Akcije naših, edinic ...............o. Problem skrivaštva in dezerterstva (Lotrič Janez - Jonkl) Propagandno delo naših edinic (Črtomir) 0 srbečici ( dr. Edvard) .............. Vojaški in politični pregled ( Ljubo) S t lan 7 lo 14 17 k Zbrojevko smo zaplenili (Stane) ..... S kolom, ključi in lo pfenigi ....... V Benečki .Sloveniji (Marko, štabna patrola) Ujeti že-ni (perun, I.bat.) .......... Nekaj ruščine (Marko) ............... P ar t i z an se smeje . *................. 21 2 3 25 27 28 31 lo.5. ob sedmi uri zjutraj je patrola I.UbV mi- nirala osebni viak na železniški progi med Kranjem in Sv.Joštom. Uničena je bila lo- komotiva in 7 vagonov. Pri tem je pogini- lo 5 Nemcev, Promet je bil ustavi jen za lo ur. Istega dne je patrola I.bataljona v bet- nici nad Polhovim Gradcem ubila 1 belogar- dista. Istega dne je patrola I.bataljona zl tež- kim in 2 lahkima mi traljezoma nad vasjo Hosta napadla sovražnika v jakosti okoli 2oo mož, ki se je v treh skupinah vračal s preiskav v Gostečah in Godešiču priškof- ji Loki. Vse tri skupine Nemcev so se pa- nično razbežale in so šele čez kake četrt ure že v bližini Škofje Loke toliko znaš- le, da so začele odgovarjati s streljanjem. Ha nemški strani sta padla 2 gestapovca in dva konja. 11.5« je patrola III.batal j ona na progi Jeseni- ce - Kadovljica premaknila tračnico, za- radi česar se je iztirila lokomotiva to- vornega vlaka, promet je bil prekinjen za 2o ur. litega dne je patrola I.bataljona pobrala 2ooo metrov izolirane telefonske žice na telefonski liniji Škofja Loka-Sv.Katarina. 12.5• je patrola J.MSV minirala železniško pro- go med postajama Javornik - Jesenice. Ko je privozil oklopni vlak, se je iztiril ter zgrmel preko nasipa v dolino. Pri tem je v oklopnjaku nastala eksplozija, ki je ubila 5 ttož sovražne posadke.* X5•5• je patrola I. bataljona delno razdejali most z železniško progo med postajama Ra- teče - Škofja Loka. promet je bil ustav- ljen za 12 ur. I4.5. je oddelek 2. in 3. čete II.bataljona na- padel sovražno postojanko v puterhofu nad Tržičem (Bornov grad), pri napadu so naši borci zažgali veliko državno lesno jjodjot« je z vsemi zalogami 1usa.Sovražnik je do- bil pomoč iz Tržiča, katero je naš s, zase- da napadla, po 4-urni borbi so se naši u- maknili. Sovražnik je imel 3 mrtve in več ranjenih. 15.5» sta 2 minerca 3-.MbV minirala železniško progo med postajama Javornik - Žirovnica. >• o je privozil trasportni /lak, se je iz- tirila in močno poškodovala'lokomotiva in 3 vagoni. Proga ^e bila porušena v dolži- ni 4 m. Promet je bil prekinjen za 12 ur. I6.5. je patrola l.KSV minirala železniško pro- go Kranj - č.kofja Loka. Proga se je poru- šila v dolžini 45 m. Promet je bil preka- njen za 12 ur. Istega dne je patrola 2 .MSV minirala že- lezniško progo pri vasi Potoki med posta- jama Žirovnica. - Javornik. Uničene so bi- le 4 tračnice. Promet je bil prekinjen za 16 ur. I eteg%-dne sta 2 minerca 3.MSV nad Jese- nicami minirala električni daljnovod vi- soke napetosti. Porušen je bil 1 razbre- menilni drog, s čimer je bil daljncvcd po- rušen v dolžini 600 m. Zaradi te sabotaž- ne akcije je obstalo več elektromotorjev v tovarni KID Jesenice, ki ji't-* rod dova- ja energijo. 17-5* je patrola 4 tovarišev iz III. bataljona KATERA EBIUICA BO UAJVEČ MOBILIZIRALA? zažgala Sokolski dom v Žirovnici, v kate- rem sc sc- nameravali vseliti belogardisti.. Ker sc Nemci požar pogasili,stavba ni po- gorela, ampak je le v notranjosti poško- dovana, 18.5. je patrola I.bataljona v jakosti 26 tova- rišev na poljanski cesti med Zmincem in Gaberkom napadla švabobransko p^trolo, ki je štela približne 7° mož,ter jo prisili- la k umiku. 1 sovražnik je bil ubit in e- den ranjen. Istega dne je patrola 6 tovarišev iz mi- nerske edinice 2.čete I.bataljona minira- la prosvetni dom in šolo v Voklem pri Kra- nju. V obe stavbi so se nameravali vseli- ti belogardisti, prosvetni dom je popol- noma uničen, šola je za vselitev nerabna, ker je del stavbe odneslo. Istega dne je patrola II.bataljona zažga- la na novo zgrajeno poštojankc(barako) za belogardiste na irimskovem pri Kranju.Ba- raka je do tal pogorela. 19»5» v popoldanskih urah je patrola 1.bataljo- na v vasi Govejk nad cesto bora - Ločnica napadla Jc mož močno nemško graničarsko patrolo.0stra borba se je končala z juri- šem naših borcev. Sovražna patrolaje zbe- žala po bregu navzdel na cesto bora- Loč- nica. Sovražnik je imel 4 mrtve in 3 ra- njene. 1.bataljon je zaplenil n^vo češko zbrojovko (puškomitralj oz), 2saržerja mu- nicije, torbico s priborom in rezervnimi deli, pištolo z lc naboji, 1 dalnogled, 2 bombi in nekaj opreme. Istega dne je desetina III.bataljona na železniški progi Lesce - £irovnicas ključi odvila vijake in premaknila tračnico. Ko je pol ure za tem pripeljal tovorni vlak, so se trije vagoni, ki so bili priklop^e- ni pred lokomotivo, iztirili in razbili. Promet je bil prekinjen za 12 ur. s - o - so 3 obveščevalci obveščevalnega pontra G.O. «.-b lv. uri dopoldne minirali želez- niško progo pri Kranju, pri Čemer se je iztiril in poškodoval 1 natovorjen vagon. 2 v noči na 24*5 • jo patrela J. čete I. ba- taljona med vasema Goričane in Sera uni- čila- telefonski v.d. v dolžini ekr. 2oC o m. 24*5« v dopoldanskih urah je patrola, sesti..-ječa iz JKomccv in belogardistov, od Sv.Ozb<a opazila taborišče 1 .*oete in štaba 1 »bata- ljona, ki se je nahajalo na Sv.i etra hri- bu (Leski hribi), in ga začela obstrelje- vati. 5.Četa istega bataljona, ki je pri- šla iz poleg ležečega taborišča, je skup- no s prvo četo zavzela položaje in napad- la sovražnika, ki je hitro pobegnil=.1 sov- ražnik je bil ubit. Smrt fašizmu - svobodo narodu I - J - jmMmšSnHHi^^ 7 i V zvezi z mobilizacijo vseh narodnih sil za čimprejšnji zmagoviti konec narodne osvobodilne borbe se na našem narodnem telesu ponekod pojav- lja problem skrivaštva in dezerterstva kod nez- drav pojav,katerega pa bomo z vso strogostjo in železno doslednostjo odpravili. ~ Na podlagi odloka o splošni mobilizaciji je. Izvršilni odbor OF pozval k aktivni borbi zoper okupatorja vse sposobne moške širom naše zedje. Večina slovenskih mož in fantov se je takoj od- zvala klicu svoje narodne oblasti in formirale so se številne in močne nove edinice naše voj- ske. Ni čudno! Kajti slovenski narod je v teku krvave borbe proti nasilnemu tujcu in domačim hlapčevskim izdajicam spoznal svoje pravo pos- lanstvo in se na klic svojega narodnega pred- stavništva polnoštevilno odzval, zavedajoč se, da kliče - narod. To spoznanje, da se bori za svoj lastni obstoj, za bodočnost svoje družine, za svojo zemljo, za vse svoje na jdraž j e, dgje na- šim borcem tisti neusahljivi vir vztrajnost,od- ločnosti in poguma, katerih nešteto dokazov bo zapihano v zgodovini slovenskega narodnega pre- rojenja in vstajenja. Posamezniki pa so še med našim narodom, ki ne razumejo klica velikega časa ali pa ga noče- jo razumeti, iz česar izhaja, da se odtegujejo splošni narodni dolžnosti - da branijo domovino. Toliko propadli niso, da bi se vdinjali okupa- torju ali domačim izrodkom, to se pravi, nekaj narodnega čuta imajo še v sebi. Manjka pa jim tiste samozavesti. Tistega zdravega gledanja na ^razvoj domačih in svetovnih dogodkov, ki bi jih Usposobilo, da bi tudi oni kot nešteto drugih v času največjega in najbolj odločilnega narodne- ga vzpona postavili vsak na svoje mesto celega moža. Nimajo tistega čuta slovenske narodne za- vednosti, da bi zgrabili za orožje in pomagali graditi srečno bodočnost svojemu narodu, temveč se odtegujejo vojaški dolžnosti, ki je največja svetinja vsakega zavednega čle,na naroda. To sO takozvani skrivači, ki mislijo,da bodo najtežje in najbolj važne trenutke v zgodovini svojega naroda preživeli kar tako brez vsakih žrtev,Ni- majo čuta odgovornosti pred svojim narodom, ne zavedajo se kaznivosti svojega postopanja,kaj ti za svojo neaktivnost bodo dajali strog odgovor pred slovensko narodno oblastjo v bodočnosti«, Pa tudi že danes! Področno vojaško sodišče ne- kje na osvobojenem ozemlju je v procesu, ki ga je izvedlo, izreklo proti večjemu številu teh skrivačev delno ali celotno zaplembo premoženja in to sodbo je tudi višje vojaško sodišče potr- dilo s podrobno obrazložitvijo. Vsi taki in podobni elementi naj se zavedajo resnosti položaja in čimprej spremenijo svoje stališče ter pokažejo z dejanji, da so vredni sinovi slovenskega naroda. Drug problem v naši vojski je dezerterstvo. Tu pa tam se zgodi, da pripadnik NOV in PO Slo- venije samolastno zapusti svojo edinico, bodisi zaradi nezavednosti, bodisi zaradi špekulacije, zaradi naveličanosti ali kakih drugih neuteme- ljenih razlogov, ZaVedati se je treba,da je vsa- ka samolastna odstranitev iz edinice vojaško kaz- nivo dejanje, ki se po vojaških zakonih najstrož- je kaznuje. Dezerterstvo je kaznivo še v s&irnih časih, tembolj torej danes, ko se bije gigant- ska borba za obstoj in svobodo ter boljše živ- ljenje našega naroda. Izredno bataljonsko sodišče Iobataljona G.O. "Tomaževega" je v kazenskem postopku proti trem ftezerterjem izreklo nad vsemi smrtno kazen in jo mS^mmmmSBBttmSlmSmBS^SmaSSmmmi - £ - isserri»ms^sss^^ ? ijitetneljilo na tale način:sodišče se je odločilo Sta najtežjo kazen nad dezerterji poleg ostalega 'tudi' iz razloga, ker v času, ko najboljši - m .tr- novi padajo za svobodo svojega naroda na etrahopetnejši način, t.jo z dezertacijo sabo- tirajo narodno osvobodilno borbe. K tej uteme- ljitvi ni potreben jiikak poseben komentar* Zato naj vsi tistii ki so zagrešili omenje- no kaznivo dejanje, spregledajo svojo krivde , popravijo, kar so zagrešili, in se pridružijo neustrašenim borcem, ki uničujejo okupatorja ter kujejo novo narodnost in državnost slovenskega človeka. Tisti pa, ki morda omahujejo, ki se v gotovih trenutkih bavije s sramotno mislijo, da bi zapusti3.i naše vrste, ki se ne čutijo dovolj močne, da bi vzdržali še zadnje napore in žrtve, ki bodo tisočero poplačane« tisti, ki jih bega okupatorjev teror puhla .izdajniška beseda be- lo - plavo gardistov in pro tir.arodnih elementov sploh, naj se zavedajo resnosti položaja, zave- dajo naj se, da kot aktivni borci doprinesejo največ za svoj narod in da svoboda ni več daleč. Končno naj realno in objektivno pogledajo stvar - nosti v oči ter prekinejo s svojo omahljivos- tjo, zavedajoč se, da je danes dezerterstvo po- leg izdajstva najhujši zločin, ki ga kdo zagre- ši nad lastnim narodom, poleg tega bo narod so- dil, če ne prej pa pozneje« Zavedajo naj se, da se danes piše leto 1944? leto osvoboditve in po- laganja računov. Jonkl Žepni časopisi. Od I. bataljona smo prejeli 1-2 številko ba- taljonskega glasila "Za Tomažem v boj". Ta naslov veže. Ime, ki ste ga napisali na ščit, stavi zahteve na vas. Bodite ga vredni!Na čelu te številke pogrešamo članka, posvečenega duhu padlega komandanta Tomaža. pri presoji bataljonskega glasila uvažujemo dva momenta? 1.Kritiko (kako bataljonski propa- gandist ocenjuje žepne časopise čet v sestavu bataljona) in 2< izbor (kako izbira članke iz četnih glasil za bataljonsko glasilo)* Kritike ta številka ni prinesla. Vpeljati pa jo je treba takoj z naslednjo številko. X?,ka j kritika je pogoj napredka. Izbor je bil dovolj spreten. Pobral je iz prvih dveh številk I.in 2. čete vse, kar je bilo količkaj dobrega. Iz vsebine bi omenili "Potovanje na Dolenj- sko in nazaj",ki ima vse lastnosti dobrega poto pisa. Tovariš Kekec zna zanimivo in prijetno pri povedovatio Ob napakah tovarišev, ki prihajajo na pohodu do izraza, se porogljivo smeje,ob sle- dovih in znakih časa in razmer, ki jih vidi ob poti, se zamisli ter pripomni to in ono,Obe po- smrtnici "Inotu na prerani grob" in "iitrtveinii to- varišu C-ubcu v spomin" i z zveni ta, ob koncu v vo- ljo po aktivnosti in o sveti« "Komandant Tomaž eden proti tridesetim" , "Tovariš komandant To- maž mobilizira na orožniški postaji" in "Brzo- strelke" so trije vedri spomini na padlega ko- mandanta, ki popularizirajo Tomaževo hrabrost. "Kako sem bil mobiliziran" se lepo čita,, čeprav smo člankov s to temo čitali še nič koliko. "Pre- mik" je sličica premika čete, ki se ob koncu za ostri v maščevalno grožnjo tiranom. Članek "Rus- -li- ki partizan napada" nas seznanja z junaštvorn ruskega partizana. Iz ostale vsebine bi omenili še "Tako smo preizkusili težko strojnico"-aktu- alen in dober poizkus reportaže. Številka je precej resna, duh v njej vseskozi borben in oster. Vendar list še ni vreden pro- pagandni inštrument vojaškega duha Tomaževega bataljona. II.bataljon nam je poslal 4*številko svojega glasila "Mi vstajamo". "Vstali smo" je aktualna in dobra pesem."Ko- liko nas je?" je izzivajoč, samozavesten vzklik porojen iz navdušenja sredi od kresov svetle pr- ve majske noči. V precej gostobesedni pesmi"Lie- geč oaj" legalec iz doline z otožnimi glasovi o bjokuje usodo svojega naroda in prosi ves svet naj se usmili Slovencev in jim prizna pravico do življenja. Popolnoma nesodobno. Naše narodne solze spadajo v zgodovino. Nekoč so naši pesniki tožili, danes pojo bojno pesem. Nekoč smo pro- sili, danes držimo za puške. Sami smo si rešili življenje, pa naj prosimo, da se nam pravica do tega življenja prizna? Sestavek "V akcijo"je za- stavljen s široko reportersko kretnjo, ki pa se po uvodu nenadoma in nepričakovano prelomi. Pe- sem "Zvezda na vzhodu" s svojo nekoliko hladno simboliko ne učinkuje dovolj neposredno in živo® Pesem "Žrtvam" bi bila kar lepa, če v njej nebi bilo nekaj nelogičnih besednih vezav.Omenili-bi. še "Mitraljezce", lahkotno pesem bredine trojke požrtvovalne in zavedne. Številka ima čustven poudarek. Zelo nežno vse skupaj, brez vojaškega duha. Pogrešamo reportaž iz borb z okupatorjem. Tudi III.bataljon nam je poslal svoje glasi- lo "Odmev z gora" št.3-4- Naslovna slika -na o- vitku je nemogoča:neokre+.na lutka, ki naj pred- saKcasjisxcf,v>pij9'j KATERA EDINICA BO NAJUSPEŠNEJŠE POBIJALA SOVRAŽNO PROPAGANDO ? mm- % - 12 - Stavlja partizana, z razprtimi rokami loti ma- teri v objem.Z naslovno sliko v sorodu je p^aoia "V večerni zarji", ki poje o junaku,ki se trud- no opira na puško in pretaka solze ob pogledu v dolino. Ta klavrna spaka naj bi bil partizan? V drugi pesmi "Partizansko življenje"se izraža o- portunistično čakanje s samo obljubo osvete. S potjo v partizane se bavijo kar trije članki. V njih se sicer izraža sovraštvo do okupatorja in predanost narodno osvobodilnim ciljem»vendar bi bila izpoved doživetja iz partizanskih borb plo- dovi te jša kot obdelava te konvencionalne teme. "Efa miting" popisuje pot tovarišev v dolino, ne prikaže nam pa mitinga samega, ki bi nas bolj za- nimal. V "Doživljajih in trpljenju v Begunjah » popisuje tovariš svoj križev pot skozi begunj- sko ječo. Ta sestavek in pa "Sabotažna akcija" sta najbolj stvarna in zanimiva prispevka v vsej številki. Glasilo III.bataljena ne zadovoljuje.Tako po obsegu kot po vsebini je čez mero revno. V njem ne vidimo borca III.bataljona v življenju in borbi. Obrabljeni motivi, ki se. v zvezku obrav- navajo, tovarišem ne bodo dali kakšnih močnih pobud. "Odmev z gora" pokazati več smisla zapo- trebe in interese svoje okolice. 2. minerska četa nam je poslala 11. številko "Glasu Jeloviite". "Zaseda" govori lepo o tovariški medsebojni pomoči in požrtvovalnosti do ranjencev."V patro- lo" je stilistično lepa sveža slika pomladne pri- rode. Je pa bolj podobna opisu sprehoda iz mir- nih dni, kot reportaži z obhoda partizanske pa- trole. Članek "Brat, ti trpiš!" je preveč po namletovsko zasanjan in zamišljen."Svidenje" in "Kako sem prišel v partizane" imata to dobro stran, da sta iskrena. Zgodbe o prehodu iz oku- patorjeve vojske v našo se v našem žepnem časo- - 13 - «F pieju zelo pogosto pojavljajo in so si med. se- boj podobne kot groš grošu. Merilo njih. vredno- sti je iskrenost izpovedi.V precej obsežnem ko- tičku za smeh si tovariši z nagajanjem dajejo pobude. Nekaj je v tej številki dobrega,a ne veliko. Vse je preveč šibko, iz tenkih niti stkano.Zate list ni mogel zajeti trde partizanske resnič- nosti. Treba bo zgrabiti s krepkejšim prijemom, da vam ostane v roki kos stvarnosti. Če izvzamemo glasilo I. bataljona,moramo si- cer o vseh ostalih treH obravnavanih žepnih ča- sopisih ugotoviti, da se po vsem svojem vzdušju odmikajo od trde, neposredne realnosti okolico., v kateri listi nastajajo in za katero nastajajo«, Nujno je, da se naši žepni časopisi tesneje po- vežejo z življenjem svojih edinic.Postati mora- jo bolj vojaški; vojaški ne le po besedah tem- več po duhu. priporočamo vam, da v svojih gla- silih prinašate preglede svojih vojaš- kih in sabotažnih akcij, v katerih izrekajte priznanje tovarišem, ki so se v akcijah s hra- brostjo posebno odlikovali. Mitingi. Prejeli smo podrobna poročila o mitingu I.in mitingu II. bataljona. Miting I. bataljona je veljal proslavi 1.ma- ja. Program je bil zelo bogat, pester in prav nič šablonski. Brez dvoma je miting v polni me- ri dosegel svoj namen. Miting, ki ga je 11.maja priredil II. bata- ljon ob sodelovanju terenskih delavcev, se je vršil v vasi, ki za naš pokret do zdaj ni kaza- la razumevanja. Mitingu je torej ta okoliščina stavila posebno nalogo. Kako so prireditelji to nalogo rešili? Tovariš politkomisar Ružo je zbranemu ljud- stvu v svojem govoru po poti slovenske zgodovi- ne dokazal nujnost in pravilnost nasega pokreta, tovariš Švejk pa je govoril o lokalnih vpraša- njih in potrebah te vasi ter pokazal vaščanom - 14 - njih napake in nedelavnost« Vzporedno z govorom tovariša Ruža, ki je šel po poti zgodovine, bi bil moral en govornik še s stališča sedanjega razvoja vojaške in poli tič- ne situacije v svetu prikazati po sovražni pro- pagandi zbeganim ljudem potrebo in pozitivne iz- glede naše narodno osvobodilne borbe, ■Umetniški program je bil primeren, le zabav- ne točke (šale, solespovi in duet)naj bi se bi- li ločili od ostalega sporeda in se predvajali pri prosti zabavi v odmorih med posameznimi ple- si • X 4. • Črtomir KATJURA ELI lil CA BO PRIREDILA NAJVEČ MI0?-TKGtfV? Spoznati hočemo našega hudega sovražnika, ki nam krati spanja, povzroča gnojenje kože in ki s svojim hitrim širjenjem od človeka do človeka postaja že prava nadloga, d tem, da o srbečici govorim kot o sovražniku, hočem povdariti,da je povzročitelj srbečice živo bitje, ki 'ga moremo videti. Nešteto je napačnih razlag o postanku srbečice. Nekateri trdijo,da povzroča srbečico slaba kri, drugi slaba prehrana, tretji zopet dolžijo razne bacile in stoti ne v^m kaj žPovz- roči tel j srbečice pa je samo eden in sicer majh- na uš, ki ji po slovensko pravimo s v r b e c . Svrbec ima skoro isto obliko kot nav adna uš, samo da je bolj okrogel in tako majhen, da ga s prostim očesom komaj opazimo. Z navadnim pove*- -lo- čevalnim steklom pa dobro vidimo njegove obliko. Havadna uš povzroča srbenja kože s tem, da leze po perilu ali obleki in s svojim gibanjem dra- ži živčno konoiče v koži. Zato zadostuje, da se malo popraskamo in uš s tem vznemirimo, zaradi česar se ona potuL.no in srbenje prestane. Če pa se popraskamo, kadar povzroča srbenje svrbec,ne moremo doseči istega uspeha kot pri ušeh, kajti svrooc ne živi na koži ampak v koži« Čim pride svrooc na človeka, začne samica ta- koj riti v kož,;- in napravi jati v gornjih plasteh kože slične kanale kot pod zemljo krt.Svrbec si dola pota v koži s tem,4& razjeda t£ivc kože in mu napravljeni kanali služijo za odlaganje jaj- čec. Uš se samo dotika kože in jo nalahno draži dočim se svrbec naravnost zarije med živčne ken čiče in jih s svojim grizenjem na vso moč draži. Svrbca s praskanjem ne preženemo kot uš, ampak ga šele razdražimo. Zato opazimo pri človeku,ki I ima srbečico, mnogo površnih prask na koži, kar je znak močnega srbenja. Ko samica izleže jajčeca v napravljenih ka- nalih, so pojavi zopet na koži in začne po oplo- ditvi zopet riti v kožo ali pa se preseli ob u- gednih pogojih na drugega človeka. Isto napra- vijo na novo zleženi svrbci, ki zlezejo iz ka- nalov in se petem gibljejo po koži in isČo jo no- vega primernega terena za naselitev. Ker je raz- ploditev svrbcev velika, nam postane razumljivo du so bolezen tako hitro razširi po vsem telesu. Ker se gibljejo svrbci tudi po površini kože, preidejo v obleko ali odejo, je okužba preko teh predmetov ali po direktnem dotiku kože zelo lah- ka stvar. Znani so nam primeri, da so se radine pazljivosti, nevednosti ali malomarnosti okuži- le celo edinice. Če se srbečica razpase po vsem telesu in ne pričnemo zdravljenja pravočasno in energično,se v k^nalčkih, ki jih napravij a svrbec, nabere u- maz^nijči in razni bacili, ki povzročajo gnoje- nje v kozi. Dobimo razne-vrste gnojnih izpušČa- - 16 - jev, ki jim pravimo tudi garje. K©kateri pravi- jo srbečici tudi garje, vendar, pod imenom gar- je razumemo samo posledico srbečice. Svrbec si na kozi poišče najraje takšen teren, kjer je ko- ža mehka in ga ne ovira pri rit ju. Ta mesta so: koža med prsti, notranja stran rok in nb£ ter trebuh.. Nikoli pa ne dobimo srbečice na koži gla ve , kajti tu je koza trda in lažje dostopna či- ščenju. Najbolj značilno je, da se srbenje po ja- vi najmočneje takrat, ko se vlezemo in se ogre- jemo. Zato zdravnik vedno vpraša, kdaj najbolj srbi, kajti poznamo tudi druge vzroke srbenja, ki pa se ne pojavljajo ob omenjenem času. Zdravljenje moramo pričeti čimprej in ga. iz- vesti energično. Najprvo se moramo skopati v vroči vodi in pri tem kožo močno odrgniti s kako grobe cunjo. Nato se namažeme z zdravilno mast- jo ali tekočino, ki jo predpiše zdravnik. Ta zdravila imajo najrazličnejše nazive kot n.pr.: Mitigal', l\i o vo s c ab i n , Favorin, Scabex, Flemingks se dva večera zapored in po zadnjem mazanju napra- kopel. K ajveč se greši s tem glave do prstov na nogi, am- kjer najbolj srbi. Bajvaž- ih podobno. Namazemo nato naslednje jutro vimo zopet temeljito da se ne n am a £ era o o d pak samo na mestih, nejse pravilo pa je, da se moramo o končanem zdravljenju i>reobleči v sveže perilo, obleko zli- kati z mokro cunjo in koc prekuhati. Če tega ne napravimo, se svrbci, ki se nahajajo v obleki ali odeji, zopet naselijo v kozi in bolezen se pono- vi. Ce se bomo točno držali gornjih navodil,bo- mo imeli vedno uspeh, sicer bomo pa samo uniče- vali zdravila, ki se sedaj zelo težko dobijo J^iasa glavna naloga je, da preprečimo razšir- jevanje srbečice, kar se doseže na ta način, da za srbečico bolne oddelimo od skupnih ležišč in jim določimo poseboii prostor za spanje, kdor ima srbečico, so je ne sme sramovati in mora javiti bolničarju v e a inici že vsak sum obolenja. Cim pa se nudi prilika, naj prične z energičnim zdra- vljenjem pa bo nadloge konec in noči bodo zopet mirne. dr. Edvard VOJAŠKI IN POLITIČNI PREGLED Zunanja in notranja situacija. Vojaški pregled? Zatišje, ki je vladalo na vseh frontah več kot en mesec, je prekinila velika za- vezniška ofenziva, ki se je pričela v Italiji. Zavezniška armada, katero sestavljata V .in VE. armada, je po ogorčenih borbah ze predrla Gusta- vcvo in Hitlerjevo linijo in prodira sedaj z vso naglico proti Rimu za bežečimi Nemci. V doseda- njih operacijah je bilo zavzeto mesto C as sina in več drugih mest,zelo pomembnih in utrjenih. Ta ofenziva še ni eden izmed glavnih udarcev ki bodo začeli padati z vseh strani na Hitler- jevo Nemčijo. Vse kaže, da je namen te ofenzive pritegniti na ondctni sektor čim več sovražni- kovih sil in dati s tem čim boljše pogoje za us- pešne udarce - za izkrcavanja na drugih sektor- jih. b to ofenzivo hočejo zavezniki tudi odvr- niti pozornost sovražnika od mesta, kjer bodo izvršeni glavni udarci. kedtem ko se dokončujejo priprave za veliko ofenzivo na vzhodu in invazijo na zapadu, ^zav- zema delavnost zavezniškega in ruskega letalstva vedno večji obseg. Velike skupine rUskega letal- stva za dolge polete neprestano bombardirajo že- lezniška križišča in druge' vojno-vazne naprave v zaledju sovražnika. Zavezniško letalstvo bom- bardira neprestano, dan za nočjo, utrdbe na A- tlantski obali, komunikacije in prometne napra- ve v zaledju sovražnika, industrijo v Nemčiji in vojno -važne naprave in pristanišča v Italiji in jugovzhodni Evropi. V Jugoslaviji je bil med dru- gim bombardiran Beograd, Bihač, Niš in še nekaj drugih krajev. Porušeni so bili kolodvori ter - Id - " tam/smssgmm skladišča mu*.icije in orožja, Narodno osvobodilna vojska vodi ogorčene bor- be z liecici in ustaši po vsej Hrvatski. posebno srdite so v Liki, kjer pomaga naši vojski tadi zavezniško letalstvo. V Jadranskem morju so naši borci zavzeli po hudih bojih otok Šoltc, ki lezi nasproti SpLita. uničena je bila cela posadka, ki se je nahajala na otoku. Ubitih je bilo nemških vojakov in ofi cirjev. V Ji o sni je bilo razlitih več četnii-kih enot in zaplenjenega veliko orožja in arhiva.!;asi so osvobodili mesto Živinice.V Dalmaciji je bilo o— svobojeno pristaniško mesto Stari grad. Uspešne ofenzivne akcije vodi naša vojska v Slavoniji in Vojvodini, kjer je naša vojska v za dnjen času zaplenila precej vojnega materiala in orožja ter zadala sovražniku občutne izgube. V Srbiji se vodijo srdite borbe z Kemci in četniki. Slednje vodi baje sam Mihajlovic .i-iemci zalagajo četniko z orožjea, municijo in hrano.V zadnjih borbah so naši borci razbili več kolon bolgarskih vojakov in četnikov. Ua meji Sandžaka in Srbije Nemci zbirajo nove moči najbrže za no- vo ofenzivo. Po vsej hrvatski, Vojvodini, Slavoniji, Sr- biji in Bosni se vrše dan za dnem sabotažne ak- cije na progah, kjer vozijo nemški vlaki. Samo v zadnjem času je bilo iztirjrnih več desetin vlakov, pri čemer je bilo zaplenjenega precej vojnega materiala in orožja, ki se je vozilo za nemško vojsko. Velika nemška ofenziva v Istri je popolnoma propadla. •Tudi v Sloveniji se vršijo hude borbena »Sta- j e r s k e m je bila un i č e n a n a k a s o v r a z n i k o v a p .........■■mi*.................. ZIVJKLI 1. T ZjkV ESHTKI: iKG-LI J A, SOV J ETSkA ZV2Z;i Hi AMijlEIK^i ! iiiaJ stojanka in veliki rudnik premoga v Velenju.So- vražnik je zopet poskušal zavzeti mesto zjiiz em— berk na Dolenjskem, a je bil odbit z velikimi izgubami. Imel je okrog 3oo mrtvih.Naše čete so zavzele Trebnje. Boji se vodijo tudi na ostalih odsekih Dolenjske, posebno na progi Ljubljana- liovo mesto, na kateri je promet ze dalj časa u- stavljen. Na Primorskem se vrše lokalne borbe. Na progi Ljubijana-Trst in Ljub1 jana-Zagreb so bili zopet iztirjeni vlaki.Promet je bil ustav- ljen za dalj časa. Na Gorenjskem je bilo razbitih v zadnjem ča- su več nemških in belogardističnih patrol. Za- plenjenih je-sbilo nekaj puš,k in puš komi tr al j ez. Nemci k^kor belogardisti so imeli pri teh naših akcijah precejšje izgube. Na -progi Jesenice - Ljubljana so bili iztirjeni tovorni vlaki in en brzovlak,v katerem' so se vozili Nemci. Uničene so bile lokomotive in veliko vagonov. Sovražnik je imel pri teh akcijah občutne izgube. Promet je stal pri vsaki akciji skoro po en dan. Pdlitični pregled: Velike priprave, ki se vrše za končne in odločilne udarce, so nekako zasen- čile pomembnejše politične dogodke. V Kairu je podala ostavko Puriceva vlada.£iv- ši kralj Peter je nato poveril sestavo nove vla- de dr.Ivanu Šubašiču, bivšemu hrvatskemu banu. To so poslednji poskusi, da bi se emigrant je iz Kaira združili z našo vlado, a vse to zaman.Ju- goslovanski naredi nimajo nič več skupnega z nekdanjimi režimi, temveč si danes sami v teku najtrše borbe s sovražnikom gradijo . resnično ljudsko oblast. Prej ko slej bodo dobili ti na- pori jugoslovanskih narodov svoje priznan j e .Sle- dilo bo priznanje naše vlu.de "de iure" od stra- ni zaveznikov. Naša Narodno osvobodilna vojska postaja vedno močnejša. Krepi se z novimi borci in zavzema vedno zanosnejši polet. Danes sestav- lja našo vojsko 11 armadnih korpusov s skupno pol milijona vojakov. - 2 c - Francoski narodno osvobodilni odbor je v svo— jf£i z»injem zasedanju sklenil, da se bo odslej i- menoval francoska začasna vlada. Sovi grški predsednik vlade je pozval vse Gr*- ke, da se čim tesneje strnejo v borbi proti nen— skici in bolgarskim fašistom. Vedno bolj narašča in se širi partizansko gi- banje pri drugih svobodoljubnih narodih.Zelo so aktivni bolgarski, poljski in italijanski par- tizani. Vsem tem daje vzpodbudo junaška borba jugoslovanskih narodov, ki že več kot trideset mesecev vodijo svojo borbo proti skupnemu sovra- žniku . L j ub c Dan je bil vroo in zaspan. Vsaj male sapice enic si želeli. Prijetna senca nas je zvabila v s veje okrilje. Ca nekod priteče stražar. Videli smo, zavil je h. komandantu. Zusuoili aac s nekaj novega mo- ra biti. Spet to najbrže vles. "Mitralj ozke trojke - zbor!" nenadoma zakli- če komandant. "Tudi nekaj puokarjev I ali k o gre z meji o j . Pa obrnite se tovariši!" V koloni hitimo čez hrib.. Okoli trideset nas jo. Komandant na čelu. Fantje hočejo kar drug po drugem, nihče noče biti zadi. ji. Kad Švab e gremo. Okoli trideset jih je. Tik pod taboriščem so šli. Mi t e o orno , p rehi teti jih m o r am o . 1>! a i z v i dni o i komandant pregleda položaje in že zdrsimo po str mini. Pridemo na rob. Pod nami je hiša. "Dva mitraljeza sem, eden levo zgoraj!Strel- ci na položaje!" komandantov glas je miren in preudaren. "V strelcih proti bajti! B..itro čez piano! Obkolite!" V trenutku smo čez.Obkoljuje- mo. Komandant j * ?e v hiši. "Kje imate Švabe?Tflr koj pokažite! ige je klet?" Komandant pregledu- je bajto. Tovariši mu pomagajo, Šv.abov ni. "Naprej!" V strelcih hitimo po bregu preti spodnji hiši. "Tovariš komandant, tu spodaj sol" zakliče eden od tovarišev. Komandant nam nazna- či, naj se nekoliko skrijemo, da nas prehitro ne opazijo. Sam je ž a spredaj, pregleduje in dela načrt. "Seveda so Svati! a položaje! PJn a troj- ka sem - levo spodaj! iiabi jajte od strani! Dru- gi mi trsi jez nekolike više, strelci med obema. Malo više za robom bacač!" Ha sredi grape smo v polkrogu počez.Čisto le- vo še dva mitraljeza. pod nami v grapi je bajta. Ležimo in opazujemo. Trije švab i sede pred hišo ostali so v njej. Nestrpno čakamo,kdaj bože ya- dlo povelje za ogenj. Švabi -se spuste od bajte na levo. Prav proti naši spodnji zasedi gredo. "Ogenj!" Drrr - bum - ta-ta-ta! Strojnice pojo, puške pokajo. Ozračje se trese - med hribi od- meva kot grmenje. To-to-to! Z naše leve strani pojeta breai.26- lata brezhibno. Pof! 3acač naziga. Mine . lete proti Švabom. Bum!- Bum! Komaj sedaj se Švabi znajdejo. Nažigajo s strojnico - samo eno imajo! Po glasu sodimo, da je zbrojovka. Čiu - čiu - pif! Krogle žvižgajo visoko čez nas. Švabske brzostrelke regljajo. Dum-dumke pokajo nekje v vejevju. "Juriš!" zavpije komandant na vso moč. Divji krik "Juriš!" zagrmi z naših, položajev. Tovari- ši skočijo kot zveri. Mi na levem krilu gsloh ne slišimo povelja - naše strojnice imajo premočan glas. Levo krilo še vedno nažiga. Pridrvi koman- dant? "Zaprite ogenj in juriš! Ali ne slišite? Ns.prej!" Bacač dela z vso brzino. "Predaleč"za- slišim in že ga tovariš prestavlja. Zadeti mo- ramo v živo! Švabska strojnica drdra. Pod nami je strma gola grapa. Prav sem naziga. Tu ne moremo nav- zdol. Odhitimo na levo in ob robu jurišamo. "Juriš!Naprej!" Levo krilo juriša. Komandant je že pred nami. "Naprej!" Švabska strojnica u- tihne. JJaj.brže jo je izkupil mitraljezec. Poka- nje ponehuje, smo že pri bajti. Svabov ni ve$» Domačinka pove, da so tekli po grapi na des- no od hiše navzdol. "Prav gotovo je eden crknil ker so kričali "kaput"! Tri so pa vlekli s .se- boj!" Smo že n-% robu za bajto. Komandant je ze s strojnico na položaju. Nikogar ni več videti. BudiS vedi, kam so jo v strahu ucvrli. / "Eura!Hura!"nenadoma naravnost divje zavpije 'za: nami. Bliskovito se obrnemo. So mogoče Švabi za hrbtom? Tovariš Bremšak dviga v eni roki strqj nico v drugi pištolo. "Priboril! Fantje - novo ztrojevko! Evo je! Hura! Pa še pištolo." Od ve- -23 - selja ustreli dvakrat v zrak. Tovariš komandant je že pri njem,. Kar objema zbrojovko. Z vseh strani vpijejo tovariši - ve- selje je nepopisne! Takega plena pa ni zlepa.Brž nazaj k ubitemu Švabu, Graničar je. Dobro jo j'e dobil. Tudi niže doli se oglase tovariši.Se tri mrtve Svabe sc našli. Obrazi nam žare,zadošče- nje nam gleda iz oči. Kar drvimo nazaj v taborišče po hribu navz- gor. Tovariši norijo od veselja - zbrc j evka je vsa okrašena. Kar sami od sebe pojejo: Kot jastrebi smo se spustili v dolino»Krinam je plala po šilah * Tista strast nas je prevze- la, ki te obsede, ko drviš preko skal in korenin n avzdel, n a d p r o k 1 e t e g a o k up a t c r j a,, Sli smo na nevaren t oselc Proga je strogo za- stražena; p o njej se kr.etajo pcjačane sovražne patrole. Švabe so izkušnje izučile.« ji mi smo vsi razigrani. Pravi tiči smo sku- paj. Sami stari partizani. Zastonj ne gremo, to smo vedeli. V gozdu ob vznožju hriba smo si od- sekali kole c Potrebovali jih bomo, Zdaj pa po- časi, previdno skozi temo preko polja naprej.Erc- ga ni več daleč.. Prisluškujemo vsakemu šumu. Ne smo nas iznenaditi sovražna zaseda; svojo nalo- go moramo za vsako ceno izvršiti. Ka cilju sme. Zasede so hitro in neslišno krenile na svoja me- sta. Mi pa na delo! Treba je odviti vijake. Dva ključa imamo s seboje Poizkusimo s prvim - pre- velik, poizkusimo z drugim - premajhen. Smola! 24 Kaj sedaj? Spogledali sme se v mučni zadregi. Kaj, res ne bo nič iz vsega skupaj? Smo zastonj i-ričli v dc lino? In da se vrnemo v taborišče ne cla bi Švab o m napravili Škodo! Pa s tolikšnim jj±» Č^k,vanjem smo hiteli v dolino! Kot težak kam^n na m je 1 e11 o na sroe. "Tovariši!", nas iz topega razglabljanja zbu- di as iz tome. Vodja patrole! Vsi se obrnemo v smer, odkoder je prišel glas. "Kdo ima lo pfe — r.igov v žepu?" , vpraša s šepetaj očim glasom.Za- smejemo se pritajeno, čeprav se nam je zdela ša- la neprimerna. Eden od tovarišev pa mu le i•omo — 1i novec. Tovariš Janček se skloni. Debelo smo fledali in čakali, kaj bo počel z denarjem. U- tihnilo je vse. Dasi nihče nima upanja v uopeh smo vendar nestrpni od pričakovanja. Kaj nekiho- če tovariš? Saj je drugače resen in moder fant. henadoma venel, glasen vzklik. "Pssst...!" sva- rimo vsi hkrati. Vijak j 3 odvit. V ključ, ki je bil prevelik, je potisnil § ca mehki " j ^----- £ \k> \u e t Mehčanje bomo označevali z znakom -'«• 'aarko 31 ČIGAVA BO PA ZDAJ OBLAST"? !!>/ "Fuehrer" in nemški narod s, Ce bi nemški no težo propa- jokal za njim.;, svojo usodo arod pod trenut- del, jaz ne bi kajti narod bi zaslužil..." (iz govora .idolfa Hitlerja z dne 0.11,43») če verjamete ali ne. Na ladjah, ki so jih nemške podmornice že zdavnaj potopile na dno morja,se je izkrcalo za vezniško vojaštvo. Lo bo hrabra nemška vojska pobila zadnjega sovražnika, bodo zavezniki vko- rakali v Berlin. x . - Crjonar Kakršen gospodar, takšen hlapec. Švabobranski hlapci ne posnemajo.Nemcev sa- mo v taktiki "elastične obrambe", temveč tudi v sestavljanju vojnih izročil. "Slovenec" z dne ll.maja piše o"veliki zmagi domobrancev v Žu- ž emb erku". Radi bi samo vedeli,čemu so tako panično pri- drveli v Novo mesto in zakaj so na žužemberških poljanah pustili toliko trupel. Crjondr POZIV CITATELJEL! POZIVaM) '/.iS, DA IRI SVOJIH S,i30'iUZNIH AKCI- JaII NJS ICZABITS K A PAKLR IN TEHNIČNI LAT&RIAL IN GA iOSLJETži V TMiNIkO B GORENJSKEGA ODREDa! S TiSk Gi OGOČITJL" REDNO IZDAJO N^ČAGA GLASILA!