RAZPRAVE CENTRALNA NASELJA V SLOVENIJI IN NJIHOVA VPLIVNA OBMOČJA V LETU 1999 AVTOR Dejan Cigale Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in profesor zgodovine, asistent z magisterijem Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: dejan.cigale@uni-lj.si Telefon: 012411258 Faks: 01425 93 37 UDK: 911.375(497.4) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna območja v letu 1999 Namen raziskave je bila analiza omrežja centralnih naselij v Sloveniji in njihovih vplivnih območij, hkrati pa je šlo tudi za poskus ugotovitve sprememb v omrežju centralnih naselij v minulem desetletju. Podatke smo dobili s pomočjo ankete, za pridobitev informacij o opremljenosti centralnih naselij z različnimi storitvenimi dejavnostmi pa smo uporabili statistične in druge podatke. Osredotočili smo se na omrežje centralnih naselij na višjih hierarhičnih stopnjah, medtem ko naselij na nižjih hierarhičnih ravneh nismo podrobneje diferencirali. Na osnovi razpoložljivih podatkov smo izločili 2 makroregionalni središči, 17 mezoregionalnih središč in 79 mikroregionalnih središč. Poleg njih ima svoje mesto v omrežju centralnih naselij še vrsta manjših središč. KLJUČNE BESEDE Slovenija, centralna naselja, vplivna območja ABSTRACT Central places in Slovenia and their spheres of influence in 1999 The aim of the research was to analyses the network of central places in Slovenia and their spheres of influence. It was also an attempt atthe identification of changes in the network of central places in the past decade. The necessary data were obtained with the help of the questionnaire survey. In order to get information about the provision of central places with different services extensive statistical and other data sources were used. We have concentrated our attention on the higher order central places network, while the lower order central places haven't been differentiated more in detail. It has been possible to distinguish 2 macro regional centres, 17 mezzo regional centres and 79 micro regional centres. Besides that there are also numerous smaller centres on the lower hierarchical levels. KEYWORDS Slovenia, central places, spheres of influence Uredništvo je prispevek prejelo 5. aprila 2002. 1 Uvod S pojmom središčna ali centralna naselja označujemo tista naselja, ki imajo različne storitvene dejavnosti oziroma tako imenovane centralne funkcije, zaradi katerih igrajo vlogo središča za bližnje bolj ali manj obsežno območje (vplivno ali gravitacijsko območje). Njihov vpliv in mesto v hierarhiji centralnih naselij sta v veliki meri odvisna ravno od njihove opremljenosti s centralnimi dejavnostmi. Med njimi in okolico, pa tudi med centri različnih hierarhičnih stopenj, se spletajo različno močne vezi, ki se kažejo v obliki raznovrstnih stikov. S tem povezane odnose, pojave in procese skuša pojasniti teorija o centralnih naseljih, ki jo je Vrišer (1967) že konec šestdesetih let precej podrobno predstavil tudi slovenskim bralcem. Namen pričujoče raziskave je bila preučitev omrežja centralnih naselij v Sloveniji in njihovih vplivnih območij oziroma ugotovitev sedanjega stanja ter sprememb, do katerih je prišlo v zadnjem obdobju. Preučevanje centralnih naselij je v preteklosti pritegovalo pozornost številnih geografov in pripadnikov drugih strok, zaradi česar je nastala vrsta del, posvečenih tej tematiki, v zadnjem času pa je zanimanje zanjo precej popustilo. Razloge za to gre iskati v svojevrstni zasičenosti s tovrstnimi raziskavami, v dejstvu, da je praksa redko ustrezala lepim teoretičnim modelom, pa tudi v procesih, zaradi katerih so odnosi med mestom kot centralnim naseljem in »pripadajočo« okolico oziroma vplivnim območjem doživeli številne spremembe. Mednje sodijo na primer selitev številnih dejavnosti, ki so bile nekdaj značilne predvsem za središča mest, na mestno obrobje, razseljevanje mestnega prebivalstva v predmestja in bližnja podeželska naselja, s tem povezan proces upadanja prebivalstva v mestih ter rast prebivalstva v predmestjih in na podeželju, pa tudi povečana mobilnost. Čeprav so navedeni pojavi in procesi privedli do zmanjšanja relevantnosti teorije o centralnih naseljih, pa, kot je zapisal Vrišer (1999, 39), ta teorija še vedno na dovolj razumljiv in prepričljiv način razlaga družbeno prostorsko organizacijo in njeno delovanje. Opredelitev vplivnih območij središčnih naselij izhaja iz domneve, da bodo ljudje potovali v najbližji kraj, kjer je določena vrsta storitev dosegljiva. Takšno poenostavljeno podobo so že v preteklosti »kvarila« potovanja, ki so imela več namenov in destinacij. Poleg tega so zaradi povečane mobilnosti postali lažje dostopni tudi bolj oddaljeni kraji. Oboje je pomembno vplivalo na ravnanje uporabnikov raznovrstnih storitev. Zaradi tega so vplivna območja v čedalje večji meri le nekakšna povprečja resničnih potovanj, tako dobljene meje pa nikakor niso izrazite in ostre. Preučevanje problematike centralnih naselij ima na Slovenskem že razmeroma dolgo zgodovino. Že konec šestdesetih let je izšlo delo Igorja Vrišerja (1968) o omrežju centralnih naselij v Jugoslaviji, tri leta zatem pa študija, posvečena omrežju centralnih naselij v Sloveniji (Kokole 1971). Kasneje je nastalo tudi nekaj del, posvečenih omrežju centralnih naselij v posameznih regijah (na primer Kokole in Kokole 1984; Pak s sodelavci 1987, Rus 1996). Ta problematika je bila na nivoju celotne Slovenije ponovno obravnavana v drugi polovici osemdesetih let (Vrišer 1988; Vrišer 1990). Zaradi značilnosti razvoja v zadnjem desetletju (spremembe na družbeno-ekonomskem področju, politične spremembe ...) pa je bilo mogoče pričakovati, da je takrat ugotovljeno stanje doživelo nekatere spremembe. 2 Metodologija in podatki Slovenski avtorji, ki so se ukvarjali s centralnimi naselji (Kokole 1971; Vrišer 1988 in 1990), so se pri svojem delu večinoma oprli na podatke o opremljenosti naselij z izbranimi dejavnostmi (vrednotenje na podlagi upravnega, oskrbnega in prometnega načela), ki so jih črpali iz različnih virov. Podobno velja tudi za naš primer, med viri podatkov pa kaže omeniti zlasti Telefonski imenik Slovenije, podatke Pošte Slovenije (podatki o poštnih poslovalnicah), podatke Ministrstva za zdravstvo (podatki o zdravstvenih domovih), podatke Ministrstva za šolstvo in šport (podatki o osnovnih šolah), v veliko pomoč pa so bili tudi podatki ankete, ki je bila izvedena v okviru te raziskave. Za ugotavljanje obsega vplivnih območij posameznih središč je Vrišer (1988,1990) v svojih delih kot vir podatkov uporabil anketiranje krajevnih skupnosti oziroma krajevnih uradov. Z upravnimi spremembami v Sloveniji (ukinitev krajevnih skupnosti kot obveznih) takšen način ni bil več mogoč. V našem primeru smo se zato zatekli k anketiranju osnovnih šol (podobno je storil že Kokole, 1971), saj omrežje šol oziroma šolskih okolišev zadovoljivo pokriva ozemlje celotne Slovenije, poleg tega pa učitelji na šolah pogosto sodijo med boljše poznavalce lokalnih razmer. Za vsako izmed 193 občin smo poskušali dobiti vsaj eno pravilno izpolnjeno anketo, kjer pa je bilo mogoče pričakovati bolj zapleteno podobo omrežja centralnih naselij in njihovih vplivnih območij, smo poskušali dobiti ustrezno večje število izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalniki so vključevali vprašanja o tem, kje prebivalci določenega naselja običajno zadovoljujejo svoje potrebe po različnih storitvah: od tistih, ki jih uporabljajo vsak dan (vsakodnevna oskrba z živili, šolanje in podobno), do tistih ob razmeroma redkih priložnostih (bolnišnice, gledališča...). Skupaj smo ankete poslali na 624 šol, na nekatere tudi po dvakrat, in sicer v obdobju od septembra 1999 do februarja 2000. Prispelo je 337 izpolnjenih anket, od tega je bilo 332 uporabnih. Odziv je bil tako 54%. Anketni vprašalnik je bil zasnovan podobno kot pri nekaterih dosedanjih raziskavah (Kokole 1971; Vrišer 1990), kar je do določene mere omogočilo primerjavo rezultatov, seveda pa spremembe razmer niso dovoljevale uporabe enakih vprašalnikov, saj se je pomen nekaterih kazalcev bistveno spremenil. Spraševali smo po najpogosteje obiskanem, primarnem središču, pa tudi po drugem najpomembnejšem središču. Tako je bilo mogoče dobiti predstavo tudi o vplivu bolj oddaljenih centralnih naselij, ki je le še sekundarnega pomena, a vendarle prisoten. V anketni vprašalnik so bila vključena vprašanja o naslednjih dejavnostih oziroma objektih: sedež krajevne skupnosti, oskrba z osnovnimi živili, gostilna, nepopolna osnovna šola, popolna osnovna šola (osemletka), pošta (poštna enota), splošna ambulanta, vzgojnovarstveni zavod, trgovina s kmetijskimi potrebščinami (orodje, semena), trgovina zželeznino in orodjem, bencinski servis, lekarna, bančna poslovalnica (hranilnica), policijska postaja, kinodvorana ali prireditvena dvorana, prenočišča (skromnejši hotel), slaščičarna, javna knjižnica, srednja šola, zdravstveni dom s specialističnimi ambulantami, sedež veterinarja, večja blagovnica, tiskar, trgovina s pohištvom, servis za radio in TV sprejemnike, zlatar, sodoben hotel/motel, temeljna bolnišnica, visoka/višja šola, univerza, gledališče, regionalni časopis ter vseslovenski dnevnik. Odgovori na zastavljena vprašanja so bili večinoma dovolj zanesljivi in uporabni, čeprav je pri nekaterih vprašanjih v posameznih primerih prihajalo tudi do nesporazumov ali pa do pomanjkljivih in neustreznih odgovorov, vendar ne v tolikšni meri, da bi to pomembneje vplivalo na uporabnost z anketo pridobljenih podatkov. 3 Razvrščanje v stopnje centralnosti Medtem ko je Kokole (1971) slovenska središča razvrstil v devet stopenj centralnosti, je Vrišer (1988) v svoji raziskavi o centralnih naseljih sprva ločil šest oziroma sedem hierarhičnih stopenj središč, kasneje (Vrišer 1990) pa je prvotno delitev poenostavil na pet stopenj. Pri tem je ločeval lokalna ali krajevna središča, ruralna ali industrijska središča, komunalna ali občinska središča, distriktna ali okrožna središča, kantonalna ali okrajna središča ter provincijska (pokrajinska) in republiška središča. V našem primeru smo se posvetili predvsem omrežju na zgornjih treh hierarhičnih stopnjah. Središč na nižjih ravneh nismo podrobneje diferencirali. Pri razvrščanju centralnih naselij v določeno hierarhično stopnjo centralnosti je bila upoštevana predvsem njihova opremljenost z nekaterimi storitvenimi dejavnostmi oziroma funkcijami. Pri tem je bila v osnovi uporabljena metodologija, kakršno je uporabil že Vrišer (1988 in 1990), zaradi nekaterih sprememb pri uporabljenih kazalcih, nekoliko drugačnih ciljih in drugačnega zbiranja podatkov pa je bila nekoliko spremenjena. Upoštevane so bile vse dejavnosti, navedene v anketnem vprašalniku, pa tudi še nekatere dodatne, še posebej pa smo se oprli na podatke o naslednjih dejavnostih (zaradi njihove lažje primerljivosti in večje zanesljivosti), ki bi jih lahko glede na njihovo pogostost pojavljanja oziroma zastopanost razvrstili v tri zelo ohlapne skupine: • Dejavnosti, ki so zastopane v 150 do 500 naseljih: pošta, popolna osnovna šola, bencinski servis, banka, splošna ambulanta, lekarna, policija(v primeru policije le, če prištejemo tudi obmejne policijske postaje). Najgostejše je omrežje poštnih poslovalnic, ki so v skoraj petsto naseljih, pa tudi popolne osnovne šole so v več kot tristo naseljih. Število bančnih poslovalnic je težje opredeliti (»prave« bančne poslovalnice so v manj kot dvesto naseljih), saj opravlja bančne storitve tudi Poštna banka Slovenije, po zagotovilih pristojnih uslužbencev v vsaki poslovalnici pošte. Naselja, ki smo jih uvrstili med središča na mikroregionalni ravni, so praviloma razpolagala z vsemi temi dejavnostmi, seveda pa tudi z dejavnostmi vsakodnevne oskrbe (trgovina z osnovnimi živili, gostilna, morebitna nepopolna osnovna šola), ki so značilne že za središča najnižje hierarhične stopnje. • Dejavnosti, ki so zastopane v več kot 50, a manj kot 100 naseljih: veterinar, zdravstveni dom, srednja šola, okrajno sodišče. Naselja, ki smo jih uvrstili med središča na mikroregionalni ravni, so večinoma razpolagala z vsaj nekaterimi izmed teh dejavnosti ali pa so imela močno zastopane druge dejavnosti (na primer trgovina) oziroma so bila razmeroma precej oddaljena od večjih, bolje opremljenih središč, zato so imela tudi obsežnejše vplivno območje, središča na mezoregionalni ravni pa so imela večino omenjenih dejavnosti. • Dejavnosti, ki so zastopane v manj kot 20 naseljih: splošna bolnišnica, gledališče, okrožno sodišče, višja ali visoka šola, univerza. Od teh so splošne bolnišnice, gledališča, okrožna sodišča ter višje ali visoke šole v okrog deset naseljih, univerza pa je le v obeh makroregionalnih središčih (Ljubljana in Maribor); podobno velja še za nekatere druge dejavnosti, ki jih nismo posebej omenili (sedež dnevnega časopisja, opera, klinika in podobno). Z vsemi temi dejavnostmi sta bili opremljeni le obe makroregionalni središči. Pri uvrščanju naselij v posamezne stopnje hierarhičnosti smo upoštevali tudi njihovo lego (razdalja do drugih središč). V primerih bližine večjih, bolje opremljenih središč si naselje praviloma ne oblikuje večjega ali bolj izrazitega vplivnega območja, pa tudi pri storitvah, ki so na voljo v domačem naselju, si posamezniki pogosto raje izberejo nekoliko bolj oddaljeno, a bolje opremljeno središče z večjo ponudbo oziroma boljšo izbiro. V primeru obiska takega središča lahko posameznik uporabi več storitev, kar še povečuje privlačnost večjega središča. Na to so opozorili tudi rezultati anketiranja. Na osnovi razpoložljivih podatkov smo izločili dve makroregionalni središči in 17 oziroma 15 mezoregionalnih središč (v dveh primerih si funkcijo mezoregionalnih središč delita dve naselji: Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem ter Krško in Brežice). Situacija pa je manj pregledna na mikroregionalni ravni, kjer smo izločili 79 oziroma 77 središč (v primeru občine Piran si nobeno naselje ni zagotovilo res prevladujoče vloge, tako da se Piran, Portorož in Lucija dopolnjujejo v svoji ponudbi storitvenih in drugih dejavnosti), poleg njih pa ima svoje mesto v omrežju centralnih naselij še vrsta manjših središč. Preglednica 1: Število centralnih naselij posameznih hierarhičnih stopenj (* število 82 vključuje tudi sekundarna središča s samostojnim vplivnim območjem). hierarhična stopnja centralnega naselja število središč število središč po Vrišerju (1990) makroregionalni središči 2 2 mezoregionalna središča 17(15) 17(15) mikroregionalna središča 77 (79) 59 (82)* Pri kartografski predstavitvi smo se naslonili na zemljevid občin, seveda pa v praksi meje vplivnih območij nikakor niso tako toge in se marsikdaj ne ujemajo z občinskimi mejami. Pri tem smo območje vpliva določenega centralnega naselja označili z ustrezno barvo, šrafirano pa so predstavljena območja prepletanja vplivov. 4 Vplivna območja centralnih naselij in število prebivalcev Poskušali smo ugotoviti, kolikšno število prebivalcev je navezano na posamezno centralno naselje. Pri tem smo si pomagali z oceno jakosti vpliva posameznih centrov, kakor je bila razvidna iz anket. Vrišer (1990) je ločeval različne vrste jakosti vplivov: dominantni (100 %), moderirani (75 %), parcialni (50 %) in spo-radični vpliv (25 %). Na osnovi tega je ocenil, kolikšen del prebivalstva je usmerjen k enemu ali drugemu središču. Tovrsten postopek smo uporabili tudi v našem primeru. Dobljeni rezultati so le groba orientacija, in sicer predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da smo bili zaradi praktičnih oziroma metodoloških razlogov prisiljeni obravnavati občine kot celote, v resnici pa so znotraj njih marsikdaj precejšnje razlike in zlasti robna območja občin, še posebej večjih, so v posameznih primerih že usmerjena k drugemu centru kot osrčje občine. Drugi razlog je posledica načina zbiranja podatkov, saj bi bilo za dosego še bolj zanesljivih rezultatov treba pridobiti ankete iz bistveno večjega števila naselij, kar bi omogočilo natančnejšo ugotovitev obsega vplivnih območij. Obojemu se pridruži še dejstvo, da je shema vplivnih območij središč daleč od tega, da bi bila toga in posamezniki si za zadovoljitev različnih potreb izbirajo različne kraje, razlogi, ki vplivajo na to, pa so marsikdaj težko ugotovljivi in razložljivi. Podatki o številu prebivalcev, ki jih navajamo v preglednicah 2 in 3, se nanašajo na leto 1996. Ker je bilo tedanje omrežje občin drugačno, so bile vrednosti za območja današnjih občin dobljene s pomočjo podatkov o številu prebivalcev po naseljih leta 1996. Seštevki za posamezne hierarhične nivoje se zaradi zaokroževanja ne ujemajo povsem. Zaradi vsega navedenega je treba jemati te ocene z določeno mero previdnosti, kljub temu pa dobro opozarjajo na jakost vpliva določenih centralnih naselij. 5 Makroregionalni središči V Sloveniji se kot makroregionalni središči pojavljata le Ljubljana in Maribor. Vplivno območje Ljubljane je po pričakovanjih precej obsežnejše od vplivnega območja Maribora, omiljen vpliv Ljubljane pa je opazen tudi na območjih, ki so prostorsko precej bliže Mariboru, na primer v Prekmurju (slika 1). Ljubljana igra vlogo makroregionalnega središča za celotno zahodno in osrednjo Slovenijo, v porečju Savinje in vzhodneje je že čutiti vpliv Maribora, ki pa je sprva zelo slaboten, šele v porečju Drave pa postane ta vpliv prevladujoč. Tako na primer številni študenti iz Prekmurja ali s Koroške zaradi različnih razlogov, na primer večje izbire študijskih smeri, obiskujejo bolj oddaljeno ljubljansko univerzo, obiskovalci gledališč pa se marsikdaj odločajo za obisk sicer bolj oddaljenih ljubljanskih gledališč, ki imajo bolj raznovrstno ponudbo. O precej obsežnejšem vplivnem območju Ljubljane priča tudi podatek, da je v njenem vplivnem območju več kot dvakrat toliko prebivalcev kot na vplivnem območju Maribora. Preglednica 2: Število prebivalcev na vplivnem območju makroregionalnih središč. makroregionalno središče število prebivalcev število prebivalcev po Vrišerju (1990) Ljubljana 1.364.631 1.252.979 Maribor 582.005 582.026 Glede na dosedanje trende je mogoče pričakovati še nadaljnje povečevanje vpliva Ljubljane na račun Maribora, kar je povezano tako s krepitvijo pomena Ljubljane zaradi njene vloge državne prestolnice ter nespornega gospodarskega središča kot s pojemanjem gospodarske in prebivalstvene moči Maribora, pa tudi slabše razvitosti njegovega širšega zaledja oziroma vplivnega območja. Anketa je verjetno preslabo zajela vpliv večjih središč v sosednjih državah, na primer Trsta, Gorice, Gradca, Zagreba, Reke, čeprav je na njegov obstoj vendarle opozorila. V odgovorih na vprašanja ■< Slika 1: Makroregionalni središči in njuni vplivni območji leta 1999. ankete so se tako sicer pojavljale posamezne omembe tujih središč, ki pa so bile bistveno premalo številne, da bi omogočile realno oceno njihovega vpliva, zdi pa se, da je pomembnejši predvsem na razmeroma malo obsežnih obmejnih območjih. Na tovrstne vplive so opozarjale že raziskave v preteklosti (na primer Vrišer 1990), vendar pa se je v zadnjih letih spremenila njihova narava: prej je bila pomembna njihova vloga nakupovalnih središč, danes narašča njihov pomen na zaposlitvenem, izobraževalnem, kulturnem in storitvenem področju (Vrišer 1999). Z vključitvijo Slovenije v Evropsko zvezo se bodo razmere še naprej spreminjale in ob nadaljevanju dosedanjih trendov je mogoče pričakovati povečan vpliv tujih središč na račun slovenskih, ki so, razen Ljubljane, dokaj šibka tako po številu prebivalcev kot po svoji opremljenosti. 6 Mezoregionalna središča Vplivna območja mezoregionalnih središč so prikazana na sliki 2. Na območjih, kjer se prepleta vpliv več središč, smo jakost vpliva določenega središča skušali prikazati tudi z debelino šrafure ustrezne barve, tako da debelejša šrafura pomeni močnejši vpliv tega središča, tanjša pa šibkejši. Kjer gre za prepletanje vpliva treh središč, smo uporabili tri barve. Tudi na mezoregionalnem nivoju je najobsežnejše vplivno območje Ljubljane, ki sega od Kamniš-ko-Savinjskih Alp (občina Kamnik) na severu do meje s Hrvaško na jugu (na primer občini Kočevje in Osilnica). Tudi po velikosti vplivnih območij, izraženi s številom prebivalcev, izstopa zlasti Ljubljana, v manjši meri pa še Celje in Maribor. Precej že zaostajajo Jesenice, Slovenj Gradec/Ravne na Koroškem, Krško/Brežice, Ptuj, Trbovlje, Velenje in Postojna. Tudi če izločimo Ljubljano in Maribor kot makroregionalni središči, še vedno ostajata dve skupini različno močnih središč: v skupino močnejših središč sodijo Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto, Celje in Murska Sobota, med šibkejše centre pa ostala omenjena mesta. Izpostaviti je treba primer območja nekdanje občine Skofja Loka, ki je že sama razmeroma zelo dobro opremljena, zato je vpliv bližnjih večjih središč nekoliko manj izrazit, glede nekaterih dejavnosti pa je čutiti tako vpliv Ljubljane kot Kranja in celo Jesenic, kjer je bolnišnica. Zato območja občin Skofja Loka, Železniki in Žiri nismo v celoti prišteli k nobenemu od vplivnih območij teh mezoregio-nalnih središč. Opozoriti kaže tudi na nekatera območja, kjer se prepleta vpliv več kot dveh središč. V primeru občine Divača gre za vplive Kopra, Sežane in Postojne, v primeru občine Radeče za vplive Trbovelj, Celja in Krškega/Brežic, medtem ko je v občini Sevnica sicer relativno najmočnejši vpliv Krškega/Brežic, a je kljub temu opaziti tudi vpliv Celja in Novega mesta. Podoben primer je Ormož, kjer se prevladujočemu vplivu Ptuja pridružujeta tudi vpliva Maribora in Murske Sobote. Seveda prihaja do prepletanja vplivov tudi na drugih območjih, kjer pa gre predvsem za razpetost med dve središči. Pri občini Mozirje je nekdanje občinsko središče sicer obdržalo vodilno vlogo, a tudi večina središč novih občin (Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje in deloma Luče) je dovolj močnih, da je le v manjši meri mogoče govoriti o podrejenih centrih. Ker Mozirje ni bistveno močnejše od teh naselij, je dominantna vloga tega centra manj izrazita. Do določene mere je podobno pri nekdanji občini Ravne na Koroškem. Bivše občinsko središče je brez dvoma najbolje opremljen in najbolj vpliven center, a tudi središča novih občin (Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem) so razmeroma močna, zato vloga Raven ne izstopa v tolikšni meri, da bi lahko povsem prezrli vlogo manjših središč. Uvrščanje Postojne med mezoregionalna središča je nekoliko vprašljivo, saj je razmeroma skromno opremljena, njen vpliv pa je čutiti le v sosednjih, prebivalstveno razmeroma šibkih območjih. Poleg tega je tudi znotraj njenega gravitacijskega zaledja opazen vpliv bolj oddaljenih, močnejših središč. Ker -< Slika 2: Mezoregionalna središča in njihova vplivna območja leta 1999. pa gre pri tem za dokaj obsežno območje, ki v bližini nima drugega pomembnejšega središča, se zdi umestitev Postojne v to skupino centrov vendarle upravičena. Tudi Trbovlje in Velenje kot mezoregionalna centra nista povsem prepričljiva, saj imata precej majhno prebivalstveno zaledje, pa tudi njuni vplivni območji sta ozemeljsko le malo obsežni. A obe središči ohranjata nekatere svojske poteze, poleg tega pa sta vendarle dovolj močni, da ju ni mogoče prezreti. Preglednica 3: Število prebivalcev na vplivnem območju mezoregionalnih središč. mezoregionalno središče število prebivalcev število prebivalcev po Vrišerju (1990) Ljubljana 531.758 489.292 Maribor 240.325 257.988 Celje 203.414 208.490 Murska Sobota 125.875 124.416 Kranj 115.234 117.174 Nova Gorica 114.042 118.261 Novo mesto 103.078 96.750 Koper 100.122 95.949 Jesenice 72.717 53.778 Ravne na Koroškem/Slovenj Gradec 72.349 57.199 Krško/Brežice 65.710 56.199 Ptuj 64.983 83.920 Trbovlje 47.408 47.838 Velenje 47.212 38.818 Postojna 38.434 29.541 Vloga mezoregionalnih središč v omrežju centralnih naselij v prihodnosti je seveda v veliki meri odvisna tudi od tega, kakšen model razvoja omrežja naselij in poselitve bo prevladal, ne glede na to pa je mogoče reči, da je pri močnejših izmed njih pričakovati ohranitev njihove vloge, verjetno v povezavi s širšim suburbanim prostorom, relativno šibkejša pa bodo ob nadaljevanju dosedanjih trendov stagnirala ali pa izgubljala na pomenu, tudi na račun krepitve manjših središč. 7 Mikroregionalna središča Sistem središč na mikroregionalni ravni je precej manj pregleden in enostaven (slika 3), saj gre za prepletanje vplivov zelo različno močnih centrov, ki so razmeroma na gosto posejani po ozemlju Slovenije. Skupaj s središči višjih hierarhičnih stopenj je teh naselij 77 oziroma 79, velikost njihovega vplivnega območja pa niha od 780 pri Semiču do 263.000 pri Ljubljani (Ravbar s sodelavci 2000, 64). Ker se s širjenjem storitvenih in drugih dejavnosti na podeželje krepijo tudi manjša centralna naselja, je na tej stopnji meja s središči nižje hierarhične stopnje marsikdaj precej zabrisana, zato si je teže ustvariti podobo o omrežju centralnih naselij. Ponekod v primeru slabše opremljenih središč je njihova prevlada nad središči nižjega hierarhičnega nivoja slabo izrazita in opaziti je tudi zametke delitve funkcij. Na zemljevidu (slika 3) so poleg »pravih« mikroregionalnih središč označena tudi nekoliko skromneje opremljena središča in tista središča, ki bi po svoji opremljenosti nedvomno sodila med mikroregionalna središča, vendar si zaradi neposredne bližine precej večjega centra niso mogla obli- Ki >U >5 fe o T3 ÛJ t/3 rt {H S.sju d .2 •"7-TÎ t/i E K WJ K cL 2 u > 2 {¡ž 2'5 ^ ^ S{§ e "tfl