Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 9.000 izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
rili
Domžale. 14. april 1976 LETO XV   št. 7
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Zasnove zakona o združenem delu
Pri oblikovanju ustavnih določil prihajamo do tistega, kar bo dalo trdno oporo za nadaljnjo preobrazbo v združenem delu, to je do novega zakona s področja združenega dela.
Komisija za pripravo omenjenega zakona pri Zvezni skupščini je po dolgotrajnih in izčrpnih razpravah predložila načrt zakona o združenem delu, ki bo moral dobiti dokončno obliko v široki javni razpravi. Zahtevno in odgovorno delo pri pripravi osnov tega zakona sloni na pridobljenih izkušnjah samoupravne prakse in v preobrazbi odnosov v združenem delu in v naši samoupravni družbi ter na podlagi ustavnih določil. Široka ustvarjalna pobuda v naši samoupravni socialistični družbi, spoznanja in dognanja, ki so v obdobju dosedanje samoupravne prakse zorela, vse to je pripomoglo, da je komisija opravila svoje delo in da prihajamo v najodgovornejše obdobje širokih javnih razprav, ki bodo morale dati vsebinski pomen zakonu in z njim celotni naši družbeni stvarnosti.
Zahtevno — revolucionarno delo pri izdelavi načrta zakona je slonelo zlasti na naslednjih zahtevah:
1. v načrtu zakona je potrebno urediti osnove celovitega sistema združenega dela in to za vsa področja dela in za vse odnose ter za vse družbene funkcije, ki jih delavec upravlja v sistemu socialističnega združenega dela na podlagi pravice, ki izhaja iz dela z družbenimi sredstvi;
2. načrt zakona mora vključevati in urejati temelje odnosov v združenem delu, ki zagotavljajo ustavni položaj delavca in njegovo neodtuljivo pravico, da odloča o svojem delu, o sredstvih in rezultatih svojega dela in da kot pooblaščenec samoupravne družbene skupnosti upravlja z družbenimi sredstvi v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu;
3. da je potrebno v pravni izpeljavi težiti k temu, da bo uresničeno:
— da bodo zakonska določila nedvoumna in da jih ne bo mogoče razlagati na razne, medseboj nasprotujoče si načine;
— da zakon ne bo posegel v take stopnje in stvari, ki morajo biti prepuščene urejevanju tekoče ekonomske politike;
— da bo zakon v mejah pristojnosti federacije in da ne bo po nepotrebnem utesnjeval samoupravne spodbu ■
de.
Združeno delo se v osnutku tega zakona obravnava kot ZGODOVINSKA DRUŽBENO—EKONOMSKA KA TEGORIJA, ki je rezultat razvoja proizvajalnih sil družbe, kar pomeni, da gre za objektivno zakonitost. To je višja stopnja medsebojne povezanosti, pogojenosti in odvisnosti dela od celotnega družbenega dela, zaradi tega združevanje dela na naši razvojni stopnji ni in ne more biti stvar dobre volje ljudi, kar pomeni, da je to objektivna nujnost.
S tem zakonom bomo skušali začrtati take smernice v našem družbenoekonomskem razvoju, v katerem bomo pod pojmom ZDRUŽENO DELO pojmovali razvoj naše samoupravne socialistične družbe na vseh področjih in na vseh nivojih, kar pomeni tesno povezanost teorije s prakso in perspektivo razvoja celotne naše družbe.
Marija Ivkovič
V DANAŠNJI ŠTEVILKI:
-PRIZADEVANJA ZA STABILIZACIJO
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV DELEGATSKE SKUPŠČINE
-DRUŽBENI DOGOVOR O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
-O POPISU KADROV - ZRVS O SVOJEM DELU
Dela v novem objektu Veleblagovnice zelo hitro napredujejo tako, da bomo že sredi leta dobili nove prodajne površine, ki bodo imele velikost 5.000 m?. O tem, kako poteka gradnja in kakšna bo notranja urejenost so bili seznanjeni tudi predsedniki skupščin slovenskih občin, ki so imeli v Domžalah posvet o aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanjih
POMEMBEN DOGOVOR
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA je ena izmed tistih vsebinskih sestavin našega življenja in dela, ki mora postati naša stalna naloga. Družbeni dogovor, ki ga je sprejela na svojem zadnjem zasedanju delegatska skupščina, je silno pomemben akt, ki nam nalaga vrsto stvari, ki sicer niso nove, vendar pa nas ponovno zavezujejo. Res je, da smo že tudi do sedaj poudarjali to, da moramo skozi družbeno samozaščito odkrivati negativne pojave, da je to tisti regulator, ki usmerja naš razvoj. Toda res pa je tudi to, da smo posamezne zadeve reševali ločeno in da smo se premalo zavedali povezanosti negativnih pojavov na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, kriminala in ,,izkoriščanja pod krinko samoupravljanja", prometne varnosti in kršenja moralno-etičnih norm, ki smo jih sami sprejemali.
Morda smo bili obremenjeni z miselnostjo, da bodo drugi v imenu nas čuvali bogate tokove revolucije, da imamo za to organe in armado. Vendar pa smo spoznali, da smo to mi sami, nosilci revolucionarnih tradicij, čuvarji naše svobode in neodvisnosti, delavci-sa-moupravljalci, da smo del družbene biti, ki se bo razvijala le tedaj, če bo stalno prisotna zavest. Ne gre več zgolj za besede, ampak gre za varstvo ustavnega reda, ne gre za gašenje požarov, temveč za pravočasno odkrivanje vsega tistega, kar ni sprejemljivo za našo samoupravno družbeno skupnost.
Zavedati se moramo, da imamo mimo pravic tudi veliko dolžnosti in da smo mi nosilci tistih ukrepov, ki bodo zagotavljali našo stabilnost in nadaljnji razvoj. Če pomeni SAMOZAŠČITA skrb za najdragocenejše, kar imamo, to je za naša življenja, potem pomeni DRUŽBENA SAMOZAŠČITA poglavitno nalogo vseh nas, kajti mi smo družba, ki ustvarja materialne dobrine, tista družba, ki jih tudi samoupravno deli. Torej je od nas odvisno, kako bomo sprovajali v življenje vse tisto, kar smo sprejeli in zapisali v ustavi. To pa je med mnogimi drugimi zadevami tudi zelo širok in pomemben pojem družbene samozaščite.
Kušar
Prizadevanja za stabilizacijo
NEKAJ UGOTOVITEV KOORDINACIJSKEGA ODBORA PRI OK SZDL
Koordinacijski odbor za stabilizacijsko aktivnost je bil ustanovljen v letu 1975 ter je štel 9 članov in devet namestnikov. V letu 1976 je bil odbor okrepljen in skupno šteje 21 članov. Vodi ga predsednica Občinske konference SZDL.
Zaradi hitrega in učinkovitega delovanja je bil odbor za leto 1976 razdeljen v tri skupine:
1. za področje gospodarskih dejavnosti,
2. za področje krajevnih skupnosti in občinskih upravnih služb,
3. za področje samoupravnih interesnih skupnosti.
Skladno s pomembnostjo vseh treh področij družbene aktivnosti so bila usmerjena tudi prizadevanja skupin v okviru koordinacijskega odbora. Zlasti pa so v prvem krogu obiskov in stikov na terenu sledUa naslednja vprašanja :
— na področju gospodarstva so največjo pozornost posvetili gospodarskim rezultatom, slonečim na zaključnih računih za leto 1975 in uresničevanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ali pristop k le-tem;
— na področju krajevnih skupnosti in občinskih upravnih organov se je v tej prvi fazi pozornost posvečala zlasti vidiku ople-menjevanja sredstev krajevnih skupnosti in njihovi smotrni porabi ter prizadevanjem za racionalnejše poslovanje;
— področje samoupravnih interesnih skupnosti je bilo analizirano z vidika uresničevanja stabilizacijskih programov v letu 1975 ter izdelavo teh programov za leto 1976 ter razvoju samoupravnih odnosov in skupnemu dogovoru v smeri stabilizacije in varčevanja.
OSNOVNE ZNAČILNOSTI
Področje gospodarstva
Skupina je obiskala 15 delovnih organizacij, ki zaposlujejo največ delavcev v občini. Glede na sprejeto Resolucijo o družbenoekonomski politiki za leto 1975 je ugotovila:
1. da je rast družbenega proizvoda bila nekoliko pod predvideno;
2. da je bila zaposlenost iznad načrtovane;
3. da je bil izvoz povečan skoraj za se enkrat toliko, kot je bil načrtovan;
4. da je uvoz bil manjši od načrtovanega.
Obisk v organizacijah združenega dela ali TOZD je doprinesel k spoznanju, da so v letu 1975 bili vloženi znatni napori za večjo uspešnost, da se je produktivnost povečevala ali vsaj zadrževala*stopnjo iz prejšnjega leta, da pa v večini TOZD ali OZD rentabilnost upada, (8 OZD), le v 4 primerih se
je povečala, v ostalih pa na istem nivoju, kot v preteklem letu. Med obiskanimi je tudi trgovsko podjetje, ki zaostaja za 2 % za planiranim prometom. Zaposlenost se je povečala za 9,7 %, materialni stroški poslovanja pa za 31,9 %.
Močna navezanost domžalske industrije na uvoz repromateriala kaže na posledico neugodnega vpliva poslovnega uspeha, četudi so zlasti nekatere OZD s svojim velikim izvozom prispevale velik delež k zmanjšanju zunanjetrgovinske bilance. (Slovenijales Radomlje)
4 delovne organizacije še niso podpisale samoupravnih sporazumov za železniško in elektrogospodarstvo; med temi je tudi Slovenijales Radomlje, ki je dosegla večji uspeh na področju izvoza, vendar za ceno poslovnega uspeha ter tako nima sredstev, da bi zadostila zahtevam sporazumov, v eni od teh organizacij pa so že sredstva izločili, sporazumov pa še niso podpisali. V zaposlenosti je področje industrije preseglo načrtovano za 1 %, dočim se je zaposlenost v negospodarstvu povečala za 5 %.
KRAJEVNA SKUPNOST
Značilno za poslovanje krajevnih skupnosti je, da so imele razmeroma majhne stroške, zelo malo ali skoraj nič potnih stroškov,sov večini brez profesionalnih delavcev razen večjih KS in da so skoraj v vseh krajevnih skupnostih poleg rednih in drugih virov sredstev še prostovoljna sredstva občanov v denarju, materialu in delu. Tako so sredstva, ki jih prejemajo po rednih virih oplemenitili z znatnim deležem solidarnostnih ali vzajemnih, ki so jih z družbeno akcijo navz-notraj KS zagotovili. Skoraj vse krajevne skupnosti so imele prenesena sredstva iz leta 1975, kar kaže na to, da svoja sredstva varčujejo in jih uporabljajo, ko jih oplemenitijo v toliki meri, da zadostujejo za naložbe. Dejavnosti krajevnih skupnosti so bile različne, vendar po način združevanja sredstev kaže na skupno izoblikovano politiko „dinar na dinar."
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
Osnovni smoter v tem trenutku je na področju samoupravnih interesnih skupnosti bil v oceni uresničevanja stabilizacijskih programov v letu 1975 in v sprejetju takih programov za leto 1976. Analiza zaključnih računov in družbena ocena le-teh bo opravljena v drugem krogu nalog, ker je rok za predložitev ZR 31. 3. 1976 ter vse SIS še niso sprejele sklepov in obravnavale poslovanja v preteklem letu.
Vse SIS so dogovorno sklenile (v okviru odbora za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje), da bodo začasno, vsaj do sprejetja in prvih rezultatov stabilizacijskih programov zamrznile 5 % sredstev za leto 1976 ter poskušale na ta način usmeriti
poslovanje na skrajno racionalnost. Vse SIS v občini so izdelale stabilizacijske programe za leto 1976, ki, jih delijo v dva dela:
—varčevanje, ekonomičnost in racionalnost pri naložbah;
— ponovno preverjanje stroškov in zmanjševanje le-teh do skrajnih meja.
Stabilizacijsko prizadevanje SIS pomeni krepitev samoupravnih delegatskih odnosov ter tako vpliva na programiranje in izgradnjo novih zmogljivosti, ki lahko bistveno pripomorejo k racionalnosti, saj ni trditve, da bi morali vsak objekt programirati na novem projektu.
Med najobčutljivejša področja spada dejavnost otroškega varstva in pa stanovanjska gradnja, ker bistveno vplivata na razmere v družinah. Prva zato, ker v skupnih stroških za razmeroma velik, druga pa zlasti iz razloga, da v bodoče ne more biti sprejemljivo, da se gradijo stanovanja brez potrebnih spremljajočih objektov ali prostorov. Glede na obveznost do staršev in združenega dela, je skupnost otroškega varstva zagotovila izdelavo analize stroškov na strokovnih osnovah. Glede skladnosti nadaljnjega razvoja, kar leto pomeni tudi stabilnost razvoja družbenih dejavnosti, pa je potrebno srednjeročno zagotoviti v samoupravnem dokumentu usklajeno gradnjo stanovanj in spremljajočih objektov.
Nadaljnja faza spremljanja gibanj na področju skupne porabe bo v smeri primerjanja rasti stroškov glede na delež stroškov v skupnih sredstvih za nekaj let nazaj ter ugotavljanje smotrnosti hitrega naraščanja stroškov. Ta nadaljnja ocena, ki se pričenja v|naslednjem tednu, bo lahko bistveno pripomogla k uresničevanju sprejetih stabilizacijskih ciljev.
Naloge, zapisane v stabilizacijskih programih SIS, so tudi v smeri večje učinkovitosti, ustreznejšega samoupravnega organiziranja, racionalnega in učinkovitega informiranja ter v večji storilnosti strokovnih služb, ki naj sloni na dobri organizaciji.
Zaposlenost na področju družbenih dejavnosti se je v primerjavi z gospodarstvom hitreje povečevala, na kar vpliva odpiranje novih oddelkov na šolah, novih vrtcev itd.
Organizirana je strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti in sicer tako, da se je od občinske uprave odcepila bivša služba skladov in se postopno (za 1 osebo) okrepila in tudi strokovno usposobila za svojo funkcijo. To je urejeno na podlagi sporazuma, pristopanje k sporazumu pa je bilo postopno. Nosilec te strokovne službe je skupnost otroškega varstva, ki ima največ samoupravnih izkušenj in dokaj dolgo dobo delovanja in postopne rasti.
V smeri vse večje racionalnosti bo treba jasneje opredeliti še potrebo, ustreznost in funkcijo tajnikov SIS in samoupravno urediti vprašanja, ki so lahko urejevane za več skupnosti.
Vse naložbe pri SIS So potekale
skladno s_ predpisi in na podlagi zagotovlj eiub-sredstev.
ZAKLJUČEK
Razmere v gospodarstvu občine Domžale, kljub temu, da beležimo v zadnjem obdobju razmeroma dobre rezultate, zlasti na področju izvoza in povečanja družbenega proizvoda, vendarle narekujejo skrajno pozornost, kajti v naslednjem obdobju se ob izvajanju pred
Eisa o zavarovanju plačil lahko istveno poslabšajo pogoji gospodarjenja, na katere vpliva še vrsta drugih faktorjev. Glede na trenutne razmere je potrebno zagotoviti neke vrste stanje pripravljenosti v tem smislu, da se vsi porabniki družbenih sredstev, katerih vir je odvisen od gospodarstva in gospo-damjenja ter gibanja OD, z lastnimi ukrepi omejijo tako, da bi eventualni tresljaji ne ogrozili tistih dejavnosti, ki morajo nemoteno teči. Verjetno je dosedanja opredelitev o „zamrznitvi" 5 % sredstev skupne porabe še izpod min imuna in bo potrebno o tem še razmisliti. Najmanjši tresljaji lahko rodijo negativne posledice v sferi odnosov, zato je potrebno kot najnujnejšo stabilizacijsko mero hitro in učinkovito razvijati samoupravne odnose in krepiti družbenopolitično aktivnost na vseh ravneh. Glede na kritičen pogled vseh sfer je naloga upravnih organov občine dosledno uresničevati sprejeti stabilizacijski program uprave, ki pa bo morala poleg take organiziranosti, ki bo zagotavljala racionalnost, še bolj usposabljati za svojo funkcijo — službe za samoupravo.
Družbenopolitične organizacije v občini bodo morale budno spremljati vse tokove ter s svojo organizirano prisotnostjo in sposobnostjo ocenjevanja stanja zagotavljati, da nepredvidene razmere na področju gospodarstva ne bi narahljale samoupravne organiziranosti delovnih ljudi.
Predsednik koordinacijskega odbora za stabilizacijo Marija Ivkovič
SGP SLOVENIJA CESTE TOZD OPEKARNA MENGEŠ
objavlja
na podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja prosto delovno mesto
finančnega referenta
POGOJI:
Ekonomski tehnik z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami. Delo združujemo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 60 dni.
Prijave z dokazili o strokovnosti in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na SGff Slovenija ceste, TOZD Opekarna Mengeš.
Razpis velja 8 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Rezervne vojaške starešine so pregledali svoje delo
V torek, 30. marca je občinska Zveza rezervnih vojaških starešin imela svojo 3. redno skupščino, na kateri se je zbralo 50 delegatov iz 9 osnovnih organizacij. Skupščine so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Jernej Lenič, poveljnik občinskega štaba za LO Janez Vreček, sekretar komiteja Občinske konference ZKS Milan Narat, predsednica OK SZDL Marija Ivkovič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Avbelj-Lojko in predsednik Strelskega odbora Domžale Leon Štif-tar.
Poročilo o dejavnosti rezervnih vojaških starešin za preteklo dvoletno obdobje, je podal predsednik ZRVS Domžale tovariš Bojan Krištof.
so v radioamaterskih klubih v Domžalah, Radomljah in Moravčah,v strelski organizaciji v Trzinu. Pri nekaterih specializiranih organizacijah, ki so pomembne v celotnem sistemu splošne ljudske obrambe, so rezervni vojaški starešine bili tudi pobudniki in soiniciatorji pri ustanavljanju.
Pomemben delež so RVS dali pri obrambni vzgoji prebivalstva zlasti še mladine. Vključevali so se v vse akcije, ki so jih organizirale ostale strukture, izvedli pa so mnoge akcije samostojno, največ med šolsko mladino.
ZRVS vsako leto organizira občinsko strelsko pionirsko tekmovanje ob „Dnevu JLA". Organizirano je bilo seznanjanje šolske mladine z lahke pehotno oborožitvijo, predvajani mnogi filmi s poljudno vzgojno vsebine z obrambno tematiko in seznanjanje mladih z vojaškim poklicem. Vsem šolam in nekaterim delovnim organizacijam je nudena pomoč in oskrba z fotoslikovnim materialom za pripravo razstav na temo „Življenje in dele pripadnikov JLA in občinskih teritorialnih enot". Rezervni vojaški starešine so izvedli mnoga predavanja in razgovore z učenci osnovnih in srednjih šol ob „Dnevu borca" in „Dnevu JLA."
Zelo pomembni so obrambni dnevi, ki jih je ZRVS izvajala s svojim: člani v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS za srednješolske
Predsednik Občinskega odbora ZR VS tovariš Bojan Krištof je prisotne delegate seznanil z mnogimi nalogami, ki jih bo potrebno opraviti v prihodnjem obdobju
Rezervne vojaške starešine so na svoji redni letni skupščini pregledali dosedanje delo, sprejeli pravila organih zacije in v razpravi načeli vrsto vprašanj, kako v bodoče njihovo delo še bolj povezati z družbenim dogajanjem
Iz poročila izhaja, da jc značilnost dela organizacije bila v poglobitvi in razširitvi aktivnosti na vseh področjih njenega udejstvovanja. Organizacija je vse manj klasičnega tipa in se vse bolj približuje množični šoli ljudske obrambe s težiščem, naj bi rezervni vojaški starešine postali aktivisti postavljenega koncepta splošnega ljudskega odpora, obenem pa dobri poznavalci vojaške stroke, teorije in prakse.
Delo ZRVS je bilo zasnovano na resoluciji 2. Skupščine ZRVS SRS, s katero so bili konkretizirani sklepi s področja obrambnih priprav na 7. kongresu ZKS. Občinsko vodstvo ZRVS je pravilno usmerjalo osnovne organizacije na delovanje navzven, izven svoje organizacije, na področje družbenopolitičnih aktivnosti v krajevnih skupnostih in na obrambne priprave tako med občani zlasti med mladino.
Osnovna dejavnost ZRVS je vsekakor bilo splošno vojaško usposabljanje in idejno politično izobraževanje svojih članov, odražala pa se je v številnih aktivnostih in pobudah na področju priprav na ljudsko obrambo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah samostojno ali v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in obrambnimi faktorji.
Da bi se ZRVS v bodoče lažje kot družbeni in politični dejavnik vključevala v razne aktivnosti v krajevnih skupnostih, se je na celotnem občinskem območju reorganizirala. V vseh krajevnih skupnostih so ustanovljene osnovne organizacije ali aktivi rezervnih starešin, v zavisnosti od števila članov.
Reorganizirane in na novoustanovljene organizacije v preteklem letu še niso zaživele, dočim so tiste, ki niso pretrpele organizacijskih sprememb, bile aktivne in na vseh področjih dosegle dobre rezultate.
Aktivnost celotne ZRVS se je v preteklem dveletnem obdobju ogledala y vključevanju v predvolilne akcije SZDL in akcije za podaljšanje samoprispevka za šolstvo. Na zborih občanov so rezervni starešine aktivno delovali. Mnogi so ugledni med občani, zato so mnogi tudi izvoljeni v delegacije družbenopolitičnih skupnosti. V družbenopolitičnem zboru SOb Domžale je šest RVS, članov delegacij krajevnih skupnosti in zboru združenega dela pa je bilo izvoljeno 70 rezervnih starešin. V samoupravne interesne skupnosti je bilo izvoljeno v delegacije krajevnih skupnosti in delegacije v organizacijah združenega dela 98 starešin. V vodstvih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev v občinskem |nerilu in v krajevnih skupnostih je angažirano 172 RVS, v organih in telesih na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pa je vključeno 94 rezervnih starešin.
C|ani ZRVS so v preteklem obdobju dosti prispevali v delu specializiranih organizacij. Mnogi so izvoljeni na vodstvene funkcije v planinskih društvih in smučarskih organizacijah v Domžalah in Mengšu, zelo aktivni
mladino in mnogi pohodi ob spomenikih revolucije in obeležjih NOB n; občinskem območju. Za učence višjih razredov osnovnih šol je bil izvajar pouk o vojaških veščinah, organizirani so bili orientacijski pohodi ni zemljišču.
V zadnjem času se RVS vključujejo v pouk z mladinci - prostovoljc občinskih teritorialnih enot.
V okviru proslavljanja ..Dneva JLA" so za občane bile organizirani mnoge proslave v krajevnih skupnostih.
Vseh teh mnogih prireditev, proslav, pouka in raznih aktivnosti, kate rili glavni namen je bil obrambno osveščanje, se je v letih 1974/7.' udeležilo blizu dvajset tisoč mladine in občanov.
V preteklem dveletnem obdobju so v ZRVS svoj obvezni in dopolniln program izobraževanja skoraj v celoti realizirali. Izvedeno je bilo po šes predavanj v vsaki osnovni organizaciji, ki so bila kvalitetno izvedena Nekatera so bila obogatena s predvajanjem filmov in popestrena s prika zovanjem diapozitivov. Vseh predavanj v občini je bilo 42, na katerih j< bilo poprečno 85 % starešin. V nekaterih osnovnih organizacijah so bili izvedena urjenja v streljanju ter strelska tekmovanja. Vsakoletno se izva jajo v osnovnih organizacijah taktično-orientacijske vaje, ki so povezane: teoretičnim in praktičnim urjenjem. Ta kompleksna urjenja se ocenjujeji in veljajo tudi kot izpiti, udeležba na teh pa je zelo dobra. Vseh udele žencev na teh vajah — izpitih je v obravnavanem obdobju bilo 1026 RVS
Iz poročila in razprave je bilo ugotovljeno, da je v preteklem obdobji v organizacijo ZK bilo sprejeto le malo rezervnih starešin. Iz tega ji razvidno, da je v zadnjem času bilo premalo pozornosti namenjeno idej nopolitićnemii delu pri članih in vključevanju predvsem mladih starešin 1 ZK. Na tem področju so skupaj z občinskim komitejem ZK sprejet določena stališča in ukrepi za izboljšanje politične strukture ZRVS.
V razpravi, v kateri so sodelovali tudi gosti, je bila dejavnost ZRVS preteklem obdobju pozitivno ocenjena. Ob tej priliki je bilo poudarjeno da mora ZRVS celotnemu našemu družbenemu sistemu predstavljal močno politično oporo. Zlasti se ZRVS mora orientirati na krajevn. skupnost tako v delegatskem in političnem smislu preiti na koordinirani delo v krajevnih skupnosti povezano s svetom KS. Delovati mora znotra Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik občinske skupščine s je zavzel za boljše razvijanje službe informiranja v občinskem Poroče valcu., ker s tem seznanjamo občane z delom v okviru obrambnih priprav jih osveščamo in vzgajamo, s tem pa držimo tudi stalno vzdušje priprav lj en osti.
Delegatom so bile na skupščini nakazane mnoge naloge, ki pred orgi nizacijo stoje že v bližnji prihodnosti, tako z vključevanjem v odbore z
(Nadaljevanje na 4, strani'
(Nadaljevanje s 3. strani)
LO in družbeno samozaščito pri KS, pri pouku za kmečko in žensko mladino ter kadrovanju za SRO itd. Skupščina je na svojem zasedanju sprejela Pravila ZRVS Domžale in potrdila kandidate za občinski odbor ZRVS, ki so jih osnovne organizacije izvolile na svojih skupščinah. Skupščina je sprejela sklep o 43 članskem občinskem odboru. Dopolnitev odbora je bila potrebna, da bi vse novoustanovljene in reorganizirane osnovne organizacije imele v njem svoje predstavnike.
Po končani skupščini je dopolnjen občinski odbor imel svojo 1. sejo v taki sestavi, na kateri so izvedli dopolnilne volitve: povečali predsedstvo občinskega odbora, dopolnili pa so tudi vse štiri komisije, ki naj bi v bodoče izvajale program ZRVS vsaka iz svojega področja dela ter izvolili dva nova predsednika komisij.
MB
0 popisu kadrov v občini Domžale
narji v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, razen voljenih in imenovanih v ZK, ker so že zajeti v posebni evidenci članstva ZK:
6. Delegati delegacij za zbore družbenopolitičnih skupnosti ter delegati splošnih in posebnih delegacij v SIS, ki so voljeni ali imenovani v mandatni dobi na stalne funkcije v družbenopolitičnih skupnostih in SIS, ki niso zajeti v točkah od 1 do 5:
7. Delavci z višjo in visoko izobrazbo, ki niso zajeti od 1. do 6. točke: Število popisanih po dejansko
doseženi najvišji stopnji izobrazbe pa je:
- z akademsko stopnjo (doktor, magister)
- z visoko šolo, fakulteto
- z viši o izobrazbo
- s 4-letno srednjo šolo
- ostale šole (poklicne in druge)
18 popisanih ali 2,01 %
147 popisanih ali 16,44 % 353 popisanih ah 39,488 %
14
287 247 148 198
V času od 17. 12. 1975 do 7. 1. 1976 je bil v občini Domžale, tako kot v vseh slovenskih občinah, opravljen popis kadrov na podlagi Odloka republiškega izvršnega sveta o statistični raziskavi za vzpostavitev kadrovske evidence v SR Sloveniji.
Popis je bil izveden po teritorialnem principu tako, da so bili kadri popisani po kriterijih popisa na delovnem mestu, kjer se temeljna organizacija združenega dela, druga organizacija oziroma skupnost (poročevalska enota) nahaja.
Da bodo zbrani podatki koristili širšemu namenu kot je enkratna statistična raziskava, je posebnost opravljenega popisa med drugim tudi v sistematski rešitvi zajemanja, vodenja in spremljanja podatkov o popisanih kadrih na treh nivojih.
Ker ta sistem zahteva tudi isti princip vodenja kadrovske evidence, se podatki spremljajo iz treh po obsegu različnih virov in sicer v:
poročevalski enoti,
- kadrovski službi skupščine,
- sekretariatu za kadrovska vprašanja in izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (sekretariat za kadrovska vprašanja).
Izvor podatkov je torej v poročevalskih enotah kot prvem in temeljnem viru podatkov. Drugi vir podatkov - vmesni vir, ki prvega dopolnjuje in obratno - združuje v
kadrovski službi skupščine občine vse poročevalske enote na svojem območju. Tretji dopolnilni vir podatkov, kjer so združeni posamezni skupki informacij, pa se oblikujejo v Sekretariatu za kadrovska vprašanja.
Vsi trije viri se združujejo v kadrovski informacijski podsistem kot del celovitega družbenega informacijskega sistema.
Tako izpeljan popis kadrov in enotno vzpostavljena ter ažurno vodena kadrovska evidenca naj prispeva k demokratizaciji vsebine in metode sprejete samoupravne kadrovske politike pa tudi njeni učinkovitosti.
Kadrovska evidenca na temeljni in občinski ravni se sedaj lahko že uporablja za analitično kadrovsko obdelavo in je praktičen izvor podatkov o kadrih, torej lahko že služi svojemu namenu, zaradi katerega je bila formirana.
Po zbranih podatkih je bilo v 149 poročevalskih enotah v naši občini popisanih skupaj 894 delavcev po kriterijih za popis, ki so bili v skupinah od 1 do 7 določeni v odloku. Delež popisanih v odnosu na vse zaposlene v občini Domžale znaša 8,4 %, medtem ko je 46 ostalih občin v popis zajelo od 6,4 do 10,5 % zaposlenih.
Pregled popisanih po kriterijih iz odloka pa je naslednji:
1. Delavci na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh občinah njihovega združevanja, v SIS in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah:
2. Voljeni in imenovani funkcionarji v organih samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in skupnostih:
3. Voljeni in imenovani fukcio-narji v družbenopolitičnih skupnostih in njihovih izvršilnih in upravnih organih:
4. Voljeni in imenovani funkcionarji v SIS in krajevnih skupnostih:
5. Voljeni in imenovani funkcio-
180 popisanih ali 20,13 %
158 popisanih ali 17,67%
18 popisanih ali 2,01 % 20 popisanih ali 2,23 %
Prikazano zajetje v popis ne predstavlja dejanskega števila kadrov na zasedenih delovnih mestih in funkcijah in sicer zato ne, ker so bili ti kadri popisani po tistem kriteriju od točke 1 do 7, ki prvi nastopa.
Npr.: direktor delovne organizacije ali direktor oz. šef sektorja, ki zapade reelekciji, pa je na funkciji predsednika občinske ali krajevne konference SZDL, je bil popisan po kriteriju pod točko 1 in to v tisti občini oz. kraju, kjer je njegovo delovno mesto in ne pod točko 5 in v občini oz. kraju, kjer ie na funkciji.
In končno navajamo tu še enega izmed zanimivih podatkov in ta nam pove, da je med 894 popisanimi kar 231 ali nad 25 % takih, ki ne stanujejo na območju naše občine.
Predvideno je, da bodo na nivoju republike v jeseni letos evidenčne liste s številnimi podatki šifrirali in dalje avtomatsko obdelali za vse občine. Tedaj bomo prišli še do številnih podatkov, ki so kadrov-
sko zanimivi tudi za tiste naše občane, ki jih je zajel popis pcj kriterijih na delovnih mestih izven občine.
Še bolj popolna in pregledna bo kadrovska evidenca tedaj, ko bodo v srednjeročnem obdobju v tak popis zajeti hkrati v vsej republiki še vsi zaposleni s srednjo strokovno izobrazbo.
Ob koncu velja povedati, da je pomembnost opravljenega popisa iz zbranih podatkov ter vodenje kadrovske evidence vsestranska in velika. Temu primemo se poudarja poseben postopek in zaupno ravnanje z gradivom, pa tudi dolžnost posameznika je, da da podatke in da je dolžan sporočati spremembe.
Naloga kadrovske službe v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter skupnostih in kadrovske službe skupščine občine pa je, da uspostavljeno kadrovsko evidenco med drugim tudi skrbno dopolnjujejo in ažurno spremljajo ter javljajo vse spremembe v smislu odloka in drugih navodili.
A. M.
RAZPIS  IN  PROPOZICIJE OBČINSKEGA PRVENSTVA OBČINE DOMŽALE V NAMIZNEM TENISU, ki bo od!6. do Bmaja 1976 v JARŠAH
Prireditelj tekmovanja: TVD PARTIZAN JARŠE
Kraj:
Čas tekmovanja:
Discipline: Pravico nastopa:
Način igranja:
Prijave:
Žrebanje: Pritožbe:
Nagrade:
OPOMBA:
dvorana INDUPLATI Jarše in TKS Domžale
6.5. in 7.5.1976 predtekmovanje s pričetkom ob 16. uri.
8.5.1976 finalna tekmovanja s pričetkom ob 9. uri
ekipno: pionirji, mladinci, člani.
imajo — pionirji rojeni po 1.7.1961, mladinci po 1.7 1958, kar dokažejo z veljavnim potrdilom.
ekipno se igra po Svvaithlingovem sistemu (trije tekmovalci na pet dobljenih iger), vse discipline se igrajo na izpadanje od začetka do konca.
sprejema Rajko KAVČIČ, INDUPLATI Jarše, 61230 Domžale, do 30.4.1976.
bo 4.5.1976 ob 18. uri v prostorih strelišča v Jaršah.
sprejema vodstvo tekmovanja najkasneje 20 minut po odigranem srečanju.
prvouvrščeni posamezniki in ekipe prejmejo pokale v trajno last, 2. in 3. uvrščeni pa prejmejo diplome.
VSTOP V DVORANO MOGOČ SAMO V COPATAH I
Prenos dela štipendijskih opravil na Skupnost za zaposlovanje
Štipendiranje je sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in tudi instrument kadrovske politike. To določilo samoupravnega sporazuma o štipendiranju, pa se vse premalo in prepočasi uresničuje tako v naši občini, kot tudi v vseh ostalih občinah v Sloveniji. Premajhen je tudi odziv udeležencev samoupravnega sporazuma na prevzem štipendistov iz solidarnostno združenih sredstev in je pritisk na sklad združenih sredstev za štipendije prevelik.
Štipendiranje ter štipendijsko politiko v občini vodita 10 skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina te skupne komisije. Vsa strokovna, administrativno-tehnična dela v zvezi s| štipendijami pa opravlja kadrovska služba občinske skupščine, finančne posle pa strokovna služba skladov in SIS pri SOb Domžale.
Štipendiranje ter strokovno delo v zvezi s tem je do sedaj dobro teklo in ni bilo posebnih zastojev. Štipendijo je lahko prejel vsak, ki je izpolnjeval pogoje. Pri podeljevanju štipendij so sodelovale krajevne skupnosti, službe poklicnega usmerjanja in socialna služba.
10 skupne komisije in skupščina skupne komisije o štipendiranju sta se na seji, 29. 3. 1976 odločila za prenos dela administra-tivno-tehničnih, finančnih in strokovnih opravil na Skupnost zaposlovanje iz sledečih razlogov.
- 10 skupne komisije in skupščina skupne komisije ne bosta izgubila nobenih pravic pri odločanju, ker pristojnosti ostanejo nespremenjene;
- razčiščeno je vprašanje financiranja skupnosti, če prevzame štipendijska opravila, ker je bilo predhodno mišljeno, da se bi ta sredstva krila iz občinskega proračuna;
- sprejet je tudi družbeni dogovor o oblikovanju štipendijske politike v SRS, ki v temeljnih določbah določa:
„Pri oblikovanju temeljnih načel in kriterijev upoštevamo določila družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter smernice, stališča in sklepe organov družbe-• nepolitičnih organizacij in skupnosti o kadrovski pohtiki in o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok ne glede na njihov socialni položaj.
Pri izvajanju politike štipendiranja bomo uveljavljali poklicno svetovanje in usmerjanje tako, da bodo ob izenačenih materialnih možnostih odločale o šolanju po osnovni šoli sposobnosti in nagnjenja mladih."
10 skupne komisije o štipendiranju si je že vseskozi prizadeval in tudi predlagal skupni komisiji na ravni republike spremembe sporazuma, da bi bile sposobnosti in
nagnjenja mladih odločujoč faktor za pridobitev štipendije, vendar pripombe niso bile vse do sedaj sprejete.
10 skupne komisije je bil v mesecu novembru 1975 pobudnik za prenos dela štipendijskih opravil na skupnost za zaposlovanje in je tudi sklical medobčinski posvet v Kamniku, ker je menil, da se mora ta prenos izvesti regijsko za obe občini enotno.
Na tem posvetu je bito ugotovljeno, da je v obeh občinah preveliko število štipendistov, da bi lahko ena sama delavka opravljala delo za obe občini, saj je skupno čez 1000 štipendistov. Sprejet je bil sklep, da naj skupnost pripravi pismeno gradivo, katere štipendijske zadeve bo prevzela. Pismeno je bilo nato posredovano, da bodo prevzeli naslednja opravila:
1. Zbiranje vlog prosilcev ter potrebnih podatkov o prosilcih, upoštevaje poklicno sposobnost vsakega posameznika.
2. Na podlagi vseh zbranih podatkov o prosilcih, oblikovanje predloga za seje 10.
3. Izvajanje sklepov 10, po nalogu tajnika 10, (obveščanje štipendistov ter sklepanje štipendijskih pogodb).
4. Nastavitev evidence štipendistov iz solidarnostno združenih sredstev.
5. Nastavitev evidence štipendistov OZD in SIS.
6. Vodenje evidence vračil štipendij ter sklepanje pogodb o vračilih štipendij.
7. Urejanje zaposlovanja štipendistov ter spremljanje štipendistov po vseh določilih dogovora oziroma sporazuma.
8. Izdelovanje seznama za izplačilo štipendij preko računskega centra.
9. Spremljanje štipendijskih razpisov OZD in SIS in sprejemanje štipendistov na te razpise ter usmerjanje j štipendistov iz solidarnostno združeni}) sredstev v štipendijsko povezovanje z združenim delom.
10. Statistično in analitično spremljanje kadrovskih štipendij ter o vseh ugotovitvah obveščanje podpisnic v občini in republiki.
S tem, da bi skupnost za zaposlovanje prevzela navedena opra ■ vila, bi se na področju kadrovske in štipendijske politike v občini izboljšalo sledeče:
Za vse nove prosilce, ki se vključujejo v strokovne šole, bodo strokovni delavci pripravili predlog tudi na podlagi ugotovljenih osebnostnih značilnosti prosilcev (njihove prizadevnosti, interesne usmerjenosti, sposobnostne strukture ipd.). Tako bo možno pri odločanju dati prednost najprimernejšim učencem. Pri tem bodo delegati lahko upoštevali tudi potrebe po posameznih profilih v občini, regiii in republiki, saj jih
Urejevanje igrišča ie bilo vedno organizirano in sadovi niso izostali
Delo koristi mlademu človeku in ceniti tudi po končani šoli
bodo strokovni delavci seznanjali s podatki, ki jih o potrebah po novih delavcih skupnosti za zaposlovanje sporoča združeno delo.
Vse slovenske skupnosti za zaposlovanje bodo uvedle enoten sistem zbiranja prostih kadrovskih štipendij organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bodo vselej razpolagale z najnovejšimi podatki o razpisanih kadrovskih štipendijah in na te razpise pošiljale ustrezne štipendiste iz združenih sredstev. Tako bomo zagotovili uresničitev enega izmed osnovnih ciljev družbenega dogovora o štipendiranju, namreč, čimprejšnje povezovanje učencev in študentov z združenim delom.
Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje bo s prevzemom strokovnih opravil štipendiranja lahko pravočasno ukrepala za ustrezno in
Eravočasno zaposlitev štipendistov, i so končali šolanje. To je še posebej potrebno, ker je rok, v katerem moramo štipendistu ponuditi ustrezno zaposlitev, določen v samoupravnem sporazumu zelo kratek, če pa ga v tem roku ne zaposlimo, nima do štipenditorja več nobenih obveznosti.
S takim izvajanjem strokovnih
ga navaja na to, da ga bo znal učenci OS Josip Broz Tito
opravil štipendiranja bomo podpi rali začrtano kadrovsko politko. k stremi k vse boljšemu razvoju kad rov, pri čemer upošteva tako oseb nosrne značilnosti posameznika kot družbene potrebe.
Kadrovska služba skupščine občine pa bo ob številnih drugih nalogah še naprej spremljala izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju in sprejetih načel o kadrovski in štipendijski politiki v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Domžale v letu 1976 in s tem v zvezi tudi skladnost delovanja politike štipendiranja za potrebe združenega dela in perspektivnega razvoja občine.
Kadrovska služba bo skrbela tudi za koordinirano delo med skupnostjo za zaposlovanje, 10 skupne komisije in vsemi podpisnicami samoupravnega sporazuma.
Glede na gornje sta se 10 in skupščina skupne komisije na seji, dne 10. 2. 1976 in 29. 3. 1976 odločila, da naj bi se prenos dela opravil do 31. 3. 1976. V primeru pa, da računski center še ne bi deloval, bi se finančni posli prenesli kasneje.
Izvršni odbor
Neusklajeno zaposlovanje "
Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da so načrtovanje, sistemizacija delovnih mest in profilov poklicev, vzgoja sestavni del proizvodnih procesov in samoupravnih odnosov med delovnimi ljudmi. Uveljavljanje delovnega človeka in občana v smislu ustavnih načel je tudi v kadrovski politiki pogoj za hitrejši materialni napredek družbe in socialističnih odnosov.
Velik uspeh za našo družbo pomeni sprejem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o kadrovski politiki v občinah, tako tudi v naši, ker le-ti obvezujejo delovne ljudi in občane, da na osnovi dogovorjenih izhodišč podrobneje samoupravno urejajo kadrovsko politko v organizacijah združenega dela in tako prispevajo k hitrejšemu reševanju kadrov.
Tudi v naši občini so delovni ljudje sprejeli družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini. Čl. 3. tega dogovora pravi. . . ,.Ti morajo (podpisniki) težiti k temu. da bo izdelava modela kadrovske strukture v vsaki OZD temelj /a oblikovanje načrtne in utemeljene kadrovske politike. Skrbeti morajo za ustrezno razporeditev kadrov .. ." Tudi 10. čl.
istega   dogovora   se glasi:.....
..Podpisniki se zavezujejo, da bodo po podpisu tega sporazuma na nezasedena delovna mesta sprejemali le delavce, ki imajo zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo,. . ."
In kaj se v praksi dogaja? Če pogledamo izobrazbeno strukturo zaposlenih v občini na dan 31. 12. 74, ter primerjamo število zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe in zaposlene po stopnji strokovne usposobljenosti, vidimo, da je bilo veliko delovnih mest neustrezno zasedenih. Kljub sprejetemu dnižbenemu dogovoru o kadrovski politiki, se situacija kaj bistveno ni spremenila, saj v letu 1975 ni bilo za našo občino značilno le preobsežno zaposlovanje, temveč tudi neustrezno zaposlovanje glede na zahtevo dela v odnosu do znanja, čemur pravimo neustrezno razvrščanje strokovnih kadrov.
Tako je bilo v preteklem letu 185 (ali 25 %) prijavljenih potreb po delavcih neustrezno zasedcnili. odnosno neustrezno razporejenih strokovnjakov na delovna mesta. (Viri so prijave potrebe po delavcu in sporočilo o kritju potrebe, katere so nam posredovale organizacije združenega dela). 75 delavcev smo zaposlili z višjo stopnjo izobrazbe, kot jo je delovno mesto zahtevalo. Največ tako razporejenih delavcev s poklicno šolo smo zaposlili na delovna mesta za priučene in ne-priučene delavce. Delavce s srednjo izobrazbo smo zaposlili na delovna mesta, za katera se je zahtevala poklicna šola. Nekaj delavcev z višjo ah visoko izobrazbo pa smo zaposlili na delovna mesta, kjer se je zahtevala srednja stopnja izobrazbe.
Problem takega zaposlovanja se najpogosteje opravičuje zaradi deficita kadrov, zaradi boljšega za-
služka ali zgrešenega poklica posameznika. Tako zaposlovanje pomeni z družbenega vidika veliko izgubo, saj je izobraževanje draga naložba. Seveda pa se pojavi tudi vprašanje odgovornosti s strani združenega dela, ki te oblike zaposlovanja omogoča, kot s strani posameznika, ki gre v to obliko zaposlovanja.
Zaposlovali pa smo tudi obratno. Na 110 delovnih mestih smo zaposlili delavce s stopnjo nižje izobrazbe, kot so zahtevale sistemizacije. V večini primerov se specialnost izobrazbe delavca pokriva s specialnostjo zahtevane izobrazbe, razlika je le v stopnji izobrazbe; je pa tudi nekaj drastičnih odstopanj. Najverjetnejša vzroka omenjenih pojavov sta:
- slabo sistemiziranje delovnih mest in ovrednotenje dela, kije lahko zavestno urejeno ali pa odraz neustreznih strokovnih obdelav;
deficit kadra z. določenimi poklici.
Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, ali vemo kaj je sistemizacija in kakšen je njen namen v združenem delu? Združeno delo bi lahko označili za organsko celoto, v kateri so vse dejavnosti zavestno usmerjene h končnemu cilju. Znotraj potekajoči delovni procesi so zavestna, organizirana človekova dejavnost, ki jo označuje usklajena povezanost ljudi in stvari.
Pri tem velja upoštevati, da je najvažnejši faktor delovnega procesa in organizacije človek, ki je njen živi element, brez katerega je celo avtomatizacija mrtev mehanizem. Odtod izreden pomen, ki ga imata za dobro gospodarjenje, za uspešno delo izbira ljudi in , razporejanje po njihovih strokovnih in delovnih sposobnostih, po nagnjenjih in veselju. Prav mesto, ki pripada človeku v delovnem procesu in same značilnosti le-tega razkrivajo, da so za to potrebni nekateri organizacijski pogoji, ki lahko ustvarijo funkcionalno vez med delovnim procesom in človekom, ki je nosilec, oblikovalec in izvrševalec tega procesa. Med takšne vezi spada sistemizacija delovnih mest. Cilj le-te je vsestranska osvetlitev in opredelitev zahtev delovnih mest z namenom izvajati najustreznejšo kadrovsko politiko.
Prav z družbenimi dogovori o kadrovski politiki skuša družba, zavedajoč se, da tudi kadrovska politika odločilno vpliva na naša gospodarska in družbena dogajanja, stvari na tem področju bolje urediti. Družbeni dogovor je določene stvari premaknil na bolje, seveda pa se še pojavljajo odkloni, katere pa moramo odpravljati.
Eden od organov kadrovske politike so koordinacijski odbori za kadrovsko politiko pri občinskih konferencah socialistične zveze. Le-ti so pridobili na svojem pomenu in prispevajo k večji demokratičnosti, javnosti in odprtosti kadrovske politike. Težiti pa morajo tudi k temu, da se staro stanje, sta-
Iz leta v leto se vse več naših občanov vključuje v krvodajalsko akcijo. Tudi v letošnjem letu so številni delovni ljudje in občani v mesecu marcu dajali kri, s katero bo mogoče rešiti marsikatero življenje
re odnose na področju kadrovske politike čim hitreje odpravlja. Kadrovska politika mora postati sestavni del vsakdanjega dela in življenja ter boja za boljše in napred-
e' Klelia Gabrič
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
"roizvodni program:
Damske torbice, potovalime tonbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz neptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga
Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev
SKUPŠČINA OBČINA DOMŽALE OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE OBČINSKI SINDIKALNI SVET DOMŽALE
NAŠI PRAZNIKI IN ZASTA VE
Ob najrazličnejših praznovanjih in proslavah, je tudi zunanji videz tisti, ki lahko mnogo pripomore k temu, da bodo vse slovesnosti čim bolj dostojne. Zaradi tega je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij v svojih krajih, da poskrbijo in organizirajo, da bodo izobešene zastave na vseh hišah, lokalih, delovnih organizacijah, posameznih uradih in na drugih vidnih mestih, kjer je to potrebno.
Zavedati se moramo, da je tudi zunanji videz del našega praznovanja in ogledalo naše lastne kulture in zavednosti.
Zato poskrbimo, da bodo vsi objekti primerno okrašeni, in da za dosego tega ne bo potrebno ukrepati na podlagi občinskega odloka o javnem redu in miru na območju občine Domžale, ki v 6., 7. in 8. členu govori o tem, kdaj moramo okrasiti oziroma kje morajo viseti zastave. Če bomo upoštevali ta določila (Uradni vestnik občine Domžale št. 10/71) potem tudi ne bo kazni, ki jih predvideva 19. člen navedenega odloka. Ob zadnjem praznovanju smo lahko ugotovili, kakšen je odnos nekaterih naših občanov do praznikov, ki so tako tesno povezani z našo revolucijo in današnjo stvarnostjo, saj se mnogi niso čutili dolžne, da tudi z zastavami počastijo samo praznovanje.
Zaradi tega, ker smatramo, da je to naša človečanska in socialistična dolžnost, ponovno opozarjamo vse odgovorne in občane, da bomo v prihodnje ukrepali na podlagi odloka in predlagali v kaznovanje vse tiste, ki bodo imeli malomaren odnos do naših praznovanj in ne bodo izobesili zastav takrat, kadar je to potrebno.
DO KAŽI M O, DA ZNAMO CENITI PRIDOBITVE NAŠE
REVOLUCIJEI „, „,
Skupščina občine
Občinska konferenca SZDL
Občinski sindikalni svet
Domžale
m
Z
:
•
: :
:
•
: :
i
Iz srca privreta pesem O delu TAK Domžale je za praznik tvoj... v letu 1975
Otroški pevski zbor je s svojimi pesmimi navdušil poslušalce v dvorani
Krajevna konferenca SZDL Domžale, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Domžale, aktiv učiteljev za glasbeni pouk na osnovnih šolah domžalske občine, so poskrbeli, da so v počastitev Dneva žena, v avli Osnovne šole Šlan-drove brigade v Domžalah organizirali revijo otroških pevskih zborov.
Obisk je bil nenavadno lep, saj je revijo poslušalo nad štiristo ljubiteljev otroškega petja.
Uvodno točko so izvedli najmlajši občani iz vzgojno-varstvenega zavoda. Recitirali so pesem, nato pa zapeli vsem mamicam v pozdrav Voglarjevo sklad hico Mamici za 8. marec.
Zatem je predsednik Mestne konference SZDL tov. Krnil Tome orisal lik žene med vojno in po njej in prikazal njen delež po vključitvi v družbenoekonomsko, politično in samoupravno dejavnost in kako si je izborila vrednote enakopravnosti v socialistični družbi.
Nato so zapored nastopali otroški pevski zbori osnovnih šol iz Doba. Dra-gomlja, Ihana. Radomelj ter osnovnih šol iz Domžal (Josip Broz-lito, Vencelj 1'erko in Šlandrova brigada). Nastopile niso osnovne šole iz Mengša, llrda in Moravč.
Organizacija je bila načrtna in so se pevci dostojno in disciplinirano menjavali. Nasploh je glede uspeha možno ugotoviti, da se je letos vsebina otroških pevskih zborov neverjetno izboljšala, čeprav so otroški pevski zbori tudi lani pokazali določene odlike. Letos se je vsekakor izboljšala izbira sporeda, ki pa je bil letos za spoznanje predlog. Nekateri p.igumnejši pevovodje so za svoj otroški pevski zbor izbrali skladbice, ki so bile težje in zahtevnejše, a so jih pevci kar brez vsakršnih spodrsljajev premostili in odlično zapeli. Od lani do letos so pevci kar lepo napredovali in so se že povzpeli na prvo stopnico in verjetno se bodo povzpeli vsako leto še za kako stopnico višje, dokler ne bodo dosegli najvišjo. To bo takrat, ko bodo zapuščali osnovno šolo. S tem naraščajem je seveda prihodnost na področju pevske kulture zagotovljena. Posamezni pevski zbori, ki delujejo na terenu občine Domžale, bodo vključili vanj mlade pevce, katerim so glasbeni pedagogi vce pili v osnovni šoli veselje in smisel za petje in kjer so si hkrati osvojili osnovno znanje iz glasbene umetnosti in este tike.
Revijo so popestrili tudi nastopi posameznih solistov, ki so peli v sklopu skladbe, ki jo je pel zbor. Prav je, da nekateri pevovodje skrbijo za pevce, ki imajo posebno lepo barvo glasu in obsežno glasovno lestvico, da o njih še posebej vodijo skrbno evidenco; zakaj ni izključeno, da bi se čez čas kdo vendarle odločil, da bo nadaljeval študij za solo petje in da bi se kdo navsezadnje le vključil v sestav profesionalnih pevcev.
Pevovodje se bržkone pri izbiri pevcev napravili temeljito selekcijo in pritegnili v pevski zbor le tiste pevce, ki imajo prefinjen posluh, primeren glasovni obseg in svež, zvone k glasovni kolorit. Ni čudno, da pevci s tako lahkoto prepevajo in tako enovito prehajajo iz najvišjih tonov k nižjim in obratno in kako iz zelo tihega petja prehajajo v glasno, močno in zelo močno petje.
Letos so pevovodje posvetili večjo pažnjo tudi artikulaciji. Opaziti je bilo tudi. kako so nepremično zrli pevci v pevo-vodjo in kako zbrano so sledili dirigiranju. Pevci pojo brez treme, samozavestno, zanesljivo s pogojeno dinamiko, smiselno interpretacijo, ritmiko in potrebno emocionalnostjo, res, na vsej črti kakovostno. Seveda, vsi otroški zbori, ki so nastopili, ne razpolagajo s tovrstnimi osnovami, saj tudi ni moč zalite vati, da bi bila kvaliteta vsakega s to vrstnimi osnovami, ako je
zbor se mlad. Zahtevnost se zviša pri tistih rvjtiniranih pevcih, ki vadijo petje že več let. Umevno je, da doseg ij" pevovodje s takimi zbori, ki jih pilijo vsa kokrat nri vsaki pevski vaji, večje kakovostne uspehe in vsakič čutimo, kako od nasti pa do nastopa raste njih pevska
razgibanost.
Naše pevovodje je treba kajpada na vso moč pohvaliti, ker imam vtis, da medsebojno tekmujejo, kdo bo posredoval poslušalcem res izbrane sklada teljske stvaritve za otroke in kako bi mogli doseči čimvišji vzpon v skladnosti petja in interpretacije. Trud. ki so ga vložili pcovodje. je dobro naložen. Vse pevce je treba prav tako pohvaliti, da tako vztrajno obiskujejo pevske vaje in vsakokratne nastope.      Dolfe Prešeren
PRODAM Poceni prodam celotno opremo za dnevno sobo. Ponudbe pošljite pod „2.500 din". Naslov v uredništvu.
Člani kluba tekmujejo v dviganju uteži. Članska ekipa tekmuje v prvi zvezni ligi, v pokalnem tekmovanju, imamo pa tudi prijateljska mednarodna srečanja.
Kot posamezniki pa tekmujejo člani na republiškem in državnem prvenstvu.
Mladinci so v letu 1975 tekmovali na republiškem, državnem in svetovnem prvenstvu.
Tekmovalci so v letu 1975 dosegli naslednje rezultate:
— na prvenstvu Slovenije za člane: 3 prva mesta
3 druga mesta 3 tretja mesta
2 četrti mesti 1 peto mesto
1 sedmo mesto
1 osmo mesto
Republiška rekorderja sta: Dime Rajko v muha kategoriji v potegu, sunku in biatlonu. Velepec Janez pa v srednji kategoriji v potegu.
— na prvenstvu Slovenije za mladince:
5 prvih mest
3 druga mesta
2 tretji mesti 2 četrti mesti 1 šesto mesto
— na državnem prvenstvu za mladince:
1 prvo mesto.
Rajko Dime ima v muha kategoriji državni mladinski rekord v potegu, sunku in biatlonu. Ivan Peterca pa v supertežki kategoriji v potegu, sunku in biatlonu.
Rajko Dime je v muha kategoriji tudi članski državni prvak in reprezentant, ima pa tudi dva članska državna rekorda in sicer v sunku in biatlonu.
V prvi zvezni ligi je ekipa, ki jo zastopajo Rajko Dime, Rajko Bevk, Pavel Peterka, Janez Vele-
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Kino Domžale:
17. - 19.IV.   PREŠTEJ SVOJE KROGLE, amer. b-film
19. - 20.IV.   RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA, amer.b. ris.
20. - 22.IV.   DEKLE, KI SEM JO LJUBIL, amer. b. film 24.- 26.IV.   NIAGARA, amer. b. film
27. - 29.IV.   KUNG FU ZELENI OBAD, amer. b. film
Kino Radomlje:
17. - 18.IV.   PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA, amer. b. film 21.IV. RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA, nmer. b. ris.
20. - 22.IV.   PUSTOLOVŠČINA BELEGA OČNJAKA, it. b. film 24. - 25.IV.   TARZAN IN AMAZONKE, amer. film 27. - 29.IV.   LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI, amer. b. film
pec, Silvo Girandon, Tone Petrič, Ivan Peterca, Jure Pečnik, Brane Perme in Marjan Velepec, zasedla osmo mesto, v pokalnem tekmovanju pa šesto. Naša tekmovalca Tone Petrič in Silvo Girandon sta nastopila v reprezentanci Slovenije v troboju s Koroško in Julijsko krajino. Rajko Dime je olimpijska nada in tekmovalec zveznega razreda, tekmovalci prvega razreda pa so: Pavel Peterka, Janez Velepec, Tone Petrič in Ivan Peterca. Poleg navedenih je še devet tekmovalcev drugega razreda in enajst tekmovalcev mladinskega razreda.
Na četveroboju v Beljaku so zmagale Domžale pred Munhnom, Beljakom in Celovcem.
Mladinci pa so že več kot najboljši v Sloveniji in med najboljšimi v Jugoslaviji.
Z ureditvijo prostorov za vadbo v kleti Komunalnega centra ima klub še večjo nožnost za razvoj. V mladinsko šolo, ki ima vadbo v torkih in petkih ob 17. uri, vabimo mladince v starosti od 13 do 18 let, ki imajo veselje za dviganje uteži.
Janez Velepec
RAZPIS ZA VZGOJNI KADER V KOLONIJI
Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale RAZPISUJE natečaj za sprejem vzgojiteljev za letovanje otrok v počitniški koloniji ob morju v letu 1976 in sicer v mesecu juliju. POGOJI.
a) srednja ali vzgojiteljska šola.
b) pedagoška šola ali obsolvent te šole,
c) vzgojitelji, ki so že sodelovali in da so dopolnili 19 let.
Komisija za sprejem pri ZPM Domžale bo upoštevala samo pismene prijave s podatki prijavljenca.
Rok za prijave je do 1. junija 1976 na naslov: Zveza prijateljev mladine. Ljubljanska 92, Domžale.
Občinski odbor ZPM Domžale
Kino Mengeš:
17. - 18.IV. 20. - 22. IV. 22. IV. 24. -25.IV. 27. -29.1 V.
IVAN HOE, amer. b. film MORILCI IN PRIČE, amer. b. film
RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA, amer. b. ris. KITAJSKA ČETRT, amer. b. film SLAMNATI PSI, amer. b. film
OBVESTILO BORCEM
Vse borce obveščamo, da je delovni čas v ambulanti za borce v Zdravstvenem domu v Domžalah v naslednjih dnevih:
Ponedeljek od 13. - 19. ure Sreda od 13. — 19. ure Petek od 7. - 13. ure.
Vse borce prosimo, da se držijo navedenega razporeda, ki bo v veljavi do nadaljnjega.
Iz ambulante.
Ali SD Domžale išče dobiček?
Uredništvo glasila je prejelo pismo tovariša Tineta Grošlja iz Domžal, v katerem piše, da so bili tečaji, ki jih je organiziralo SD Domžale v Kranjski gori dragi in navaja celo, da je moral plačati za dva otroka, ki sta obiskovala tečaj 600,00 din. Ravno tako omenjeni pisec daje informacijo o tem, da so podobni tečaji bili neprimerno cenejši v Ljubljani. Poleg tega navaja tudi, da je k stroškom tečaja prispevala del sredstev tudi TKS Domžale.
Zaradi tega smo se obrnili na smučarsko društvo Domžale in ga zaprosili za pojasnilo glede cene teh tečajev in kakšna je resnica.
Smučarsko društvo nam je sporočilo, da se je na razpisani natečaj prijavilo 170 tečajnikov, ki so bili razvrščeni v 16 vrst in to od začetnih, nadaljevalnih in tekmovalnih tečajev. Vsi tečaji so potekali pod vodstvom trenerjev, učiteljev in vaditeljev smučanja.
Organizacijo tečaja v veliki meri omogočila TKS Domžale, saj je za vsakega tečajnika, ne glede na vrsto tečaja, prispevala 50,00 din dnevno. Posameznik pa je dnevno
prispeval od 30,00 do 75,00 din dnevno, ravno tako odvisno od vrste tečaja.
Po oceni vseh udeležencev je tečaj zelo uspel, posebno doživetje za vse tečajnike pa je bila tekma v veleslalomu, ki je bila zadnji dan tečaja. Tako so se naši otroci lahko v štirih dneh naužili snežne beline, čistega zraka, se naučili smučati in sklenili mnoga nova prijateljstva, od katerih bo marsikatero ostalo trajno.
Zaradi tega organizatorji — SD Domžale smatramo pisanje tovariša Tineta Grošlja za neobjektivno in to še toliko bolj opravičeno, ker od omenjenega občana ni bilo otrok na smučarskem tečaju. Na pismo uredništva odgovarjamo zaradi tega, ker hočemo prikazati resnico in povedati vsem, da zlonamerno natolcevanje nikakor ni v ponos tistim, ki hočejo iz kakršnihkoli razlogov iskati netočne podatke pri tako veliki organizaciji, kot je bila organizacija teh tečajev.
Janez Mimik
OBVESTILO
Prebivalcem Krajevne skupnosti Domžale!
Turistično društvo in Krajevna skupnost Domžale organizirata, dne 23. in 24. aprila 1976 očiščevalno akcijo za območje Krajevne skupnosti Domžale.
Želimo, da bi v tej akciji sodelovalo še večje število prebivalcev, kot v preteklih letih. Tudi v bodoče naj bi bila skrb za vzdrževanje reda in čistoče stvar vseh prebivalcev.
V dneh 24. in 25. aprila 1976 bo organiziran tudi odvoz kosovnih odpadkov. Kosovni odpadki naj bodo pripravljeni na vidnih mestih /tam, kjer se postavljajo kante za smeti/.
Podrobnejša navodila bodo objavljena pred pričetkom akcije z obvestilom gospodinjstvom.
Vse občane vabimo k sodelovanju, saj je urejeno okolje naš skupni interes.
Krajevna skupnost in Turistično društvo - Domžale
Tradicionalni troboj v veleslalomu
14. marca je Smučarsko društvo Domžale organiziralo tradicionalni troboj v veleslalomu na smučarski progi na Velikem vrhu. Na troboju je nastopilo 118 tekmovalcev, ki so se v dveh vožnjah borili za čim boljšo posamezno in ekipno uvrstitev.
Ekipno je zmagalo SD Domžale s 148 točkami, pred SD Mengeš s 139 točkami in SK Kamnik 124 točkami. Kkipni zmagovalec je prejel prehodni pokal, prvi trije uvrščeni med posamezniki pa so prejeli kolajne.
Rezultati posamezno - cicibanke:
I. MIRNIK Polonca (D), 2. KOSEC Irenca (M), 3. KUMKR Lea (M).
Cicibani:
I. MALI Tomi (D), 2. KLEMENĆIĆ Andrej (M), 3. KOBILJŠLK Andrej (M).
Mlajše pionirke:
1. ŽLINDRA SNE/.ANA (K), 2. BOGATAJ Maja (K), 3. KOSEC Mateja (D).
Mlajši pionirji:
1. KO KOTEČ Robi (K), 2, DOPLI-HAR Aleš (K), 3. LAH Matej (K).
Starejše pionirke:
1. SLEVEC Bojana (D), 2. ORAŽEM Jani (M), 3. SMRKKAK Silva (M).
Starejši pionirji:
1. NEMEC Dušan (D), 2. ŠKOR-JANC Janez (K), 3. VTDEMSEK Dušan (D).
Mlajše mladinke:
1. ZABRET Irena (M), 2. ALIČ Irena (D), 3. TESTEN Justi (M).
Mlajši mladinci:
1. MAVER Igor (M), 2. MAJCEN Tomaž (M), 3. GREGORC Janez (M).
Starejše mladinke:
1. GALE Marija (M), 2. PODOBNIK Mojca (K), 3. LEVKA Mojca (D).
Starejši mladinci:
1. GOLTEZ Saša (D), 2. VESEL KO Borut (D), 3. ORAŽEM Brane (M).
Članice:
I. MAKOVEC Pavla (M), 2. ŠKR-LEP Marička (M), 3. HRIBOVSEK Sor«a (K).
(lani:
1. SITAR Peter (K), 2. ŠUNKAR Bojan (K), 3. KOLARIČ Vojko (K).
Glede na to, da so bile časovne raz-
OGLAS Nujno iščem podnajemno sobo v Domžalah za dobo enega leta. Ponudbe oddajte na Delavsko univerzo Domžale pod geslom „SOBA", kjer dobite tudi naslov.
Ustanovitev »Ragby<( kluba Domžale
Športni delavci ragbi kluba Ljubljana so v Dijaškem domu Domžale osnovali ragbi sekcijo. To je bila ragbi ekipa dijakov Dijaškega doma.
Na podlagi tega so ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev novega ragbi kluba. Namen kluba bi bil združevati vse, ki jih zanima ta šport.
Iniciativni odbor, ki ga sestavljajo Bojan Plantan, Peter Košir in Franc Podjed se je odločil, da organizira ustanovitev Ragbi kluba Domžale. Do te odločitve je prišlo na podlagi odličnega delovanja športne sekcije, ki jo je vodil tov. Bojan Plantan. sekcija pa je nastala na pobudo tov. Franca Podjeda, učitelja telesne vzgoje. Bojan Plantan je pripravil predavanje dne 13.10.1975 in posredoval splošne značilnosti ragbija na magnetni tabli in prikazal filma Better Rugby 2 in Barberians: New Zeland. Predavanje je poslušalo 150 dijakov doma. Po predvajanju seje organizirala sekcija. Prijavilo se je 36 članov. Trenirali so na nogometnem igrišču Domžale in v telovadnici. Opravljeno je bilo 35 treningov. Treninge je vodil Bojan Plantan in za delo ni zahteval nobenega plačila, kajti delal je iz veselja do tega športa. Moštvo je odigralo štiri prijateljske tekme. Eno v Domžalah, dve v Ljubljani in eno v Sisku. Pri tem se moramo zahvaliti za pomoč telesnokulturni skupnosti Domžale ter Nogometnemu klubu Domžale, ki so nam pomagali pri organizaciji prve propagandne tekme v Domžalah. Velike zasluge grejo direktorju dijaškega doma tov. Koširju, ki je dejavnost Ragbi sekcije podprl in aktivno pomagal pri delu. Enako se zahvaljujemo tudi Ragbi klubu Ljubljana, ki je materialno in moralno vseskozi podpiral delo ragbi sekcije. Na podlagi tega dela se je iniciativni odbor odločil, da približa ta šport domžalski mladini, pionirjem in ostalim zainteresiranim ob-
like med tekmovalci zelo majhne, je bila tudi ekipna uvrstitev vseh nastopajočih pogojena v posameznih rezultatih nastopajočih in to so bile dosežene tudi končne ekipne uvrstitve.
Po mnenju udeležencev je bilo tekmovanje dobro organizirano, kar velja še posebej za pripravo proge, ki so jo uredili člani Smučarskega društva Domžale. Pri sami ureditvi pa je pomagalo tudi Gasilsko društvo Domžale, kateremu se organizatorji tekmovanja zahvaljujejo za izkazano pomoč.
SD Domžale
čanom. S tem namenom je tudi organiziral ustanovno skupščino novega Ragbi kluba Domžale. Pred skupščino je iniciativni odbor pripravil vse materiale za skupščino in navezal stike z Zvezo mladine, krajevno skupnostjo, zveze komunistov, TTKS in SZDL ter nekaterimi zainteresiranimi občani.
Ustanovna skupščina je bila. dne 5. 2. 1976 ob 19. uri. Na ustanovni skupščini je bilo prisotnih 32 članov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Domžale. Uprava novega kluba vabi vse občane, da se vključijo v delo novega kluba, bodisi aktivno, kot tekmovalci, ali pa kot podporni člani.
V klub se lahko vpišete tudi z dopisnico. Na hrbtni strani napišite svoj naslov in telefonsko številko, če jo imate, ter podporni ali aktivni član.
Tako izpolnjeno dopisnico pošljite na naslov: Dijaški dom Domžale za RAGBI KLUB DOMŽALE Cesta talcev 19 DOMŽALE
O vadbi in ostalih stvareh boste pravočasno obveščeni.
POT DO RAGBIJA XV
Ime ragbi izvira iz enega najstarejših collegeov v Angliji, iz mesta Rughv, ki leži dobrih 100 kilometrov severozahodno od Londona. Na neki nogometni tekmi leta 1823 je obrambni igralec VVilliam W. I.llis z žogo v roki stekel proti nasprotnikovemu golu. V splošno presenečenje so ga nekateri nasprotnikovi igralci poskušali zaustaviti. Ta dogodek je vzbudil splošno veselje na stadionu, hkrati pa je predstavljal rojstvo nove športne igre: ragbija. Iz Anglije se je ragbi hitro razširil na dežele Britanske skupnosti narodov, ki so se medsebojno povezale v „International Board". Rag bi ie prišel tudi v ZDA (american foot-ball), toda pravila so se toliko spremenila, da sta to sedaj dva popolnoma raz lic na sporta.
Nova igra je hitro prispela tudi na kontinent, kjer so prvi sprejeli 1 ran cozi. Največje priznanje je dobila v Parizu leta 1 900, ko je bila uvrščena v spo red olimpijskih iger. Ragbi so igrali se na treh olimpiadah (zadnjič leta 1924 v Parizu).
Nato je nastopilo obdobje stagnacije. Zakrivila gaje neenakost pravil. V nekaterih deželah so igrali ragbi XIII (s 13 igralci), v drugih pa ragbi XV. V letu 1934 so ustanovili mednarodno zvezo 1'IRA v Parizu, h kateri so pristopile vse evropske dežele (Jugoslavija 1964). Prehod na ragbi XV je omogočil mormalen razvoj igre, ki dobiva vsak dan več pristašev.
Po gostovanju dveh vrst ragbija XIII iz. Erancije, ki sta odigrali nekaj propagandnih tekem v naših mestih (tudi v Ljubljani in Celju), so pričeli nastajati prvi ragbi klubi: Partizan v Beogradu (195 3), Jedinstvo v Pan-čevu in Mladost v Zagrebu (1954). Ko je bil leta 1962 formiran ragbi klub „Ljubljana" je ragbi prodrl tudi v Slovenijo. V južnoafriški uniji, na Novi Zelandiji in v Avstraliji je ragbi najpopularnejši šport. p g