CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 47 KRANJ, torek, 18.6.1985 3 C~? GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Republiška vaja jamskih reševalcev v žirovskem rudniku urana — V soboto zjutraj sta v jami ži-rovskega rudnika trčila cisterna za prevoz goriva in jamski kamion, pri čemer je izbruhnil požar, poškodoval PQ se je tudi eden od voznikov. Pri umiku delavcev iz jame so ostali v nevarnosti še trije rudarji. To je bil po-^od za republiško vajo jamskih reševalcev iz vseh slovenskih rudnikov in iz Raše-Labina, sodelovali pa so tudi zdravstveni službi Gorenje vasi in Škofje Loke ter glavni republiški rudarski inšpektorat. Vaja je bila namenjena usposabljanju jamskih reševalcev in njihovemu seznanju z žirovskim rudnikom, ki skriva v sebi številne nevarnosti. — Foto: F. Perdan optimizem po blejskem srečanju D«laywc3 slovenskih pretekli teden je bilo na Bledu sio^nje ameriških in Jugoslovanov i RosP°darstvenikov. Namen po-^toja je bilo poglabljanje gozdarskega sodelovanja med drža- s,^° mnenju gostov so se naši predli a na srečanje dobro pripravi-/^neriški gospodarstveniki so do-o ali na svoja vprašanja izčrpne odbore in prvič so dobili tudi brošu-p '.v katerih so izčrpno in jezikovno Uj^erno razloženi zakoni o poslova- p0 ®l postali zanimivejši za zunanje plovne partnerje, investitorje in 0j,uPna sovlaganja. Kljub temu pa je t; 0 tta blejskem posvetovanju slišanih vrs^ novih> sorazmerno veli-Sg Poslov, ki so že sklenjeni ali pa panje še dogovarjajo, fl^edstavnik ameriške državne (j.^zbe, ki se ukvarja s spodbujanja zasebnih naložb po svetu, je t)j^ski sestanek obvestil o tem, da Sova ustanova pravkar proučuje 10 projektov v skupni vrednosti 550 milijonov dolarjev. Gospodarstvenike so obvestili o namenu ali predlogu novih poslov, pri čemer gre v nekaterih primerih za najbolj zveneča imena ameriškega »velikega biznisa« kot so kalifornijski Bachtel, verjetno največja projektantska firma na svetu General Electries, Mineso-ta Mining and Manufacturing, čika-ški Continental Grain, eden največjih trgovcev z žitom itd). Je pa tudi nekaj že sklenjenih poslov (13 skupnih naložb v nekaj mesecih). Ni sicer znano\ v kakšni fazi so pogovori oziroma kaj bo iz njih, vendar pa se govori tudi o takšnih, v katerih se opazovalcu zvrti v glavi. Gre za predloge, da bi nekaj velikih ameriških družb zgradilo pri nas štiri jedrske centrale, do katerih bi ena odplačevala dolgove s izvozom električne energije. Ali pa za predlog, da bi v namakalnem sistemu Donava-Tisa—-Donava na novih površinah pridelovali hrano za izvoz. Samoupravni izpit So možnosti, da bi bila stopnja inflacije ob koncu leta lahko bistveno nižja, kot je zdaj Kranj — »Še vedno se v marsikaterih delovnih organizacijah odločajo za zviševanje cen in kasneje za sezonske popuste, namesto da bi sb" z izdelki na trg po nižjih cenah,« je na seji Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko minuli teden, v četrtek, rekel član predsedstva republiške konference SZDL Milan Bajželj. Na dnevnem redu je bila razprava o aktivnosti v zvezi z družbeno kontrolo cen. Sedanji operativni program nosilcev aktivnosti družbene kontrole Sen bi lahko označili tudi kot samoupravni izpit. Aktivisti v socialistični zvezi, sindikatih, zvezi komunistov, v republiških upravnih orga-**lh, v gospodarski zbornici, v samoupravnih organih v delovnih organizacijah ne bi smeli dopustiti, da bi vsevprek dvigovali cene in se le fta ta način reševali iz težavnega položaja. Z drugimi besedami to poceni, da so aktivisti toliko dobri, kolikor se vsi skupaj spoznamo na 8°spodarjenje in inflacijo. Cilj bomo dosegli, ko se bomo zavestno tudi Našali, kaj bomo dosegli, če bomo povečali ceno. Zato bi morala biti glavna skrb frontnih delov socialistične zveze in vseh odgovornih za Uresničitev operativnega programa usposabljanja ljudi za pravilne gospodarske odločitve. , Predsednik občinske konference socialistične zveze iz Škofje Lo-Štefan Žargi je na seji poudaril, da bomo morali imeti pri tem več ljycev, kot smo jih imeli doslej. Pa tudi akcija bo morala biti vsestransko enotna in skupna. Ne le za socialistično zvezo, tudi za zvezo sindikatov, zvezo komunistov, izvršne svete in inšpekcijske službe na vseh Ravneh in povsod mora biti to skupna akcija. Le tako bomo ustavili sedanji proces; će bi se nadaljeval, lahko pripelje do tega, da bomo priča CeU) odpuščanju delavcev, je bilo rečeno na seji. sejmišč o težavah Kranj — V poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju je bila seja koordinacijskega odbora delovnih organizacij za sejemsko dejavnost v Sloveniji. Na njej so se predstavniki sejmišč iz Ljubljane, Celja, Maribora, Kopra, Gornje Radgone in Kranja pogovorili o aktualnih problemih pri svojem delu. Kot prvo težavo so omenili visoke stroške špedicij skih uslug naših organizacij, ki jih je povečini treba plačevati v devizah. Zelo naraščajo tudi stroški za delo raznih kooperantov pri organiziranju sejemskih prireditev, kljub temu pa je kakovost teh del vsa slabša. Poudarili so potrebo, da pristojne službe na zvezni ravni ocenijo, katere izdelke iz uvoza je dovoljeno razstavljati na domačih sejmih. Predlagali so izdelavo spiska izdelkov, ki jih ne bi smeli razstavljati. Obenem so izrazili željo po aktivnejšem sodelovanju gospodarske zbornice Slovenije pri sejemski dejavnosti, še posebej zato, da ne bi številni prodajni posli potekali mimo sejmov in izdelki s spiska razsta-vljalcev ne bi ostajali kar v skladiščih. Ob koncu seje so izvolili novo vodstvo odbora. Dolžnost predsednika je prevzel od Florjana Regovca iz Ljubljane Franc Ekar iz Kranja. (S) V SREDIŠČU POZORNOSTI Šole po programu Program izgradnje šol, ki so ga zelo pogumno zastavili in leta 1980 sprejeli na referendumu, v škofjeloški občini uspešno uresničujejo. Razen s samoprispevkom zbirajo denar tudi iz združene amortizacije šol in z večjo prispevno stopnjo za šolstvo iz bruto osebnih dohodkov. Kaj so že naredili? Zgrajena je bila šola usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki, štirirazredna šola v Selcih, obnovljene podružnične šole v Lučinah,Davči, Javorjah in Lenartu, dograjena šola in igrišče v Žireh in zgrajeno športno igrišče v Železnikih. Pravkar obnavljajo in dograjujejo .osnovno šolo v Šolski ulici v Škofji Loki, začeli pa so graditi prizidek k osnovni šoli Cvetko Golar na Trati, kjer je največja prostorska stiska. Kaj je še treba zgraditi? Še letos bodo začeli graditi novo štirirazredno šolo v Poljanah, prihodnje leto pa bodo obnovili podružnični šoli v Sorici in Bukovščici. Ponovno pa bo treba preveriti, če bo potrebno zgraditi dva oddelka otroškega varstva v Bukovici in V Retečah, ker obstaja bojazen, da vrtca ne bi bila zasedena. Iz programa bi lahko izpadla tudi gradnja nove osemletke v Škofji Loki, ker se stanovanjska soseska nad Plevno še ne gradi in ker se z obnovo osnovne šole v Šolski ulici in s prizidkom pri Cvetku Golarju šolski prostor povečuje bolj, kot je bilo prvotno predvideno. Tako bodo v škofjeloški občini v šestih letih s pomočjo ljudi zgradili in obnovili 13 šol. Nič manj pomembno pa ni tč, da bodo obnovljene tudi vse podružnične šole. Pomena vaške šole najbrž ni treba posebej poudarjati. L. Bogataj Elanov šahovski turnir Begunje — Šahovska sekcija Elan iz Begunj prireja v nedeljo, 23. junija, ob 9. uri v športno^rekreacijskem središču Krpin (v primeru slabega vremena pa v begunjski osnovni šoli) tradicionalni, 6. Elanov hitropotezni šahovski turnir za štiričlanske moške ekipe. Prireditelj sprejema prijave z vplačilom 500 dinarjev pol ure pred začetkom tekmovanja. Vsaka ekipa mora prinesti s sabo brezhibni šahovski uri in kompleta figur s šahovnicama. Najboljše tri ekipe bodo prejele praktične nagrade skupne vrednosti 40 tisoč dinarjev, zmagovalno moštvo pa še pokal. Kultura v združenem delu Kranj — Jutri v sredo, 19. junija, bo v Radovljici enodnevni seminar za animator je in organizatorje kulturnega življenja v združenem delu, ki ga pripravlja kranjski občinski sindikalni svet. Beseda bo o vlogi sindikata v kulturi, nalogah kulturnega animator j a, njegovih metodah dela (o njih bo spregovoril predstavnik kranjske Save, kjer je to področje zelo dobro razvito), na koncu pa še o kulturni ponudbi občine, Gorenjske in Slovenije. Ker je za seminar že zdaj veliko zanimanja, ga bodo v prihodnosti najbrž še ponovili. D. Ž. Divjad povzroča škodo Kranj — Lani je šest lovskih družin v kranjski občini izplačalo 330.000 din zaradi škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad, Zavod za gojitev divjadi Kozorog pa je izplačal 254.200 din. To pomeni, da so skupno izplačane škode lani znašale nekaj več kot 584.600 din. Pri ocenjevanju škod ne gre vedno vse gladko, saj so nesoglasja zaradi višine odškodnine kar pogosta. Lovske organizacije imajo svoja, pogosto tudi neenotna merila, ki pa so za oškodovance nesprejemljiva. V spornih primerih mora škodo ocenjevati posebna cenilna komisija. Lahko pa se tudi zgodi, da takšne ocene ne sprejme lovska organizacija. Do tega pride največkrat pri tistih lovskih organizacffdh, ki niso registirane v kranjski občini. Težave pri določanju škode nastajajo tudi zaradi tega, ker ni enotnega cenika za ocenjevanje škod. Škoda, ki jo v kmetijstvu povzroča divjad, pa bi bila še večja, če lovci divjadi ne bi dodatno krmili, posebno pozimi. Kranjske lovske družine so lani namenile za dodatno krmlje--nje več kot 1,5 milijona din. Še vedno pa največ škode na kmetijskih pridelkih povzroča divji prašič, predvsem spomladi in jeseni, in to na travnikih ter njivah s silažno koruzo. V gozdarstvu pa največ škode povzroča jelenjad, ki pozimi objeda drevje, spomladi in poleti pa se pase na travnikih in pp njivah, predvsem v hribovitih predelih. OBVESTILO Naročnike Gorenjskega glase obveščamo, da bodo med 1. julijem in 8. julijem dobili položnice za plačilo naročnine za drugo polletje 1985. Zato s plačilom počakajte do prejema položnice. " CPGLAS So možnosti, da bi bila ^eno nižja, kot je zdaj. In nJa akcija tudi samoupra nflacije ob koncu leta lahko bi-k takšnih možnosti pomeni seda- A. Žalar Kaj je zdravje? — Prav gotovo se ne začne skrb za zdravje šele na pragu ambulante, pač pa si je treba prizadevati, da znamo zdravo živeti že od najzgodnješih let. Na zobeh se pozna, če otroci pravilno čistijo že mlečne zobe, potem je tudi neprijetnega vrtanja dosti manj. — Več o tem, kaj lahko splošna medicina stori za boljše zdravje prebivalstva, v pogovoru z dr. Tonetom Koširjem na 2. strani. KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ tel.28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 18. JUNIJA 1# Skupščina Gorenjske turistične zveze Večja pozornost turistični vzgoji Na skupščini Gorenjske turistične zveze so spregovorili o kmečkem turizmu in zasebnih turističnih sobah, turistični vzgoji in urejenosti krajev, davčni politiki in turistični taksi Ribno — V zadružnem domu v Ribnem pri Bledu se je v četrtek, 13. junija, na redni letni seji sestala skupščina Gorenjske turistične zveze, ki sta ji prisostvovala tudi Leopold Krese, predsednik Slovenske turistične zveze, in Vili Tomat, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Uvodoma je spregovoril predsednik Gorenjske turistične zveze Zdravko Črv, ki je poudaril pomen društvene turistične organizacije, ki danes na Gorenjskem vključuje 45 turističnih društev in štiri občinske turistične zveze, v ustanavljanju pa je eno turistično društvo in ena občinska turistična zveza. Spregovoril je o zastoju razvoja kmečkega turizma, upadanju števila zasebnih turističnih sob, ki je, denimo, v jeseniški občini zdrknilo s tretjine na četrtino vseh prenočitvenih zmogljivosti. Glede turistične takse je dejal, da se že kaže, da 15-dinarski prispevek za žičnice ni bil najbolj utemeljen, saj v njihovih izgubah malo pomeni. Turistična taksa se ponekod še vedno nenamensko uporablja, jeseniški izvršni svet je 35 odstotkov sredstev turistične takse namenil za gradnjo poligona. Se vedno so na Gorenjskem nezadovoljni s številom osmošolcev, ki se odločijo za turistične poklice, čeprav se vendarle spreminja na bolje. Letošnji predvpis je pokazal, da se je od 2.800 osmošolcev le 75 otrok odločilo zanje, kar je le 3 odstotke. To seveda ni v skladu z načrtovanim hitrejšim, razvojem turizma. Razpravljala so dobro ocenili delo Gorenjske turistične zveze v preteklem letu, naj ne bo odveč, če povemo, da je njeno finančno poslovanje po zapletih v preteklih letih urejeno, da je bilo tudi uspešno, saj se »preživlja sama«. Iz prihodka turističnih biro- jev so za društveno dejavnost lahko namenili dobre 4 milijone dinarjev. Poslovanje birojev v Kranju in Sarajevu je osredotočeno na turistično dejavnost, vse bolj pa daje poudarek spominkarstvu. V razpravi so posebej poudarili pomen turistične vzgoje, saj moramo turizem v ekonomskem smislu krepiti, v vzgojnem smislu pa bogatiti. Akcija uvajanja izbirnega predmeta turizem v višjih razredih osnovnih šol pa nikakor ne uspeva tako, kot bi želeli. Učitelji oziroma ravnatelji se ga otepajo, pravijo, da imajo že dovolj natrpane programe. Dokaj uspešen je bil v preteklem letu poseg Gorenjske turistične zveze v spremembo načina obdavčevanja zasebnih turističnih sob, največ posluha so imeli v kranjski in jeseni- ški občini. Nasploh pa bo treba pri obdavčevanju zasebne obrti ubirati nove poti, predvsem ločevati osebno porabo od vlaganj" v izboljšanje in razširitev lokalov, saj se le tako ne bo dogajalo, da obrtniki skrivajo promet in denar porabijo, namesto da bi širili obratovalnice. Takšen glas bo treba usmeriti v slovenski in jugoslovanski prostor, saj to ugotavljajo tudi drugod, rešitve pa še niso nakazane. Vse bolj pomembno postaja varstvo okolja, z načrtovanim pospešenim razvojem turizma toliko bolj. Tja do leta 2000 na Gorenjskem načrtujejo veliko novega. Če bomo onesnažili okolje, turizem ne bo imel osnovnega pogoja za razvoj. Seveda niso pozabili omeniti zajezitve Save pri Radovljici, ki ji tako domačini kot gorenjski turistični delavci ostro nasprotujejo. M. Volčjak Praznik Struževega Ob krajevnem prazniku bodo v Struževem v četrtek, 20. junija, zvečer odkrili spominsko obeležje Janku Puclju-Cenetu iz Kranja — Kulturne prireditve in množična rekreacija: pohod od spomenika do spomenika Struževo —- Ena najmanjših krajevnih skupnosti v kranjski občini je Struževo, saj ima komaj nekaj več kot 500 prebivalcev. Te dni so se v tej krajevni skupnosti pričele prireditve ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo 21. junija. Ta dan so si krajani izbrali za svoj praznik v spomin na padlega krajana.narodnega heroja Iva Slavca-Jo-kla, ki je pred 41 leti padel pod streli okupatorja na Pševem pri Kranju. Seveda pa se ob krajevnem prazniku še posebej letos, ko mineva 40 let od osvoboditve, spominjajo vseh drugih krajanov in borcev, ki so v najtežjih časih narodne preskušnje vedeli, kje jim je mesto, ter so za svobodo darovali tudi svoja življenja. Predsednik kranjske občinske skupščine sprejel odličnjake — Kranjska občinska skupščina je v petek priredila sprejem za 108 odličnja-kov kranjskih osnovnih šol, ki jih že vseh osem let odlikuje najboljši učni uspeh. Predsednik skupščine Ivan Cvar je zbranim osmošolcem in njihovim pedagogom spregovoril o možnostih, ki se jim ponujajo v Kranju za nadaljnje šolanje in poklicno delo, opogumil pa jih je tudi, naj še naprej tako pridno delajo, kot so doslej. V spomin na srečanje so odličnjakom izročili značke in ,osebne izkaznice' Kranja, vsak pa je dobil tudi lično brigadirsko knjižico, (dž) — Foto: G. Šinik Prireditve ob krajevnem prazniku se začenjajo že jutri, v sredo, 19. junija. Zvečer ob 19.30 bo v parku pri spomeniku Ivu Slavcu-Joklu ob Domu SZDL lutkovna predstava, ki jo pripravlja Cveto Sever. V četrtek, 20. junija, ob 19. uri pa bo odkritje spominskega obeležja Janku Puclju-Cenetu na križišču pri Golobovih. Janko Pucelj je bil Kranjčan, borec drugega bataljona Ko-krškega odreda in član Okrožnega komiteja KPS Kranj. Mladega puškarja, ki je že leta 1941 postal član MK SKOJ, naslednje leto pa je vstopil v Kokrško četo, so potem, ko je bil ranjen, določili za terenskega aktivista, ki je deloval predvsem na severnem območju Kranja. Padel je v Struževem 10. decembra 1942 pod streli okupatorja. Krajevna organizacija ZB Struževo je že pred časom sklenila, da je treba Janku Puclju odkriti spominsko obeležje na kraju, kjer ja padel; to obveznost stru-ževski člani ZB izpolnjujejo ob letošnjem krajevnem prazniku. Osrednja slovesnost ob prazniku pa bo v petek, 21. junija, ob 18. uri v parku pred spomenikom Ivu Slavcu-Joklu. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor osnovne šole Franceta Prešerna, recitatorji in glasbeniki. Ob prazniku so v Struževem sicer pričakovali, da bo nared tudi večnamensko športno igrišče za rokomet, odbojko in košarko, toda zdaj kaže, da ravno za praznik ne bo odprto, bo pa nekaj dni kasneje, ko bo SGP Gradbinec dokončno postavil še mrežo okoli igrišča in opravil še preostala dogovorjena dela. Vendar pa se športu ob prazniku krajani prav tako ne bodo odpovedali. V nedeljo, 23. junija, ob 10. uri dopoldne bodo organizirali rekreacijski pohod od spomenika Iva Slavca v Struževem do spomenika padlih v Okrogel-ski jami na Okroglem. Prireditev bo primerna za vsakogar; kdor bo hotel.bo pot tudi pretekel, pogoj je le, da jo opravi v dveh urah. Najbolj hitre re-kreativce bodo čakale tudi praktične nagrade. Program ob krajevnem prazniku se bo zaključil naslednjo soboto, 29. junija, z veselico. L. m. Volitve 1986 »Vsak ima pravico, da je kandidat« Krajevne skupnoste čaka obilo dela pri evidentiranju kandidatov za skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto — V eni izmed največjih krajevnih skupnosti jeseniške občine so evidentirali že 300 možnih kandidatov Jesenice — Po mnenju občinske konference SZDL Jesenice je med najbolj prizadevnimi in uspešnimi krajevnimi konferencami SZDL za izvedbo volitev prihodnje leto krajevna konferenca SZDL Ja-vornik-Koroška Bela s sekretarjem Edom Žagarjem. Občinska konferenca je ocenila, da so se nadvse zavzeto in resno lotili dela in so tako lahko vzor drugim. »S pripravami na volitve smo začeli zgodaj; takoj, ko je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu SZDL začel z evidentiranjem možnih kandidatov za naloge in opravila na občinski ravni,« pravi Edo Žagar. »Evidentirani so bili možni kandidati za predsednika in podpredsednika skupščin interesnih skupnosti kot tudi za skupščinska telesa (predsedniki posameznih komitejev). Da bi delo potekalo kar najbolje, je predsedstvo sprejelo sklep, da opravimo evidentiranje v organizacijah in društvih na območju krajevne skupnosti.« S posebnim dopisom smo zaprosili tudi hišne svete, da se vključijo v predvolilne aktivnosti in nam do 10. junija posredujejo predloge kandidatov za naloge v interesnih skupnostih in samoupravnih organih krajevne skupnosti. Večinoma so se odzvali tudi v društvih in organizacijah in tako imamo zbranih že okoli 300 predlogov, od tega 150 na novo evidentiranih. Ker je evidentiranje kandidatov stalni proces, s tem nadaljujemo in pričakujemo, da bomo prejeli še nekaj predlogov pri sestavi delegacij in ne bomo imeli večjih problemov. Treba pa je tudi poudariti, da ponekod niso razumeli in niso izpol; nili pričakovanj. Evidentirali so le v svojem okolju, zato smo jih morali ponovno opozoriti na dejstvo, da ima vsak državljan pravico, da je evidentiran kot možni kandidat. Med drugim smo se domenili, da se sestanemo septembra (skupščina delegatov krajevne skupnosti in krajevne konference) in poskušamo poiskati najboljše rešitve za delo delegacij interesnih skupnosti-Tako bi dosegli povratne informacije, na skupnem posvetu pa tudi spregovorili o problematiki, ki se pojavlja pri interesnih skupnostih materialne proizvodnje, medtem ko naj bi problematiko dejavnosti interesnih skupnosti družbenih dejavnosti posredovali skupščini delegatov krajevne skupnosti. V pripravah smo zajeli vsa okolja in člani predsedstva so bili nenehno pripravljeni pomagati. Tako smo lahko zajeli tudi velik° dih evidentiranih kandidatov in bomo lahko oktobra pripravili sestave delegacij, novembra pa organizirali predi.andidacijske zbore.« D. Sede j ^\ Jesenice do leta 2000 Jesenice — V četrtek, 20. junija, se bodo na Jesenicah zbrali vsi trije zbori skupščine občine Jesenice in razpravljali o več pomembnih vprašanjih, med njimi tudi q osnutku dolgoročnega plana občine za obdobje do leta 1995 in za določena področja tudi do leta 2000. Na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora bodo spregovorili še o področju vzgoje in izobraževanja, problematiki kadrovske politike, zaposlovanja in štipendiranja. Delegati bodo pozornost namenili tudi varstvu okolja, delitvi sredstev za financiranje krajevnih skupnosti, cenam geodetskih storitev ter predlogu odloka o spremembah in dO" polnitvah odloka o organizacij1 upravnih organov in delovne^1 SC^OČin sekretariata občinske skupščine in izvršnega sveta D. S. V. Zdravje se ne začne na pragu ambulante Če zdravnik zažuga bolniku zaradi cigaret, kave in alkohola, še ne bo začel bolj zdravo živeti — Zato je treba že zgodaj, v vrtcu in še prej, vplivati na način življenja, to pa je zdaj nova naloga splošne medicine Škofja Loka — Dr. Toneta Koširja, zdravnika v škofjeloškem zdravstvenem domu, ni težko najti. Tudi na vsak pogovor je takoj pripravljen — dokaj redka lastnost —, saj ne pozna ovinkarjenja in izgovorov v stilu »nimam časa«. Težava je le v tem, da ima od dogovorjene ure v resnici časa le 45 minut. Še sreča, da zna tudi v tako kratkem času sogovorniku povedati toliko, kot da bi imel na voljo poldrugo uro. Verjetno lahko tudi zaradi takih lastnosti opravlja poleg rednega dela v ambulanti še dela in naloge pomočnika direktorja delovne organizacije Osnovno zdravstvo Gorenjske. Zraven pa sodi še okoli 14 let sodelovanja v terapevtski skupini v klubu zdravljenih alkoholikov Viktorja Kocijančiča v Škofji Loki, enem od prvih klubov te vrste, ustanovljenih na Gorenjskem.- Pred nedavnim je ta terapevtska skupina za svoje dolgoletno in uspešno delo prejela priznanje skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Dr. Tone Košir pa se še posebej prizadevno ukvarja z organiziranostjo splošne medicine. # Dr. Košir, maja končani kongres jugoslovanskih zdravnikov splošne medicine se je ukvarjal med drugim tudi s tem vprašanjem; ali se morda zahteva drugačna organiziranost zaradi kakšnih posebnih težav zdravstva pri nas? »Ne, organiziranost ne sodi le v stabilizacijski čas, ki ga živimo mi — splošna medicina tudi v razvitem svetu prihaja do novih spoznanj. To pa pomeni, da svojega dela ne organizira več tako, da prebivalstvo deli na različne skupine, jih kliče v dispanzerje in tam dela na nedispanzerski način, to je s pregledi, ki pa lahko le potrdijo lanske diagnoze. Če namreč iz takih pregledov ne potegnemo zaključkov, ne ugotovimo, kaj je treba narediti za boljše zdravje pregledane populacije, potem je to preživeta medicina. Kajti, če medicina ne zna naučiti ljudi zdravo živeti, jih navajati na zdravo prehrano in zdrav način življenja brez škodljivih razvad, je malo naredila. Klicati skupine ljudi v dispanzer, svarilno zažugati zaradi cigaret in kave ter preobilne hrane — za zdravje s tem še ni bilo nič narejenega. To zame ni preventiva.« # V zadnjem času medicina zelo poudarja preventivo, toda zdi se, da preventiva tako med stroko samo kot med prebivalci, na katere naj bi delovala, ni posebno priljubljena. Se tudi vam zdi tako? »Če naj zdravstvo dela kvalitetno, potem mora naučiti ljudi, da zdravo žive, ne pa, da skrbi predvsem za zdravje prebivalstva. Sliši se res kot fraza. Vendar pa posamezna ravnanja v medicini že potrjujejo to pravilo. Če, na primer, človeka po infarktu prepričamo, da spremeni svoje navade, da zdravo živi, ima več možnosti za preživetje. S tem smo zanj že ogromno naredili, ne da bi ga pri tem kaj zdravili. Če zna zobozdravnik narediti sijajno protezo in odličen mostiček, lahko seveda požanje vse priznanje za svojo veščino, s tem pa za zdravo zobovje ljudi še ni dosti narejenega. Za zdrave zobe naredimo dosti več, če otroke kar najbolj zgodaj naučimo, kako naj zobe pravilno čistijo. To je preventiva, a žal se njene dobre strani kažejo na dolgi rok. Kako zmanjšati umiranje zaradi infarkta? Nekaj bi pomenilo že to, če bi z jedilnikov črtali svinjsko meso in trgovine dobro založili z izvrstno zelenjavo in sadjem. Zdrava prehrana je v svetu, kjer so spoznali njene dolgoročne učinke, znižala že tudi take bolezni, kot je infarkt.« # Kakšna pa je pri tem vloga zdravnika splošne medicine? »Skrb za zdravje se ne začne pred vrati ambulante, pač pa že v vrtcu, šoli, posvetovalnici za nosečnice, pri športu, na delu. Pri petdesetih letih je skoraj prepozno začeti varovati zdravje, ko pa vemo, da je treba začeti pri spočetju, pri zdravju družine. Zdravnik splošne medicine sicer ne more biti več nekdanji doktor na vasi, ki je mimogrede gledal grla in delil tablete in šel od hiše do hiše z zdravniško torbo. Zdravnika je treba približati družini na drug način oziroma obratno; družina mora sodelovati s svojim zdravnikom. Le tako bo ta lahko hitro opazil vsako resnejšo spremembo zdravja, pa naj gre za epidemiološko situacijo ali pa za alkoholizem. Zdravnik torej ne bi smel čakati, da bo alkoholik prišel v ambulanto zdravit svojo odvisnost do alkohola, ampak bo diagnozo postavil že prej na osnovi opažanj tako alkoholika kot njegove družine. Pri takem načinu dela pa bo zdravnik seveda po- treboval tudi patronažno sestro, ki bo nje^L va sodelavka na terenu, poleg medicinS*. sestre seveda. Danes pa je tako, da Člafj družine hodijo k več različnim zdravniko^' v obratno ambulanto, v zdravstveni d0»* pregleda nad zdravjem družine pa ni.« M • Če naj bo v prihodnosti tako, da \ zdravnik s svojo skupino skrbel za prebiv* stvo ene ali več krajevnih skupnosti, k** pa bo v mestu? j, »V Hrvaški so poskušali z nekakšnim u'1 j nim sistemom, vendar ne verjamem, da I se tudi pri nas odločili za tak način; sicer i so tudi v mestu krajevne skupnosti. ^ Kranj, na primer, bo že velik napredek, "j ne bo treba širiti sedanjega zdravstven^ doma, da bi sprejel več ljudi, temveč I zdravstveno postajo prenesli na Planin0 to je blizu oziroma kar sredi populac« Skratka, medicina se mora boriti proti od^ jenosti od prebivalstva. Zato mora šolSfo medicina v šole, medicina dela v tovarne- \ zdaj se je obneslo, ko se po osnovnih š°l^ ustanavljajo šolske zobne ambulante. ™l slednji korak bi morala imeti šolska med* na. Njena osnovna naloga ni zdraviti Pre w) de otrok; mladina bo bolj zdrava, če se šolska medicina ukvarjala s šolsko pre™a no, vplivala na pravilno izbiro šolskih kl°^ nasprotovala gneči v razredih, vplivala .„ svobodne aktivnosti otrok, sodelovala s H in učitelji nasploh pri zdravstveni vzgoj1^ pri poklicnem svetovanju — skratka sp1"^ ljala bi telesni in duševni razvoj otroka. prečevala morebitne slabe posledice pfi|B nju in športu. Enako velja tudi za medi^, dela. Zdaj'je, na žalost, ravno obrajj^, Zdravnjk^e ukvarja s kurativo, to je 1*** vljon^tejan^JAsledic, ne pa s preprečevanj^ Sailft to pa*mia v medicini prednost in b° S \ L. M- foREK. 18. JUNUA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @©gyMJ©IEHGLAS Nezadostna odprtost gozdov Ugovor z Andrejem Mlinarjem, vodjo temeljne 0tganizacije Gozdno gradbeništvo v Gozdnem Š°spodarstvu Bled, o odprtosti gozdov in gradnji gozdnih ^stin vlak. Bled — »V Gorjah je bilo nekdaj g|} .furmanov', ki so vozili les s Poduke, zdaj jih je v vsem gozdnem Npodarstvu le deset,« pravi Andrej ?*inar. »Konje so v enem ali dveh ^setletjih izrinili traktorji in tovor-[?aki; temu smo se morali prilagodi- tudi v gozdnem gospodarstvu in kaditi njim primerne gozdne ceste ltl vlake. Gozdarji ne potrebujemo j*st le za spravilo lesa, temveč predam za raznovrstna gozdno-gojitve-^ dela. Teh ni tako malo, če vemo, se gozd obnavlja od 120 do 150 »Na območju blejskega gozdnega ^spodarstva že imamo 650 kilome-r°v gozdnih cest ali približno 18 me-J°y na hektar,« poudarja sogovornik. »Poznavalci razmer v gozdarja vedo, da tolikšna gostota še ni postna za dobro gospodarjenje z |°2dovi, saj imajo, denimo, Švicarji ^ prek 30 metrov cest na hektar, J;emci na Bavarskem od 28 do 30. V ^ašem gozdnem gospodarstvu so zagoni gozdovi slabše prepredeni s ce-^mi kot družbeni, kar velja predam za gozdove v Bohinju, v okolici Sleda in v delu Gornjesavske doline. ^°stota gozdnih prometnic bo zado-t^a, ko bomo speljali še okoli ^kilometrov cest. Vsako leto jih ^rtujemo 24 kilometrov; letos jih I °*ho zaradi spravila lesa z vetro-0tnnega območja zgradili še šest ki-^etrov več. Bolje bomo odprli donosnejše gozdove kot področja s ^bšimi rastišči.« * blejskem gozdnem gospodar-bodo letos zgradili ceste po goz-ovih v Krpinu (blizu Begunj), na Bi-^jski planini v Bohinju, v Grofiji okolici Bohinjske Bele, cesto od ^ravle do tromeje Jugoslavije, Av-*rije in Italije, cesto na Kojevko in j ri)i vrh na področju radovljiške Jerice, nadaljevali bodo z deli na Bel- ^brtnikov jubilej ci in na dovški Rožci. Prihodnje leto nameravajo speljati več cest po zasebnih in družbenih gozdovih v Gor-njesavski dolini — med njimi bo najtežja do Brevanta nad Dovjim — ter cesto na Uskovnico, če bo s tem soglašala tudi uprava Triglavskega narodnega parka. Gradnja gozdnih cesta je zahtevna iz več razlogov: poti je treba speljati po strmih pobočjih, jih vklesati tudi v skalne stene, pri tem pa pustiti v naravi čim manjše rane. V blejskem gozdnem gospodarstvu, kjer imajo velik del gozdov na področju Triglavskega narodnega parka, morajo krajinskemu izgledu namenjati še posebno pozornost. »V Gozdnem gradbeništvu se trudimo, da bi s posegi čim manj kvarili podobo narave,« pravi Andrej Kli-nar. »Materiala, ki ga izkopljemo, ne odrivamo po pobočju, temveč ga vgrajujemo v cesto ali odvažamo na druga gradbišča, četudi je tak način gradnje za več kot polovico dražji. Nasipe lahko zatravimo; toda kako naj uredimo več metrov visoke skalne stene nad cestiščem, da ne bodo kot velike rane vidne daleč naokrog? Nekateri predlagajo, da bi gradili ožje poti in da bi le del cestišča vsekali v pobočje, ostalega pa naredili z nasipom. Gozdarji se s temi povsem ne strinjajo, ker ima nasuti del cestišča manjšo nosilnost in se lahko pod težko tovornjaka in lesa vdre. To se je v našem gozdnem gospodarstvu že primerilo. Drugi problem, s katerim se ubadamo, je, kako zapreti gozdne ceste in preprečiti, da po njih ne bi z avtomobili hrumeli turisti, odlagali odpadkov in podobno. V gozdnem gospodarstvu smo se že dogovorili, da bomo skušali les čim hitreje spraviti v dolino, potem pa bi cesto zaprli do naslednjega večjega dela v gozdu.« C. Zaplotnik Gradbeniki imajo dovolj dela Temeljna organizacija Gradbinca na Jesenicah se pripravlja na gradnjo 60 apartmajev v Kranjski gori — Zaposleni povsod, tudi v drugih občinah Jesenice — SGP Gradbinec Kranj, temeljna organizacija gradbena operativa Jesenice je začela graditi novo stolpnico v centru II na Jesenicah (za hotelom Pošta), medtem ko bodo drugo stolpnico začeli graditi jeseni. Investitor novih stanovanjskih blokov je samoupravna stanovanjska skupnost Jesenice. 408 delavcev jeseniškega Gradbinca pa je zaposlenih tudi na drugih gradbiščih v tej in sosednjih občinah. Tako na Jesenicah gradijo novo kinodvorano Kinopodjetja Kranj, v Mojstrani prizidek k osnovni .šoli, za jeklarno II na Beli gradijo zaklonišče in upravne prostore, na Javorni-ku hidrocentralo, opravljajo rekonstrukcijo za nove stroje in novo tehnologijo v valjarni 2400. V Kranjski gori so začeli z gradnjo doma Agrotehnike Gruda, skupaj z delavci radovljiškega Gorenjca sodelujejo pri gradnji IBM centra v Radovljici, v hidrocentrali Moste zaključujejo dela na talnem izpustu, pripravljajo pa se na gradnjo razdelilne trafo postaje Moste. V Kranju bodo skupaj z ostalimi izvajalci kmalu sklenili dela pri RTP Okroglo in pri šolskem centru, začeli pa so tudi z gradnjo dveh stanovanjskih blokov pri kotlarni Kranj. Jeseniški graditelji so prevzeli še iz- gradnjo enega stanovanjskega bloka na Planini. Poleg večjih naložb pa pri gradbenem podjetju vedno bolj prevzemajo tudi manjša investicijska, vzdrževalna in obnovitvena dela doma in sosednjih občinah. Vendar imajo zato večje probleme pri prevozih, tehničnih delavcih in materialu. Tudi jeseniški gradbinci se srečujejo z velikimi težavami zaradi dohodka, kajti cene nikakor ne sledijo .velikim stroškom na tržišču. Tu veljajo leto dni stare cene, »vzamejo« pa še tisti dohodek, ki bi ga lahko koristno uporabili. Težave so tudi z obrtniško-inštalacijskimi deli, v sezoni se morajo nenehno ubadati tudi s problemi, ki prihajajo s sezonsko delovno silo. Gradbeništvo ima pač sezonski značaj proizvodnje, poleti nastajajo konice, upoštevati morajo gradbene roke, zato zaposlujejo tudi sezonce. Jeseniški gradbeniki, ki so v minulem letu opravili veliko dela predvsem na jeseniški obvoznici — zdaj morajo urediti še predel ob železniški progi in ga protihrupno zaščititi — se pripravljajo na pomembno gradnjo okoli 60 apartmajev pri hotelu Razor v Kranjski gori. Zgraditi jih morajo do konca letošnjega leta. D. Sedej Poslovna usmeritev ostaja enaka )k°fjeloški Obrtnik, ki se ukvarja z izvajalskim inženiringom ključnih del v gradbeništvu ter vzdrževanjem družbenih staranj, je praznoval 20-letnico ustanovitve — Poslovna usmeri-vev bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju ostala enaka, proiz-°dnjo pa bodo povečevali za 4,5 odstotka letno j^kofja Loka - Škofjeloški Obrtjo praznuje 20-letnico obstoja. V . tek so na slavnostni seji delavske- sveta, ki so se je udeležili tudi vo-.ni ljudje občine in jim čestitali k . ovnim uspehom, na kratko pre-^dali dosedanji razvoj in načrte za Podnje srednjeročno obdobje, j Obrtnik so ustanovili leta 1965 za iVaJanje zaključnih in storitvenih rta razstava fotografij Adija Fin-*a in Vitomirja Pretnarja. Avtorja s*a člana Foto kluba Andrej Preseko z Jesenic. Adi Fink je sodeloval že na 260 razstavah in prejel 50 na-^ad. Samostojno je razstavljal v Bo-na Bledu, v Begunjah, Rado-:^3ici in na Jesenicah. Za svoje Dogaja ustvarjalno delo je prejel tudi srečno plaketo Borisa Kidriča. Vitomir l^etnar je doslej že večkrat sodeloval na skupinskih razstavah, dva-'^at pa je tudi samostojno razstavljal. Prejel je 20 nagrad in priznanj. Na otvoritvi razstave sq trem čla-jj°rn Foto kluba Andrej Prešeren podelili plakete Zveze organizacij za ^hnično kulturo Slovenije za uspejo sodelovanje pri razvoju tehnične ^lture. Prejeli so jih: Adi Fink, An-^ej Malenšek in Anton Vončina. J. Rabič Razstava v traški šoli v Škofji Loki Risba Vladimir j a Lakoviča Akademski slikar Vladimir Lako-vič je bil rojen 10. januarja 1921 v Doberdobu. Pred drugo svetovno vojno se je učil na ljubljanski obrtni šoli pri kiparju Francetu Kralju. Leta 1940 je absolviral na tej šoli kiparsko rezbarski oddelek. V letih druge svetovne vojne je najprej sodeloval v narodnoosvobodilnem boju kot partizan, nato je bil v zaporu in kasneje prepeljan v nemško koncentracijsko taborišče, kjer je dočakSl osvoboditev. Po osvoboditvi je nadaljeval študij umetnosti na takrat novo ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti (od 1963. Akademija likovnih umetnosti) v Ljubljani in sicer na slikarskem oddelku. Po končani akademiji je študij slikarstva podaljšal še na specialki pri profesorju Gabrijelu Stupici. Umetniški rod, ki mu pripada Vladimir Lakovič, je doživljal pod okvirnim nazivom »prva generacija študentov ljubljanske akademije — udeležencev NOB« v več pogledih čudno usodo. Vsi so že pred vojno vsaj deloma študirali slikarstvo ali kiparstvo in bili predstavniki tistih umetnostnih tokov, ki so se oblikovali pred vojno in se večinoma aktivno udeležili narodnoosvobodilnega boja. Največjo zmedo v nazorih te generacije so povzročile dileme okoli t. i. socialističnega realizma in preloma z njim tam okoli leta 1950. Vladimir Lakovič je imel prvo samostojno razstavo leta 1952, kjer je zaslovel kot slikar izjemno izbruše-ne tehnike, s katero je obravnaval predvsem taboriščno tematiko, ki jo danes še vedno goji v risbi. Seveda se je slikar tam od leta 1975 (razstava v Mali galeriji v Ljubljani) podal v nov motivni svet, posvečen predvsem tihožitju in figuri. Delček njegovega risarskega opusa, ki vsaj deloma osvetljuje slikarjev motivni svetuje danes tuvpred nami. Včasih se zgodi, da brez risb dobimo o umetniku nepopolno predstavo. S temi, Spominska plošča doktor Pavleti« Blazniku — V petek, 14. junija, je predsednik skupščine občine Škofja Loka Matjaž Cepin odkril spominsko ploščo dr. Pavletu Blazniku na njegovi rojstni hiši v Blaževi ulici. V kulturnem, programu je sodeloval Nonet Blegoš, o življenju in *teiu loškega zgodovinarja, utemeljitelja in usmerjevalca muzejstva in častnega občana Škofje Loke pa je spregovoril prvi tajnik muzejskega društva Škofja Loka doktor Anton Polanec. Doktor Pavle Blaznik je bil zapisan raziskovanju zgodovine in škofjeloškega ozemlja že od mladih let. Študiral je na zgodovinskem oddelku ljubljanske fakultete. Že pred vojno, leta 1937, so na njegovo pobudo ustanovili muzejsko društvo v Škofji Loki. Dve leti kasneje so odprli muzejsko zbirko, katere aktivni zbiralec je tudi doktor Pavle Blaznik. Po osvoboditvi je zbirka prerasla v muzej. Glavni pobudnik in aktiven pisec je bil tudi ob izdajanju Loških razgledov, ki so začeli izhajati pred enaintridesetimi leti. Leta 1973. ob tisočletnici Škofje Loke, je izdal svoje najobšir-fiejše delo Škofja. Loka in loško gospostvo. Poleg tega je vseskozi pisal Članke, razprave in zapiske ter delal na znanstvenem in kulturnem področju. Za svoje delo je prejel precej priznanj in visokih odličij. Spominska plošča na njegovi rojstni hiši, ki so jo člani muzejskega društva in skupščina občine odkrili v petek, pa je še ena skromna od-dolžitev za njegovo dolgoletno ustvarjalno delo. — V. Primožič foto: G. Šinik na videz skromnimi risbami Vladi-mirja Lakoviča izpopolnjujemo našo podobo o slikarju, čeprav brez njegovih slik res ne bo zaokrožena. Z risbami se nam Lakovič ni predstavil samo kot veliki izpovedovalec, pač pa tudi kot virtuoz risbe, kot nenavadno resnicoljuben, zadržan in discipliniran umetnik, ki je neoporečno kultiviran. Sredstvo, posrednik Lakovičeve upodabljalske tehnike, je klasično: risba, narejena s tušem in peresom. S temi skopimi sredstvi risbe s tušem, to je z ostrimi črtami konice navadnega peresa ali z debelejšo črto tuša, ki je že skoraj slikarsko občutena lisa, potegnjena z obrnjenim peresom, ustvari slikar soočenje s komaj spremenjeno resničnostjo. To nas spominja, da tudi naša doba ni brez tragike in še celo ne brez spominov, ki morejo navdahniti umetnika. Razumljivo je tudi, da tako vešč risar ni mogel mimo ilustracije, kjer je prav tako izredno poustvaril nekatere knjižne tekste. Z vsem svojim delom je Lakovič trdno zasidran v sodobni slovenski umetnosti. Andrej Pavlovec Tone Kuntner v novi radovljiški knjigarni V četrtek ob 20. uri bo v novi knjigarni DZS v Rodovljici bral svoje pesmi Tone Kuntner skupaj z Nadjo Strajnarjevo in Alenko Boletovo. Glasbeni del večera bo izvedel kvartet flavt radovljiške glasbene šole. Ljubitelji poezije bodo lahko kupili tudi najnovejšo pesnikovo zbirko Moja hiša. KULTURNI KOLEDAR Jesenice — V četrtek, 20. junija, bo ob 18. uri v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi slovesna otvoritev stalne razstave. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl. Iz srca, pesniški prvenec Grete Maček Pesem, pot do vsakega človeka Ob 90-letnici Plamena iz Krope je kulturna komisija sozda Slovenskih železarn izdala pesniško zbirko sodelavke Grete Maček Iz srca — Zbir preprostih, še mladostno okornih pesmi, ki so blizu vsakemu človeku — Zbirka je kot priloga jubilejnemu Plamenovemu glasilu izšla v 600 izvodih Kropa — Maja je 20-letna Greta Maček, delavka v Plamenu, ob 90-letnici tovarne izdala pesniško zbirko *z srca. 600 izvodov lične knjižice, ki jo je založila tovarna, tiskala pa tiskarna na Golniku, so priložili jubilejnemu izvodu Plamenovega glasila. Dobili so jih Vsi delavci, razdelili pa so ji tudi delovnim organizacijam, ki v sozdu Slovenske železarne družno oblikujejo tovarniško ljubiteljsko kulturo. 38 pesmi, v katerih Prevladuje ljubezenska tematika, je avtorica zbrala v drobni knjižici, svojem pesniškem prvencu. Nastale so v petih letih, odkar jo je za to zvrst literarnega iz-ražanja navdušil osnovnošolski učitelj Mehmedino-vič. Doslej so pesmi izhajale v tovarniškem glasilu, Nekajkrat jih je pesnica prebrala na srečanju litera-W Slovenskih železarn, tako da so temu krogu literarnih ljubiteljev že poznane. In kako pesni Greta Maček, ta občutljiva pesniška duša, ki ji življenje narekuje, da je pesem takšna kot 2\vljenje? Pesmi, zlasti ljubezenske, izpričujejo, da ji JU' blizu romantika, ki je tako pogosto povezana z ljubezensko izpovedjo. Pesrni odlikuje trezen, domala črnogled pogled na življenje in njegove ljubezenske skušnje. Prisrčne so njene pesmi za otroke, nežne ti- ste, ki govore materi, trdota zveni iz tistih, ki pojejo o delu. Napiše, kar vidi, čuti in kar jo posebno pretrese. Ničesar ne olepša in tako njene pesmi govore o drobcu življenja, ki resnično živi med ljudmi gori v Kropi, med kovino in vijaki, v dušah, ki se krijejo za trdo, skoraj kovinsko skorjo. »Izid Gretinih pesmi je kulturni dogodek, ki ga je treba ceniti,« ocenjuje Damjan Žbontar, predsednik komisije za kulturo pri sozdu Slovenskih železarn. »To je prva priložnost, da je v tovarni izšla pesniška zbirka domačega delavca. Izdali smo jo, ker so nas pesmi navdušile že na literarnih srečanjih pesnikov Slovenskih železarn. Zbirka naj bo spodbuda pesnikom, ki zdaj ustvarjajo sami zase, a bi bile njihove pesmi vredne, da ugledajo luč dneva. Je pa tudi spodbuda Greti, da še naprej snuje in pili svoj pesniško izpovedni slog. Njene pesmi so mi všeč kot še številnim Gretinim sodelavcem. Z njimi je utrla pot do slehernega človeka. Kdor le zna brati in ima srce, bo v pesmih našel nekaj zase. Pesmi bodo brzda izšle tudi za širši krog bralcev. Če bo pesnica še naprej ustvarjala, bo najbrž potrebovala mentorja, ki jo bo usmerjal in svetoval, katero zvrst in vsebino velja v teh lepih, mladostnih pesmih še izpiliti.« D. Z. Žlebir Kranj — Minulo soboto je bilo v stražiški osnoimi šoli Lucijana Seljaka tradicionalno, že trinajsto srečanje pevskih zborov. Svoje pevsko znanje so predstavili moški pevski zbor Vasilij Mirk iz Prošeka pri Trstu, mešani pevski zbor Bratov Milavec iz Brežic, mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple in mešani pevski zbor Svoboda iz Stražišča. — Foto: F. Perdan. Začetek likovne sezone na Bledu Krajine Janeza Hafnerja V Festivalni dvorani na Bledu je odprta razstava slikarskih del Janeza Hafnerja, prvega razstavljalca v letošnji blejski likovni sezoni. Škofja Loka se že od časa impresionistov ni izneverila želji po oblikovanju svoje, za slikarja izredno privlačne krajine. Morda so temu vzrok mehko razgibane oblike loške zemlje, hitre menjave svetlobe in senc in zanimivi prehodi v morfologiji in strukturi tal. Tako je tudi v našem času zrasla na škofjeloških tleh generacija mladih slikarjev — Franc Novine, Pavle Florjančič, Herman Gvard-jančič, Berko in naš razstavljalec Janez Hafner — ki so vsak po svoje reševali problematiko upodabljanja krajine: Novine z barvo, Florjančič z linijo, Berko s svetlobnimi odsevi, Gvardjančič s svojimi, v temne tone potopljenimi vizijami. Slikarstvo Janeza Hafnerja išče v krajini predvsem svetlobna nasprotja. Njegov chiaro-scuro v obliki temnih in svetlih lis prekriva slikarsko ploskev, na kateri se bolj kot barvni uveljavljajo tonski učinki. Nemalokrat se nam zazdi, kot da se Hafnerjeva krajina spreminja v sistem abstraktnih oblik, toda prav kmalu razločimo med njihovim vrvenjem dinamične oblike gora, drevesnih debel, plahutaste zavese listnatih krošenj, pasove gozdnih jas, bleščeče gladine voda, ki nas skupaj z drevesnimi ostenji vodijo v globino prostora. Nad plapolajočo gmoto dreves in voda se pne nebo, velikokrat vzburjeno kot je vzburjena krajina pod njim. Ta silovita vzburjenost krajine postaja ena najbolj opaznih značilnosti Hafnerjevega slikarskega stila. Zdi se kot da se oblike pokrajine spreminjajo v plamene, v nemirni vrvež svetlobnih sijev, ki jih rojeva slikarjeva razgibana notranjost. Slike postajajo znanilke umetnikovih razpoloženj in s svojimi nemirnimi oblikami zagotavljajo Hafnerjevim krajinam nenehno spremenljivost in izvirnost. Cene Avguštin Mala lesena plastika Peter Kukovica razstavlja v galeriji Darilo v Cankarjevi ulici 12 v Kranju Likovna prizadevanja Petra Kuko-vice iz Kranja so bila v svojih začetkih usmerjana v oblikovanje mask, kakršne poznamo iz zakladnice ljudske in otroške ustvarjalnosti. Stereo-tipnost njihovega izraza je avtor oživljal z različnimi oblikovnimi spremembami posameznih delov obraza. Tako so nastale različne variante sicer tipiziranih osnovnih form. V zdajšnjem obdobju se je izraz upodobljenih figur v marsičem spremenil. Nekdanji hoteni primitivizem so začele zamenjevati stilizirane oblike, nekdanja v ploskvi razvijajoča se maska se je usmerila v prostor, izrazit en face, pogled od spredaj je dobil svoje dopolnilo v pogledu od strani. Sploščene, okrogle poteze obraza so se zgostile v kvadrataste forme, prirejene za pogled z različnih strani. Nekdanjo mehko oblikovano, individualizirano zasnovo maske so nadomestile ostrejše, bolj posplošene črte, primerne tudi (vsaj teoretično) za serijsko obdelavo. Če je zasnova prototipa oblikovno zrela, lahko takšna likovna dela, s kakršnimi se srečujemo na naši razstavi, bistveno osvežijo naš osiromašeni trg umetniškega oblikovanja. Tudi s tega zornega kota je razstava v razstavišču DARILO poučna, še posebej, ker se mnogo bolje kot, na primer, slikarsko delo vključuje v prostor, napolnjen s predmeti, ki so rezultat sorodnih oblikovalnih prizadevanj. Cene Avguštin Orgelski koncert Kranj — glasbe in v ce rojstva J ljo, 23. junij ski cerkvi v ve orgelske vlja Angela ne. V evropskem letu počastitev tristoletni-. S. Bacha bo v nede-a, ob 20. uri v župnij-Kranju večer Bacho-glasbe, ki ga pripra- Tomanič iz Ljublja- GLAS 6. stran. ZANIMIVOSTI torek. 18. junija 1985 Alenka, Katka in Irena najbolje poznajo fiziko Pod vodstvom prizadevnega profesorja fizike Rajka Pe-ternela že nekaj let dijaki jeseniških srednjih šol zmagujejo na republiških tekmovanjih — Dobro opremljeni kabineti za zahtevne poskuse Jesenice — Vsako leto prireja Slovensko Društvo matematikov, fizikov in astronomov republiško tekmovanje fizikov. Mladi naj bi pokazali svoje znanje, družba pa spoznala tiste nadarjene učence, ki bi jih bilo treba v prihodnje še bolj spodbujati pri študiju. V predtekmovanjih po šolah izberejo najboljše naravoslovce, ki se nato pomerijo na republiškem in zveznem tekmovanju. V jeseniškem Centru usmerjenega izobraževanja je v naravoslovni usmeritvi precej nadarjenih mladih srednješolcev, ki jih vodi profesor fizike Rajko Peter-nel. Že nekaj let se jeseniški fiziki udeležujejo takmovanj in pokažejo precej znanja. Zato ob letošnjem uspehu Katke Smolej in Irene Ravnik, ki sta med več kot 100 učenci prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja v Ljubljani zmagali, in Alenke Mertelj, ki je bila na republiškem tekmovanju prva v skupini mehanika in v skupini dijakov drugega letnika, niti niso bili preveč presenečeni. »Že nekaj let so dijaki jeseniških srednjih šol na teh tekmovanjih kar uspešni,« pravi mentor Rajko Peternel. »V šoli imamo dobro opremljene kabinete, dobivamo novo opremo, tako da je pouk veliko lažji. Fizika terja zahtf vne poskuse, aparatura pa je precej draga, a upamo, da bomo v naslednjih nekaj letih dobili še tisto, ki si jo želimo. Že v nekdanji gimnaziji smo ugotavljali, da se tudi po srednji šoli dijaki precej navdušujejo za naravoslovni študij, za tehnične usmeritve. Tudi njihova uspešnost kasneje je bila zadovoljiva, tako da je že kar nekakšna tradicija, da se veliko dijakov usmerja v naravoslovje.« In kaj pravijo najboljše 'fizičarke'? Alenka Mertelj, dijakinja 2. letnika Katja Smolej, dijakinja 1. letnika Srečanje cestarjev Srečanje s koroškimi cestarji — Ob dnevu cestarjev, 28. juniju, so bile še nedavno tega na programu različne športne igre in druge prireditve. Zadnje čase pa cestni delavci svoj praznik proslavijo s slavnostno sejo delavskega sveta sozda Združenih'cestnih podjetij Slovenije, na kateri med drugim podelijo tudi priznanja najboljšim delavcem, in s srečanjem borcev iz cestnih podjetij. Posamezna cestna podjetja pa še sama organizirajo različne prireditve. Ena takšnih je bila tudi minulo soboto, ko so delavce Cestnega podjetja Kranj obiskali kolegi iz av-stijske Koroške. Najprej so si ogledali Kropo, v Kranju pa jih je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Ivan Cvar. V avli občinske skupščine jih je ob tej priliki s pesmijo pozdravil Akademski pevski zbor France Prešeren. Popoldne je bilo pri gostišču Trnove v Dupljah družabno srečanje. Na sliki: dopoldanski sprejem v avli kranjske občinske skupščine. — A. Ž. Ml PA NISMO SE UKLONILI Deset ur do svobode Po enainštiridesetih letih je bil spet na Ljubelju. Takrat ga je zapustil v snegu, danes pa je bil ves v soncu, slovesen kot še nikoli. 40 let po svobodi ... Franc Odar se mi zdi silno mlad, nekam fantovski. Kot da bi se možje tam daleč čez lužo, v Avstraliji, starali počasneje. Pa jih bo imel kmalu devetinpetdeset. Ko je šel v partizane, avgusta 1943, jih je imel komaj sedemnajst. Umaknil se je nemškemu naboru, prišel najprej v Loško četo, potem v 1. bataljon Gorenjskega odreda. Mi-traljezec je bil, neustrašen, da so partizanski časopisi pogosto pisali o njem, o partizanu Vojku. Ko ga je aprila 1944 neko noč privedla pot v Bohinj in v Staro Fužino, je izkoristil priložnost, da bi obiskal domače. Takrat je bil Vojko desetar 1. čete 1. bataljona Gorenjskega odreda. Puško in pištolo je imel tedaj pri sebi, a je dobil tako iznenada čez živo mejo udarec po glavi, da ju ni utegnil uporabiti. Nezavestnega so ujeli. Se danes razmišlja o tistih trenutkih. Moral je biti izdan. Štirinajst dni je bil na gestapu v Radovljici, dva meseca v Begunjah. V Radovljici so ga hudo mučili, posebej še zato, ker so ga imeli zapisanega, da je v nemški vojski, on pa je bil tu, partizan! Konec julija 1944 so ga poslali v Mauthau-sen. Ni še prišel iz karantene, ko so ga že vrnili v Jugoslavijo, na Ljubelj. Taboriščni pisar Bruno Gerdovič, Mariborčan, je, če je le mogel, med ostale narodnosti vtaknil še kakšnega Slovenca. Takrat,avgusta 1944, jih je prišlo na Ljubelj okrog trideset, a so večino poslali takoj na avstrijsko stran. Vojko pa je ostal na naši strani Ljubelja. Z ostalimi taboriščniki je nakladal va- Irena Ravnik, dijakinja I. letnika • Alenka Mertelj, dijakinja 2. letnika, doma iz Gozda Martuljka: »Fizika mi je bila vedno všeč, spodbudo sem dobila tudi doma, v družini. Oče je strojni ključavničar v Železarni Jesenice, mati poučuje, tudi brat se je kot dijak uspešno udeleževal tekmovanj v fiziki. V Ljubljani so mi naloge kar »ležale«, a vendarle sem bila ob prvem mestu kar pošteno presenečena. Fizike sem se čisto resno lotila šele letos aprila, mislim pa,da bo tudi moja poklicna odločitev bržkone fizika in matematika. Zakaj na tekmovanjih ni fantov? Mislim, da bi lahko bili, če bi bolj pošteno zagrabili za delo, no, če bi bili bolj pridni.« • Katka Smolej, prvi letnik, doma z Bleda: »Z Ireno sva tekmovali v dvojici in bili veseli, da sva zmagali. Tekmovanje je potekalo, recimo poenostavljeno, na »izpad«. Ko sva se v finalu pomerili s šestimi drugimi, sva le malo upali, da nama bo uspelo.«. • Irena Ravnik, prvi letnik, doma iz Žirovnice: »Preden smo odšli na republiško tekmovanje, smo se jen dan pripravljali skupaj. Testi po mojem mnenju niso bili tako zahtevni, vendar so vsebovali vso učno snov od 7. razreda dalje. Fizika me pač veseli, tako kot me je veselila že tudi v osnovni šoli.« D. Sedej Stoletnica šole na Jezerskem Trdno stoji učilna zidana Nekaj let zatem, ko je »pomlad narodov« 1848 zbudila zahtevo P° šolanju v jeziku naroda, se je tudi na Jezerskem začel poukv slovenskem jeziku. 1885. leta so zgradili šolo. Danes se v stoletn*' obnovljeni in dozidani šoli uči 32 jezerskih otrok od 1. do 4. tV zreda Jezersko — Minula sobota je na Jezerskem minila v znamenju stoletnice njihove osnovne šole. Visok jubilej so počastili s slovesnostjo, h kateri je prispeval takorekoč sleherni Jezerjan. Šolarji, malčki iz vrtca ter krajevni kulturniki so v enourni prireditvi oživili spomin na minula desetletja šole in kraja, ki sta ves čas tesno povezana. Odprli so razstavo, ki opiraje se na Jenkovo kroniko in zapise jezerskega župnika »In memorabilium« odstira zgodovinske strani jezerske šole. Va-ščanke pa so pripravile pogostitev z domačimi jedili (masovnekom, žganci, kislim mlekom, bulo s hrenom, tudi jezerska slatina ni manjkala) in prispevale prijetno praznično razpoloženje. Ob tej priložnosti so kar nekajkrat obnovili slavno zgodovino, ki jo premore šola. Njene korenine sežejo že v »pomlad narodov« 1848, ko so oživele zahteve po narodnem jeziku v šolah. Nekaj let zatem je na Jezerskem že potekal pouk v mežnariji. Ko je leta 1885 postala pretesna za nadebudni jezerski naraščaj, so začeli zidati poslopje, ki še danes stoji. V enorazredni šoli se je učilo 50 učencev. Jezerska šola je bila tedaj edina na Koroškem,,ki je poučevala slovenski jezik, nemškega je bilo slišati le pri pouku tujega jezika. Število šolarjev je v naslednjih desetletjih nenehno naraščalo, tako da so morali šolo spet dozidati, vanjo se je do vojne priselila tudi občinska pisarna. Šola je postala dvorazrednica. Do nemške okupacije je šolsko življenje teklo brez pretresov, generacije Jezerjanov so se v njej naučile modrosti za življenje. Potem pa je okupator skušal izkoreniniti slovenski jezik in poučevati v nemškem. Jezerjani se niso ogreli zanj in tako je življenje slovenske šole zastalo in počakalo osvoboditev. Po vojni so šolarje razdelili v štiri razrede. Iz izgnanstva se je vrnil učitelj Tone Mu-šič. Šola je po obnovi zacvetela, najbolj h D Zofija Pogorelec je bilo ta razcvet čutiti v petdesetih 1* tih, ko se je razširila na šest oddelko^ šestimi učitelji, ki so postali intelek^ alno gibalo kraja. Sčasoma je jezersP učilna postala samostojna osemlet^ ki je živela do leta 1962. Mladi so sej*' seliti v dolino in tako je tudi šola izgu£ ljala učence. Najprej so v dolino pres lili 7. in 8. razred, nato 1971. še šes* šola pa je po izgradnji nove šole Preddvoru postala njena podružnic^. Kljub vsemu je šola doživela P010!* ditev. Pred 11 leti soji prizidali Pr0j j. re za dve sodobni učilnici in telovadi1 co, v pritličju je kraj dobil družben, prostore, v starem delu so oprem1 otroški vrtec. Hi lh •fah f Je > Ob stoletnici jezerske šole so se zbrali domala vsi učitelji prejšnjih in sedanje generacije. »Danes je šola dvooddelčna,« prlP? veduje voditeljica podružnice ZoW? Pogorelec. »V enem oddelku je učencev, 4 prvošolci in 11 drugqšolce • v drugem pa 10 tretješolcev in 7 četn Pi meljnih kamnov v stoletnem moz jezerske šole je Zdravko Švikaršič, ki je na Jezerske* > živeči stoletnik, ki je na Jezers^ a-prebil 17 službenih let, pa danes 90-letna Helena Piskernik, ki se je ' ležila slovesnosti ob jubileju in se d žno z nekdanjimi učenci spomn , ■ prijetnih trenutkov na Jezerskemi. Jr dolgoletni, danes že upokojeni u?1 t in upravitelj Tone Mušič, učitelj10' r najdaljšo učiteljsko dobo (na ?e*t$ \ skem je prebila kar 36 let) Marija J*^ L šič. Zlasti tem stebrom razum*115 ^ |n| gre zahvala, da je jezerska učilo8 k vedno takortrdna kot njega dni. '"J D. Z. Žlebir N Foto: G. Šinik i M, Franc Odar-Vojko gončke v tunelu. Zgornja polovica predora je bila takrat že narejena, spodaj pa le toliko, da so lahko vagončke porivali v notranjost in se je material usipal skozi luknje. Delali so noč in dan. Ob vsakem vremenu. Dvanajst ur ena, dvanajst ur druga izmena. En teden podnevi, en teden ponoči. Nekje na pol poti so se srečevali. Bili so dnevi, ko so bili po ves teden mokri. Sonce in veter sta jih sušila. Novembra je zbolel in ležal na revirju. Vsake toliko časa so bolne in slabotne pošiljali nazaj v Mauthausen. V krematorij, kaj pa drugega. S transportom, ki naj bi šel na pot prve dni decembra, je bil določen za Mauthausen tudi Vojko. Vedel je, da mora nekaj storiti. Nazaj v Mauthausen ne gre. Tam ga čaka le smrt. Ni pozabil okostenelih mož, ki so po taborišču nosili v lesenih zabojih grob pepel in ga posipali po tleh. Namesto peska. Pepel mrličev. Naj konča v tem pepelu? Ne, še danes bo ušel. Bilo je 4. decembra 1944. Snega je nametalo na Ljubelj toliko, da so tudi bolne z revirja odbrali za kidanje snega. Okrog ene ure popoldne je bilo. V koloni, ki je šla kidat sneg proti vrhu Ljubelja, je bilo deset taboriščnikov in dva stražarja z brzostrelkama. Prva v vrsti sta bila Vojko in nek Poljak, za njima osem Francozov. Dogovorila sta se, da za prvim ovinkom skočita. Ko ju je ovinek malce za-kril pred stražarjema, sta skočila. Deset korakov do robu, potem strmine. Vojko se je pognal v globino. Poljak je za trenutek okleval. Ustrašil se je strmine. Stražar ga je zadel s prvim rafalom. Vojko je vedel, da bodo Nemci iz taborišča potrebovali vsaj pol ure, da bodo prišli do njega. Pol ure prednosti! Toda, oni imajo pse! Sprva se je na svojem begu bližal taborišču, potem se je obrnil v breg, proti planini Korošica pod Košuto. Naravnost v breg je silil, grabil za ruševje, da bi ga pes ne sledil. Hitro je šlo. Ko ti gre za življe-nje,imaš podvojeno moč. Niso ga izsledili, čeprav so prej kot v pol ure prišli so mesta, kjer je ušel. Potem je izvedel, da so z daljnogledom gledali za njim, toda za njim niso šli, ker so bili prepričani, da bo zmrznil. Ni veliko manjkalo.pa bi res zmrznil. Ves slaboten je bil od bolezni, od slabe hrane, od bega navkreber po celem snegu. Obut je bil v cokle. Ko je bilo najhujše za njim, ko je videl, da zasledovalcev ne bo, so ga moči zapustile. Na avstrijsko stran je malo hodil, se malo valil. Nikjer človeka, nikjer gazi, le noč in mraz. Dva koraka naprej ... počitek ... dva koraka naprej ... Potem mu je bilo že vseeno, četudi zmrzne. Samo sP in počival bi... Deset ur se je že boril s snego^ Naenkrat je nekje čisto blizu zalajal pes- , ga je vrglo pokonci. Še dva koraka in bil ]e j poti,- še petdeset korakov in bil je pri hiši- *' Hiša! Vanjo stopim, si je dejal, pače pridem ravnost k Nemcem. ^ Na pragu se je prikazala ženska postava s rj, trolejko v rokah. Takoj je v njem prepoznala., boriščnika: črtasta obleka, po sredi glave »H^ strasse« — obrita črta. Dva partizanska ku^jj sta bila v hiši, Gorenjca. Žena mu je ponU ^ žgance, obleko je posušil, naslednji dan pa Je rj že v 1. bataljonu Zahodnokoroškega odreda- v^. Žerjavu nad Borovljami. Še isti dan je dobi1 traljez. $ Do konca vojne je bil v odredu. Ko so bi*» ^$0-nje boje za Koroško, je bil pri Dravi. Čudne -e de so v vojnah še bolj čudne. V Bistrici v R°^. ujel prav tista dva Nemca, ki sta bila na strat ^ krat, ko je ušel in sta streljala za njim in ubl pjr stega nesrečnega Poljaka. Izvedel je, da je f ^. ni Poljak prosil, naj ga ne ustrelita. Pa sta ., in % \ ji bq «J I* v* tir v« ni roijaK prosu, naj ga ne usuema. r» *ati* h. Slekla sta ga in pustila truplo nekaj dni 1®Z 0d \B snegu. Ni ju hotel ustreliti. Čeprav ga je e^e^ njiju imel hudo na piki. Kjer ga je videl, je ^ nad njim, da je Titov bandit. Ob Dravi ju Je * dal Poljakom. traliJ'' Že od 1949. leta živi Franc Odar v Avstr gj, pri Melbournu, v deželi breskev, pravi. Svoj p šo ima, ženo Avstralko, pet deklet in sin»-^i službo je težko, a kadar zasluži dovolj, si P 0jc* not domov. Da vidi mamo, sestro, brata, s >e vedno je doma najlepše. Velik napreden p- dosegli doma to čas. Ko je šel, so bili v Sta ^ zini dva ali trije radijski aparati, nekaj koie.^ajo benega avta, vse strehe skodlaste. Danes vjgti vse. Toda veliko več je tudi mržnje in 2 med ljudmi. Včasih je bilo lepše. D. Dole*10 18. junija 1985 KRONIKA .7. stran (mmEmmmiGLAs ^publiška vaja jamskih reševalcev v žirovskem rudniku Da bi vedno imeli le vajo in da nikdar ne bi bilo treba posredovati zares in se boriti za ljenja rudarjev — s to mislijo so se v soboto razšli udeleženci ^Publiške vaje jamskih reševalcev. iz Senovega — Jože Hrženjak, Ivo Abram, Anton Gorjup, Leopold Kozole in Anton Gnus, ki so ob 7.17 v spremstvu minerja Franca Potočnika iz Škofje Loke že odšli v jamo. »V rovu je bilo zadimljeno, tako da smo morali delati z izolacijskimi reševalnimi aparati na glavi in na hrbtu. V 23 minutah smo bili pri ponesrečenemu vozniku cisterne. Pripravili smo ga za prenos iz jame in obvestili reševalno službo, da je takoj poslala pred vhod jame rešilni avtomobil. Pet minut pred osmo je bil poškodovanec že v rokah zdravnikov iz Gorenje vasi in Škofje Loke.« Še zahtevnejšo nalogo so imeli jamski reševalci iz Trbovelj — Stane Gra-čner, Ivan Muhič, Janez Puntar, Marinko Aščerič in Mirko Karba ter njihov spremljevalec Marjan Jenko iz Gorenje vasi. »Ranjenega rudarja smo morali spustiti .po lestvi petdeset metrov globoko. Hiteli smo, kar se je dalo, in hkrati skrbeli, da se poškodovancu rej Pisk, tehnični vodja jame in ne bi še kaJ pripetilo,« so pripovedo-sfya reševalne službe v žirovskem vaiV , . . * * , Mriiku u Jaska Je ponesrečenca čaka- la reševalna četa iz premogovnika La-... TT ... ško. Milan Gozdnikar, Ivan Kotar, Jo- bovski vrh - »V zgodnjih jutranjih že Perko> Jože Rnapič in Matija Juter-sta v jami zirovskega rudnika šek ter vzdrževalec jamskih vozil Ro-«f>a trčili cisterna za prevoz goriva man Mur iz Gorenje vasi, ki je skrbel, C Wmski kamion. Pri nesreči je izginil požar, voznik cisterne se je hu-Jtoškodoval, prišlo je do izpada elek-i^ega toka. Šofer tovornjaka je sku-Požar pogasiti, vendar mu to ni ^lo. Skupina štiridesetih rudarjev, iJe delala v nočni izmeni, se je mora-j^fnakniti iz rova. Štirje so ostali v jr1?*.1 poleg voznika cisterne in rudarji si je med umikom zlomil nogo, še Jj> za katera sodelavci niso natančno eli, kje sta ostala,« se je glasila ^Postavka republiške vaje jamskih palcev. n/iamo so prvi i hiteli reševalci rud- Urana Žirovski vrh. Franjo Levar, > ?arski mehanik iz Podlubnika, Jože ubožnik, rudar-miner iz Gorenje Hj Metod Buh, rudar-vrtalec s Plavi*. nad Horjulom ter Miloš Arnol, iv .^'k jamske mehanizacije z Dobja C ^°'ianami, so preverili koncentra- Plinov v jami, ugotovili stanje po- h ^encev' J'm ^a'' P™0 Pom°č ter ,s.eiili požar. Vodja reševalne službe ^W*0v em rudniku in tehnični vodja k ^ndrej Pisk (v soboto tudi vodja jPubliške vaje) je potem, ko je sprejel ^r°čilo iz jame, presodil, da ne bodo ^ rešiti ljudi samo z domačo četo Je zato poklical na pomoč tudi rešene ekipe iz ostalih slovenskih rudni-• V Žirovski vrh so prihiteli jamski v« eyalci s Črne na Koroškem, iz Tito-(jp Velenja, Črnomlja, Zagorja, kotnika, Trbovelj, Mežice, Idrije, La-^Ia' Senovega in iz istrskega rudni-| *}aša-Labin. nesreči v žirovskem rudniku, so ^ obvestili dvajset minut čez peto,« Pripovedovali člani reševalne ekipe Člani reševalnih ekip slovenskih rudnikov so se po uspešno izvedeni vaji pomerili med seboj v nameščanju reševalnega izolacij-s1 >ga aparata, pri čemer so sodniki upoštevali hitrost in pravilnost ravnanja. V nameščanju aparata BG-174 je zmagal rudar-miner Jože Zabrložnik (na sliki) iz Gorenje vasi, Metod Buh je bil četrti in Marjan Gabrovec šesti; ekipno je bilo najuspešnejše zastopstvo zirovskega rudnika. V nameščanju aparata BG-160 A sta bila najboljša Pavel Lesjak iz Mežice in ekipa Trbovelj in pri nameščanju R-12 ekipa Velenja in njen član Anton Skornšek. ^ mejnem pasu se tujci ne smejo ^drževati Kočniki so zabeležili več poskusov ilegalnih prehodov meje }*ko Karavank kot leta prej — Turistični delavci bi morali °^om povedati, da se ne smejo zadrževati v mejnem pasu pšenice — Postaja milice na Jese-flft)ari s svojimi delavci ali skupaj z lwfv.ci Postaje mejne milice in pri-ij^iki JLA redno kontrolira ob-»a cja ob državni meji: od Korenske-V^dla, Rateč, Golice, Vajneža, Sto-'o 'vrtače do Zelenice. 3 plavci postaje milice ugotavljajo, 5! ^ le vedno več poskusov ilegalnih 1 th!s^°Pkov meje. Pred dvema leto-!i,fso jih zabeležili 87, lani pa že 106 Razmeroma veliko število ugoto- v dienih- uspelih ilegalnih prehodov r v^ne meJe- 66 1Judi s0 morali °P°" l %lti ali prijaviti sodniku za prekril V 2aradi nedovoljenega gibanja v fi m toem pasu. Med kršitelji so v sod-»' ^i?°stoPek predlagali največ tur-državljanov, medtem ko so naj-i' in številni kršitelji češkoslovaški o- pijani - bilo jih je 70. je !$J.a turističnem mejnem prehodu v j^!~-Belščica so pri kontroli preha-ti' V$Ja državne meje registrirali 866 h*Vranov, medtem ko so jugoslo nikakor ni prijetno, da je treba predvsem tuje goste napotiti iz mejnega pasu. Prepričani so namreč, da se v njem lahko gibljejo, zato miličniki pripravljajo temeljit posvet s turističnimi delavci. Ponovno jih bodo opozorili, da se v mejnem pasu tujci nikakor ne smejo zadrževati. Tuje goste bi turistični vodiči in receptorji morali primerno opozoriti, da na turah v gore ali pa na sprehodih ne bi kršili predpisov in da se lahko zadržujejo le tam, kjer je dovoljeno. D. Sedej Reševalci so na vaji dokazali, da so dobro usposobljeni za posredovanje v primeru nesreče v rudniku. — Foto: F. Perdan da so se reševalci znašli v žirovskem rudniku, so v nekaj minutah spravili na varno še drugega poškodovanega rudarja. »Čeprav gre le za vajo, nas že ob pogledu na namišljenega ranjenca spremlja tesnobni občutek. Najbolj bi bili zadovoljni, da bi se le usposabljali, da pa nikdar ne bi bilo treba posredovati zares in se boriti za življenja rudarjev,« so menili člani reševalne ekipe iz Laškega in vsi ostali udeleženci republiške vaje. Vaja je bila namenjena usposabljanju jamskih reševalcev ter njihovemu seznanjanju z rudnikom urana Žirovski vrh, ki skriva v sebi številne nevarnosti. »Pri kopanju uranove rude se sproščajo plini — radon in njegovi potomci, ki sicer niso strupeni ne zadušljivi, vendar v velikih koncentracijah in ob daljšem zadrževanju v takšnem ozračju povzročajo škodo in tudi obolenja dihal. Zoper škodljivo koncentracijo se borimo z ventilatorji, vendar tudi tehnika lahko odpove,« pravi Andrej Pisk. »Pri delu v jami uporabljamo stroje, ki imajo v rezervoarjih tudi 400 in 500 litrov (vnetljivega) goriva. Samohodne naprave z močnimi dizelskimi motorji oddajajo pline in saje, ki prav tako predstavljajo nevarnost za izbruh požara ali za eksplozijo. V jami sta tudi električna energija pa razstrelivo, ki ga minerji uporabljajo pri kopanju rude, zato je že vsako napačno ali malomarno ravnanje lahko usodno.« C. Zaplotnik 'rmrrrm •■ 1 nauninn ,mwt Foto: F. Perdan GORENJSKA NOČNA KRONIKA JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Tako so menili miličniki, ko jih je razburjena mati poklicala, naj jo rešijo pred nasilnim in pijanim sinom. Ko so prišli, je bila mati močno opita, sin pa v nasprotju s pričakovanji povsem trezen. Materina pijanost je bila kriva, da sta se sprla, vandar pa do resnejšega obračuna ni prišlo, ker je bil sin pač razumnejši. SPET V TRST Ker je Kranjčan zadnjič oprane kavbojke sušil na pritličnem balkonu, se jih je mimoidoči po-lakomnil in polastil. Trst je namreč daleč. Tega se žal zaveda tudi okradeni, ki zdaj nima druge izbire, kot da gre še enkrat po nakupih. SAMA BO UKREPALA Tržičanki sta si bili spet v laseh. M. J. je zato klicala milico, češ naj že enkrat ukrepajo zoper žaljivo in napadalno sosedo. Zagrozila je, da jo bo sicer sama vrgla v Mošenik. * Miličniki so opravili skoraj 500 strela, P™ *em Pa zavrnili 36 av- e tirj Pov in 678 izstopov avstrijskih j Da^ k* državljani mejo malo presto 6 Us^skih državljanov, ki so bili brez ji, &hteznm dokumentov in nekaj dru-'»' Pavijanov, ki P° veljavnem y V razumu nimajo pravice prehoda. ti t^.adzor so se pogosto vključevali ji delavci carine, ijj aJbolj pereče pa je to, da so zara- b n&pačnih informacij turističnih v ^cij in nekaterih posameznikov O'^nj pas v sezoni zahajali tudi itfl> ki te pravice nimajo, in naši Uljuljani brez ustreznih dovoljenj nepravih mestih. Miličniki so Ventivno opozarjali, vendar pa Za večjo prometno varnost Vožnja s prikolico Vozniki, ki nameravajo na svoj avto pripeti počitniško prikolico, se morajo na takšno vožnjo dobro pripraviti. Prikolica mora biti seveda tehnično brezhibna. Hitrost vožnje morajo prilagajati prometnim razmeram, največja dovoljena hitrost pa je 80 km na uro; pri večjih hitrostih bi zaradi zračnega upora lahko prišlo do zanašanja prikolice ali avtomobila. Vozniki vozila, pri katerem dovoljena masa vozi'.a in prikolice presega 3500 kg, morajo imeti še izpit E kategorije, ki je vpisan v prometno dovoljenje za B kategorijo, velja pa samo za vožnjo prikolice. Za večino prikolic pa voznik ne potrebuje takšnega dovoljenja. Prav pa je, če vozniki vedo, kakšno dodatno obremenitev zmore njihovo vlečno vozilo in koliko lahko prikolico obte-žijo. Vsi predmeti v prikolici morajo biti pritrjeni, najbolje kar najniže pri tleh in v bližini kolesne osi. Potniki se v prikolici ne smejo voziti. Ce je prikolica širša in višja od vlečnega vozila, mora imeti vozilo dve zunanji ogledali, tako da ima voznik med vožnjo pregled na obe bočni strani prikolice. Priklopniki, katerih dovoljena masa ne presega 750 kg, praviloma nimajo zavor, imeti pa norajo pomožno križno priklopno zvezo; le-ta preprečuje, da bi prikolica zavila po svoje, če bi se med vožnjo oje odklopilo. Mrak Varstvo pred nevarnimi snovmi Onesnaževalce ščitijo pomanjkljivi predpisi Sodobni razvoj, ki je zasnovan na raznovrstni tehniki in zapletenih tehnoloških postopkih, označujeta dve plati. Za prvo, koristno, je značilna gospodarska rast, za drugo, negativno, pa razvrednotenost okolja. Zato je nujno, da varstvo okolja postane sestavni del vsake tehnologije, posebno pa tiste, v kateri uporabljajo nevarne snovi. Naš zakon o ravnanju z odpadki iz 1978. leta ureja vprašanja glede nastajanja odpadkov, njihove ponovne uporabe in odlaganja neuporabnih snovi; žal ne definira nevarnih snovi. Na njegovi osnovi je republiški izvršru svet izdelal ustrezne odloke o ravnanju s plinastimi odpadnimi snovmi. Zrak v Sloveniji je vse bolj onesnažen, ugotavljajo strokovnjaki hidrometeorološkega zavoda v eni od analiz. Pred leti so se sicer izboljšale razmere na najbolj ogroženih območjih, na splošno pa imamo slab zrak. Njegov najbolj razširjen onesnaževalec je ogljikov dvokis, glavni onesnaževalci pa slovenske termoelektrarne, rudnik sivnca v Mežici in jeseniška Železarna. Povsod tam, kjer spuščajov zrak škodljive snovi, bi morali izdelati sanacijske programe za takojšnje ukrepe in dolgoročno reševanje problematike zaradi onesnaževanja zraka. Žal ob pomanjkanju denarja ostajamo brez natančnejših ocen razmer in takih programov. Boljšega zraka pa tudi ni moč pričakovati zaradi pomanjkanja čistih virov energije. Posebno velik onesnaževalec zraka so vozila, ker ni ustreznih predpisov za škodljive snovi v pogonskih gorivih. Nekoliko bolje je urejeno zadrževanje prašnih delcev v industriji, pri čemer pa nastaja največ težav s financiranjem dragih filtrskih naprav. Za tekoče odpadne snovi nimamo posebnih predpisov. Zakon o vodah iz leta 1974 z dopolnitvami 1981. leta navaja/da so delovni ljudje in drugi občani upravičeni in dolžni ohranjati boljšo kakovost vode z ukrepi za preprečevanje onesnaženosti. Da nam to ne uspeva preveč, dokazuje že podatek, da je v Sloveniji le 83 naselij z urejeno kanalizacijo, 218 kanaliziranih naselij pa je brez čistilne naprave. To ima za okolje hude posledice. Pri tehnoloških odplakah je naša skrb večja, saj v industriji namenjajo velika sredstva za izgradnjo čistilnih naprav. Pogosto pa so te naprave slabo zgrajene in malomarno vzdrževane, zaradi cesarje veliko onesnaženj okolja z nevarnimi snovmi. Predpise o ravnanju s trdnimi odpadnimi snovmi sprejemajo občinske skupščine. Marsikje, tako tudi v kranjski občini, so se odločili za ureditev posebnih odlagališč zanje. Žal ni splošnih navodil za nev-tralizacijo teh škodljivih odpadkov. Čeprav ne gre za snov, je vedno bolj moteč element v človekovem naravnem in bivalnem okolju tudi hrup. Tega se vse premalo zavedamo in upoštevamo. S. Saje S SODIŠČA Vlom v tri počitniške hišice sta Ševčet Alimehaj in njegov hišice v Mačah ter iz ene vzela no pištolo, moško bundo-puhovko, škornje, žepno uro, zračno puško, kovček, nahrbtnik, perilo, tranzistor in še nekaj drugih predmetov v vrednosti 91.500 din. Vse skupaj sta zavila in postavila na sani ter odpeljala do avtobusne postaje, spravila v avtobus in se odpeljala do Kranja. V drugih dveh počitniških hišicah, kjer sta bivala nekaj časa, ni bilo vrednejših predmetov, pojedla sta le nekaj hrane, vzela kuhinjski nož in žensko jopo, nekaj pa sta potem kar pustila. Sodišče je Ševčetu Alimehaju za to kaznivo dejanje v nadaljevanju prisodilo poldrugo leto zapora. Olajševalnih okoliščin ni našlo, med ob-teževalnimi pa je upoštevalo, da je bil Alimehaj že kaznovan, da je bila škoda velika, dejanja sama pa storjena na predrzen način. Ševčet Alimehaj in Asan Alimehaj res nista imela sredstev za preživljanje, vendar pa to še ne more biti razlog za kazniva dejanja. Ker nista imela kje prenočevati, sorodnik vlomila v tri počitniške vrsto vrednejših predmetov Kranj — Na eno leto in pol zapora je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojen 26-letni Ševčet Alimehaj zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, saj je pred dvema letoma v Mačah vlomil v tri počitniške hišice. V začetku leta 1983 je Ševčet Alimehaj prišel v Kranj, da bi si poiskal delo, z njim pa je bil tudi njegov sorodnik Asan Alimehaj. Ko jima je čez čas pošel denar, nista mogla več stanovati v hotelu, zato sta se napotila ven iz mesta, da bi si poiskala prenočišče. Pot ju je zanesla v Mače pri Preddvoru. Ugotovila sta, da v počitniških hišicah ni nikogar, zato sta vlomila kar v tri ter v vsaki bivala po nekaj dni. Našla sta nekaj hrane, pobrala pa sta tudi več vrednih predmetov, saj sta bila brez denarja, ukradeno pa sta nameravala prodati. Tako sta v začetku februarja vlomila v počitniško hišico, last F. P., ter pobrala, kar je bilo vredno: barvni televizor, šivalni stroj, trofej- Okradel bolnike M. Muminović je izkoristil dneve obiskov v bolnišnici in v praznih sobah iskal denar in vredne predmete — Obsojen na sedem mesecev zapora Kranj — Pred leti je Mehmet Muminović, star 26 let, obiskoval znanca, ki je bil na zdravljenju na Golniku; opazil je, da bolniki svoje stvari puščajo brez nadzorstva. Ob obiskih so se namreč bolniki s svojci oddaljili od sob, svojih stvari, tudi denarja ali vrednejših predmetov, pa niso zaklepali. Na to se je Muminović spomnil čez nekaj let in sklenil na kraju "samem preveriti, če imajo bolniki še takšne navade. Septembra leta 1982 se je iz Ljubljane z avtobusom pripeljal na Golnik, v času obiskov poiskal prazno sobo ter v omari našel 3500 din. Na Golnik se je spet vrnil v decembru ter na podoben način vzel iz neke sobe na škodo bolnika O. R. 5000 din. Denar je bil shranjen v nočni omarici v zdravstveni izkaznici. Znova je Muminović prišel na Golnik marca prihodnjega leta ter poiskal sobe, ki so jih bolniki zapustili za nekaj časa. V eni je našel žepni kasetofon s slušalkami, vreden 8000 din, in ga vzel, v drugi sobi pa je v predalu nočne omarice vzel kemični svinčnik z vgrajeno digitalno uro, vreden 3000 din. Ko je odhajal iz bolniških prostorov, ga je srečal eden od zaposlenih v Institutu ter ga povprašal, kaj išče. Muminović se je izgovoril, da išče sobo, kjer leži njegova sestra. Toda njegovo obnašanje je bilo tako sumljivo, da je delavec Instituta poklical milico. Tako so Muminovića na avtobusni postaji v Kranju, kamor se je pripeljal z Golnika, že počakali miličniki in pri njem našli odnesene predmete. Muminović je pred temeljnim sodiščem v Kranju, ki mu je sodilo zaradi kaznivega dejanja tatvine v nadaljevanju, priznalj s kakšnimi nameni je obiskoval Golnik. Sodišče mu je izreklo kazen sedem mesecev zapora. GLAS 8. stran. ŠPORT IN REKREACIJA torek. 18. JUNU A 19$ Pomagamo preddvorskim rokometašem Preddvor — Preddvorski rokometaši se že vrsto let ubadajo z denarnimi težavami, naj podpora telesnokulturne skupnosti ne zadošča za nastopanje članske in mladinske ekipe v slovenski ligi ter za nakup najnujnejše športne opreme. Iz denarne stiske so se doslej reševali na vse mogoče načine: z nabiralnimi akcijami, obiranjem sadja, s čiščenjem stanovanjskih blokov, pogozdovanjem in s podobnimi deli. V soboto, 22. junija, pripravljajo na igrišču osnovne šole Matija Valjav-ca športno-zabavno prireditev Veseli Kalimero — pomagamo preddvorskim rokometašem, na kateri bodo nastopili: plesna skupina osnovne šole Lucijaha Seljaka iz Stražišča, glasbeniki z Madagaskarja, čarovnik Miran Čanak, skupina za izrazni ples iz Tržiča, plesalci Kazine iz Ljubljane, art-sambla Oglarji iz Škofje Loke in Big ben iz Nove Gorice, znani gorenjski in slovenski športniki ter igralec Kondi Pižorn, ki bo tudi povezoval program. Lokostrelci Exoterma in člani Karate kluba Kranj bodo v ekshibicijskem nastopu predstavili večini občinstva bolj malo poznani športni panogi. Prireditev bodo popestrili še prodaja umetniških stvaritev slikarja samouka Franca Gučka-Aulina iz Preddvora, žrebanje vstopnic za več dobitkov (kubik drva, 2500 litrov sirotke, rogovje srnjaka ...) ter kajpak tudi ples za obiskovalce. Prireditelj, TVD Partizan Preddvor-Bela, bo ob tej priložnosti podelil društvena priznanja trenerju Jožetu Cudermanu ter igralcem Borisu Krivcu, Marjanu Arnežu, Silvu Vidicu, Iztoku Komovcu, Zvonetu Vidmarju, Slavku Cudermanu in posmrtno Jožetu Križnarju. Prireditev se bo začela ob sedmih zvečer in sklenila ob enih ponoči. Organizator bo poskrbel tudi za avtobusni prevoz do Kranja v poznih večernih urah — ob enajstih, dvanajstih in ob enih. V sredo, 25. junija, ob 19. uri bo na preddvorskem rokometnem igrišču še zanimiva nogometna tekma med Zlato selekcijo Nedeljskega dnevnika, za katero igrajo znani Slovenci (igralci, glasbeniki, novinarji, nekdanji športniki) ter žensko rokometno ekipo Belinke Olimpije, za katero bo nastopila tudi domačinka Alenka Cuderman. Izkupiček obeh prireditev je namenjen razvoju preddvorskega rokometa, predvsem blažitvi težavnega gmotnega položaja. C. Zaplotnik Delovni tabor mladih planincev li pa se bodo ob raznih športnih igrah, izdelovanju biltena in stenskega časopisa, izvedbi tabornih večerov in drugih prireditvah. Našim planincem se bodo letos prvič pridružili grosupeljski mladinci in mladi iz Zahodne Evrope. S. Saje Ljubljana — Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je doslej organizirala že sedem mladinskih planinskih delovnih taborov. Mladi so pomagali na planinah Razor, Polog, Pod-kuk in Loje ter v Bavšici. Letos bodo imeli v sodelovanju z republiško konferenco ZSMS in gozdno kmetijsko zadrugo iz Srednje vasi v Bohinju planinsko delovno akcijo na Uskovnici. Osnovni namen tabora je pomoč pri oživljanju zapuščenih planin. Čistili bodo pašnike in postavljali črednike na planinah Uskovnica, Praprotnica in Konjščica. Delo na vseh treh planinah bo trajalo predvidoma okoli 10250 ur. Brigada bo sodelovala tudi z organizacijo Triglavski narodni park; po njihovem programu bodo čistili najbolj prometne poti v okolici Triglava. Tabor bo od 30. junija do 28. julija 1985. Komur čas ne dopušča enomesečne odsotnosti, lahko sodeluje v brigadi dva ali tri tedne. Udeleženci tabora bodo stanovali v planinski koči in sirarni na Uskovnici, hranili pa se bodo vsi skupaj v koči. Popoldneve bodo zapolnili z raznimi dejavnostmi, od katerih bo nekaj planinskih in nekaj družabnih. Priredili bodo letni tečaj za mladinske vodnike, planinsko šolo, šolo orientacije in tečaj varstva narave, učili se bodo prvo pomoč in osnove računalništva, razvedri- Osemnajsti mednarodni plavalni miting Dan borca Na startu plavalci iz devetih držav KRANJ - Plavalni klub Triglav iz Kranja in njegovi plavalni delavci se vneto pripravljajo na letošnji, že osemnajsti mednarodni plavalni miting ob dnevu borca. Letošnji bo še bolj slovesen, saj bo to osrednja slovenska plavalna prireditev ob štirideseti obletnici osvoboditve in dnevu borca. Pokroviteljstvo nad mednarodnim mitingom je ponovno prevzel republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Občinski odbor Zveze združenj borcev Kranj je imenoval častni odbor, ki ga vodi sekretar republiškega odbora ZZB NOV SR Slovenije Marjan Lenarčič, medtem ko je na čelu organizacijskega odbora predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Ivan Torkar. Plavalni klub Triglav je eden najmočnejših plavalnih centrov v Jugoslaviji in prav zato so jim spet zaupali organizacijo te kvalitetne mednarodne plavalne prireditve. Prav letni bazen in delavci plavalnega kluba Triglav so znani kot izvrstni organizatorji in zato ni naključje, da so organizatorji tako kvalitetne mednarodne prireditve. Osemnajsti mednarodni miting za dan borca, ki bo 6. in 7. julija v letnem bazenu, je nov porok in prispevek k še večjemu organiziranju in vključevanju mladih v te plavalne vrste. To je vsekakor lep dvig kvalitete plavanja v Kranju in Sloveniji. Za osemnajsti mednarodni plavalni miting ob dnevu borca se je že sedaj prijavilo nad sto plavalk in plavalcev iz Anglije, Poljske, Danske, Italije, Sovjetske zveze (Belo-rusije), Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Že same prijave teh držav so porok, da bo miting res kvalitetna in prvorazredna plavalna prireditev v Kranju. _dh Novo avtomatsko strelišče v Mojstrani Mojstrana — Člani strelske družine Janez Mrak so s prostovoljnim delom ter z družbeno pomočjo uredili v stavbi krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana novo avtomatsko strelišče za zračno puško. To je velika pridobitev za družino, ki je morala doslej prirejati tekmovanja v streljanju / zračno puško v telovadnici osnovne šole 16. december v Mojstrani ali v dvorani kulturnega doma na Dovjem; pomembno pa je tudi za usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter za uresničevanje ciljev splošnega ljudskega odpora in družbene sa mozaščite. Člani družine so opravili pri izgradnji strelišča prek 3000 udarniških ur, največ Miha Rabič, veliko pa so pomagali še Franci Rabič, Marjan in Janez Kunšič, Štefan Pintar, Stane Bratina, Andrej Peternel, Blaž Knific — in še bi lahko naštevali. Gmotno so izgradnjo naj izdatneje podprli: Lip Bled-tozd Mojstrana, Kovinska oprema Mojstrana, krajevna skupnost, Izolirka Jesenice, Železarna, občinska strelska zveza ter še druge organizacije in društva. Na letni skupščini strelske družine so podelili več plaket in priznanj za dolgoletno delo v družini in za pomoč pri izgradnji strelišča. Najboljši strelci so dobili značke. Plaketo Strelske zveze Slovenije sta prejeli delovni organizaciji LIP Bled-tozd Mojstrana in Kovinska oprema Mojstrana, plakete strelske družine Janez Mrak pa krajevna skupnost Mojstrana, Miha, Franci in Slavko Rabič ter Vuko Le- šnfak. t r» u » J J. Rabic Bohinjski Bistrici svetovni pokal v smučarskih tekih KRANJ — V Vancouvru v Kanadi se je končal petintrideseti mednarodni kongres FIS. Svetovno prvenstvo, za katerega je za leto 1989 kandidirala tudi Kranjska gora, je dobil Vail v Koloradu, svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah pa bo v Lahtiju na Finskem. Na tem kongresu Kranjska gora, Maribor, Bohinjska Bistrica in Planica niso ostali praznih rok. Kranjska gora in Pohorje sta dobila moško in žensko tekmo za svetovni alpski pokal, v Bohinjski Bistrici bo svetovni pokal v smučarskih tekih, planiške skakalnice pa bodo spet prizorišče finalnega obračuna v svetovnem smučarskem skakalnem pokalu. Prvi bodo smučarsko sezono v alpskih disciplinah začeli Kranj-skogorci..Ze 11. in 12. decembra bo na smučiščih Podkorena svetovni moški pokal v slalomu in veleslalomu. Maribor in Pohorje bosta 4. in 5. januarja 1986 gostila najboljše alpske smučarke sveta. Borile se bodo za točke svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu. Bohinjska Bistrica bo 15. in 16. januarja 1986 sprejela najboljše smučarske tekače, ki se potegujejo za točke v tem svetovnem pokalu. Na sporedu bo moški tek na petnajst kilometrov in štafete 4 x 10 kilometrov. Na 90 in 120 metrski skakalnici v Planici bo 22. in 23. marca finale svetovnega pokala smučarskih skakalcev. -dh Pintar drugi v CSSR Kranj — Na mednarodnih motocikli-stičnih dirkah v Horicah je znani kranjski dirkač Janez Pintar (AMD Domžale) na motorju MBA 125 ccm, pripravlja mu ga Blejec Niko Matjaž, zasedel drugo mesto med 30 tekmovalci iz sedmih držav. Pintar bo v nedeljo prejkone štartal na Grobniku za Veliko nagrado Jugoslavije v kategoriji do 80 ccm. Na tej dirki bo, če ga bodo organizatorji še sprejeli na sicer že objavljeni seznam nastopajočih, tekmoval z motorjem, ki si ga je sposodil v ZRN. M. Jenkole Izpopolnjevanje planinskih vodnikov Ljubljana — Mladinska komisija in komisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije bosta letos poleti pripravili ledeniško izpopolnjevanje za mladinske in planinske vodnike, mentorje planinske vzgoje in planinske inštruktorje. Tečaj bo med 1. in 4. avgustom 1985 v Visokih Turah v Avstriji. Udeleženci bodo odšli iz Ljubljane 1. avgusta ob 9. uri izpred stavbe PZS na Dvoržakovi 9. Povzpeli se bodo v gorski skupini Ankogel (3246 m) in Hochalmspitze (3360 m), prenočevali pa bodo predvidoma v Kannoverski in Osnabruški koči. Vrnitev v Ljubljano je predvidena 4. avgusta proti večeru. Dinarski stroški za prevoz, zavarovanje in organizacijo znašajo 5 tisoč dinarjev, devizni stroški za žičnico in prenočišča pa približno 400 ASCH. Prijave z dinarskim vplačilom na tekoči račun PZS 50101-678-47046 in oznako Ledeniško izpopolnjevanje sprejemajo organizatorji do 1. 7. 1985. Vsak udeleženec si mora priskrbeti popolno planinsko opremo za zimske razmere (dereze, cepin, ledeniška očala), po 2 pomožni vrvici in vponki, planinsko izkaznico, zaščitno kremo in hrano. (S) r Kadeti za jugoslovanski vaterpolski pokal Izreden uspeh mladih Triglavanov REKA — Letni bazen na Kantri-di na Reki je tri dni gostil osem najboljših jugoslovanskih kadetskih vaterpolskih moštev, ki so se borila za našo najvišjo vaterpolsko pokalno lovoriko. Za zmago so se potegovala moštva: Partizan iz Beograda, Kotor, Jadran iz Herceg Novega, Solaris iz Šibenika, Proleter, POSK iz Splita, domače Primorje in kadeti Triglava iz Kranja. Že v predtekmovanju se je v obeh skupinah pokazalo, da se bosta za pokalni naslov potegovali moštvi Partizana in Triglava. V svojih dveh skupinah sta ugnala vse nasprotnike. Mladi igralci Triglava iz Kranja pod vodstvom trenerja Rada Črmela so tekmo za prvo mesto s Partizanom začeli zelo dobro in vse je kazalo, da bodo stopili na zmagovalno stopnico. Vendar je bil Partizan boljši in pokal je bil njegov. Vseeno pa je drugo mesto za kadetsko moštvo Triglava izreden uspeh, saj so pokazali, da se v Kranju v vaterpolskem športu res odlično dela z mladino. Drugo mesto za Triglav so osvojili: Lasič, Radonjič, Hajdinjak, Vončina, Pičulin, Rozman, Starman, Homovec, Ambrož, Štirn, Kociper, Štromajer in Dejak. Izidi — skupina A — I. kolo — Jadran : Triglav 6:7, POŠK : Proleter 4:20, II. kolo — Triglav : Proleter 8:7, Jadran : POŠK 15:7, III. kolo -POŠK : Triglav 7:18, Proleter : Jadran 11:14. Vrstni red: 1. Triglav 6, 2. Jadran 4, 3. Proleter 2, 4. POŠK 0; skupina B — I. kolo — Kotor : Solaris 11:9, Primorje : Partizan 4:15, II. kolo — Solaris : Partizan 5:17, Kotor : Primorje 14:11, III. kolo — Partizan : Kotor 18:6, Primorje : Solaris 8:10. Vrstni red - 1. Partizan 6, 2. Kotor 4, 3. Solaris 2, 4. Primorje 0. Finale — za prvo mesto — Partizan : Triglav 18:5, za tretje mesto — Kotor : Jadran 13:10, za peto mesto — Proleter :-Solaris 7:10, za sedmo mesto - Primorje : POŠK 15:9. Končni vrstni red: 1. Partizan, 2. Triglav, 3. Kotor, 4. Jadran (HN), 5. Solaris, 6. Proleter, 7. Primorje, 8. POŠK. -dh Nogometaši Linhartovega trga zmagovalci Elanovega turnirja —, Športno društvo Elan iz Begunj je ob 40-letnici tovarne pripravilo turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo osem ekip iz Begunj, Brnce (Avstrija), Lancovega, Lesc, Mošenj, Radovljice in Vrbenj. Prvo mesto je osvojila novoustanovljena ekipa Linhartov trg iz Radovljice (na sliki), ki je v finalu gladko, s 7:4, premagala moštvo begunjskega Elana. Tretji so bili nogometaši iz Mošenj. Besedilo: D. Marolt, slika: A. Vengar Blejski odboj kar j i trdno odločeni Znova v boj za vrh prvenstvene lestvice Bled — V odbojkarskem klubu Bled so nadvse zadovoljni z minulo ligaško sezono. Moška ekipa je po desetih letih nastopanja v II. zvezni ligi dosegla s tretjim mestom doslej največji uspeh, dekleta so si po zmagi v republiški ligi na kvalifikacijah priborile mesto v dru-goligaški konkurenci. Blejski odbojkarji so pred začetkom prvenstva na osnovi dobrih priprav in drugega mesta na močnem mednarodnem turnirju v Linzu merili celo na prvo mesto. »Uvodno tekmo v Mostarju smo začeli z željo, da nudimo nasprotniku čim večji odpor, saj smo vedeli, da Student dOma že tri leti ni izgubil prvenstvene tekme. Po ogorčenem boju smo zmagali in ko smo uspeh ponovili še na srečanju proti Fužinarju, smo naenkrat postali prvi favoriti prvenstva,« pravi kapetan Mitja Torkar, ki je ob trenerju in igralcu Stanetu Ferjanu eden ključnih mož v blejski ekipi. »V nadaljevanju smo dvakrat ostali praznih rok, a navzlic temu smo prvi del sklenili v vrhu prvenstvene lestvice. Številne poškodbe v zimskem odmoru so okrnile priprave in to se je kasneje poznalo tudi pri igri. Šele po nekaj spodrsljajih sP| se spet ujeli in rezultat takšne igrel tudi tretje mesto z doslej največ]11; številom osvojenih točk in z najma™ šim zaostankom za prvakom.« Po rezultatih sodeč gre za moč8 klub, resnica pa je povsem drugač^ osem odbojki zapisanih igralcev ne^ za hranarine in štipendije, trenerja^ tudi igralca, na dolgih vožnjah se 1 volanom kombija izmenjujejo igra"* Varčujejo na vsakem koraku in to ) tudi edini način, da sploh lahko nas^ pajo v ligi. Pri iskanju pomoči niso r sebej glasni, nase opozarjajo le z dps ženimi rezultati. Po uspešnem nastopu na Bledu ^ kujejo načrt za prihodnjo sezono. ^ prav bo liga močnejša — iz I. lige s se namreč vrnila Modrica in JedinS^ — so v blejskem odbojkarskem ^u/lj trdno odločeni, da znova posežejo v b J za vrh prvenstva lestvice. V ekipi prišlo do nekaterih sprememb: Zadra nik in Tilinger se bosta vrnila h .kf,a.?ii skemu Triglavu, vrzel v flO'maci vi "i pa bodo zapolnili Petriček, Brumen te* najboljši iz mladinske ekipe. B. Kauh Dobro delo in rezultati eksperimentalne plavalne šole KRANJ — Plavalci, ki so od lanske jeseni do danes obiskovali kranjsko eksperimentalno plavalno šolo,so na preglednem in zaključnem tekmovanju z dobrimi plavalnimi rezultati pokazali, da so v tej šoli odlično delali. Že pred enajstimi leti so se pri kranjskem plavalnem klubu Triglav kot prvi v Sloveniji in Jugoslaviji odločili, da bodo učenci in učenke prvih razredov osnovnih šol začeli z eksperimentalno plavalno šolo. V teh enajstih letih je iz njihovih vrst prišlo veliko odličnih kranjskih plavalcev, ki so izredno dobro predstavljali mesto Kranj in svoj matični plavalni klub Triglav. Veliko jih je s trdim delom prišlo v državno reprezentanco in to je res pravi pokazatelj te plavalne eksperimentalne šole,. Že v jesenskih mesecih je začelo to plavalno šolo obiskovati sto petdeset pionirk in pionirjev. Ostalo jih je sto šest in od tega jih bodo petdeset povabili v vrste plavalcev Triglava in s tem nadaljevali to tradicijo. Rezultati pionirji, letnik 1976: 25 m hrbtno: 1. Simon Mladenovič 26,3, 2. Igor Nemec 27,3, 3. Aleš Žiber 28,5, 25 m kravi: 1. Simon Mladenovič 21,8, 2. Matjaž Lapan 22,4, 3. Igor Nemec 27,6, 25 m prsno: 1. Aleš Žibert 27,2, 2. David Božič 27,9, 3. Igor Nemec 28,8, pionirke — 25 m hrbtno: 1. Nina Pro-sen 23,6, 2. Eva Grm 24,4, 3. Simona Obed 25,4, 25 m kravi: 1. Tina Stojkovič 22,5, 2. Antiana Tači 23,6, 3. Eva Grm 24,5, 25 m prsno: 1. Sandra Radosavlje-vič 27,8, 2. Mojca Dežman 27,8, 3. Maja Pokorn 28,5; pionirji letnik 1977: 25 m Drugi kolesarski maraton Kavka KRANJ — Kavka bar iz Kranja in športno društvo J. Štucin bosta v soboto, 22. junija, ob 9. uri s startom pri Cestnem podjetju v Kranju priredila že drugi kolesarski maraton za pokal bara Kavka. Ta maraton, za katerega se lahko prijavijo vsi kolesarji brez licence, bo na progi Kranj—Jezersko. Lani se ga je udeležilo nad tristo kolesarjev, letos pa jih pričakujejo še več. Start bo v treh kategorijah: do petintrideset in nad petintrideset let ženske. Prijave sprejema bar Kavka, Maistrov trg 8, Kranj. Prijavili se boste lahko še pol ure pred startom. Vsi nastopajoči bodo dobili medalje, zrrtago-valci pa lične pokale. -dh hrbtno: 1. Marko Oberstar 27,2, 2. P1*' mož Kern 27,8, 3. Aleš Komelj 30.J 25 m kravi: 1. Marko Oberstar 21,6-1 Radoš Drobnjak 29,8, 3. Aleš Kom^ 32,1, 25 m prsno: 1. Marko Obers^. 30,3, 2. Tomaž Drolc 33,6, 3. Klemen W pan 34,1, pionirke: 25 m hrbtno: 1- Pf:C gana Cankovič 25,6, 2. Polona OfljfJ S« i o „.,... ------ nnn 25^ p' 28,1, 3. Urška Šparovec 29,9, kravi: 1. Polona Omejc 28,0, 2. Ines loša 29,1, 3. Eva Ambrož 29,2, 25tur sno: 1. Petra Daševič 29,6, 2. Eva Af brož 30,3, 3. Polona Studen 32,4; pio«1'/ ji letnik 1978 - 25 m hrbtno: 1. Bodnaruk 45,3, 25 m kravi: Darko B°. naruk 54,0, 25 m prsno: 1. Darko - Bof naruk 56.1, pionirke — 25 m hrbtno; Urška Bregar 34,9, 25 m kravi: 1. Urs** Bregar 41,3, 25 m prsno: 1. Urška Brtr gar 34,4. D. Hurnef Balinišče na Štefetovem dvorišču . Tržič — Balinanje je v tržiški °k^j-priljubljena oblika rekreacije. Org^, zirano se ukvarjajo z njim v šport11 združenju »5. avgust«, kjer imajo z0.^ krat dve stezi. Tretjo je pred nedav?> po vseh predpisih uredil na svoj jj, dvorišču nekdanji alpski smučar olimpijec Janez Stefe. Ob otvori^1 ^ bil na njej dvoboj balinarjev Pekov? .j, meljne organizacije Orodjarna in ^ ških mesarjev. Steza Janeza Štefe*9 ob še eni, ki jo bodo uredili bal'^g. športnega združenja »5. avgust«, ljevala izvedbo vseh vrst balinars tekmovanj tudi v Tržiču. Pravila <, mreč določajo, da mora prireditelj ^ jih tekmovanj imeti na voljo štiri s ze. . ' J. K**1 Leske odbojkarice v drugi slovenski ligi Lesce — Na kvalifikacijskem tu^ nirju v telovadnici osnovne šole Lescah so se za izpraznjeno mes v II. slovenski ligi potegovali Par zan Vič II, Partizan Šentvid II, "are tizan Tabor in domači Šobec; ek'P Lubnika, ki si je tudi izborila Pra &. co nastopa, pa ni bilo na tekmov nje. Domačinke so vse nasprotni premagale z 2:0 in zasluženo osvOJ le prvo mesto. J. PalovšniK torek, i 8. junija i 985 OBVESTILA, OGLASI ŠPORT IN REKREACIJA .9. stran (MMSgJEHGLAS GRADITELJI! Izkoristite izjemno ponudbo modularnih blokov priznanega proizvajalca opeke iz Ormoža po ugodni maloprodajni ceni 102,52 din za kos Pri naročilu prevoza na gradbišče odobrimo 50 % popusta pri prevoznih stroških. Prodaja in pojasnila v prodajalnah: Modularni bloki dolžina širina višina 6/1 290 mm 190 mm 190 mm GRADBINKA, Kranj, DOM, Naklo UNIVERSAL, Jesenice KAŠMAN, Škofja Loka ŽELEZNINA, Gorenja vas tel.: 27-594 tel.: 47-394 tel.: 81-484 tel.: 60-515 tel.: 68-218 Marka opeke 150—200 Kp/cm2 Poraba: 85 kosov na 1 m3 zida Teža: kos 9,5—10,5 kg Opeka ne vsebuje apnenca MERKUR kranj poslovno j^P* prireditveni MU m center VffSv gorenjski sejem '^•■^ kranj p. o. objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA REFERENTA Pogoji: — dokončana V. zahtevno-stna kategorija — ekonomski tehnik Delo je za določen čas, poskusni rok je tri mesece. OD po pravilniku. Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 8 dneh po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25, Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR Svet Doma objavlja prosta dela in naloge PRANJE IN LIKANJE PERILA — 1 delavec Pogoji: — osnovna šola, — higienski minimum, — trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek približno 31.000 din. Rok prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. Gorenjski ali medobčinski kros? Takšno vprašanje se nam zastavlja po scbotnem (spomladanskem) krosu, ki sta ga v Završnici nedaleč od Žirovnice pod pokroviteljstvom Časopisnega podjetja Glas, telesnokulturnih skupnosti in zvez telesnokulturnih organizacij gorenjskih občin pripravila Partizan Javornik-Koroška Bela in ZTKO Jesenice. Tradicionalnega, 5. spomladanskega prvenstva v krosu se je v popolni sestavi, s tekmovalci za vseh sedemnajst kategorij, udeležila le trži-ška reprezentanca, ki je tudi prepričljivo zmagala v ženski in moški konkurenci ter v skupni razvrstitvi. V jeseniški ekipi je bilo le dvajset tekačev, pretežno učencev in učenk osnovne šole iz Mojstrane. Moštvo radovljiške ob-ft*ne je štelo okoli 25 tekmovalcev, od katerih je bilo 14 os-novnošolcev iz oddaljenega Bohinja (Le kje so bili učenci bližnjih šol?). Kranjsko občino sta na krosu zastopala le dva tekača, škofjeloško noben! Resda je bila malce sporna odločitev prirediteljev, da so prejšnjo nedeljo odpovedali kros, čeprav je Završnica po sobotnem neurju v nedeljskem dopoldnevu sijala v soncu. Pa vendarle: to soboto je kros bil in to navzlic deževju. Je za tako klavrno udeležbo krivo vreme? Mislimo, da to ne more biti glavni razlog; še posebno ne, če kros razumemo kot tek čez drn in strn, po razmočenih ali suhih gozdnih in poljskih poteh, v ugodnih ali neugodnih vremenskih okoliščinah. Če se s takšno opredelitvijo krosa ne strinjamo, potem raje priredimo tek na atletskih stezah ali da bo še imenitneje — kar v športni dvorani?! Če so se gorenjske telesnokulturne skupnosti oziroma zveze telesnokulturnih organizacij dogovorile za gorenjski spomladanski kros, potem bi morala vsaka sestaviti občinsko reprezentanco in zagotoviti udeležbo. Tokrat so dogovor spoštovali le Tržičani... Pa ne gre le za prireditev, temveč predvsem za spodbujanje občanov k zdravemu načinu življenja, za tek v naravi in ostale oblike rekreacije. C. Zaplotnik Rezultati: A pionirji A (1000 m): 1. Fa > Hamžič (Tržič), 2. Andrej (Radovljica), 3. Andraž Ko-i5 (Tržič); ml. pionirke A \ "00 m): l. Danica Mlinaric, 3 Alenka Mlinaric (obe Tržič), [)i j radija Cerkovnik (Radovlji-} fli ml. pionirji B (1000 m): (ii s'i^eš Koder (Tržič), 2. Matjaž (T fc^re (Radovljica), 3. Davorin [H (ij^e (Tržič); ml. pionirke B ril ; J^m): 1. Brigita Hafner iJ) {£ai}j), 2. Urška Rožič, 3. Olga jt? ^ Š&čnik (obe Tržič); st. pionirji e- ^.AlOOO m): 1. Jure Rozman, ji' KY°Jko Lapajna, 3. Marko i> (lftjlL(vsi Tržič); st. pionirke A -ji j "«0 ra): 1. Andreja Grašič, r, T ■> •■■h ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO YU BANDAG ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: GUMARJA - MONTERJA AVTOPLAŠČEV Pogoji: — poklicna gumarska šola ter 1 leto delovnih izkušenj ali — NK delavec ter 3 leta delovnih izkušenj. Delo je za določen čas za dobo enega leta. Delo je v dveh izmenah. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dnen po objavi na naslov: SOZD Alpetour, Škofja Loka, Titov trg S* 4 b- O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po i* teku prijavnega roka. POTREBUJEMO VA* Potrebujemo dinamične, odgovo^ e in zanesljive ljudi za prometnik e, sprevodnike, kretnike in premik ače. če iščete zaposlitev ali pa si nemara želite spremeniti delov no okolje, se nam pridružite! Vaša edina »naloga« je, da ste končali srednjo šolo (postali boste prome tnik), poklicno šolo (sprevodnik) ali osnovno šolo (kretnik in prem ikač). Za te poklice bomo na vaše m območju organizirali izobraževa * nje in vam ga v celoti materialno omogočili. Pozneje vam bomo za gotovih delo v bližini domačega kraja in seveda soliden osebni d ohodek. Imeli boste vse možnosti nadaljnega izobraževanja. Za »s veže« maturante je morda zanimi vo to, da lahko prelože služenje vojaškega roka. Prijavite se v Že lezniško srednjo šolo v Ljubljani. Vse podrobnejše informacije dobi te na telefonu (061) 325-353. K h- H, ti J'- 2 ■t\ i? n ,P| N \ t* p $ '.p ZAUPANJE ZA ZAUPANJE železniško 9oapoctarttvo (jutoljana MOŠKI SALON, TITOV TRG 7 C o C C o C o o o C o KRANJ VELIKA IZBIRA MOŠKIH LETNIH OBLEK po 5.411.00 din MOŠKE HLAČE po 1.912,00 din LETNE VETROVKE po 7.557,00 din Hali oglasi c 3, Škofja Ix)ka 7723 V"odam 1 kub. m suhih hrastovih 'fesenovih PLOHOV. Gorenja Do-y* 2, Gorenja vas "784 .*LATO za zobe, prodam. Naslov v ,«snem oddelku. 7785 iffodam KRAVO s teletom. Tele-"M5-449 j 7786 yodam kombi PLOŠČE in mrežo. N v soboto. Joži Vreček, Smled-£a112,Kranj 7787 i^odam 8 in 80-htrska BOJLER-'\Telefon 45-332 7788 jT'odam OKNO 140 x 100 in LUČI "flat 125. C. na Brdo 62, Kokrica . 7789 J^odam 11 »klafter« dobrih buko-P. DRV. Jernej Jagodic, Ambrož I0*Krvavcem 2 7790 Usodam rabljena OKNA, VRATA, K«trični ŠTEDILNIK s pečico, R^pILNIK z zamrzovalnikom in TONO PEČ. Zg. Bela 39, ^45-220 7792 ^dam OBJEKTIV 28 mm f 3,5 za >n. Telefon 45-098 7793 DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE Prodam FAP 15 B kasonar! Škofic Miro, Suha 51 7808 Ugodno prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Zg. Besnica 116 7809 Ugodno prodam OPEL RECORD karavan 1900, letnik 1975, odlično ohranjen, cena 50 SM. Tel. 28-153 7810 Prodam FORD ESCORT 1300. Bekteševič, Sp. Duplje 24/A, telefon 47-175 od 16. do 18. ure 7811 Prodam 4 malo rabljene ZIMSKE GUME 165x13, po 2.500 din ena. C. talcev 75/A, Kranj 7812 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1979. Ogled dopoldan pred Kmetijsko zadrugo Križe pri Tržiču 7813 Ugodno prodam R-16, neregistriran, letnik 1970, za rezervne dele. Jernej Perko, Tržič, Cankarjeva 13 7814 ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam za 20 SM. Ugoden nakup. Telefon 45-429 7823 usodam SPALNICO z jogijem in ^trični ŠTEDILNIK. Ix)kar, Šuce k--ranj h^odum 130 kg KORUZE v zrnu in 7794 MLIN-GLOBOKO OBVEČA CENJENE STRANKE O SPREMEMBI TELEFONSKE ŠTEVILKE. NOVA TEL. ŠTEV. 79-868. SE PRIPOROČAMO! .-••E za napušč. Sp. Brnik 32 7795 rrodam dva meseca stare JARKI- flCe^elnica 1. Naklo ktfodam nakladalno PRIKOLICO ^Pionir 17 in PUHALNIK tajfun, 7* motorja. Zabije 1, Golnik 7797 jh7°dam otroško STAJICO. Telefon 33° med 19. in 21. uro 7474 fo£odam kombiniran OTROŠKI f^IČEK PEG. Telefon 22-636 7798 JH^odam mlado KRAVO s teletom L?50 kg težkega BIKA. Lenart 5, I ddvor 7822 šupim dnogesan knaoj Priporočamo vam preizkušeno in učinkovito DROGESAN S0LAR KAKA0V0 0UE in DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE. Drogesan Kranj, Prešernova ulica 19, 60 LET TRADICIJE J^pim manjšo količino TERVOLA J^d 5 cm, trdi. Hajdina, Sv. Duh j.Skofja Loka 7805 d^pim suhe smrekove PLOHE, (^pline 6—12 cm. Anton Ipavec, to,r*njska c. 10, Mengeš, telefon 7806 posesti f737-093 Vozila ^°dam R-4, letnik 1984, ter štiri iVe GUME 135 x 13. Tel. 50-852 7825 Nam ZASTAVO 101. pdvor Mače 7, 7579 ^eni prodam ZASTAVO 750 lux, l9ftft 1972, registrirano do marca (C Markun, Britof 74 7704 ^dam RENAULT 8 in traktorsko ty0pOLICO za razvažanje hlodov. Jstrana, Aljaževa 20 7807 obvestila Pri zahvali za Terezijo resman j^H> se pomotoma pozabili za-valiti častiti dohovščini in pev-Cem iz Naklega za lep obred VSI NJENI Izdelujem avtomobilske izpušne dušilce, krom in navadne. Telefon 77-637 ali 80-346 7819 ostalo 3 \ Iščem INŠTRUKTOR!A matematike za srednjo šolo, v okolici Kranja. Valentinčic, tel. 23-127 od 19. do 20. ure 7820 Osebe, ki so noči od 12. na 13. junij 1985 odnesle več predmetov izpred hleva na Jezerski c. 43, naj jih vrnejo ker so bile opazovane, če se hočejo izogniti sodnemu postopku. 7821 INTERTRADE . Podjetje za mednarodno trgovino LJUBLJANA, MoSe Pijadeja 29 TOZD ZASTOPSTVO IBM objavlja delovne naloge v Izobraževalnem centru Radovljica: 1. 3 PRIPRAVNIKE Z VISOKO IZOBRAZBO Zahteve: — visoka izobrazba tehnične ah druge ustrezne smeri, — znanje angleškega ali nemškega jezika, — pripravljenost za pedagoško-andragoško delo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za eno leto. Po uspešno opravljeni pripravniški dobi bodo delavci lahko kandidirali za redno zaposlitev v Izobraževalnem centru. 2. TAJNIŠKA DELA ZA POSLOVNO ENOTO Zahteve: — administrativni ali ekonomski tehnik, — pasivno znanje angleškega jezika, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni od objave na naslov: Intertrade - Kadrovska služba, Ljubljana, Moše Pijadeja 29. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Priili so Lepi dnevi u piknike, izlete, taborjenj Potrebno opremo od ležalnikov, miz. spalnih vreč pa do plastične posode, plinskih svetilk in kuhalnikov dobite v Asthm blagovnici Zato pridite, vasa pot v naravo naj bo pot skozi Astro. in t* vata lUnovan)« pred do puMom nI dokončno urekmo. »I ob lam ogla|ta bogato Izbiro barv, Upal. oblog, dakoratlvnaga blaga. la gradita!)* pa |» na voi|o tudi Uolacljafcl malanal. Ml ^n?vnica NESREČE PREUTRUJEN VOZNIK ZAKRIVIL NESREČO Jesenice — Na Koroški Beli se je v nedeljo, 16. junija, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil eden od voznikov hudo ranjen, gmotna škoda na avtomobilih pa je ocenjena na 750 tisočakov. Voznik osebnega avtomobila Franc Peternel, star 30 let, doma z Jesenic, je na poti proti Jesenicam zaradi utrujenosti (sumijo, da je bil tudi pod vplivom alkohola) izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotni pas, kjer je zadel vozilo Andreasa Maula iz ZRN. Ob trčenju se je od Maulovega avtomobila odpela počitniška prikolica in trčila v drsno ograjo. Peternel je ostal vkleščen v razbitem avtomobi- Zamenjam ZAZIDLJIVO PARCELO z nekaj gozda v bližini Tržiča za staro HIŠO. Ponudbe pod: Zamenjava — dogovor 7664 zaposlitve Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 7670 Takoj zaposlim KV MIZARIA. OD po dogovoru. Telefon 27-016 7817 Mlajšemu moškemu nudim popol-. dansko ZAPOSLITEV. Naslov v oglasnem oddelku. 7818 Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj. OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO POSTAJO v KRANJU vam po konkurenčnih cenah nudimo: krmila za perutnino, krmila za zajce, ostala krmila, bo-vivit, koruzo, rženi droblje-nec, ječmen, oves, jajca in olje. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652 lu, iz katerega so ga rešili gasilci jeseniške Železarne. Ranjenca so odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa v Klinični center v Ljubljano. MOTORISTU IZSILIL PREDNOST Jesenice — Voznik tovornjaka Zdravko Jenko, star 38 let, iz Mengša, je v petek, 14. junija, s parkirišča pri Vektorju na Jesenicah nameraval zapeljati na prednostno, Kidričevo cesto. Pri tem je izsilil prednost motoristu Romanu Stur-mu, staremu 25 let, iz Ljubljane. Ta se je skušal umakniti, pri tem pa je izgubil ravnotežje, padel po cesti in se poškodoval. S službenim vozilom milice so ranjenca odpeljali v bližnjo bolnišnico. KOLESAR PO SREDI CESTE Jesenice — Zaradi vožnje kolesarja po sredi ceste se je v petek, 14. junija, zgodila prometna nesreča na Jesenicah. Nasproti je kolesarju Nihadu Bajiču, staremu 16 let, iz Tuzle, ki začasno stanuje na Jesenicah, pripeljal z avtom Sašo Valjavec. star 21 let, z Blejske Dobravo. Ustavil je, a je Bajić kljub temu trčil v njegov avto in padel po cesti. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Z AVTOM V DROG Polica — Neprimerna hitrost in najbrž tudi alkohol sta botrovala prometni nezgodi, ki se je v petek, 14. junija, zgodila vozniku osebnega avtomobila 39-letnemu Vasiliju Tepi-ni z Jesenic. Pripeljal je s Ko-krice na Polico in v križišču s prednostno cesto zapeljal naravnost čeznjo proti Exoter-mu. V ostrem levem ovinku je zapeljal s ceste in trčil v drog javne razsvetljave. Voznika so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center. d ž. [nI nama S*OFJA LOKA NAMA LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica škofja Loka, n. sol. o. TDO objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji za sprejem so poleg z zakonom določenih še: — nepopolna osemletka, — zaželene so delovne izkušnje in vozniški izpit B kategorije, — poskusno delo bo trajalo 30 dni. Delo bo združeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, v dveh izmenah. Kandidati naj svoje vloge posredujejo na naslov TOZD veleblagovnica Nama Škofja Loka, Titov trg 1, v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega JOŽETA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, sokra-janom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in bodrili ter nam v najtežjih trenutkih bili v pomoč in sočustvovali z nami. Hvala dr. Jenkovi, medicinskima sestrama Darinki Omejc in Marinki Teran za vsa prizadevanja, da bi mu pomagale. Hvala tovarni Sava tozd TAP in FRS, Iskri Telematiki tozd ZTS, IKOS Kranj, sošolcem 4. Pb r. SS PRNMU Kranj, RK Trstenik, SDK Kranj, KŽK tozd Mlekarna in Elita Kranj. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Trstenik, Lovski družini Storžič, govornikom Marinšku, Krničarju in Trtniku za poslovilne besede, župniku Mirku Si-mončiču za lep pogrebni obred in pevcem s Trstenika za ganljivo petje žalostink. Hvala za vsa izražena ustna in pisna so-žalja ter za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Jožica, hčerka Magda, sinova Jože in Roman z družino ter drugo sorodstvo Trstenik, 6. junija 1985 zahvala Ob izgubi naše mame MARIJE STANONIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebej pa g. župniku, pevcem in sosedi Lojzki ter kolektivu Gradiš in Sešir. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše hčerke, sestre, svakinje, tete in nečakinje DANICE ŽITNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem, sodelavcem, sosedom in prijateljem ter znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje za njen prerani grob. Zahvala delovni organizaciji Šešir Škofja Loka in predstavniku za izrečeno slovo. Hvala pevcem, godbenikom in č. g. župniku Andreju Severju za lepo opravljen pogreb. Posebna zahvala zdravnikom in vsem zdravstvenim delavcem nevrokirurške klinike Kliničnega centra Ljubljana in Zdravstvenega doma Škofja Loka za njihov trud pri njenem dolgoletnem zdravljenju. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, brata, strica in bratranca boža mihelčiča iz Stražišča pri Kranju II iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ožjim prijateljem, ki ste ga v času Jjjegove težke bolezni obiskovali in bodrili ter nam v najtežjih urah stali ob strani. Iskrena ^vala dr. Bajžlju, Onkološkemu inštitutu, posebna zahvala dr. Mavričevi in zdravstvenemu ?sebju splošne bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se DO Varnost Kranj za izkazano pomoč v njegove bolezni, govornikoma za ganljive besede, pevcem za petje žalostink in godbenikom za žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in darovali obilo cvetja. Hvala g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena, brat, sestri z družinami in drugo sorodstvo Kranj, 2. junija 1985 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 49. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric vinko podobnik iz Hotemaž 41 , Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v času bolezni bodrili ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala sodelavcem iz Iskre Kiberneti-ke in Iskre Telematike, razredu 4. b in razredničarki iz gimnazije Kranj, ZB Visoko, GD Hotemaže, OO ZSMS Olševek-Hotemaže ter vsem ostalim, ki ste se prišli poslovit od njega in nam izrekli sožalje, mu poklonili toliko cvetja in ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem DU Kranj, govorniku, praporščakom in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Še enkrat se za pomoč zahvaljujemo sosedom in prijateljem, posebno družini Žagar VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: žena Cvetka, hči Zdenka, sin Vinko ter drugo sorodstvo Hotemaže, 12. junija 1985 Drobilnica kamenja pred eksplozijo. Ostali so le še betonski temelji -mevali ti? — Vse slike F. Perdan koliko časa bodo sa- Drobilnica se je sesedla Specialne enote združenega odreda civilne zaščite občine Kranj so v četrtek natančno ob 13. uri razstrelile v opuščenem kokr-škem kamnolomu stavbo, v kateri so predvsem v času povojne obnove drobili kamenje za potrebe avtomobilske ceste Ljubljana—Beograd in ostalih gradbišč. Zgornja Kokra — »Kamnolom v Zgornji Kokri je sredi tridesetih let. uredil in ga začel izkoriščati kranjski gradbenik Slavec. Po vojni je prešel v last Slovenija-cest in zatem v roke kranjskega cestnega podjetja,« pravi Ivan Dolinšek, po domače Kobelov iz Zgornje Kokre, ki je tudi na svoji koži okusil težaško delo v kamnolomu, bil je miner, ekonom, skladiščnik. »Že med drugo svetovno vojno so začeli v kamnolomu graditi večjo drobilnico kamenja; stavba, katere leseni del se je danes sesedel ob eksploziji sto kilogramov razstreliva, pa je bila dokončana po osvoboditvi ob pomoči mladih brigadirjev in vojakov. V času obnove porušene domovine je v kamnolomu delalo vsak dan tudi po petsto ljudi, poleg redno zaposlenih, med katerimi so prevladovali domači in Prekmurci, še vojaka in mladina. Ob kamnolomu je bilo pravcato delavsko naselje, restavracija, v nekdanji Hajnri-harjevi žagi uprava. Iz Kokre so material vozili v Kranj in odtod po železnici na gradbišča avtomobilskih cest Ljubljana—Zagreb—Beograd, Ljubljana—Vrhnika—Logatec, Celje—Žalec in drugam. Sredi petdesetih let so delo v kamnolomu opustili, ker je bilo med kamenjem preveč jalovine in so za nasipanje že našli ustreznejše materiale,« se spominja Kobelov Ivan. V četrtek, natančno ob 13. uri, se je močna stavba, ki je tri desetletja r Tomo Križnar: »Dve leti bom skušal delati in pomagati kot prostovoljec Združenih narodov.« Tomo Križnar Dve leti prostovoljec Združenih narodov »Na svetu je veliko .neumnosti'. Tudi moja sodi mednje ... Pustolovščina prebudi celice ... Verjamem, da visoka morala lahko premaga bolezen in da ti tudi ljudje ne bodo ničesar naredili...« Kranj — Tudi najino iskanje in dogovarjanje za srečanje ter pogovor bi lahko primerjal z njegovim prepričanjem. Takole pravi: »Nekaterim so konjiček filozofske knjige, drugim morda samostan, tretjim materialne dobrine ... zadnjim alkohol in droga ... Na svetu je veliko .neumnosti'. Tudi moja sodi mednje ... Verjamem pa, da pustolovščina prebudi celice ... Verjamem, da visoka morala lahko premaga bolezen in da ti ljudje ne bodo ničesar naredili...« Nazadnje sva se s 30-letnim Tomom Križnarjem, diplomiranim strojnikom in ekonomistom, le našla v stanovanju v ulici Jake Platiša v Kranju, v šestem-nadstropju. Za njegovo prepričanje si je treba vzeti čas. Vzela sva si ga dobršno mero; med najrazličnejšimi pripravami in pripomočki za na pot. »Vedno so me bolj zanimali univerzalni problemi, nekako socialoo-kulturna plat. Doma, v Naklem, so me usmerjali v strojništvo, jaz pa sem se opredelil za ekonomijo. V slednji sem potem odkril svojoozkost. Zdaj sem pet let delal v prodaji v Iskri Telematiki. Pred meseci sem zasledil razpis v glasilu Zavoda za mednarodno tehnično in ekonomsko sodelovanje. Iskali so prostovoljce za delo v okviru Združenih narodov. Pogoji so bili fakultetna izobrazba, znanje tujih jezikov in starost 25 do 35 let. Nagrada za delo pa sta bila hrana in stanovanje. Meni je to ustrezalo.« Svoje »pubertetske nagone«, kot sam pravi, »ko dobivaš in urejaš svoj nazor«, je Tomo Križnar začel uresničevati pred dvanajstimi leti, ko se je začela pot študenta. Prvo njegovo potovanje je bilo v Amsterdam. Naslednje leto Afrika. Nato avtostop okrog sveta. Pa spet Afrika z motorjem. In Južna Amerika z motorjem. Sledila je spet Afrika z oslom, ko je iskal eno zadnjih prvobitnih plemen in »užaljen« ugotovil, da je neka nemška etnologinja s knjigo o njih že privabila mednje turiste. In nazadnje pred dvema letoma še enkrat Afrika. »To, kar je zdaj pred mano, ne sodi v pogost koncept 311 letnika. Začutil sem meje svoje ozkosti in rad bi skozi nove izkušnje. Ponovno se mi je prebudil občutek, da sem povsod doma, da imam pravico do novih izkušenj in da sem odgovoren za to nalogo ... S kolesom nameravam do Pakistana in naprej proti Kampučiji. Ne vem, kje se bom ustavil s kartico prostovoljca Združenih narodov. Morda v kakšnem kampu za begunce? Kaj bom delal? Ne vem ... V pisarni vsekakor ne. Tako bi se spet počutil kot »industrijski vojak'. Delal bom tam, kjer bodo ljudje potrebovali pomoč, in tisto, s čimer bom lahko pomagal. Morda bom čistil stranišča ...« Na pot uresničevanja odgovornosti do sebe in predvsem do ljudi se je bilo Tomu Križnarju pred leti laže podajati. Zdaj se je moral dogovoriti tudi z družino; žena in triletni sin ga bosta čakala. In z delovno organizacijo, v kateri bi rad spet delal, ko se bo vrnil. »V delovni organizaciji so me razumeli. Morda bo moja pot lahko celo del jutrišnjega skupnega programa; Iskra namreč ni majhna. Ženska me tudi razume. Najprej sva nameravala skupaj na pot, a sva misel opustila. Z objavami o tem, kar bom dosegel, doživel, spoznal..., bom skušal prispevati k družinskemu proračunu. Ljudje radi prebirajo tisto, kar jim je iz kakršnihkoli (tudi .neumnih' razlogov) nedosegljivo. Zame bo to vsekakor pomenilo uresničitev prvobitnega nagnjenja, intenzivno življenje nepreži-vete pubertete in tudi žrtev pri uresničitvi osebne odgovornosti.« Fakulteta je bila za Toma Križnarja vedno strogo usmerjen in nepote-šen študij. Ob njej je še vedno študiral kulturo, geologijo, religijo, navade, zemljepis, zgodovino, promet, odnose, življenje . .. ljudi. Takšna, študijska, je tudi sedanja njegova pot prostovoljca Združenih narodov, ki bi jo lahko primerjali s »poslanstvom dobre volje«. »Zahvaljujem se vsem, ki so mi jo omogočili, posebno pa Iskri, Savi, Rogu, Inex Adrii, Topni, ZRMK in Zavarovalni skupnosti Triglav-Gorenj-ski območni skupnosti Kranj.« ^ Žal ar samevala v opuščenem, zdaj že zaraščenem kamnolomu, sesedla ob močni ekploziji razstreliva, postavljenega na 60 različnih mest. Stavbo bi moralo odstraniti Cestno podjetje Kranj, specialne enote združenega odreda civilne zaščite občine Kranj pa so izkoristile priliko za usposabljanje svojega članstva in za proslavitev 30-letnice civilne zaščite. V vaji so sodelovale enote kranjskega Cestnega podjetja, krajevne skupnosti Kokra, gasilsko-reševalne službe Kranj, postaje milice Preddvor', bolnice Golnik, društva za raziskovanje jam Kranj, republiškega centra za obrambno usposabljanje Poljče, predstavniki JLA in občinskega štaba civilne zaščite občine Kranj, (cz) # Vida Dblinar iz Križev je imela prav na dan našega izleta rojstni dan, zato so ji naši fantje posvetili še posebno pozornost: »Dvajset let sem že naročnica Gorenjskega glasa, pa še nikoli nisem šla na izlet. Soseda, Lojzka Plajbesova, me je nagovorila. Včasih smo žene v Križah organizirale izlete. Celih 19 let smo hodile naokrog in prekrižarile vso Slovenijo in Avstrijo. Ko pa so mladi dobili avtomobile in začeli mame jemati s seboj, se je pa vse skrhalo. Je pa tale vaš izlet čisto nekaj drugega kot so ponavadi izleti. Zanimiv in vesel.« # Janez Jalen s Huj pri Kranju je bil naš najstarejši izletnik. Decembra letos jih bo imel 80: »Zastonj sem vsa ta dolga leta čakal, da bi bil izžreban. Dobro je, da ste organizirali tako, da gremo lahko-tudi drugi zraven. Enkrat sem bil z Glasom v Ptuju in enkrat v Šentjerneju. Še bom šel z vami. Gorenjski glas pa rad prebiram. Oči me zadnje čase pečejo, a če drugega ne, pregledam vsaj vse male oglase.« J • Blaž Bakovnik z Visokega: »Ves teden sva z ženo žrebala, kdo bo šel. Potem sem prevagal. Pred meseci sem se hudo ponesrečil, dolgo sem bil v nezavesti in se potem valjal po bolnicah. Dolgo nisem vedel,kdo sem, čigav sem. Ljudje so samo čakali, kdaj bo parta v Gorenjskem glasu. No, so pa prebrali, da sem izžreban. Vesel sem, da sem se takole pozdravil, tole je pa kot posebna nagrada.« Pa je vendarle sijalo sonce Marsikdo se je nasmehnil ob našem sporočilu na prvi strani petkovega Gorenjskega glasa, kjer smo zapisali, da smo iz zanesljivih virov izvedeli, da bo vreme na našem izletu lepo. Pa verjemite ali ne, nismo se veliko ušteli. Sprva je res izgledalo slabo, tudi na štajerski strani se je temnilo, a gor se je držalo. Najprej smo jo mahnili v Prebold po nakupih. Preboldska tekstilna tovarna in tovarna nogavic Polzela imata v Preboldu skupno tovarniško prodajalno, tako da smo lahko kupili celo oblek in blaga pa nogavic, kolikor nam je duša dala (pravzaprav denarnica). Tisti, ki jim gneča v trgovini ni bila po-všeči, so lahko stopili v eno od bližnjih sejnih sob in si na televizijskem ekranu ogledali proizvodnjo. V Savinjskem gaju nas je pa že močil dež. Škoda. Lepo mora biti tod v soncu. Vrtnarji iz vse Slovenije, člani Društva vrtnarjev Slovenije, med njimi tudi nekaj Gorenjcev, tu zasajajo cvetje. Vsak ima svojo lepo oblikovano cvetno gredo. Ko odcvete eno, jih zasade z drugim cvetjem. Ta presneti dež. Spremljal nas je vse do Logarske doline. Ko pa smo v Planinskem domu popili kavico, so se tam nad Vrlovcem raztrgali oblaki in naenkrat je bila Logarska dolina vsa v soncu. Iskrila se je od dežnih kapelj. Zdaj je bil enkraten pogled nanjo. Slap Pelenk, ki prav nad domom pada v dolino, je bil ta dan, ob močnem deževju, velik in 67 daril sta Andrej in Tomaž nabrala po raznih delovnih organizacijah. Pri Delavski enotnosti sta dobila naročnine za Našo ženo in vrsto praktičnih brošur za zamrzo-vanje, za rejo malih živali, kako živeti v dvoje in podobno, pri Metal' ki, tozd Triglav Tržič sta dobila razna železna orodja, v Ljubljanski banki klobučke, značke in še kaj,v kranjski Savi kup drobnih daril, V Tekstilindusu klobučke in prtičke, v Alpetouru prav tako klobučke, V hotelu Creina eno večerjo, v RTC Krvavec smučarsko karto, pri Jele* nu v Kranju malico za vse naše izletnike, v Tekstilni tovarni Prebold tri zavitke blaga, stekleničke za spomin pri sitotiskarju Jožetu Velikanji v Kranju, gostišče Meni-na pa je prispevalo veliko, bogato pizzo. Darila so bila seveda vsa razdeljena med naše naročnike, vsak pa je darilo seveda moral zaslužiti- Tako zabavno in napeto je bilo ob tekmovanjih in družabnih igrah, da smo kar pozabili na dež zunaj, ki se je spet ulil z vso silo. Zdaj dež ni bil več pomemben. Kar prehitro smo morali * domov. Le Ana Volčjakova iz Virmaš, naša najmlajša izletnica, je morala še pojesti pizzo, sveže spečeno, potem smo pa odrinili. Po novi cesti čez hribe smo bili mimogrede v Kam; niku in v Kranju. Pa je bil za nami spet en lep, vesel dan. Da bi bilo še dosti takih! D. Dolenc Takole veselo je bilo v soboto na našem izletu — Foto: D. Dolenc Ana, naša najmlajša izletnica, je imela posebno srečo: klobuček je dobila r družabnih igrah pa še veliko slastno pizzo. — Foto: D. Dolenc mogočen kot malokdaj. Ko smo se vračali, smo doživljali vso dolino na novo. V soneti je vsa drugačna. Kot bi se tu ne vozili še nikoli... Sonce je bilo z nami tudi, ko smo se povzpeli k cerkvici Sv. Frančiška Ksaverija .v Radmirju. Kako lep je bil od tu pogled na kmetije, na široko razmetane po hribih nad Logarsko dolino! Prevzela nas je ena od najlepših baročnih cerkvic na Slovenskem, prva v Evropi, ki je bila postavljena v čast svetniku Frančišku Ksaveriju. Najbolj pa je poznana po bogati zbirki masnih plaščev, ki so jih cerkvi podarile razne kraljevske in plemiške hiše Evrope, med njimi tudi cesarica Marija Terezija. Kosilo nas je čakalo v gostišču Menina v Gornjem gradu. Kosilo in veseli fantje Antona Lamprečni-ka iz Logarske doline. Takoj so udarili vesele viže. In potem se je menjala pesem pa muzika pa ples, vmes pa šale in smeh ob družabnih igrah, ki sta jih vodila naš Andrej in Tomaž. TUDI TO SE ZGODI Ko smo si prejšnjo soboto z na$J mi naročniki v cerkvi Sv. Frančiš^. Ksaverija v Radmirju ogledoma1 dragocene mašne plašče, se je žuP nik, ki je imel pri vsakem od n]1 toliko zanimivega pripomniti, usta vil pri masnem plašču, ki ga je ce* kvi darovala cesarica Marija Tef^ zija. Izredno lep je, živo rume0 svila je izvezena z zlatom in razo0 barvnimi prejicami. »Vidite, ta plašč je narejen iz isj^ ga kosa blaga, kot poročna oble* Marije Terezije. Da boste vedeJ' kako cenijo to kulturo drugje v f?. tu, naj povem, da nam avstrijs* oblast za ta plašč ponuja ček, mi P naj samo zapišemo števil*1 nanj .... " Pa se oglasi eden tam zadaj: »f.. tem je pa za 'ponucat'. Kar nap1* mo številko tistih milijard dolarje j ki jih dolgujemo!« v_,___v