danes uporabljajo za plastično embalažo. Narejena je iz polimera, imenovanega lignin, ki ga najdemo v lesu (lignin predstavlja dobro tretjino lesa). Ameriški znanstveniki so ustvarili posebno kombinacijo: "polydihidroferu-
lic acid - PHFA". Edini stranski proizvod polimerizacije je ocetna kislina, ki jo je mogoče reciklirati.
Ne le da je novi proizvod podoben plastiki PET, znanstveniki trdijo, da se podobno obnaša tudi, ko je izpostavljen visoki temperaturi. PET se zmehča pri 70 stopinjah, stopi pa pri 265 stopinjah. PHFA se zmehča pri podobni temperaturi, stopi pa pri celo 30 stopinj nižji temperaturi. To pomeni, da
se novi material lahko kosa z lastnostmi mnogih polimerov, ki jih pridobijo iz nafte. Doslej to za biološko obnovljive polimere ni držalo, saj so se stopili precej hitreje, kar je pomenilo omejeno uporabnost. PHFA bi torej lahko postal tržno zanimiv in hkrati okolju prijaznejši od običajne plastike.
Nov, zelen pristop kemije, ki uvaja alternativne načine proizvodnje plastike, bi lahko zmanjšal odvisnost od fosilnih
goriv. Po drugi strani je uvajanje novih vrst plastike velik izziv, saj je nekatere sestavine težko pridobiti, zato alternative klasični plastiki pogosto niso tržno zanimive.
Povzeto po: Science for Enviro-nment Policy, 20. 12. 2010 Več: http://ec.europa.eu/envi-ronment/integration/research/ newsalert/pdf/222na6.pdf
IB

Etnografsko društvo Tržeč
ETNOGRAFSKI MUZEJ TRŽEČ "Djočanova kmetija"
Spoštovanj obiskovalci'
V letu 2011 želijo v ED Tržeč poskrbeti za še večjo prepoznavnost in spodbuditi večjo skrb javnosti za ohranjanje kulturne dediščine. Med drugim njihov načrt zajema pripravo projektne dokumentacije za konzerviranje in restavriranje kmetije Djočan, pripraviti nameravajo okroglo mizo, izpeljati raziskave na temo gospodarska in obrtniška znanja ter kandidirati s projekti na raznih skladih. Vseskozi pa skrbijo tudi za navezovanje poslovnih stikov s sorodnimi društvi v občini in širše.
Urška Hercog
V mesecu februarju se je v 8. občni zbor Etnografskega začetka združuje ljubitelje in prostorih PGD Tržeč odvijal društva (ED) Tržeč, ki vse od strokovnjake, skupna pa jim
je skrb za kulturno dediščino Haloz ter Dravskega in Ptujskega polja.
Predsednik društva mag. Ivan Božičko je po pozdravnem nagovoru predstavil poročila društva, o katerih je v nadaljevanju tudi tekla razprava. Temu je sledila še predstavitev načrta dela s finančnim načrtom za poslovno leto 2011. Za konec so dobili besedo še gostje, ki so lahko postavljali vprašanja ali predlagali predloge. Druženje je bilo zanimivo in poučno hkrati.
Obtskovalce%iuzeja prosimo za spoštljiv odnos do kulturne dediščine. i
i BSE32323
Pf
Dobrodošli!
Informativna tabla, ki nas pozdravi ob vstopu na Djočanova kmetijo.
Foto: Urška Hercog
Opravljen pretok pobreškega letnika 2010
Krajani Pobrežja skrbijo za druženje krajanov na različne načine. Zgodba seže nekaj let nazaj, ko so pričeli z izborom vaških kletarjev. Prvi vaški kletar je bil Friderik Simenko, pomočnik Alojz Geč, drugi vaški kletar je postal Robi Hamešak, pomočnik pa Janko Rogina.
V letu 2010 je mesto vaškega kletarja zasedel Milan Krajnc, njegov pomočnik je postal Damijan Vidovič, zaupano pa jima je bilo negovanje pobreškega vina letnik 2010. V sklopu prireditve je bilo izvedeno zbiranje mladega vina za vaško klet. Vaščani iz Pobrežja in znanci iz oko-
Vaška kletarja Milan in Damijan
Foto: AG
Na zdravje vaškima kletarjema
liških vasi so prispevali 229 litrov rdečega vina — pobreškega kvintona in 118 litrov belega vina.
Vodstvo KS Pobrežje in vaška kletarja so organizirali in opravili pretok in pokušnjo vina 28. januarja, le-tega pa so zbrali na lanski Martinovi prireditvi v Pobrežju. Na pretok vina so bili vabljeni vsi darovalci mladega vina. Kot se spodobi, na pokušnji ni
manjkalo domačih dobrot, za katere so poskrbeli organizatorji, pa tudi vaščanom so ob prihodu izza pasu prikukale klobase, saj še ni dolgo tega, ko so imeli koline.
Za popestritev so poskrbele pobreške ljudske pevke, na prireditvi pa ni manjkal niti poslanec Branko Marinič, ki je ravno ta dan praznoval rojstni dan.
Andrejka Go j košek
Haloške koline 2011

Februarsko soboto so se člani TD Klopotec na kmetiji Jakca in Micike Habjanič v Sovičah zbrali ob veselem dogodku — domačih kolinah. Jakec, Pepi, Martin, Vojko, Mišo in Marjan so pripravili kose mesa za juhe, pečenke in tunko, pa tudi pravih krvavic ni manjkalo.
Mesarji so pridno delali in zbijali šale, v kuhinji pri Miciki pa je že dišalo, saj je
gospodinja s pomočjo Veronike, Lenke, Frančka in Ceneka pridno pripravljala jedi za večerjo, ko so se za obloženimi mizami zbrali še drugi člani TD.
Večerjo so pripravili v prostorih TD, kjer je bilo veselo ob obujanju spominov in dogodkov ob kolinah. Niso pa pospravili vsega v svoje želodce. Mesarji so obdelali meso, Micika in Jakec sta pripravila meso za tunko, Pepi je naredil
tlačenke, meso so pripravili za fašenk, za južino ob presmecu in veliki noči za kuharski tečaj ter za prvomajski pohod, pa še za kaj, tunka je tako polna.
Ob takih dogodkih se ljudje družijo, pogovorijo in razveselijo, saj so povabljeni k sodelovanju tudi drugi. Upajmo, da se prihodnje leto spet vidimo. Frančka Bračko,
TD Klopotec
Novičke iz DU Videm
Novi upravni odbor
VOLILNI OBČNI ZBOR
17. februarja je bil v gostišču Pal volilni občni zbor Društva upokojencev Videm, ki se ga je udeležilo veliko članov in gostov. Po kratkem kul-turnem programu je potekal uradni del, ki ga je uspešno vodil Slavko Trafela. Med gosti sta bila župan občine Videm Friderik Bračič in Silva Gorjup, predstavnica PZDU Ptuj.
Podpredsednica društva Marija Cernila, ki je štiri mesece nadomeščala pokojnega predsednika Franca Kodermana, je v svojem poročilu na kratko orisala preteklo delo v društvu. Zadržala se je pri problematiki ostarelih upokojencev, ki zaradi slabih pokojnin ne morejo v drage domove starejših, ki ustvarjajo velike dobičke. V DU videmske občine so izvedli anketo, s katero so ugotovili, da si videmski upokojenci želijo skromnejši dom, seveda v skladu s predpisi in standardi. V domu naj bi bilo tudi dnevno varstvo, kakšno varovano stanovanje in varstvo na domu. Na občini Videm so v
proračunu za nakup parcele namenili sredstva. Nastal pa je problem, ker nekateri pristojni ugotavljajo, da je preveč domov v naši regiji. Vse več svojcev pa se odloča, da jemljejo ostarele iz domov v domačo oskrbo. Ostareli pa so potem veliko sami, večkrat zanemarjeni in žalostni. Vsi doslej anketirani si želijo dom v domači občini. S tem bi dobilo zaposlitev tudi veliko domačinov. Vsi smo prepričani, da smo si zaslužili, da svojo starost preživimo v domačem kraju.
Tajnik Franci Hliš je orisal delo in podal statistiko videmskega DU. Opozoril je na težave, povedal veliko lepega. Tudi to, da nas je v društvu že 515, da smo dobili v souporabo gasilsko dvorano, da bomo ustanovili športno sekcijo, nekoliko dopolnili projekt Starejši za starejše, dopolnitev programa dela pa je prepustil novemu vodstvu DU. Blagajničarka Jožica Klinc je podala finančno poročilo društva. Podpredsednica in tajnik sta se zahvalila dosedanjemu vodstvu za opravljeno delo.
V novi UO društva so bili izvoljeni: Mirko Cernila
-	predsednik, Jože Merc -podpredsednik, Franci Hliš
—	tajnik, Janko Rozinger — blagajnik; člani: Rozika Vaupotič, Milica Bedrač, Slavko Kmetec, Martin Bedrač, Slavko Trafela, Anton Makovec in Alojz Maroh. V NO so bile izvoljene: Jožica Kozina, Zala Klinc, Mimica Kirbiš. Novemu vodstvu želimo veliko dobrega dela, uspehov in lepih prireditev, vsem članom pa veliko zdravja in srečnih dni v krogu ljudi, ki jih imajo radi.
Po končanem uradnem delu so se upokojenci družili ob kosilu. Zapeli so jim Mejaši, pevska skupina DU Videm,
Rafko in Katica. Staro vodstvo DU se zahvaljuje organom občnega zbora za vodenje zbora, članicam za veliko dobrega peciva, gostišču Pal pa za dobro kosilo.
ZLATI POROKI
Članici UO DU Videm, Marija in Milica, sta obiskali zakonca Stefana in Marijo Vidovič iz Pobrežja, ki sta praznovala 50-letnico skupnega življenja, zlato poroko. Čestitali sta jima za visok jubilej ter izročili darilo in priznanje.
Skoraj istočasno sta praznovala zlato poroko tudi zakonca Anica in Jakob Kmetec iz
Vidma. Malo pozno (gospa Anica je bila v bolnici) sta ju obiskala z darilom in priznanjem Milorad in Marija.
Obema paroma iskrene čestitke!
POSLOVILI SMO SE
V	začetku leta smo se poslovili od dveh pomembnih članov našega Društva upokojencev. Najprej nas je pretresla hitra smrt predsednika društva Franca Kodermana. Bil je poznan v društvenem in družbenem življenju. Poznali smo ga kot dobrega gledališkega igralca, predsednika KS Videm, svetnika v občinskem svetu, predsednika Pokrajinske zveze DU Ptuj, člana uredniškega odbora Naš glas ... Bolezen je prišla nenadoma. Vsi, ki smo ga poznali, smo bili prepričani, da bo ozdravel in se vrnil med nas. Zal ni bilo tako. Na videmskem pokopališču smo se od njega poslovili upokojenci, kulturniki, prijatelji in vsi, ki so ga spoštovali.
SLOVO
V	začetku leta smo se poslovili tudi od znanega kulturnega delavca, našega člana Antona Sedlaška - Tončka.
Tonček je bil človek, ki je imel neizmerno rad Haloze, ljudi, kulturo in živali. S tem se je ukvarjal vse svoje življenje. Bil je učitelj, gledališki igralec, pevec, dolgoletni predsednik KD Videm ... Zahrbtna bolezen mu je onemogočila vse aktivnosti, ki jih je opravljal z zagna-
Franc, hvala v imenu vseh
Foto: arhiv DU
			p1	T, ■■
l -u			
Pohodniki pri muzeju
Foto: Franci Hliš
nostjo in veliko ljubeznijo. Pri svojem delu se ga velikokrat spomnimo. Zapustil nam je bogato kroniko, ki jo je pisal o kulturnem društvu, in veliko lepih spominov, ki nam bodo ostali za vedno. Tonček, hvala za vse v imenu vseh, ki smo delali s teboj in te spoštovali.
DRUŽILI SMO SE
29. marca smo se videmski upokojenci družili s podlehniškimi na pohodu po njihovih gričih. Ogledali smo si lepo pokrajino, muzej, cerkev. Pogostila sta nas naša člana Fric in Trezika ter Pod-lehničan gospod Žerak. Videti je bilo, da so Podlehničani hoteli preizkusiti naše sposobnosti na 16 km dolgi poti. Predsednica DU Podlehnik je ob pozdravu dejala: »Ta pohod sva načrtovala že s pokojnim predsednikom Kodermanom. Naj bo današnje druženje v njegov spomin.« Bilo je prijetno. Hvala, Podlehničani! Pa še na uho: »Drugič gremo kratko in ravno. Velja?«
Člani videmske gledališke skupine so nas povabili na predstavo Ženske stvari. Dve uri so nas zabavali z zanimivo vsebino igre. Po smehu in zabavi smo se pogovarjali z igralci in nazdravili. Dobri igralci, prijetni gledalci, dobra igra!
14. aprila smo upokojenci organizirali nakupovalni izlet na Madžarsko. Po izletu smo se ustavili v Cvetkovcih na veselem druženju in plesu. Napolnili smo baterije za pomladansko delo.
OBVESTILO
Vse članice in člane DU Videm prosimo, da poravnajo članarino, če tega še niso storili.
VELIKONOČNO
VOŠČILO
Vesele in zdrave velikonočne praznike želimo upokojencem in vsem občanom.
UO DU Videm
Vsem občankam in občanom želimo vesele in upanja polne velikonočne praznike.
Vse lepo tudi ob bližnjem prazniku dela - 1. maju.
OO DeSUS Videm
12 let društva upokojencev Sela
Veliko aktivnosti, predvsem pa prijetnih druženj so v društvu upokojencev Sela pripravili v minulem letu. Na dogodke in uspešno opravljeno delo so se spomnili na obenem zboru, ki so ga pripravili 26. februarja v kulturni dvorani Sela, uvod s pesmijo pa naredile ljudske pevke KD Sela, ki so skoraj vse tudi članice društva upokojencev.
Tilika Vidovič, predsednica DU Sela, je v svojem poroči-
lu predstavila vse zanimivejše in pomembne dogodke od lanskega do letošnjega občnega zbora, med katere spada tudi organizacija večjega srečanja prijateljskih upokojenskih društev. Lani so se selski upokojenci veliko družili na izletih, večkrat so sedli na kolo in se ob vsaki polni luni odpravili na krajšo pot, ob večjih praznikih pa so se spomnili tudi bolnih, ostarelih članov in jih obiskali na njihovih domovih.
V društvu imajo po zadnjih
Druženja so na jesen življenja velikega pomena, tudi za krepitev zdravja in zadovoljstva starejših v naši družbi.
Foto: TM
Poročilo o aktivnosti društva upokojencev Sela od lanskega do letošnjega občnega zbora je predstavila predsednica Tilika Vidovič, ob njej delovno predsedstvo.
podatkih 103 člane, od tega pa je kar 69 žensk, kar je lahko za moške tudi nevarno, je v šali dejal tajnik društva Franc Tominc. Sicer pa je veliko članov že dopolnilo 70, 80 in tudi 90 let, dva člana pa sta stara tudi že skoraj 100 let.
Občnega zbora DU Sela so se udeležili tudi videmski župan Friderik Bračič, ob njem pa tudi svetnik občine Videm Igor Galič, predsednik KS Sela Stanko Orovič, pred-
stavnik stranke OO DeSUS Videm Friderik Šimenko in predstavniki vseh okoliških društev upokojencev in Zveze društev upokojencev Sp. Podravje.
Na občnem zboru so v društvo sprejeli tudi nove člane: Ivana Vidoviča, Tomislava Svenška, Elizabeto Žgauc in Marijo Sitar.
TM
Na delovnem srečanju v DU Polena
Člani Društva upokojencev Dolena so se 18. marca 2011 sestali na rednem občnem zboru. Prisotnih je bilo veliko članov društva in gostje. Na občnem zboru so potrdili vsa poročila: predsednika, blagajnika, tajnika in vodij sekcij.
Izmed gostov je najprej vse zbrane v imenu župana Friderika Bračiča pozdravil član občinskega sveta Venčeslav Trafela, stranke DeSUS in vseh društev občine Videm, vse dobro pa je društvu zaželela predstavnica Pokrajinske zveze za Podravje Ptuj. Predsednik KS Dole-
na Darko Jerenec je pohvalil delo DU Dolena in je prepričan, da bodo skupno sodelovali vsaj na športnem področju. V imenu FD je zbrane pozdravila Marija Glaser, predsednica DU Podlehnik pa je zaželela še naprej dobrega dela in medsebojnega sodelovanja. Prisotni so bili še predstavniki iz DU Leskovec, Lovrenc in Sela.
Društvo je na občnem zboru začrtalo naslednji načrt dela: že ustaljen pohod 27. aprila, dve ekskurziji, srečanje upokojencev Slovenije, ki bo letos 30. 6. 2011 na Pokljuki, v septembru srečanje
v Majšperku, oktobra pa se bodo udeleževali trgatev. Tradicionalno je, da mlajši člani DU Dolena pred novim letom obiščejo starejše člane in jih obdarijo. Izvedli bodo tudi martinovanje in praznovanje novega leta. Sledil je sprejem enajstih novih članov, ki so jim podarili nageljček. Ker so bili prisotni tudi »muzikanta« in pevca, se je veselo druženje nadaljevalo v popoldan.
UO DU Dolena
Čestitka Heleni Krajnc za 90. rojstni dan
Helena Krajnc iz Zg. Leskovca 6 je 29. marca 2011 praznovala svoj 90. rojstni dan. Med drugimi sta jo obiskala župan Friderik Bračič in Bernarda Galun, jo skromno obdarila in se v prijetni družbi zadržala še lep čas. V družbi so bili vsi trije otroci, drugače pa slavljenko na jesen življenja razveseljuje še šest vnukov, enajst pravnukov in prapravnuk. Jubilantka je vse življenje težko delala najprej v OŠ Leskovec kot kuharica, pa še doma je morala mar-
sikaj postoriti, da je lahko preživela in izšolala sina in tri hčere, od katerih je ena že umrla.
Slavljenki želimo lepo jesen življenja, predvsem pa trdnega zdravja in prijetnega počutja še naprej med svojimi dragimi.
Bernarda Galun
Jubilantka v družbi sina, dveh hčera, župana Friderika Bračiča in Bernerde Galun
Foto: Gizela Krajnc ml.
	F	r
	%	l
mm	4.-a	ML #
		
prk.	E)	
	vm	
1	\	1
Visok življenjski jubilej je praznovala haloška ženica Helena, na leskovškem koncu bolj znana kot Gizela. Od srca ji čestitamo ob njenem prazniku in ji želimo še na mnoga leta.	Foto: AZ
Ves dan je sprejemala čestitke in goste. Iz občine Videm sta jo razveselila gospa Bernarda in župan, mnogi prijatelji, znanci, sorodniki, v popoldanskem času pa še Karitas župnije Sv. Andraža. Slavje se je nato nadaljevalo v krogu ožjih prijateljev in sorodnikov.
V soboto pa smo se zbrali pri sv. maši, darovani zanjo, nato pa na pogostitvi v okrepče-
valnici Vrček. Zaigrali so ji Haloški muzikantje, zapeli Mladi veseljaki. Slavljenka je praznovala v družbi svojih treh otrok, šestih vnukov, enajstih pravnukov in prapravnuka Tima. Pozno v noč je še zaplesala ter zapela pesem: »Zdaj smo delo dokončali. Vse lepo, naj vam Bog podeli še zdravja in moči!«
AZ
93 let Blaža Topolovca iz Velikega Okiča
Blaž Topolovec se je rodil tiji v Velikem Okiču 61, kjer 29. januarja 1918 na km e- še danes živi skupaj s hčer-
Gizelinih 90 let
29. marca, pred 90 leti, se je v prelepi haloški vasici rodila gospa Helena. Otroška leta je preživljala s svojimi brati in sestrami. Enega izmed njih je vzela vojna. Ze v rani mladosti je skusila težko haloško življenje. Kaj hitro je odrasla, si ustvarila dom in družino. Na delo je hodila h kmetom, daje nahranila lačna usta. In splačalo se je,
razmišlja danes, saj veliko starejših nima take sreče.
Pomagajo ji vsi, najbolj pa hčerka Katica, ki je ob njej noč in dan. Slavje se je začelo že v četrtek zjutraj s pevkami TD Klopotec Leskovec, kjer je tudi sama sodelovala prejšnja leta, ki so ji zapele njeno najljubšo pesem Zapoj mi ptičica pesmico.
¥	
	
Slavljenec v družbi hčerke in vnukinje
Foto: AV
ko Marijo in vnukinjo Romano. Od rane mladosti je bil vajen težkega dela na hriboviti haloški kmetiji, a je kljub temu še danes prešerno nasmejan.
Leta 1948 se je poročil s Katarino, rojeno Mlakar. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Janez, Jože, Marija in Franc. Zena mu je zaradi težke bolezni
leta 1960 umrla. Leta 1961 se je vnovič poročil z Marijo, rojeno Belšak. Sedaj je vdovec, življenje pa mu lepša sedem vnukov in šest pravnukov.
Zelo rad se spominja časov, ko je bil aktiven v krajevni skupnosti in župniji (prestavitev župnijske meje, elektrifikacija Velikega Okiča idr.). Pove nam, da so se kljub trdemu delu ljudje znali

razvedriti in si delo polepšati s pesmijo. V ponos sta mu kmetija, ki je še zmeraj urejena, in hlev, ki ni prazen, za kar je hvaležen hčerki Mariji. Želimo mu, da kljub bolezni ob božji pomoči še naprej ostane nasmejan in veder.
Ana Vindiš
Zlati poročni dan Anice in Jakoba Kmetec
V soboto, 5. februarja, sta v Vidmu obhajala zlato poroko Anica in Jakob Kmetec, doma iz Vidma pri Ptuju. V prostorih občine Videm ju je sprejel župan Friderik Bračič in ju razglasil za zlatoporo-čenca. Nato so se zbrali v cerkvi pri zahvalni maši, ki jo je v somaševanju dveh domačih duhovnikov daroval brat zlatoporočenca, pater Janez Kmetec.
Anica Kmetec, rojena Cvetko, se je rodila 12. julija 1938 kot drugi otrok od dvanajstih v Hrastovcu pri Zavrču. Do upokojitve je bila zaposlena kot poljedelska delavka na Kmetijskem kombinatu Ptuj. Jakob Kmetec
se je rodil 30. junija 1940 v Vareji kot prvi otrok od štirih bratov. Končal je srednjo šolo kot mehanik kmetijskih strojev. Poročila sta se 4. februarja v Zavrču, po poroki pa sta se preselila na Dravinjski Vrh v Halozah. Leta 1966 sta si začela graditi svoj dom v Vidmu in ga končala leta 1969.
V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Tinica in Olga. Lepo sta ju vzgojila in pripravila na življenjsko pot. Doma sta dobili toplo besedo, odprto dlan očeta in toplo srce mame, vero, dober vzgled, prave življenjske vrednote in delovne navade.
Zlato poroko sta obhajala v krogu svojih dveh hčerk,
Zlatoporočenca pred občinsko zgradbo v družbi svojih najdražjih, prijateljev in videmskega župana Friderika Bračiča
Foto: Horvat
zetov, treh vnukov in vnu- jubileju in želimo še veliko kinje, bratov in sester, dru- srečnih in zdravih skupnih gih sorodnikov, prijateljev in dni. sosedov.
Iskreno jima čestitamo ob	Tonček Horvat
Športno društvo AS
ŠD AS je v preteklem letu zelo uspešno sodeloval v RLMN Majšperk (2. mesto), organizirali smo svojo ligo malega nogometa v Vareji (1. mesto), sodelovali smo v ligi malega nogometa Ptuj (3. mesto) in nastopili v zimski ligi malega nogometa občine Videm in osvojili 1. mesto. Aktivni smo tudi na drugih športnih področjih (ribolov, kolesarstvo, pohodništvo, kartanje ...).
Ob velikonočnih praznikih želimo vsem športnikom, krajanom in občanom občine Videm vse dobro.
Bojan Merc
ŠD AS Evroavto - 1. mesto 2010/11
Foto: Darko Lah
Pohod na Sv. Avguštin
Pohod je uspel, pohodniki pa so bili navdušeni nad lepotami v naši občini.
Foto: DT
Sobotno jutro, delno megleno in oblačno, je bilo kot nalašč za izlet, ki smo ga dolgo načrtovali — pohod na Sv. Avguštin. Z napolnjenimi nahrbtniki smo se zbrali na dogovorjenem mestu v Ljub-stavi in krenili proti Leskovcu. Del poti smo prevozili z avtomobili, strmi del pa prepešačili.
Vreme nam je postajalo vedno bolj naklonjeno, saj je izza oblakov posijalo celo sonce, kot bi vedelo, da si ga želimo. Prispeli smo do lepo urejene cerkvice sv. Avguština in si jo ogledali.
Povlekli smo za vrv pred vhodom in oglasil se je zvon, ki ti baje izpolni željo, če ni pre-
velika in prezahtevna.
Med nami so bili pohodniki, ki so se prvič povzpeli na Sv. Avguštin, zato smo opravili poseben obred krsta. Sledila je malica iz nahrbtnika v lepo urejeni sobici, klepet in zaključni pogled na vse strani haloških gričev, pa tudi k sosedom čez mejo.
Po odhodu v dolino je sledil še ogled muzeja »Gasilska trojka« v Veliki Varnici, kjer sta nas prijazno sprejela oskrbnika, gospa in gospod Vidovič. Zanimivo je bilo videti, kaj vse se skriva v tej mali in lično urejeni hiški. Posebej smo bili počaščeni pozdrava župana Friderika Bračiča, ki nas je popeljal do svoje vinske kleti in pri-
jetno je bilo pokramljati ter ob pesmi nazdraviti z njegovo dobro kapljico. Sonce je počasi zahajalo za oblake, mi pa proti domu, kjer sta nas že čakali kurja obara in okusna
gibanica naše sosede Nežike. Kako zanimivo in prijetno je v naši okolici, le sprehoditi in ogledati si jo je treba.
Danica Trafela
Letna konferenca Posestnika
Strojni krožek Posestnik je
11.	februarja v gostišču Rajh v Dražencih organiziral in uspešno izvedel letošnjo redno letno konferenco. Kot vedno so tudi ob tej priložnosti medse sprejeli nekaj novih članov, le-ti pa bodo s članstvom med drugim lahko
deležni mnogih popustov v trgovinah s kmetijsko mehanizacijo in nadomestnimi deli, repromaterialom.
V uradnem delu dogodka so najprej pregledali poslovanje in delovanje krožka v preteklem letu, nosilci posa-
meznih funkcij pa so podali svoja poročila. Predsednik SK Posestnik Anton Zemljak ugotavlja, da jim je tudi lani uspelo realizirati zastavljen načrt dela, enako pa si želi tudi za leto 2011. Izpostavil je načrtovanje in izvedbo izobraževanja za voznike viličarjev in opravljanje izrednih prevozov v kmetijstvu. Izvesti nameravajo tudi tečaj za varno delo v gozdu, za uporabo motorne žage, saj statistika kaže, da je kljub visoki stopnji ozaveščanja nesreč pri delu v gozdu še vedno preveč. Med načrtovanimi projekti za letošnje leto je še udeležba na tekmovanju v oranju, ki se bo letos predvidoma odvijalo na ptujskem območju. Izvesti želijo tudi dve strokovni ekskurziji v sodelovanju s poslovni-
mi partnerji, kjer bi si po že ustaljeni metodi ponovno ogledali kak zanimiv obrat, tovarno ali demonstracijo uporabe kakega sklopa ali posamične specialne kmetijske mehanizacije.
Izvedba in udeležba na strokovnih dogodkih sta po besedah Zemljaka v zadnjem obdobju uspevali zelo dobro, saj so v ta namen združili moči v sodelovanju z več interesnimi in stanovskimi združenji (govedorejsko društvo, združenje rejcev prašičev, društvo podeželske mladine, strojni krožki z drugih območij idr.). Medse so povabili tudi predstavnike, lokalne zastopnike in funkcionarje KGZS (Milan Unuk in Milan Strmšek), predsednike strojnih krožkov, s katerimi dobro sodelujejo
Strojni krožek Posestnik s smelimi načrti tudi v tem letu. Utrinek je z letošnje letne konference.
Foto: J M
(Žetalanec, Dravsko polje, Ormož idr.) ter različnih podjetij (Kmetijstvo Polanec, Franc Planinšek, Syngenta, Janko Petrovič, Inter export — demonstracije kmetijske mehanizacije idr.).
Besedo so dobili tudi drugi vabljeni gostje, ki na kakršen koli način sodelujejo s strojnim krožkom. Predsednik sledi tudi dobri ideji, da se vsako leto avditoriju podrobneje predstavi kako podjetje. Letos je repertoar podjetja Pinus predstavila Ana Ramšak. Iz njene predstavitve gre izpostaviti morda uspešno F4 kombinacijo, pri čemer gre za štiri sinergično delujoče pripravke, in sicer s talnim delovanjem Frontier in Stomp ter s foliarnim delovanjem Motivell in Cambio, pri čemer svetujejo uporabo
močila Break Thru. Gre za učinkovit paket sredstev, ki po besedah predstavnice podjetja žanje dobre uspehe v tujini, pod okriljem podjetja BASF. Morda gre poudariti, da bo podjetje Pinus pripravek Cambio v kratkem nadomestilo s pripravkom Arrat, katerega uporaba bo primerna tudi v žitih, in sicer do fenofaze razraščanja, saj je žito npr. v fazi bilčenja zelo občutljivo na herbicide. Priporočena je uporaba do začetka aprila, začetek uporabe pa, ko bo dnevna temperatura vsaj tri ure 5 °C. Pripravek na trgu bo v embalaži 800 g (za štiri hektarje) in 200 g (za en hektar).
Letno konferenco so udeleženci zaključili v družabnem delu, ob večerji, ob intenzivnih debatah, pretoku izkušenj
in informacij, ki se tičejo kmetijstva v zadnjem obdobju. Ne glede na zelo nezavidljiv položaj kmetijstva, gledano tudi ali predvsem z vidika stopnje samooskrbe naše države s hrano, je čutiti dejstvo, da se okoli tega pojavlja in razvija vedno več javnih debat in ugotovitev v različnih relacijah, nivojih in z različnimi akterji v prehranski verigi. Četudi je plod takega početja le ozaveščanje celotne populacije v RS, je tudi to nekaj, morda droben, a nič manj pomemben kamenček v mozaiku spoznanja situacije, ki se (zelo!) tiče prav vseh nas, ne glede na status, poreklo ali kak drug parameter merjenja in definiranja naše družbe tu in zdaj.
Jože Murko, KGZS
Posestnik na ekskurziji v Avstriji in na Madžarskem
V sodelovanju s podjetjem Kmetijstvo Polanec so se člani SK Posestnik tokrat odpravili na ogled tovarne plugov Vogel Noot. Tovarna, ki obratuje že 140 let, je na dveh lokacijah, in sicer v Avstriji (Wartberg) in na Madžarskem (Mezdgepgydr). V avstrijskem obratuje zaposlenih 160, v večjem madžarskem pa 390 delavcev.
Tovarna je sicer najbolj znana po proizvodnji svetovno znanih plugov lastne znamke, a poleg tega proizvajajo še linijo strojev za osnovno obdelavo tal in nego rastlin, kot so mulčerji, podrahlja-či, vrtavkaste brane, predsetveniki, sejalnice in škropilnice. V svetu je tovarna znana tudi po proizvodnji grelnih teles, radiatorjev, kjer prav tako ponujajo vrhunske tehnološke in inovativne rešitve ogrevanja prostorov.
Ob strokovno vodenem ogledu obeh lokacij so poudarili, da poteka celotna proizvodnja kmetijske mehanizacije skoraj izključno po naročilu, saj se naročniki v svojih željah in potrebah (gre vendarle za dobavo mehanizacije po domala vsem svetu) močno razlikujejo. Slednje gre predvsem razumeti v odvisnosti od tipa tal, z morebitnimi pojavi skal ali drugih motečih faktorjev v tleh. Udeleženci so si na obeh lokacijah lahko
do potankosti ogledali postopek nastajanja in montaže, nastavitev in uravnovešanje plugov, vse od vstopne jeklene surovine, preko kovačnice, kjer kujejo in kalijo veliko sestavnih delov za pluge, preko izjemno natančnega laserskega rezanja iz visokokakovostnih jeklenih plošč do robotiziranega (dvostranskega) varjenja, pa vse do lakirnice in končne montaže plugov. Veliko pozornost namenjajo kakovosti, saj npr. plužnim deskam, ki so kasneje pri delu izpostavljene velikim obremenitvam, v postop-
ku izdelave dodajo še fazo »izboljšanja« materiala. V posebni žarilni komori plužne deske izpostavijo komponentam ogljika na temperaturi 950 °C, s čimer na desko naložijo 0,5 mm debelo plast ogljične snovi, ki kasneje bistveno pripomore k zmanjšani obrabi najbolj izpostavljenih sestavnih delov, npr. plužne deske in lemežev. Izdelovanje po naročilu pride do izraza predvsem zaradi specifičnih potreb posamičnih naročnikov, a v tem oziru zasledimo velik poudarek na hidravličnih (ne več
Znani so po proizvodnji svetovno znanih plugov lastne znamke.
Foto: JM
toliko mehanskih) varovalih plužnih teles. Hidravlična varovala imajo poglavitno nalogo, da plug obvarujejo pred
lomom v primeru naleta na oviro v tleh. Prednost takega načina varovanja je v možnosti fine hidravlične nastavitve upora in s tem proženja varoval, česar mehanska varianta v vsaj tako ugodnem smislu ni omogočala.
Znotraj podjetja deluje še hčerinsko podjetje »Premium parts«, ki zagotavlja nadomestne dele tako za lastne proizvode kot za proizvode drugih znamk. Povedali so, da trg oskrbujejo s kar 2.300 različnimi rezervnimi in nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo.
V sklepnem delu so trije vodilni možje tega dogodka (Anton Zemljak, pred-
sednik SK Posestnik, Franc Planinšek, direktor Kmetijstva Polanec, in Gerhard Miilleder, Vogel Noot) vsem udeležencem ekskurzije razodeli še dodatne zanimivosti v zvezi s tem podjetjem, kot najpomembnejšo pa gre poudariti namero vodstva po ekspanziji proizvodnje. V ta namen bodo v kratkem obdobju potrebovali novo delovno silo, po besedah g. Miillederja kar 200 novih delavcev. Dogodek so udeleženci zaključili v eni izmed znamenitih madžarskih csard, kjer so ob dobri hrani in pijači zanimivo razpravo lahko še dolgo nadaljevali.
Jože Murko, KGZS
Nov križev pot ob romarski poti k sv. Avguštinu in
sv. Magdaleni
Zahvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri osnovanju in postavitvi postaj križevega pota, in hvala vsem, ki ste in še boste darovali svoj prispevek, da smo lahko križev pot postavili. Bog vam povrni!
Za nami je trinajstletno obdobje, ko smo obnavljali župnijsko cerkev, podružnični cerkvi sv. Avguština in sv. Magdalene ter župnišče z učilnico. Vesel sem, da čutite odgovornost do naših skupnih kulturnih in sakralnih objektov ter finančno podpirate njuno vzdrževanje in obnovo.
Dalj časa je že zorela ideja o postavitvi križevega pota ob romarski poti k sv. Avguštinu. Dokončno smo se odločili za izvedbo projekta s člani župnijsko-pastoralnega sveta v januarju 2011. Križev pot sem blagoslovil na prvo postno nedeljo, 13. marca 2011. Slovesnosti se je udeležilo okoli 150 vernikov iz domače in sosednjih župnij. Kljub več kot enourni hoji navkreber sta se ves čas slišali molitev in petje. Postaje križevega pota si sledijo od Jurkove kapele v dolini do cerkvic na hribu. Po sklepu pobožnosti smo se zadržali v župnišču v prijetnem druženju. K pobožnosti križevega
pota smo se zbirali vse postne nedelje ob 15. uri.
Križev pot (latinsko Via cru-cis) je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Križev pot je namenjen tako verujočim kot neverujočim. Za verujoče je to križev pot, za neverujoče pa bi to lahko bila duhovna pot. Namreč, vsak človek, veren ali neveren, ima občasno potrebo, da se poglobi sam vase, da opravi inventuro sam s seboj. Postaje križevega pota so primerna mesta, da se človek sam, v objemu tišine, okolice — narave, poglobi vase in pogovori s seboj ali s sočlovekom ter si olajša dušo in srce.
KRIŽEV POT - ŠOLA ŽIVLJENJA
Človek si želi srečo ter življenje brez bolečine in trpljenja. V našem času je vse usmerjeno v iskanje in poveličevanje užitka. Reklame nam na vsakem koraku obljubljajo
užitek v hrani, rekreaciji, spolnosti ... V takšni »kulturi užitka« ni prostora za misel na trpljenje in smrt. Ko pa pride bolezen, preizkušnja, trpljenje in nazadnje smrt, se poraja vprašanje — zakaj ravno jaz in kakšen smisel je v tem?
Dragi prijatelj! Težko prenašaš bolečine svoje bole-
zni, brezposelnosti, otopelosti, zasvojenosti, starosti ... Jezus sprejme križ in na njem umre. Nisi sam. Z nami je Gospod! Tudi on je šel po poti križevega pota. Tudi on je padal, a je zmeraj vstal. Pojdimo za Njim, ker gre pred nami On. Samo On ima moč izmiti, prežariti naše bolečine s svojo Ljubeznijo.
Pobožnost križevega pota nam odstira pogled na trpljenje. Križev pot je pot vere, predanosti in zaupanja, da je tudi v stiski z nami Jezus. V Jezusu in njegovem križu verniki razpoznavamo pot in smisel življenja. Jezusovo trpljenje daje smisel našemu trpljenju in preizkušnjam. Nič ni zaman. Jezus znamenje križa-smrti spremeni v znamenje odrešenja in novega življenja.
Če bomo kristjani z vernim in poslušnim srcem opravljali pobožnost križevega pota, potem se bomo naučili s Kristusom hoditi po poti trpljenja, darovanja, sprejemanja in odpuščanja ter nas bo pot preko Kalvarije pripeljala do slave vstajenja.
ON, KI JE PREMAGAL TEMINO KALVARIJE, NAJ VAM STOJI OB STRANI V TRENUTKIH PREIZKU-
SENJ IN VAS NAPOLNI Z RADOSTJO VELIKONOČNEGA JUTRA Vstali Gospod prihaja med nas posebno slovesno pri vsaki maši in nam razdaja svojo neizmerno ljubezen. Želim vam, da bi to njegovo skrivnostno »prikazanje« mnogokrat doživljali. Kristus je vstal, Kristus živi! Aleluja!
Župnik Edi Vajda
Varnost na območju občine Videm v letu 2010
Spoštovane občanke in občani, krepko smo že zakorakali v leto 2011, zato mi dovolite, da vas, tako kot vsako leto, tudi letos seznanim z vsemi področji policijskega dela in kako varno ste živeli v preteklem letu na območju občine Videm.
PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE
Kot zanimivost je treba poudariti kvantitativen upad števila zaznanih kaznivih dejanj (KD), in sicer smo v letu 2010 zaznali 67 kaznivih dejanj, v letu 2009 pa skoraj enkrat več, ko smo obravnavali 122 kaznivih dejanj, pri katerih pa je stopnja preiska-nosti v preteklem letu nekoliko manjša, saj smo v letu
2009	uspešno preiskali 83,53 %, v letu 2010 pa 68,66 % vseh kaznivih dejanj. V letu
2010	smo na območju občine Videm od skupno 67 kaznivih dejanj obravnavali 34 (42) kaznivih dejanj zoper premoženje, od tega 9 (21) tatvin, 12 (6) velikih tatvin, 1 (1) kaznivo dejanje napada na informacijski sistem, 1 (0) kaznivo dejanje odvzema motornega vozila, 4 (0) kazniva dejanja goljufije in 7
(0) kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari.
Nadalje smo obravnavali 10 (21) kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, 5 (10) kaznivih dejanj zoper življenje in telo, od tega 4 (9) kazniva dejanja lahke telesne poškodbe in 1 kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, 1 (4) kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, 4 (8) kazniva dejanja zoper gospodarstvo, od tega 3 (6) kazniva dejanja poslovne goljufije in 1 kaznivo dejanje ponarejanje denarja, 2 (3) kaznivi dejanji zoper javni red in mir, od tega 1 kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, in 1 kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje, prometa orožja in eksplozivnih snovi, 6 (29) kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, in sicer 4 (12) kazniva dejanja nasilja v družini, 1 (4) kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, in sicer zloraba prostitucije, obravnavali pa smo še 1 (1) kaznivo dejanje zoper okolje, prostor in naravne dobrine, in sicer kaznivo dejanje obremenjevanja, uničenja okolje. V letu 2010 smo obravnavali še 1 kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, in sicer žaljivo obdolžitev, kaznivo
dejanje zoper pravosodje, in sicer preprečitev dokazovanja, in kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi in premoženja, in sicer povzročitev splošne nevarnosti.
Kaznivih dejanj drugih posebnih oblik kriminalitete, kot so tihotapstvo, terorizem, izsiljevanje, ugrabitev, eksplozija, korupcija, računalniške kriminalitete, nismo zaznali.
VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA
V letu 2010 smo obravnavali skupaj 102 (86) kršitvi, kar predstavlja rahel porast skupnega števila kršitev. Na področju Zakona o prekrških zoper javni red in mir smo obravnavali 54 (67) kršitev. Kršitev iz drugih predpisov pa smo ugotovili 48 (19). Posebno pozornost smo med obravnavanjem kršitev javnega reda namenili družinskemu nasilju. Zaradi ugotovljenih okoliščin storitev posameznih prekrškov smo podali 9 (7) poročil Centru za socialno delo, 6 (12) osebam smo izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaradi kršitev določil Zakona o varstvu jav-
nega reda in miru smo 12 (7) osebam izrekli opozorilo, 7 (14) oseb smo pridržali, ker ni bilo mogoče drugače zagotoviti javnega reda.
V letu 2010 smo obravnavali skupaj 27 (21) dogodkov, v katerih je 5 (7) oseb umrlo. Obravnavali smo 8 (6) požarov, 4 (1) delovne nesreče in 1 (2) samomor. V letu 2010 smo nudili pomoč upravičenim osebam v obliki asistence v treh primerih, v letu 2009 pa v dveh primerih. Uspešno smo izvedli tudi iskalno akcijo ter pogrešano osebo še pravočasno našli.
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Na območju občine Videm se v letu 2010 ni pripetila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom. V letu 2009 pa sta se na območju občine Videm zgodili dve prometni nesreči, v katerih so tri osebe izgubile življenje. Tudi prometne nesreče s telesnimi poškodbami so v minimalnem upadu, in sicer smo jih v letu 2010 obravnavali 39 (43), v rahlem porastu pa so prometne nesreče z materialno škodo 21 (20). V prometnih nesrečah ni nihče umrl (3), 3 (4) osebe so bile hudo telesno poškodovane, 56 (57)
oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Skupno smo obravnavali 60 (64) ali za 6,25 % manj prometnih nesreč.
NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH
Pri varovanju državne meje smo ugotovili 4 (2) tujce, ki so ilegalno presto-
pili državno mejo. Med osebami, ki so nedovoljeno prestopili zunanjo šengen-sko mejo, sta bila 2 državljana Hrvaške in 2 državljana Srbije.
Pri varovanju državne meje smo skupno ugotovili 26 (4) kršitev določil Zakona o tujcih oziroma za 650 % več kot v primerjalnem obdobju. Vse leto smo načrtno izvajali aktivnosti glede nadzorov
nad tujci v notranjosti, vseskozi pa smo prilagajali svoje delo tudi pri varovanju državne meje.
* Številke v oklepajih so primerjava z letom 2009.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša Videm
Stop nasilju
V zadnjem času skoraj vsakodnevno izvemo iz javnih medijev za nasilje, ki se najpogosteje dogaja znotraj družin, kar pa velikokrat privede do zelo tragičnih zgodb od nasilja trpečih oseb. Tudi na policijski postaji Podlehnik se srečujemo z velikim številom obravnavanih kaznivih dejanj različnih oblik nasilja, zato vas želim v tem sestavku seznaniti, kaj je nasilje, kako ukrepati v primeru, če se to dogaja vam, pri sosedih ali znancih.
KAJ JE NASILJE -KAJ STORITI?
Nasilje je zloraba moči, ki ima veliko različnih oblik: FIZIČNO NASILJE (pretepanje, brcanje ...), DUŠEVNO NASILJE (ustrahovanje, zmerjanje, poniževanje, podcenjevanje ...) in
SPOLNO NASILJE (posilstvo, prisiljevanje v spolne odnose ...).
Če se dogaja NASILJE nad vami, imate možnost dobiti POMOČ zase in za svoje otroke!
KAKO RAVNATI, KO STE ŽRTEV NASILJA?
Ne zapirajte se vase. Pogovorite se z nekom. Poiščite
pomoč!
Ne sramujte se prijaviti nasilja, ki se vam dogaja!
Ce ste poškodovani, pojdite k zdravniku, da vas pregleda! Med izbruhom nasilja se ne prepustite paniki. Branite se in varujte predvsem svojo glavo in trebuh. Kličite na pomoč. Zbežite k sosedom in obvestite policijo!
Umaknite se v varen prostor, kjer se lahko zaklenete in pokličete pomoč!
Odidite od doma, če doma ni varno!
POSTOPEK PRIJAVE
Najhitreje in najenostavneje na interventno številko POLICIJE 113. Osebe, ki zaznajo problematiko nasilja v svojem okolju (pri sosedih, prijateljih, znancih ...), lahko pokličejo ANONIMNO telefonsko številko 080 12 00.
UKREP PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA DOLOČENEMU KRAJU OZIROMA OSEBI
Policija lahko kršitelju izreče ukrep prepovedi približevanja že, ko gre za kršitev javnega reda in miru ter obstaja sum ogrožanja življenja in osebne varnosti. Kršitelj se mora TAKOJ odstraniti in upoštevati ukaze policistov.
Omenjeni ukrep zajema tudi prepoved nadlegovanja po telefonu.
KAJ STORITI, ČE KRŠITELJ/-ICA NADALJUJE KRŠITEV?
Če obstajajo utemeljeni sumi, da bo kršitelj NADALJEVAL ogrožanje tudi po preteku izrečenega ukrepa, lahko oškodovanec 3 dni pred iztekom roka PREDLAGA preiskovalnemu sodniku PODALJŠANJE ukrepa do 60 dni.
KAKO POTEKA IZREK PREPOVEDI?
Policist kršitelju IZREČE ukrep prepovedi približevanja in mu določi razdaljo od osebe oziroma od kraja, kjer se kršitelj ne sme gibati. Zaradi kršitve policist kršitelju izreče kazen - globo v višini od 625 do 1252 evrov.
Kršitelj se MORA TAKOJ odstraniti in povedati, kje se bo nahajal. V mesecu maju 2008 pa je bila sprejeta novela kazenskega zakonika, v katerem je v 191. členu zajeto in samostojno opredeljeno kaznivo dejanje nasilja v družini tako, da policisti od takrat naprej vse vrste in oblike nasilja v 99 % obravnavamo kot kaznivo dejanje. Policist kršitelju v roku 6
ur VROČI ODREDBO in o tem OBVESTI pristojni Center za socialno delo ter preiskovalnega sodnika.
Policija večkrat na dan NADZIRA spoštovanje izrečenega ukrepa
Kršitelju, ki krši odredbo, se izreče kazen s plačilom globe v višini 417 evrov, lahko pa se privede na pristojno Okrajno sodišče, kjer se proti njemu TAKOJ sproži nadaljnji kazenski postopek za sum kaznivega dejanja nasilja v družini po členu 191/1 Kazenskega zakonika, za kar je zagrožena kazen zapora do 5 let.
KAJ SE ZGODI S KRŠITELJEM/-ICO PO IZREKU UKREPA?
Kršitelj je DOLŽAN spoštovati izrečen ukrep in takoj ZAPUSTI I I območje. Policistu izroči ključe stanovanja, pri čemer lahko iz stanovanja vzame svoje osebne dokumente in druge najnujnejše osebne stvari.
V času izreka prepovedi se NE SME PRIBLIŽATI žrtvi, prav tako je NE SME NADLEGOVATI niti po telefonu ali kako drugače. Center za socialno delo kršitelja seznani s svojimi storitvami in storitvami drugih

organizacij, ki so namenjene zagotavljanju pomoči za odpravo vzrokov kršiteljevega ravnanja. Kršitelj lahko pomoč poišče na vseh CSD in v Društvu za nenasilno komunikacijo Maribor na tel. št. (02) 320 21 46 ali 031 546 098.
VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO
O izrečenem ukrepu policija takoj obvešča krajevno pristojni CSD. CSD takoj NAVEŽE STIK z žrtvijo in jo seznani z možnimi oblikami pomoči. Pomoč bo CSD ponudil tudi kršitelju.
IZREČENI UKREPI PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA DOLOČENEMU KRAJU OZ. OSEBI S STRANI POLICISTOV PP PODLEHNIK
V letu 2010 smo na PP Podlehnik obravnavali 33 kaznivih dejanj nasilja v družini ter tako ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi tudi izrekli v 33 primerih, v prvih treh mesecih letos pa je bilo na območju PP Podlehnik izrečenih že 9 tovrstnih ukrepov.
Na koncu sestavka vas še enkrat pozivam, recite »STOP NASILJU«, ki se v kakršni koli od navedenih oblik dogaja vam, in poiščite pomoč na policiji ali v kateri koli izmed za to pristojnih institucij. Za vse podrobnejše informacije se obrnite na pristojnega rajonskega policista, ki vam bo v okviru svojih pristojnosti pomagal odpraviti nasilje, ki ga doživljate s strani partnerja ali druge osebe. Ne zatiskajmo si oči in ne tolerirajmo nasilja, kajti le-tega je veliko tudi na našem območju.
VPO Miran Brumec
Za večjo varnost motoristov
Začeli so se topli in sončni dnevi, kar pa je znak, da se je že »odprla« tako imenovana sezona za motoriste, ki so jih prvi sončni žarki zvabili na ceste. Kot opozorilo in v razmislek naj poudarim, da je v letu 2008 na cestah na območju Republike Slovenije v prometnih nesrečah umrlo 47 motoristov in njihovih sopotnikov, v letu 2009 51, v letu 2010 pa 39, da ne govorimo o zelo hudo telesno poškodovanih, v mesecu marcu 2011 pa sta na naših cestah že umrla dva motorista. Da bi bilo teh prometnih nesreč in žrtev čim manj, motoristom posredujem nekaj nasvetov, ki jih velja upoštevati.
•	Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
•	Motoristično čelado si pravilno zapnite. Cist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
•	Motorno kolo je ozko, zato
vas pri večji hitrosti lahko drugi prometni udeleženci hitro spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
• Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo
vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
•	Elitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
•	Ce vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
•	Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
•	Reakcijski čas v idealnih
pogojih je 0,6-0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.
•	Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h dolga 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
•	Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktiv-na zdravila ali ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Spoštovane občanke in občani!
Naj vam velika noč prinese veliko razumevanja, veselja, sreče, miru in tudi dobrot. Velikonočno praznovanje naj vodita predvsem ljubezen in zadovoljstvo, naj bodo praznični dnevi polni upanja in poguma.
Lepe velikonočne in prvomajske praznike vam želimo.
OO SLS Videm
SLS.
Slovenska ljudska stranka
V petek, 21. januarja, smo na videmskem pokopališču pospremili na zadnjo pot Antona Sedlaška. Čas je bil za slovo, a obenem tudi čas, da smo se še enkrat spomnili na vse čudovite ure, dneve, leta, ki smo jih preživeli skupaj. Kot njegovi najbližji in nekoliko daljnejši sorodniki, kot sosedje, prijatelji in znanci, kot sodelavci na njegovem delovnem mestu v šoli Videm, kot sopevci, soigralci, soustvarjalci v njegovem Kulturnem društvu Franceta Prešerna, kot ljubitelji živali v ptujskem Društvu gojiteljev malih živali in še na mnogih drugih njegovih poteh, na katerih ni nikoli bil rad sam — vedno si je našel družbo somišljenikov, ker je bil družaben človek, z njim je bilo prijetneje in bolj veselo.
Poslej se bomo srečevali tu, na videmskem pokopališču. In pogled nam bo morda zaplaval naokoli po pokrajini, ki jo je imel tako rad in ki ji je bil zvest vse življenje. Tu blizu naokrog so hiše njegovega Vidma, kjer je preživel večji del svojega življenja, takoj nad Vidmom pa se vzpenjajo Haloze - njegova večna ljubezen, kjer je v Majskem Vrhu zagledal luč sveta pred že kar davnimi osmimi in pol desetletji, 2. januarja 1928. Le redki se spominjajo tistih časov, ker so jih sami doživljali, a mnogi jih poznamo, ker smo o njih brali ali se pogovarjali s tistimi, ki so jih doživeli. Haloze so bile v času Tončkovega otroštva zapostavljen, od vseh pozabljen svet. Razen od tistih, ki so si jih lastili in pričakovali, da bodo neizobraženi Haložani delali za njih za majhen denar in
V spomin Antonu Sedlašku
jim večali bogastvo, ki so si ga nakopičili v mestih. Kajti lastniki večine haloške zemlje so bili nemški bogataši iz daljnih krajev, tistih krajev, ki jih ljudje iz Haloz nikoli niso videli.
Najbrž bi lahko rekli sreča, da je Tonček svoja mladeniška leta začel živeti v času, ko so se razmere spremenile, ko ni bilo več pomembno, kaj vse imaš, pač pa koliko znaš. In ljudje, kakršen je bil tudi Tonček Sedlašek, so lahko šli v šolo, čeprav niso imeli denarja; lahko so se izobrazili in potem počeli v življenju tudi kaj drugega kot njihovi predniki, ki so bili iz generacije v generacijo obsojeni na to, da so delali za druge. Tonček se je izobrazil v kmetijski stroki v Mariboru, saj sta bila zemlja in delo na njej tisto, kar je poznal od svojega otroštva. Po nekaj letih službe delovodje v Vinarski zadrugi Videm pa je našel delo, ki ga je potem opravljal do upokojitve: poučeval je v šoli Videm. Generacije in generacije učencev so šle skozi njegovo učilnico. Ampak nikoli ni mogel zatajiti, kako zelo ga privlači narava: postal je pravi navdušenec za najrazličnejše cvetje in drugo rastlinje, ki ga je sadil okrog svojega doma, pa tudi marsikateremu sosedu je podaril kako svojo sadiko. Poleg tega pa so ga pritegnile tudi male živali. Več kot 30 let je bil član Društva gojiteljev malih živali na Ptuju, v zadnjem obdobju so ga v društvu proglasili celo za častnega člana.
Družina, dom, narava ... To so bile njegove velike ljubezni. A v Vidmu se ga bomo vedno z veseljem in ponosom
spominjali tudi in predvsem po njegovem delu v kulturnem društvu. Društvo se je razvijalo in oblikovalo predvsem zaradi njegove vztrajnosti in organizacijskih sposobnosti. Vsako vajo posameznih skupin je spremljal, povsod je bil zraven: pri pevskem zboru, ljudskih pevcih Vinogradnikih, v gledališki skupini ... Že davnega leta 1950 ga srečamo v gledališki sekciji, potem pa tako rekoč ni bilo igre, da ne bi v njej igral. Sestavni del njegovega življenja je bila tudi glasba, petje, ki je ljudem v Halozah že tako in tako položeno v zibelko. Že kmalu po drugi svetovni vojni je postal član videmskega pevskega zbora in ta zbor se je ohranil vse do današnjih dni. Potem je pred več kot 30 leti postal član skupine ljudskih pevcev Vinogradnikov, ki še dandanes neguje ljudsko pesem, kakršna je bila značilna za Haloze. Desetletja dolgo je bil predsednik kulturnega društva Videm, pa njegov tajnik, kronist. Nikdar mu ni bilo težko zbrati članov katerekoli sekcije za vaje in kak nastop. Vsaki sekciji našega
kulturnega društva je znal poiskati nove člane, jo vzpodbuditi za nove vaje in nastope. Njegovo delo so opazili tudi na Zvezi kulturnih društev na Ptuju in na državnih kulturnih ustanovah, zato je za svoje navdušeno ljubiteljsko delo v kulturi prejel številna priznanja, plakete in značke.
Tonček Sedlašek, od katerega smo se poslovili, postaja del večnosti, kajti s ponosom se bomo spominjali, da je bil naš prijatelj, znanec, sodelavec. Spominjali se ga bomo v Kulturnem društvu ob vsaki prireditvi, ki jo bomo izvedli. Spominjali se ga bodo pevci, ko bodo zapeli kako pesem, ob kateri bodo pomislili: to pa je naš Tonček najrajši zapel. In spominjali se ga bomo ob vsakdanjih dogodkih v našem kraju in občini, katerih sestavni in nepogrešljiv del je bil.
lonček, pogrešali vas bomo!
V imenu KD Videm: J. Šmigoc, predsednik
Občina uspešnih, nadarjenih športnikov
Športnika občine Videm za leto 2010, Nino Milošič in Gregor Cafuta, v družbi župana Friderika Bračiča, predsednika ŠZ Videm Vladimirja Sitarja, predsednika Odbora za negospodarske dejavnosti občine Videm Braneta Kolednika, selektorja slovenske nogometne izbrane vrste Matjaža Keka in predsednika NK Aluminij Zvonka Jevševarja na športnem dogodku v Vidmu, 15. aprila.
Drugo leto zapored so na posebni prireditvi, ki je bila 15. aprila, v občini Videm proglasili najuspešnejše športnice in športnike za minulo leto. Slovesnost je bila v občhiski dvorani v Vidmu, med gosti pa so bili tudi videmski župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, predsednik Odbora za negospodarske dejavnosti občine Videm Brane Kolednik, pomočnica ravnateljice OS Videm Nataša Varnica, predsednik Športne zveze občine Videm Vladimir Sitar, posebna gosta športnega dogodka pa sta bila selektor slovenske nogometne izbrane vrste Matjaž Kek in predsednik NK Aluminij Zvonko Jevševar.
Sicer pa je bil največji športni dogodek v občini Videm namenjen tudi vsem dosedanjim uspešnim športnikom in športnicam iz občine, ki so na različnih področjih dosegali izredne uspehe, nekateri so postali tudi športniki svetovnega formata. Športniki, na katere so v videmski občini posebej ponosni, pa so: Janko Veselič, Albin Merc, Andrej in Lea Murko, Andrej Vindiš, Matjaž Vindiš, Vladimir Kokol, Vla-
dimir Sitar, Renato Vogrinec, Nadja in Matej Šibila, Dejan Zavec, Renata Polanec, Mirko Vindiš, Marija Bratušek in še nekateri, ki smo jih lahko srečali tudi na nedavni športni slovesnosti. Uspešnim športnikom in športnicam
sta za uspehe tudi letos čestitala župan Friderik Bračič in predsednik ŠZ Videm Vladimir Sitar, najbolj uspešnim v pretekli sezoni pa sta podelila tudi priznanja in pokale. Letos prvič sta bili podeljeni priznanji najuspešnejšim športnikom OŠ Videm oziroma priznanji za najuspešnejšo ekipo OŠ in najuspešnejšega športnika. Naj ekipa je postala ekipa OŠ Videm v malem nogometu, ki jo vodi športni pedagog Jože Šoštar, trener ekipe pa je Gorazd Cernila. Najuspešnejši športnik OŠ Videm za leto 2010 pa je postal Aljaž Brlek, član nogometne ekipe, ki je osvojil tudi 3. mesto v državi v teku na 60 metrov, sicer pa je vsestranski športnik, zelo odgovoren in borben.
POSEBNA PRIZNANJA ZASLUŽNIM ŠPORTNIM DELAVCEM IN TRENERJEMA
Podeljena so bila tudi priznanja zaslužnim športnim delavcem, ki so amaterji v športu in predvsem zaslužni za nemoteno delo v športu in za razvoj športa. Brez njihovega truda športa v
Letos prvič sta bila podeljena pokala najuspešnejšim športnikom OŠ Videm oziroma pokala za najuspešnejšo ekipo in najuspešnejšega športnika. Pokala sta podelila župan F. Bračič in pomočnica ravnateljice OŠ Videm Nataša Varnica.

Vidmu prav gotovo ne bi bilo, vse do danes pa so imeli neposreden vpliv na dobro organizacijo društev in tekmovalne uspehe. Letošnji dobitniki so: Franc Lah, Darko Jeza in Ivan Krajnc.
Tudi brez trenerjev bi v športu težko kaj dosegli in prav delo trenerjev sodi v procesu treninga na najvišjo stopnjo zahtevnosti. V občini Videm sta si posebni priznanji za uspešno delo v pretekli sezoni zaslužila trenerja Gorazd Cernila in Miran Selak.
NAJUSPEŠNEJŠI EKIPI STA NK VIDEM - MLADINCI IN ŠD AS
V posebni kategoriji najuspešnejša ekipa sta si pokal za dobre rezultate in predvsem odlično delo na področju športa v letu 2010 zaslužili dve ekipi. Najprej mladinska nogometna ekipa NK Videm, ki velja za zelo perspektivno in uigrano ekipo. Lani je osvojila 1. mesto v ligi MNZ Ptuj, nato pa Športno društvo AS. V letu 2010 so dosegli naslednje rezultate: 2. mesto v ligi malega nogometa Videm, 2. mesto v ligi malega nogometa Haloze, 4. mesto v ligi malega nogometa Ptuj in 1. mesto v ligi ŠD
»AS«.
Prvič letos sta bili podeljeni posebni priznanji za življenjsko delo na področju športa.
Priznanji sta prejela dolgoletna vsestranska športna delavca Stanko Skok in Friderik Bračič.
ŠPORTNIK LETA 2010 NINO MILOŠIČ ...
Proglasili pa so tudi najuspešnejša športnika občine Videm za leto 2010. Podeljena sta bila dva pokala, podelili pa so ju župan Friderik Bračič, predsednik ŠZ Videm Vladimir Sitar in selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek, ki je bil navdušen nad uspehi mladih športnikov v občini, presenečen pa nad novico, da izhaja prav iz videmske občine toliko znanih imen slovenskega športa.
Drugo mesto v kategoriji športnik leta je osvojil uspešen mladi športnik Nino
NAVDUŠILI Z IZVIRNOSTJO IN RITMIČNOSTJO
Kulturni utrinek k slovesnosti »Športnik občine Videm za leto 2010« so dodali otroci iz Vrtca Videm, ki so z vzgojiteljico Žano pripravili ritmično vajo, plesna skupina OŠ Videm z mentorico Stanko, na diaboli sta navdušila Timi in Nino, nastopil pa je tudi pater Janez Ferlež iz župnije sv. Vida.
j
NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIK OŠ VIDEM 2010
OBČINA VIDEM, 15.1.'01 I
V kulturnem programu so posebej navdušile deklice iz vrtca Videm, ki so z vzgojiteljico Žano pripravile zanimivo ritmično vajo.
Milošič.
Nino je v letu 2010 osvojil 3. mestu v boksu za posameznike na državnem prvenstvu do 69 kg, bil je član ekipe, ki je osvojila L mesto in postala ekipni državni prvaki. V 1. slovenski ligi je bil brez poraza kot posameznik in prinesel največ točk kot mladinec v klubu. Osvojil je tudi 1. mesto in postal zmagovalec pokala mesta Maribor (do 69 kg, kategorija vel ter), v Italiji pa je prejel pokal za najboljšega boksarja oziroma za boj večera med Slovenijo in Italijo.
... IN ŠPORTNIK LETA 2010 GREGOR CAFUTA
Na prvo mesto pa se je v kategoriji športnik leta v občini Videm za leto 2010 povzpel Gregor Cafuta, ki je zelo uspešen in perspektiven športnik. Je nogometaš NK Aluminij in občasni član reprezentance Slovenije v kategoriji
U17.
Z nogometom je začel že v 1. razredu OŠ Videm. Hitro se je vključil v treninge NK Aluminij, že v naj mlajše selekcije. Gregor je vztrajen in delaven športnik, mnogi pa mu obetajo še velike uspehe v nogometu.
Vse čestitke!
TM
Foto: Brane Kolednik, TM
Po 7iavadi ni srečen, kdor prejema, ampak tisti, ki daje. Človek preprosto da košček sebe.
Težko je pisati o minulem življenju, o soočanju z izgubo, saj o življenju dobimo pravo podobo šele s smrtjo. Na poti nas spremljajo vzponi in padci.
Angela Habjanič je imela posebno mesto v svoji družini kot žena, mati in babica, posebno mesto s sodelovanjem v našem okolju, v cerkvi in v občini, še posebej pa v našem Društvu kmetic občine Videm.
Aktivno je več kot trideset let sodelovala pri vseh projektih,
V spomin Angeli Habjanič
ki smo jih skupaj s članicami ves ta čas uresničevale. Dolga leta je bila predsednica društva in naša prijateljica. Nepozabna bodo sodelovanja med društvi, kjer je uspešno zastopala lik kmečke žene Občine Videm s peko domačega kruha, z izdelavo in rezanjem rezancev, peko peciv in mnogimi ročnimi izdelki, ki so zaznamovali naše praznike čez vse leto. Živela je z naravo, s trdim kmečkim življenjem in globoko vero. Pogumno je premagovala vsako še tako strmo pot v življenju, ki je žal prinesla težko izkušnjo bolezni. Zahvaljujemo se za njeno razdajanje, učenje, upošte-
vanje drugih, za pomoč pri oblikovanju idej, za dolgoletno delo. Med nami bo vedno ostala na posebnem mestu.
Skrivnost nemirnega življenja
so spomini, neizpete pesmi življenja in zavedanje, da lahko gradimo in ustvarjamo dalje
Društvo kmetic občine Videm
Ob minulem dnevu žena in materinskem dnevu želimo vsem ženskam ekonomsko, socialno in politično enakost ne samo v mesecu marcu, temveč vse leto.
OO ZARES Videm
zares
MALI OGLAS
PRODAM gradbeno parcelo v Jurovcih (ob asfaltni cesti). Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 031 842 226.
DOSTAVA PLINA 080 73 00 www.DOMplin.si	S DOMplin moč kvalitete
	
IGRAČO PODARI, SREČO USTVARI!	

Zagotovo se v vaši zbirki igrač najdejo takšne s ne igrajo več in jih samo prestavljate iz kota v popolnoma neuporabne.
Izkažite svojo dobroto in jih podarite.
S podarjenimi igračami boste naredili dobro delo in pričarali nasmeh na obrazu nekomu, kije igrač potreben!
katerimi se vaši otroci ali vnuki kot, iz sobe v sobo in so za vas
Zbrane igrače bomo podarili otrokom, ki jim igrač primanjkuje ali jih nimajo in tako bodo še dolgo razveseljevale naše najmlajše.
eiOVIK Nt J1Z1 JI

Igrače lahko predate vozniku ob dostavi gospodinjskega plina na vaš dom.
Pojasnila za dobrodelno zbiranje igrač najdete na spletni strani www.DOMplin.si.
www.rcmb-park.org	|v|
Pomlad in velika noč
Utrip župnijskega življenja
V župniji sv. Vida se vedno nekaj dogaja. Župnija se pripravlja na sv. birmo, ki bo 15. maja ob 10. uri. Nekaj čez osemdeset birmancev se pripravlja na podelitev zakramenta krščanske zrelosti. Pastoralno delo je pestro, saj poleg rednega verouka deluje enajst župnijskih skupin. Lani smo krstili čez štirideset otrok. Upamo, da župnija še ne bo umrla. Pišejo namreč, da je »Vidova občina« zgradila župniji vežico in cerkev na pokopališču. Župnija ne potrebuje vežice, ker upamo, da bo preživela še mnoge rodove. Vežico, poslovilni prostor potrebujemo vsi. Vsi bomo prišli na vrsto, razen če kdo misli, da bo ostal za vzorec pametnih. Za nas duhovnike, ki opravimo cerkveni pogreb, je lepše vse to opraviti v cerkvi. Razen tega so ob koncu zemeljske poti prispeli v cerkev tudi tisti, ki so navadno šli mimo. Za ljudi pa je bolj praktično, da se pogrebni obred opravi v poslovilni dvorani, brez sprevodov po zelo prometni cesti do župnijske cerkve. Redkokdaj smo
doživeli obzirnost voznikov, ker mnogi mislijo, da nikoli ne bodo na tej poti. Nihče tokrat ne more reči, da občinsko vodstvo nima posluha za potrebe ljudi.
Obnova podružnične cerkve na Selih
Čeprav še imamo dolgove — vračanje posojila za orgle, smo morali v istem letu začeti z deli na cerkvi sv. Družine na Selih. Streha je zatekala, leseni strop je bil v nevarnosti, da se zruši, ker so bili leseni sklep-nilci, ki držijo strop, dotrajani. Sedaj so utrjeni in obešeni z jeklenimi vezmi na ostrešje, strop pa je zdaj tudi izoliran.
NAŠA HIŠA
Hiša naša odseva iz vsakega obraza.
Vsak kraj po dobroti ljudi zasije.
Domačnost in pristnost naj odrašča,
vse, kar dobrega imaš, v hišo našo naj se izlije.
Lepe, doživete praznike želijo
patri iz Vidma
Obnovljeni bodo tudi vsi odtoki meteornih voda, pa tudi streha nad zakristijo, kar ni bilo v popisu del.
Dela bodo kmalu končana, odprt pa bo ostal velik del računa. Zato prosimo župlja-ne, zlasti selski del župnije, za izdatnejšo pomoč. Z rednimi dohodki še dolgo ne moremo poplačati del. Zahvaljujemo se vsem, ki to razumejo in so po svojih močeh pripravljeni pomagati.
Naša hiša in velika noč
Naši vsakdanji pogovori se vrtijo okrog krize, potresov, vojn, nasilja, korupcije, nepoštenosti in izkoriščanj ... Vsak dan prinaša nove negotovosti, nezaupanja, razočaranja, sol-
ze, žalost, revščino ... Eno pa je gotovo — »Bog ne ustvarja smeti«.
Ce je velik nered okrog hiše, vemo, da nekdo iz nereda more narediti red. Ce vsak v hiši naredi v sebi in okrog sebe red, bo red vsem v čast. Če vsi v župniji, občini živimo iz prepričanja, da je to naša hiša, in delamo za red v svoji glavi, potem bo srcu lepo bivati v tej »naši hiši«.
V postnem času smo se trudili, da naredimo red v sebi in okrog sebe, zato se smemo veseliti:
»To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselimo se.«
p. Tarzicij Kolenko
Pomladno prebujanje
Pomlad je letni čas po koncu zime in naznanja poletje. Potnladni meseci so marec, april in maj. Koledarska pomlad traja od 21. marca (pomladansko enakonočje ~ ekvinokcij) do 21. junija (poletni solsticij — sončni obrat).
Deset razlogov, zakaj se je treba veseliti pomladi:
*	zaradi pomladanske mode;
*	ker bo vedno topleje;
*	ker bo sladoled postal del našega vsakdanjika;
*	ker je pomlad obdobje, ki mu sledi poletje;
*	spet bodo cvetele najlepše rožice;
*	v naravi se bodo pojavile najlepše barve;
*	spet bomo šli na morje;
*	imamo razlog, da se rešimo
groznih časov, ko smo bili ribani s snegom;
*	spet dobimo sveži zrak, zrak po novem obdobju;
*	spet bodo otroci nabirali šopke za mame, fantje pa za svoja dekleta.
Pa dodajte še kakšen svoj razlog in se skupaj veselimo pomladi.
SIMBOLIKA POMLA-
DNIH CVETLIC
Šmarnica - čistost in duhovnost
Šmarnice na vrtu prej kot s pogledom izsledimo po značilnem, prijetnem vonju, ki je tako močan, da zna biti v majhnem stanovanju včasih celo nadležen. Ker cveti v maju, mesecu ljubezni, šmarnico že iz germanske mito-
logije poznamo kot simbol naklonjenosti in hrepenenja, vpliv krščanstva pa ji je kasneje dodal marijansko simboliko čistosti in duhovnosti. Ce smo občutljivi, jih raje umestimo v šopek na hodniku, po nabiranju pa si skrbno umijmo roke, saj so šmarnice zelo strupene.
Potonike - razkošje in bogastvo
Tudi potonike se v polnem razcvetu ponašajo z nežnim, a omamnim vonjem. Pa tudi z eno malce manj prijetno lastnostjo — množicami mravelj, ki vse od pojava prvih popkov marširajo po njihovih steblih. Zato potonike, preden jih prinesemo v stanovanje, temeljito otresimo, da se ne bo marljiva kolonija preselila
v našo kuhinjo. Drugače kot nedolžna šmarnica je razkošna potonika zaradi svojih svilnatih, plastovitih cvetov močnih barv simbol bogastva, blagostanja in časti.
Ivanjščice — sen kresne noči
Se še spominjate te ljubke, nedolžne igrice, pri kateri smo ob mislih na prvo simpatijo s cvetov ivanjščic trgali drobne bele venčne lističe? Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me ... Poleg ljubezni ima ivanjščica močan simbolni pomen tudi kot sončna cvetlica, katere živo rumeno središče povezujemo s svetlobo in življenjem, zato so jih včasih pogosto uporabljali za vedeževanje. Ivanjščica je poleg pra-
proti tudi ena izmed rastlin, povezanih s čari in miti kresne noči.
Z ivanjščicami bosta v naše stanovanje prišli spomladanska igrivost in otroška razigranost.
Spominčice — ne pozabi me
Pri spomladanskih šopkih ne pozabite na spominčice. Nizki, skromni grmički ob robovih vrtov, pa tudi na divjih gozdnih obronkih, so se v aprilskih sončnih dneh okitili s tisoči drobnih, sinje modrih cvetov, ki že vse od antike navdihujejo legende, umetnike in celo vojskovodje.
Kot pove že ime, spominčica nosi simboliko spominjanja. Po germanski legendi naj bi
bog poimenoval vse cvetlice na zemlji, ko je izpod svojih nog zaslišal droban glasek »Ne pozabi me, gospod!«, in tako so spominčice dobile ime. V zgodovini so jih večkrat uporabljali kot simbolno cvetje ob spominu na pomembne bitke in padle vojake, borci pa so jih nosili na prsih, ko so odhajali v vojno, da jih njihova ljubezen ne bi pozabila. Ce so si šopek vijolic pripela dekleta, je to pogosto pomenilo spomin tragično preminuli ljubezni ali zvestobo, ki premaga vse ovire. Naj bodo vaši domovi polni šopkov spomladanskih cvetlic.
Povzela: Andrejka Gojkošek
Razstava del spretnih ženskih rok
Od 26. marca smo lahko v dvorani gasilskega doma Videm občudovali razstavljena ročna dela članic skupine »Zankice«. S ponosom so pokazale izdelke, ki so rezultat potrpežljivega dela njihovih spretnih rok.
Članice se sestajajo v učilnici videmske osnovne šole enkrat tedensko. V sredinem dvournem druženju si ob delu in klepetu izmenjajo nove zamisli, predstavijo nove vzorce in se dogovarjajo o nadaljnjem delu. Skupina Zankic šteje 23 članic, v enem letu pa so izdelale pravo »ročnodelsko« bogastvo.
Letošnja razstava je bila zaradi večjega števila izdelkov v dvorani gasilskega doma Videm. Stene in mize dvorane so bile polne barvitih izdelkov, ki so jih ustvarile pridne in spretne ženske roke. Vezeni in kvačkani prtički, rešilje, izdelani v različni tehniki, polni
cvetličnih in velikonočnih motivov, so prostor napolnili s pomladnimi barvami in svežino. Ogledali smo si lahko tudi barvit nakit, primeren za vsako žensko. Na stenah smo občudovali izvezene slike štirih letnih časov, za katere je bilo potrebno veliko ur dela, veliko volje, ljubezni in vztrajnosti. Posebnost so bili lončki različnih velikosti, obdelani z navadnim drobnim kamenjem in z različnimi motivi, napolnjeni z rožami, izdelanimi iz barvnih nogavic. Razstavi je dajala prazničen pridih barvita miza, polna velikonočnih pirhov, izdelanih v različnih tehnikah - papirne, vezene in tekstilne z bleščicami in perlicami. Novost letošnje razstave so bili izdelki iz ličja, ki so jih izdelale članice Društva žena in deklet iz Središča ob Dravi. Članice društva Zankice z njimi sodelujejo in si izmenjujejo izkušnje zadnji dve leti. Odprtje razstave so letos obo-
Videmčanke iz skupine Zankice so presenetile s čudovito razstavo svojih malih mojstrovin.	Foto: TM
gatili ljudski pevci videmskega društva upokojencev, harmonikarji Veseli Jožeki in številni obiskovalci. Razstavo so letos obiskale številne ženske iz društev od blizu in daleč, s katerimi so Zankice navezale stike. Razstavo so pripravile: Ančka Arnuš, Ivanka Furek, Milena Traper.
Milena Traper
Na razstavi so sodelovale: Ančka Arnuš, Silva Auer, Irena Cafuta, Marija Drevenšek, Ivanka Furek, Jožica Horvat, Ana Hrga, Jožica Klinc, Marija Kolednik, Marta Milošič, Nada Novak, Marjana Orešek, Terezija Rozinger, Majda Satler, Marjana Sitar, Marija Šeruga, Marta Štrucl, Vida Voglar in Štefka Zemljak.