Občinska uprava MO Ptuj prejela ISO 90Q1:^M Na Martinovanju po ptujsko 1500 obiskoväj Dan odprtih vrat za slovensko znan
Na Martinovanju po ptujsko 1500 obiskovalcev
11. november 2005, čas, ko je ob 11. uri in 11. minut ponovno nastopilo obdobje svoboščin, martinovih norčij ter pustnih priprav, kot je zapisano v prvem od desetih prinčevskih pravil.
Kot že šest let poprej, smo tudi letos, natančno ob zgoraj omenjenem času, ustoličili že 7. princa karnevala. Letos je ta častni naziv pripadel Marku Klincu, podjetniku iz Spuhlje, ki je s pomočjo Marije Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj izbrskal podatke o preteklosti svojega kraja in dobil funkcijo vojaškega hauptmana ali poveljnika spuhljanskega strelskega dvorca. Ta je vzdrževal četo vojakov, s katerimi je varoval okolico, bližnje vasi in mejo.
**3fì
Marko Klinc - Klinc Hauptman Spuhljanski, ki je postal 7. princ karnevala, bo prevzel oblast ob času pustnih norčij.
Marko Klinc oz. Klinc Hauptman Spuhljanski - poveljnik strelskega voda bo tako ob začetku pustnih norčij v Mestni hiši prevzel oblast. Zupan mu bo tedaj predal ključ mesta Ptuj in mestu bo poveljeval vse do pepelnične srede, ko bo pusta konec.
Nič manj pomembno ustoličenje je bilo kronanje prve vinske kraljice Ptuja. To čast si je priborila Svetlana Sirec, ki ji vinogradništvo ni tuje, saj na gričih v obsegu 4 hektarjev okoli njenega doma uspeva kar 25.000 trsov vinske trte, vrhunske kvalitete. Zasajene imajo različne vrste grozdja; traminec, rumeni muškat, sivi, beli pinot in modri pinot ter chardonay.
Svetlano so okronali vitezi združenja Evropskega reda vitezov vina, vitezi združenja Sloven-
skega reda vitezov vina, mestni viničar Franc Emeršič, Andrej Rebernišek - predsednik vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan. Svetlana je prisegla, da bo v času svojega mandata po najboljših močeh s ponosom predstavljala in zastopala koristi vinogradnikov haloškega in slovenjegoriškega območja ter Ptuja. S svojim delovanjem bo širila sloves vinskega letnika in kulturo pitja vina.
Tridnevno martinovanje je vplivalo na zabavno in humorno vzdušje v soboto, ko so se vinogradniki pomerili v Martinovih igrah, obiskovalci pa so si ob gledanju kotaljenja polovjakov, vinski natezi in teku na smučeh za pravilne odgovore Martinovega kviza prislužili buteljko vina
vinogradnikov, ki so se oba dva dneva predstavljali s svojo pestro ponudbo.
Z dnevom odprtih vrat na Vinsko turistični cesti 13, ki je bil v nedeljo popoldan, se je Martinovanje po ptujsko, ki se ga je udeležilo 1500 obiskovalcev, zaključilo.
Poleg imenovanja princa karnevala in prve vinske kraljice Ptuja, zabavnih iger in dneva odprtih vrat je bilo še veliko spremljevalnih kulturno-zabav-nih dogodkov, zabavne glasbe in pestre ponudbe hrane. Verjamemo, da ste se jih naužili.
Ob tej priložnosti se za pomoč zahvaljujemo Društvu vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, Mariji Hernja Masten in generalnemu pokrovitelju Mestni občini Ptuj, brez
Martinove igre.
katerih prireditve Martinovanje po ptujsko ne bi izpeljali uspešno, kot smo jo.
Spela Ivančič Foto: Langerholc, Črtomir Goznik
vinska kraljica Svetlana Sirec v družbi vitezov Evropskega reda vitezov vina.
MODROST MESECA
Lotevati se neke stvari vedno na enaka način in obenem pričakovati vsakič drugačne rezultate je najzanesljivejši znak norosti.
Albert Einstein
Spremembe
Uredništvo Ptujčana mi je kot vodji oddelka za družbene dejavnosti naložilo, da za novembrsko številko na oddelku pripravimo uvodnik na temo: spremembe v kulturnih institucijah na Ptuju v zadnjem času in posledično siromašenje kulture. Uredništvo je pripravilo tudi nekaj iztočnic. Po prvotni zmedenosti sem uredil misli in se pisanja lotil s pozitivno naravnanimi mislimi ter z upanjem, da bralcem povem kaj zanimivega s pozicije vodje oddelka za družbene dejavnosti in da bodo moje misli prebrali do konca.
Ustanovitev samostojnega ormoškega muzeja in ločenost od Pokrajinskega muzeja Ptuj je po mojem mnenju napaka ter slaba poteza ormoškega župana. Mestna občina Ptuj je vsa leta od nastanka novega zakona decembra 2002, po katerem je bilo potrebno v enem letu po sprejemu prilagoditi odloke zavodov na področju kulture, potrpežljivo in korektno ponujala občini Ormož vse možnosti za enakopravno soustanoviteljstvo v skladu z obstoječim zakonom, kar pa je ormoška stran ves čas zavlačevala in izigravala ter se na koncu pokazala za partnerja, ki išče le svoje, ne pa skupne interese. Vsekakor bo moralo ministrstvo povedati svoje stališče o tem. To pa ne bi smelo vplivali na regionalni pomen ptujskega muzeja.
O vprašljivosti obnove stavbe gledališča v naslednjem letu oz. morebitni zagotovitvi občinskih proračunskih sredstev za ta namen je še veliko prezgodaj govoriti, saj je v tem trenutku odprtih mnogo vprašanj in na razpolago veliko možnih kombinacij financiranja te obnove v naslednjem oz. naslednjih proračunskih letih. Neizpodbitno dejstvo pa je gotovo, da je stavba zaradi svoje dotrajanosti potrebna čimprejšnje obnove.
Zaprtje Galerije Tenzor je bila poslovna odločitev podjetja, ki jo je ustanovilo. Mestna občina Ptuj se je pri pripravi proračuna za leto 2006 več kot korektno odzvala s financiranjem naslednika te družbe. To je Društva Art Stays. Lokalna skupnost pa bo morala čimprej drugače urediti zaračunavanje najemnin v občinskih prostorih tistim nepridobitnim ustanovam in društvom, ki jih bo v skladu s svojo vizijo in strategijo razvoja želela še naprej imeti v svojem okolju. Ta galerija je v času svojega delovanja gotovo pozitivno zaznamovala ptujsko kulturno dogajanje.
Zapiranje Mestnega kina kot posledica vpliva velikega kapitala na poslovanje malih kinematografov in posledica razvoja tehnike, ki omogoča imeti kino doma, z vidika kulturne ponudbe mesta ne bi bilo dobro. Upam, da bo lokalna skupnost našla ustrezne lastninske in organizacijske rešitve, da se dvorana ohrani za potrebe kino predstav in drugih kulturnih ter ostalih prireditev.
Predlog zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je v obravnavi v telesih državnega zbora, predvideva drugačno organiziranost arhivske službe in ukinitev sedanjih samostojnih zavodov ter posodobitev samega poslovanja arhivske stroke. Predlagatelji zakona komentirajo reorganizacijo javne arhivske službe ter združitev dosedanjih pokrajinskih arhivov z državnim tako: enostavnejša in preglednejša organizacija, racionalizacija poslovanja in s tem povečana učinkovitost davkoplačevalskih sredstev namenjenih javni arhivski službi, primerljivost z drugimi državami ter digitalizacija poslovanja. Moj komentar k temu: tudi javni sektor kot družbena infrastruktura oz. nadgradnja se bo moral racionalizirati in posodabljati v smislu podjetniških principov poslovanja. Edini pomislek, ki ga imam pri tem — upam, da je predlagatelj dobro premislil, kaj, kako in kam s tehnološkimi in kadrovskimi viški, ki bodo nastali.
Brez nenehnih sprememb in izboljšav ni razvoja. Včasih imam občutek, da se ljudje bojijo sprememb in bi si najbolj želeli, da bi vse ostalo tako, kot je bilo. Ptuj z okolico, ki je zame eden najlepših krajev, v katerem rad živim, prostor, ki ga občudujem in ga imam rad, kraj, v katerega se vedno in znova rad vračam s svojih potovanj, si ta razvoj zasluži. Izgleda, da sva si Ptuj in jaz usojena, saj sem v preteklosti že odšel iz tega okolja in se po spletu okoliščin vrnil. Za razvoj vsakega mesta so odgovorni in na koncu zaslužni njegovi voditelji. Nenazadnje pa tudi vsi prebivalci, ki so njegov največji potencial pri razvoju. Ta pa postane razvojna komponenta šele tedaj, ko ima ustrezne pogoje in je ustrezno usposobljen za bitko na lokalnem in globalnem trgu. Zato pa so zraven pridnosti, ki je prebivalcem tega območja ne manjka, potrebni ustrezni pogoji, sposobnosti, znanja in vrednote. To je klima, ki jo morata ustvarjati tako država kot lokalna skupnost. Menim, da si ta lokalna skupnost oz občina prizadeva ustvarjati takšne pogoje, ki bodo v pomoč prebivalcem celega območja, seveda v okviru možnosti, ki jo ponuja sedanja zakonodaja. To pa bi bilo po mojem mnenju potrebno krepko spremeniti v korist lokalnih skupnosti in mestnih občin. Vsekakor pa mi je veliko bližje skandinavski tip družbe kot kakšen ameriški ali južnoameriški.
Ivan Vidovič
SPREHOD PO VSEBINI
Občinska uprava MO Ptuj prejela Certifikat kakovosti	4
Iskalci prve zaposlitve in obvezno zdravstveno zavarovanje	5
Dan odprtih vrat za slovensko znanost na Ruju	5
Odpadke odlagajmo pravilno!	6
Tekoči projekti na področju gospodarske infrastrukture	6
Potok Grajena - kdo bo tebe varoval?	7
Energetska zasnova MO Ruj - vmesno poročilo	7
Pomoč Slovencem v Novem Travniku	7
V ponedeljek 35. redna seja	8
Preprečevanje zasvojenosti v mestni občini Ruj	8
Ruj - moje mesto	11
Bistra in Interreg III B	11
Nova podoba OŠ Ljudski vrt	12
Sprejem za sponzorje in sodelavce 28. evropske žonglerske konvencije	14
Ekipa Povoda na seminarju ulične animacije v Münchnu	14
Peklenske zadeve	14
Veseli december 2005	15
Ob letošnjem dnevu spomina na mrtve	16
Jaslice	17
Viktor Gojkovič - kiparska dela	18
Iz gledališča	18
Žveglin sejem	18
Slike z naslovnic v galeriji Magistrat	19
Fotografije iz družinskega albuma Borisa Fariča	19
Lions klub Ptuj aktivno tudi z novim vodstvom	21
Viseče (rusko) kegljanje se širi	21
■■Hura, prosti čas!«	22
Akademija bojevniških veščin	23
Kako tudi pozimi ostati čil	23
Jubilej Kluba borilnih veščin Ruj - II. del	25
Planet Zemlja - vir inspiracije	27
Naslovnica: prva vinska kraljica Ptuja Foto: Langerholc
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I. Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20. 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: LOTOS, Liljana Vogrinec s. p., telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafts. Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: rcpro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarnian - LDS, Metka Jurešič
-	SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD, Peter I/etonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc
-	SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Občinska uprava MO Ptuj prejela certifikat kakovosti
28.	oktobra je v slavnostni dvorani ptujskega gradu potekala svečana podelitev Certifikata ISO 9001:2000
Občinski upravi Mestne občine Ptuj
Stem dogodkom smo sklenili enoletna prizadevanja za vzpostavitev celovitega obvladovanja kakovosti, ki je, ne le v proizvodnih podjetjih, temveč tudi vedno bolj v storitvenem in javnem sektorju, merilo za poslovanje na transparenten in organiziran način.
Pomembnost tega dejanja je v svojem nagovoru potrdil tudi generalni direktor Direktorata za e-upravo in upravne procese na Ministrstvu za javno upravo Franc Tomažič, ki je dejal: »Organizacija, ki certifikat kakovosti ISO 9001:2000 prejme, pa naj bo to gospodarska družba, samoupravna lokalna skupnost ali državni organ, je lahko ponosna, da lahko z njim tudi širši javnosti dokaže, da posluje na transparenten in organiziran način. Zlasti to velja za organ javne uprave, katerega delo je sicer pod še strožjim očesom javnosti.«
gospodarske javne dejavnosti, gospodarstvo, splošne dejavnosti, finance in informacijski sistem). Znotraj teh procesov, ki so med seboj smiselno prepleteni, smo identificirali in opisali 31 postopkov, od katerih je v skladu s standardom »obveznih« le 8. S temi postopki dokazujemo, daje delovanje OU MO Ptuj na vseh področjih dela skladno z zahtevami standarda, za razliko od večine občin z uvedenim standardom, ki se osredotočajo le na upravne postopke, ki jih izvajajo v okviru dela občinskih uprav.
Certifikacijska presoja s stra-
ji 9	"«kt** r M	
.4.	1 jAm	
		
		L fcJim, 1
Na slovesni podelitvi certifikata kakovosti v viteški dvorani ptujskega gradu.
Obvladovanje procesnega vodenja ni enkraten projekt, ker se nenehno spreminja in je potrebno te aktivnosti znova in znova definirati in raziskovati. Vodstvo občinske uprave je spoznalo prednosti in nujnost uporabe sistema vodenja kakovosti in v tem sistema procesnega vodenja.
Sistem vodenja kakovosti smo v Občinski upravi MO Ptuj (OU MO Ptuj) začeli vzpostavljati v maju 2004. Pri pregledu organiziranosti OU MO Ptuj in nalogah, ki jih opravlja, smo ugotovili, da je potrebno delo razdeliti v 8 procesov (vodenje občine, normativno urejanje, negospodarske javne dejavnosti,
ni pooblaščene hiše BVQI je bila izvedena 4. julija letos, kjer razen manjših pomanjkljivosti niso ugotovili odstopanj od zahtev standarda. Z vzpostavitvijo sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2000 se je delo na področju kakovosti šele prav začelo. Z namenom planiranja, izvedbe, preverjanja in ukrepanja na nivoju postopkov in procesov, bomo lahko delo OU MO Ptuj izboljšali in s tem dosegli osnovne cilje, ki smo si jih zadali v Poslovniku kakovosti - skladnost z zakonodajo, ekonomična poraba proračuna, povečanje zadovoljstva strank in nenehno izboljševanje kakovosti storitev.
Z namenom ugotavljanja zadovoljstva strank pri samem poslovanju z OU MO Ptuj smo uvedli »centralno« knjigo pohval in pritožb, zbiranje predlogov in pritožb na oddelkih. V začetku naslednjega leta pa bomo izvedli anketo o zadovoljstvu občanov, ki uporabljajo storitve OU MO Ptuj.
Za zaključek (in razmislek) na koncu predstavljam še del govora, ki ga je imel direktor OU MO Ptuj mag. Stanko Glažar
na podelitvi: »Izziv za občino z uspešno upravo je, da postane dostojen partner ter učinkovita organizacija, v kateri dobijo uporabniki zanesljivo in opti-
malno storitev. Da hi to uprava dosegla, so potrebne spremembe, ki temeljijo na uspešnem prilagajanju novi kulturi generacije zaposlenih v njej. Ti bodo morali pri svojem delu razumeti procesen pristop k delu. Na poti do razumevanja procesnega vodenja ni bližnjic, modela se ne da kupiti, ampak bo potrebno pričeti delati na temelju miselnih tranzicij v smeri procesnega vodenja dela.«
Simona Kašman, predstavnica vodstva za kakovost Foto: Langerholc
RAZPIS
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj bo podelil veliko oljenko:
• za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru.
Župan Mestne občine Ptuj bo podelil oljenko:
• za uspehe, dosežene na kulturnem področju.
2'
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti.
3.
Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko podajo zavodi, družbe, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 30. decembra 2005.
4.
Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika.
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj
Iskalci prve zaposlitve in obvezno zdravstveno zavarovanje
C as jeseni ni le znanilec pisanih baru, je tudi znanilec obueznosti, predvsem za mlade, ki se prvič seznanjajo z zaposlitvijo. Nekateri od njih izgubijo status dijaka ali študenta, drugi so šolanje zaključili in željni služb se prijavljajo kot iskalci prve zaposlitve.
Mirjana Kocmut in stranka, v pisarni v tretjem nadstropju Mestne hiše.
Dan odprtih vrat za slovensko znanost na Ptuju
Predstavljen razvojni program Mestne občine Ptuj ter možnosti sodelovanja med ustanovami znanja in MO Ptuj - Slovesno podpisan sporazum med Univerzo na Primorskem, MO Ptuj in REVIVIS-om ter pismo o nameri med Univerzo Maribor in MO Ptuj.
Pogosto se pri svojem delu srečujem z ljudmi, ki se s težavo soočajo z vsemi novostmi, obveznostmi, zakonskimi opredelitvami, povezanimi z ureditvijo obveznega zdravstvenega zavarovanja in nasploh ureditvijo prve zaposlitve. Z namenom, da bi lažje urejali prijave in zavarovanja ter se seznanili s pravicami, ki jih zakonodaja ponuja, bralcem predstavljam postopke in potrebno dokumentacijo, ki jo za to potrebujejo:
1.	Ureditev delovne knjižice; pridobite jo pri pristojni upravni enoti.
2.	Prijava na Zavodu RS za zaposlovanje, na Območni službi, kjer imate stalno bivališče. Pri prijavi je potrebno predložiti veljaven osebni dokument, delovno knjižico, davčno številko in številko transakcijskega računa.
3.	Ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja na občini, kjer imate stalno bivališče.
Za pridobitev statusa zavarovanca je potrebno izpolnjevati določene pogoje, ki se od občine do občine lahko tudi razlikujejo. Nekateri od pogojev so, da ste državljan RS, s stalnim bivališčem v občini, v kateri si to zavarovanje urejate, nimate urejenega zdravstvenega zavarovanja, ne
izpolnjujete pogojev za pridobitev zavarovanja kot družinski član, ste brez dohodkov, imate urejen status aktivnega iskalca zaposlitve, nimate pogojev, da bi si zavarovanje uredili kot samoplačnik ipd.
Osnovi dokumenti pri prijavi so; veljaven osebni dokument, obrazec M-l (kupite ga v papirnici), potrdilo o gospodinjski skupnosti (izdaja upravna enota), potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje o statusu brezposelne osebe (izda pristojna območna služba zavoda za zaposlovanje).
V okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja niso vključene vse zdravstvene storitve, zato je priporočljivo, da si uredite še dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri želeni zavarovalnici (denimo zavarovalnice Vzajemna, Adriatic ali Triglav). Višina letne premije pa je odvisna od vstopne starosti zavarovanca ob sklenitvi zavarovanja.
Pogojev je kar nekaj, prav tako je kar nekaj zavarovalnih osnov, po katerih si lahko zavarovanje uredite. Z veseljem vam bomo svetovali in skupaj z vami iskali najboljše rešitve.
Mirjana Kocmut
Foto: Aleš Šprah
V Mestni občini Ptuj se zavedamo, da smo z vstopom Slovenije v EU pristopili v družino narodov, ki nameravajo v srednjeročnem obdobju do leta 2010 postati najbolj inovativno gospodarstvo sveta. Z doseganjem tega cilja naj bi zagotovili dovolj novih delovnih mest in dovolj visoko kakovost življenja vseh nas v Evropi. Z vidika vstopanja Slovenije v EU in njene težnje, da bi v EU ne bila kolonija, bo potrebno življenje in delo organizirati po načelih najbolj razvitih ekonomij. Naloga zagotovo ni lahka in zahteva nenehno izgradnjo konkurenčne sposobnosti. Le-ta pa mora temeljiti predvsem na spreminjanju osebnih vrednot iz rutinskih v inventivne in inovativne. Ob tem je potrebno vzpostaviti interdisciplinarno sodelovanje mnogih strok.
Ta spoznanja so nas vodila v organizacijo srečanja med slovenskimi institucijami znanja in Mestno občino Ptuj. V veliko čast in zadovoljstvo nam je, da so se na naše vabilo odzvale praktično vse najpomembnejše slovenske institucije znanja. Na tem srečanju smo jim predstavili naše razvojne poglede in jih seznanili s tistimi področji dela, ki so povezana s potrebo po izobraževanju in raziskovanju. Med pomembnejša področja zagotovo sodijo vsa tista znanja in raziskovanja, ki so povezana z naši-
mi prizadevanji za pospeševanje turizma. Turizem, kot kompleksna gospodarska panoga, zahteva veliko novosti, ki so magnet za privabljanje vedno bolj zahtevnih turistov. Na Ptuju si v zadnjem času zelo prizadevamo, da bi na področju varovanja okolja postali pomemben gospodarski sistem, ki bo sposoben razvijati in tržiti nove tehnologije in storitve doma in po svetu. Pospešenega razvoja v to smer si ne znamo predstavljati brez sodelovanja z znanostjo.
Predstavnike raziskovalnih institucij smo seznanili s posledicami delitve Slovenije na dve kohezijski regiji in predvsem z vsebino ukrepov, ki jih za doseganje ciljev Lizbonske strategije načrtuje EU v letih 2007-2013. Ker je velika večina ukrepov namenjena prenosu znanj iz univerz in
institutov v regionalno gospodarstvo, so povezave med nami in institucijami znanja neobhodno potrebne. Ker je večina institucij znanja izven SV kohezijske regije, jim bo na ta način onemogočen dostop do teh razpisov. V kolikor pa se povežejo z nami, ta nevarnost odpade.
Veseli smo, da so vse institucije znanja zelo pozitivno ocenile naša razvojna prizadevanja in se s podpisi sporazumov zavezale, da bodo z nami sodelovale.
Dr. Štefan Čelan
Pismo o nameri sta podpisala dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze Maribor. Rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok, župan MO Ptuj ter direktor REVIVIS-a dr. Oto Težak pa so podpisali sporazum o sodelovanju na izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem področju.
OPOZORILO
Odpadke odlagajmo pravilno!
Opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza ter odstranjevanje komunalnih odpadkov se izvaja za celotno območje mestne občine Ptuj. Način, predmet in pogoje pa določa Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/05). Nadzor nad izvajanjem določil izvaja pristojni občinski prekrškovni inšpekcijski organ ter občinska uprava MO Ptuj. Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju MO Ptuj uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov. Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave in izvajalec javne službe Cisto mesto Ptuj ugotavljata, da nekateri občani in občanke MO Ptuj na nameščene zbiralnice ločenih frakcij odlagajo komunalne odpadke ob posodah, oziroma tudi takšne odpadke, ki ne spadajo na zbiralnico ločenih frakcij.
Nepravilno ločevanje odpadkov predstavlja velik problem, ki se kaže v onesnaževanju okolice in njenem izgledu. Neodgovorno odlaganje odpadkov ob posodah pomeni kazenje okolice, dodatno delo za izvajalca, težave v tehnološkem procesu ločevanja odpadkov v čiste frakcije na CERO Gajke, posledično pa tudi zvišuje stroške javne službe.	j j
Uporabnike storitve javne službe opozarjamo, da je dovoljeno odlagati odpadke izključno v namenske posode, ki so nameščene na zbiralnicah ločenih frakcij in opremljene z napisom:
-	papir (odlagamo časopise, revije, prospekte, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle vseh vrst in velikosti - ki jih je pred odlaganjem potrebno raztrgati, druge izdelke iz papirja in kartona),
-	steklo (odlagamo vse vrste steklenic, kozarcev za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele in ne smejo biti umazane),
-	plastična embalaža (odlagamo plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač),
-	pločevinke (odlagamo odpadke
iz pločevink vseh vrst pijač in hrane, če so čiste).
Kmetovalci, ki se ukvarjajo s pridelavo vrtnin, tisti, ki imajo seno v balah in PVC folijah, jih morajo dostaviti sami na zbirni center, ne pa odložiti na zbiralnicah ločenih frakcij.
Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku, če povzročitelji odpadkov izpolnjujejo pogoje za kompostiranje le-teh odpadkov, sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo z nalepko biološki odpadki, ki jo lahko naročite na Čistem mestu (mednje sodijo suhi organski odpadki: ostanki hrane, kruh; ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov ...; jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, volneni in bombažni ostanki, lasje, perje, higienski papir: serviete, papirnati robčki; odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, obrezano grmičevje, žive meje, drevesni ostanki, žagovina.
Pozor! V posodo za biološke odpadke ni dovoljeno odlagati pepela, vseh vrst tekočin, olj in masti, sanitarnih izdelkov, kosti, plenic, vsebine sesalnikov, drugih sestavljenih bioloških odpadkov. V posodo z nalepko »ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako individualno gospodinjstvo, pa odlagamo ostale ali mešane odpadke (to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek, polivinilaste vrečke in sestavljivi materiali: tetrapaki vseh vrst, kovinska embalaža, ohlajen pepel, odpadna trda plastika in druga odpadna plastična embalaža, in končajo na odlagališču.
Na zbirni center Gajke pa je lastni dovoz odpadkov za občane, vključene v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačen. Če lastni prevoz ni možen, ga
Tekoči projekti na področju gospodarske infrastrukture
Oporni zid ob potoku Grajena (pri trgovini Spar na Ptuju) bo kmalu dokončan, saj so dela v zaključni fazi. Izvajalec del Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj obljublja naročniku del - Ministrstvu za okolje in prostor in Mestni občini Ptuj, da bodo dela dejansko zaključena konec novembra.
Zaključena pa so dela na krožišču na Domavski cesti. Posebne otvoritvene slovesnosti ne bo, saj država (DRSC), ki dela financira, meni, da bo projekt krožišč zaključen, ko bo končano še krožišče pri navezovalni cesti na Puhovo cesto. Dela na tem krožišču naj bi se začela šele leta 2006. Natančni datum pričetka in s tem tudi dokončanja pa še ni znan.
Med tem pa so se dela za nave-
zovalno cesto med Puhovo in Rogozniško že pričela. Agencija RS za regionalni razvoj prispeva približno 50 milijonov tolarjev. Mestna občina Ptuj pa okrog 30 milijonov tolarjev. Cesta naj bi bila v grobem zaključena in prevozna še letos, popolnoma dokončana pa bo prihodnje leto. S strokovnega vidika namreč tudi ne bi bilo smiselno pred zimo na hitro prevleči cesto z asfaltno oblogo.
Puhova cesta pa bi po vseh predvidevanjih in pogodbenih rokih morala biti zgrajena konec julija 2006. Celotna investicija je vredna okrog 520 milijonov tolarjev, od tega bo 280 milijonov tolarjev iz evropskih skladov.
Janko Sirec
lahko posebej naročite na Čistem mestu. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stroške prevoza.
Obratovalni čas zbirnega centra Gajke je letni in zimski. Letni je vsak delavnik od 8. do 20. ure, zimski vsak delavnik od 8. do 19. ure. V soboto pa od 8. do
14.	ure. Torej je dovoz odpadkov izven določnega obratovalnega časa prepovedan in se povzročitelj, ki ne spoštuje in ravna v nasprotju z določili materialnega predpisa, kaznuje z ukrepom pre-krškovnega organa.
Za odstranitev skupine odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebmi termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva ...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa), OBLAČILA in OBUTEV, poskrbi Čisto mesto Ptuj v zbiralnih akcijah, o katerih so gospodinjstva pravočasno obveščena.
Če želite tovrstne odpadke ali ločene frakcije večjih količin oddati med letom, izven termina posamezne akcije, jih lahko tudi sami pripeljete na zbirni center na CERO Gajke.
Po dikciji določila navedenega odloka je prepovedano sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov (trava, listje, vejevje), na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno.
Vsem povzročiteljem nepravilnega odlaganja naštetih skupin odpadkov po navedenem odloku sledi kazen; in sicer z globo
350.000	tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo
100.000	tolarjev samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter fizična oseba.
Majda Murko, komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave
Potok Grajena - kdo bo tebe varoval?
V okviru dejavnosti varstva okolja je tej številki Ptujčana priložena zloženka. Podrobneje nas seznanja s potokom Grajena. Kakšen je bil včeraj, kakšen je danes in kaj se mu obeta jutri.
Na območju Mestne občine Ptuj imamo tri potoke: Studenčnico, Grajeno in Rogoznico. Vsi trije izvirajo na področjih, kjer je narava še precej neokrnjena, in tam so potočki polni življenja. Ko se v srednjem in spodnjem toku približajo naseljem in industrijskim obratom, se njihov videz močno poslabša, predvsem zaradi onesnaževanja z odpadnimi vodami, izsuševanja in nestrokovnega utrjevanja brežin.
Najdaljši potok v občini je Grajena, ki teče tudi skozi samo mestno jedro. Še danes ima v zgornjem toku ohranjeno naravno strugo, medtem ko je v območju mesta voda stisnjena v beton in je v njej bolj malo življenja. V preteklosti je potok doživel že lepše čase. Skupaj s pritoki je imel stabilen vodostaj, v njem so prebivale postrvi, na
V novembru so v kleti Mestnega gledališča Ptuj izdelovalci Energetske zasnove mestne občine Ptuj, podjetje Eco Consulting, d. o. o., iz Ljubljane, javnosti predstavili vmesno poročilo projekta.
Po pozdravnem nagovoru dr. Bojana Pahorja, direktorja ZRS Bistra Ptuj, ter Aleša Šaverja, direktoija podjetja Eco Consulting, d. o. o., je sledila predstavitev doslej opravljenega dela na projektu. Mojca Golc je predstavila opravljeno analizo stanja na področju rabe in oskrbe z energijo na območju MO Ptuj ter prve predloge ukrepov za učinkovitejšo rabo energije (URE) in možnosti za vključitev obnovljivih virov energije (OVE) v energetsko oskrbo občine, kjer je le-to možno. Prvi predlogi projektov so tako na primer vpeljava energetskega knjigovodstva v stavbah javnih zavodov, izobraževanje in osveščanje občanov o izrabi OVE in URE, energetski pregled javne razsvetljave, pra-
njem so delovali mlini.
V zadnjih letih se vedno bolj zavedamo pomena čistega okolja, ki je pogoj za kakovostno življenje, in tudi za potok Grajena morajo priti lepši časi. Še vedno ga potrebujemo zaradi odvajanja vode ob deževju. Takrat močno naraste (ima hudourniški značaj), čeprav je ponavadi videti bolj kot potoček, posebno v sušnem času. Kljub majhnosti pa ga občani opazijo in na okoljskih delavnicah, kijih je pred časom organizirala MO Ptuj, so izrazili potrebo, da se potok očisti in struga uredi.
Kakovost vode v njem se je delno že izboljšala z izgradnjo kanalizacijskega sistema v mestnem jedru, marsikaj pa bo potrebno še urediti. Tako kot pri vseh projektih, povezanih z okoljem, moramo po svojih
jekti s področja rabe lesne biomase, sončne energije itd.
Aljoša Pajk je predstavil ugotovitve preliminarnih pregledov osnovnih šol, vrtcev ter zdravstvenega doma v MO Ptuj. Ugotovljeno je bilo, da v večini doslej analiziranih stavb javnih zavodov obstaja precejšen potencial prihrankov.
Po predstavitvah je sledila diskusija z udeleženci, kjer so bili podani tudi nekateri predlogi in usmeritve za nadaljnje faze izdelave projekta. Vsakršni predlogi so tudi v nadaljevanju dobrodošli. Sporočite jih lahko na elektronski naslov mojca@ bistra.si. Projekt energetske zasnove je namreč namenjen vsem občanom, zato je pomembno, da pri njegovi izdelavi s svojimi predlogi in svojimi pogledi na problematiko čim bolj aktivno sodelujete.
Mojca Šibila, vodja projekta pri ZRS Bistra Ptuj
močeh sodelovati vsi - občani in občina.
Priložena zloženka Potok Grajena, kdo bo tebe varoval? je namenjena temu, da se seznanimo s potokom in se spomnimo, da smo ga takšnega, kot trenutno je, naredili mi sami, in tudi o njegovi usodi odločamo predvsem mi, občani. Ker želimo živeti v lepem in čistem mestu, bomo pomagali narediti vse potrebno, da bo Grajena spet živa in obdana z zelenjem. Tako
Za tesnejše in konkretno sodelovanje se zavzemajo tako naša podjetja kot podjetja regije občine Novi Travnik. Nerešena zakonodaja v BiH je ena od ovir za hitrejše in učinkovitejše sodelovanje na področju ekologije, storitvenih dejavnosti, trgovine in izkoriščanja surovin. Tudi ptujska regija nima ugodnega gospodarskega položaja v državi. Zato seje oblikovala civilna iniciativa za večjo povezanost obeh mest. Trenutno stanje v nekdaj cvetočem Novem Travniku kaže klavrna slika minimalnih količin kurjave - drv, ki jih imajo pred vsemi vhodi blokovnega in mestnega dela. Tam živeči Slovenci (mnogi iz ptujskega območja Haloz, Slovenskih goric ...), ki so se morali med letoma 1952 in 1958 z dekreti države preseliti in prezaposliti iz TAM-a, MTT-ja ... v nastajajoče tovarne orožja in uniform za JLA v Novem Travniku, imajo danes minimalne pokojnine (povprečno 80 EUR). To dejstvo in mnogo nezaposlenih mladih vnukov ne dajejo velikih upov za spodobno preživetje prihajajoče zime, kot je to ob predaji petih paketov v začetku novembra predstavila Vida Konjikovac, predsednica Mestnega združenja Sloven-
bo občanom in vedno številčnejšim turistom sprehod preko mostičkov in pogled na Grajeno spet pomenil oddih in stik z naravo.
Na postavljeno vprašanje Potok Grajena, kdo bo tebe varoval? se nam kar sam ponuja odgovor, zapisan na zadnji strani zloženke: »Potok Grajena, kolikor lahko, te bom tudi jaz varoval!«
cev v Novem Travniku. Zato se Mestno združenje Slovencev Novi Travnik obrača na rojake v domačih krajih. Vida Konjikovac si recimo pri svojih 77 letih želi še enkrat obiskati Maribor, Hajdino in Videm pri Ptuju, od koder se je s starei morala odseliti v Bosno. Vendar so to zaenkrat le njene sanje.
Območno združenje Rdečega križa je prisluhnilo iniciativi za humanitarno pomoč in je v ta namen odprlo transakcijski račun št. 04202-0000348846 za pomoč slovenskim družinam v BiH
Župan mestne občine dr. Štefan Čelan in direktor uprave Stanko Glažar sta se zavezala vključiti v reševanje gospodarskih in drugih problemov z razvojnimi projekti v okviru Bistre Ptuj. Tako meddržavno sodelovanje pomeni prioriteto v koriščenju evropskih skladov.
Iniciativa se za vsa sredstva, ki bodo nakazana na račun ali v materialni obliki dana Rdečemu križu in Karitasu Ptuj, zahvaljuje. Na katarinini stojnici pri gledališču bo možno predati oblačila in se včlaniti v Crveni križ Novi Travnik za leto 2006.
Matevž Cestnik
Energetska zasnova MO Ptuj - vmesno poročilo
Mag. Zdenka Bezjak
Pomoč Slovencem v Novem Travniku
Obisk delegacije občine Novi Travnik v dneh od 10. do 12. novembra na Ptuju se je končal z obiskom v Mestni občini Ptuj. Razgovori pred obiskom v MO Ptuj v podjetjih Čisto mesto Ptuj, Eko-les, Cestno podjetje Ptuj, Opte Ptuj in v OŠ Olge Meglič so nakazali večje možnosti in potrebe po gospodarskem, kulturnem in družbenem sodelovanju. Tam živeči Slovenci, ki so vključeni v slovensko društvo, so le del skupne stiske celotnega prebivalstva te regije.
V ponedeljek 35. redna seja
Osnutek proračuna, soglasje k imenovanju direktorja knjižnice, listina o sodelovanju med Ptujem in Ohridom,
zvišanje nadomestil za stavbna zemljišča
Novembrska redna seja bo v ponedeljek, 28. novembra, popoldan v veliki sejni sobi Mestne hiše. Župan, ki je sklicatelj seje, bo svetnikom predlagal naslednji dnevi
red:
•	Osnutek odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2006, ki naj bi bil določen v višini 5.394.864.574 tolarjev
•	Pobude in vprašanja
•	Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (predlagano bo 15 % zvišanje vrednosti nadomestil za vse cone in obravnava po skrajšanem postopku)
•	Sklep o podpisu listine o sodelovanju med Ptujem in Ohridom, ki je vpisan na seznam kulturne dediščine pri UNESCO in bi lahko Ptuju
nudil pomoč pri prizadevanjih za vpis na ta seznam (med mestoma že vrsto let poteka sodelovanje na okoljevarstvenem področju in pri ravnanju z odpadki)
•	Sklep o odobritvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DI1P) za prenovo Mestnega gledališča Ptuj
•	Sklep o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v MO Ptuj v uporabo
•	Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam Statuta Lokalne turistične organizacije Ptuj
•	Sklep o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v MO Ptuj
•	Sklep o zamenjavi nepremičnin med MO Ptuj in Gradbenim podjetjem Ptuj (del parcele št. 596/2, k. o. Krčevina pri Ptuju, v izmeri 6.066 m- z nepremičnino na Znidaričevem nabrežju)
•	Posamezni program prodaje stvarnega premoženja in predlog sklepa o prodaji nepremičnin:
a/ dela pare. št. 596/2, k. o.
Krčevina pri Ptuju b/ pare. št. 485/21, k. o. Ptuj c/pare. št. 852/20 in 852/21, k.
o.	Rogoznica
č/ solastniškega deleža nepremičnin pare. št. 2038 in 2039, k. o. Ptuj d/ nekaterih poslovnih prostorov in stanovanja v lasti MO Ptuj
•	Volitve in imenovanja:
a/ predlog soglasja k imenovanju direktoija zavoda Lokal-
na turistična organizacija Ptuj
b/ predlog sklepa o soglasju k imenovanju ravnatelja Knjižnice Ivana Potrča (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na to mesto predlagala mag. Matjaža Neudauerja, sedanjega ravnatelja Dijaškega doma Ptuj, ki ga je 27. oktobra izbral tudi svet zavoda KIP) c/ predlog sklepa o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svet zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj č/ predlog sklepa o podaljšanju mandata predstavnikom MO Ptuj v svetu Pokrajinskega muzeja Ptuj • Informacije
Milena Tfirk
Preprečevanje zasvojenosti v mestni občini Ptuj
Mestni svet MO Ptuj je konec oktobra sprejel dokument s popolnim naslovom Strategija razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj od leta 2005 do 2009. Strategijo so skupaj pripravili Maja Erjavec in člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj, ki so bili imenovani aprila letos.
Dokument izhaja iz nacionalnega programa na področju preprečevanja zasvojenosti, obsega pa izhodiščno stanje na področju rabe oz. zlorabe drog v MO Ptuj. Na osnovi tega so zastavljeni strateški cilji:
-	zmanjšati uporabo/zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti in tveganih ravnanj v lokalnem okolju, zlasti med mladimi,
-	razviti kakovostne programe primarne preventive na področju zdravstvenega, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja v lokalnem okolju,
-	povezati vse izvajalce programov primarne preventive v izvajanje strateških in operativnih ciljev strategije,
-	okrepiti vlogo in status LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj kot osnovnega koordinatorja in spodbujevalca
izvedbe ciljev strategije.
Člani LAS MO Ptuj so na osnovi strategije že izdelali Akcijski načrt za obdobje 2005 in 2006. Največ programov v letošnjem letu je namenjenih odraslim, ki živijo in delajo z otroki in mladostniki, saj lahko edini resnično vplivajo na njihov zdrav razvoj in preprečijo nesocializirano vedenje, ki lahko vodi v zasvojenost.
Na osnovi Akcijskega načrta potekajo naslednje aktivnosti:
-	dvodnevni posvet Občutek lastne vrednosti kot dejavnik preprečevanja nesocialnih oblik vedenja - na Ptuju, za 30 učiteljev iz ptujskih osnovnih in srednjih šol,
-	dvodnevni seminar Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov - na Ptuju, za 15 učiteljev iz ptujskih osnovnih in srednjih šol, ki so na tej osnovi postali nosil-
ci licence za opravljanje tega preventivnega programa,
-	dvodnevni seminar Zeleni ključ, kije namenjen razvijanju dobre komunikacije z mladostniki in prepoznavanju tveganega vedenja, za 14 udeležencev - na Ptuju,
-	predavanje dr. Vilijema Ščuke za zaposlene v Vrtcu Ptuj,
-	pet predavanj za starše na ptujskih osnovnih šolah s skupnim naslovom Kako krepiti osebnost svojega otroka,
-	udeležba predstavnikov ptujskih šol in LAS na predavanju dr. Roberta Rcasonerja (ZDA) v Sloveniji; (dr. Reasoner je avtor koncepta kakovostne šole, na osnovi katerega so zastavljeni seminarji za učitelje in predavanja za starše v našem načrtu; programje enostaven inje eden redkih, ki omogoča kakovostno evalvacijo vedenjskih sprememb v šolskem okolju),
-	udeležba predstavnikov LAS na seminarju o primami preventivi s poudarkom na delu s starši v Grosupljem,
-	udeležba na nacionalni konferenci LAS v Piranu.
Poleg tega je Ptuj v letu 2005 aktivno sodeloval z Uradom RS za droge kot regijski koordinator za celotno Podravje.
Člani LAS MO Ptuj smo z doslej izvedenimi programi izredno zadovoljni, predvsem zaradi izjemno dobrih odzivov uporabnikov. Nekatere programe bomo nadaljevali v naslednjem letu in jih skušali približati čim večjemu številu staršev in pedagoških delavcev, izvedli pa bomo tudi nekaj novih.
Naša iskrena želja za leto 2006 je administrativno-tehnična pomoč našemu delu, saj na sedanji način neformalnega prostovoljnega dela Lokalni akcijski skupini ni mogoče zagotoviti stalnosti, zanesljivosti in dostopnosti do potrebnih informacij za vse skupine in posameznike, ki jih kakorkoli zadeva problematika drog oziroma zasvojenosti v našem lokalnem okolju.
Nevenka Gerì, predsednica LAS MO Ptuj
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Število razdeljenih kartic za potopni valj - Košnja nabrežin potokov - Višina investicije na objektu Čučkova 2 - Ureditev parka okrog sekvoje v Orešju - Premalo zdravnikov? - Kdaj in kje objavljen razpis za nogometno igrišče z
umetno travo?
Pobuda in vprašanje Marije Magdalene
1	.Za vse nabretine potokov, ki tečejo skozi mesto, naj se v proračunu za leto 2006 zagotovijo sredstva za več košenj na leto. Odgovor: V kolikor se bo za vzdrževanje objektov kolektivne komunalne rabe v prihodnjem letu namenilo več sredstev, bo Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj planiral košnjo nabrežin potokov trikrat.
Zdenka Matjašič
2.	Koliko je občina plačala za investicijo na objektu Čučkova 2 in ali so bili roki izvedbe razumni?
Odgovor: Iz podanega poročila o obnovi poslovno-stano-vanjskega objekta Čučkova ul. 2, 11. avgusta letos, je razvidno, da je bilo v objekt vloženo
198.474.388,05	tolarja in za vsa dela, ki so se izvajala, so bili roki v skladu z gradbenimi normativi, ki se za taka dela zahtevajo.
Bogdan Kovač
♦ ♦♦
Vprašanje in pobuda Borisa Gerla:
1.	Ali je možna in kdaj bo narejena sanacija cestišča pri izvozu s ceste Jožefe Lacko na cestni odcep Ulice Stanka Brenčiča I po izvedbi kanalizacije na cesti Jožefe Lacko in Ul. Stanka Brenčiča, kjer je prišlo do posedanja asfalta?
Odgovor: Cestišče v ulici Stanka Brenčiča 1 kakor tudi izvoz s ceste Jožefe Lacko na cestni odcep Ulice Stanka Brenčiča 1 sta že sanirana na predelih, kjer je prišlo do posedanja cestišča ob kanalizacijskih jaških.
2.	Zaradi ureditve parka okoli sekvoje v Orešju naj Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj ugotovi, kdo je zadolžen, da ob sekvoji v Orešju uredi zid, ki se bo porušil. Naj se pregleda in uredi kanalizacija. Naj se ugotovi, kakšne so možnosti za zagotovitev občinskih sredstev za ureditev teh zadev.
Odgovor: Zid ob lokalni cesti 328091 spada k ureditvi same
ceste. Ob opornem zidu sta že posekana kostanja, ki sta neugodno vplivala tako na sekvojo kakor tudi na oporni zid. Oporni zid bo smiselno sanirati ob celoviti ureditvi parka okrog sekvoje, vključno s kanalizacijo. Trenutno na tej lokaciji ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, zato morajo tamkajšnji stanovalci odvažati svoje odpadne fekalne vode v skladu z veljavnim odlokom. Zagotovitev sredstev za ureditev parka ob sekvoji vključno s kanalizacijo pa je predmet proračunov v naslednjih letih.
♦ ♦♦
Pobuda Marjana Kolariča:
Strokovne službe občinske uprave ali posebej imenovana komisija naj opravi ogled stanja cest (lokalnih in javnih poti) na terenu in za teh 70—80 % uničenih cest v občini pripravi preglednico in prioritetna popravila teh cest.
Odgovor: V občinski upravi obstaja pregled stanja občinskih cest, za tekoče leto je posebej pripravljen pregled poškodovanih cestišč po neurjih v juliju in avgustu 2005.
Zdenka Matjašič in Milan Pavlica
♦ ♦♦
Pobuda Petra Letonje: Komunalno podjetje Ptuj naj posreduje podatke o številu razdeljenih kartic za potopni valj za dovoljen vstop v cono za pešce (pri sodišču).
Odgovor Maksimiljana Rime-leta s Komunalnega podjetja Ptuj:
Namen:
Sistem valjev je namenjen regulaciji prometa v starem mestnem jedru Ptuja. Dostop v območje cone za pešce (v nadaljevanju PC) ima več skupin uporabnikov, ki jih lahko razdelimo v dve osnovni skupini, in sicer stanovalce in zunanje uporabnike (dostava, intervencije).
Vsi uporabniki si pravico do vstopanja v PC pridobijo na osnovi odločbe, ki jo izda Občinski urad MO Ptuj in Pogodbe o pogojih vstopa v PC, ki jo skle-
nejo s koncesionarjem (Komunalno podjetje Ptuj).
Vrste uporabnikov: Stanovalci, ki stanujejo na območju cone za pešce, so imetniki kartic skupine A (posedujejo garažo ali lastno dvorišče za parkiranje in ne smejo parkirati na javnih površinah) in imetniki kartic skupine B (parkirajo na javnih površinah znotraj peš cone).
Stanovalci obeh skupin imajo možnost vstopanja in izstopanja brez posebnih omejitev, razen sistema APB, ki onemogoča oziroma omejuje možnost zlorabe kartice.
Zunanji uporabniki so v osnovi razdeljeni na imetnike kartic skupine D (dostava) in imetnike kartic skupine E (elektro, pošta, različni vzdrževalci ipd.). Zunanji uporabniki obeh skupin imajo možnost vstopanja in izstopanja brez posebnih omejitev razen APB, vendar za njih veljajo tri osnovna časovna območja, na katera so vezane tri tarife in s tem strošek zadrževanja v PC. Poleg naštetih so v skupino E vključeni še uporabniki kot policija, gasilci, reševalne in patronažne službe ter nekatere kategorije invalidov.
Število uporabnikov po skupinah (avgust 2005):
UPORABNIŠKA SKUPINA:	ŠTEVILO UPRAVI- ČENCEV:
A	37
B	16
C	116
E	49
E (policija, gasilci ...)	64
E (invalidi)	15
♦ ♦♦
Vprašanje Mete Puklavec:
Kdaj se bo kaj premaknilo na tistih območjih, kjer imamo premalo zdravnikov?
Odgovor: Župani na območju nekdanje občine Ptuj in mestne občine Ptuj so enotnega mnenja, da ostaja Zdravstveni dom Ptuj osrednji koordinator in
nosilec primarnega zdravstvenega varstva. Osnovni problem se zastavlja pri premajhnem obsegu zdravstvene mreže, ki ne omogoča zadostiti potrebam po zdravstvenih storitvah v vseh novonastalih občinah. Zato pri ministrstvu za zdravje urejamo širitev zdravstvene mreže, ki bi na območju Spodnjega Podravja omogočila boljšo preskrbljenost z zdravniki.
♦ ♦♦
Vprašanje Dejana Levaniča:
Kdaj in kje je bil objavljen razpis za izvajalca del za nogometno igrišče z umetno travo pri OS Mladika?
Odgovor: Postopek izbire izvajalca za izvedbo gradbenih del na nogometnem igrišču iz umetne trave je bil izpeljan z oddajo naročila male vrednosti, kjer objava razpisa ni predpisana.
♦ ♦♦
Pobuda Milana Petka: Sklep o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v Mestni občini Ptuj se ne izvaja pravilno in nekateri ravnatelji koriščenje telovadnic zaračunavajo po svoje, zato poziva župana kot varuha zakonitosti v občini, da to uredi.
Odgovor: Preverjamo sedanje stanje cen najema telovadnic osnovnih šol, tako da bodo ravnatelji, ki ne upoštevajo veljavnega pravilnika, morali cene ustrezno uskladiti.
Maja Erjavec
♦ ♦♦
Vprašanje Mete Puklavec:
Kako bodo realizirane obljube župana za nadomestna igrišča za Mladiko, ki so bila odvzeta zaradi izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo? Odgovor: V proračunu za leto 2006 so predvidena sredstva za izgradnjo nadomestnih igrišč pri OS Mladika. Investicijo za izgradnjo nadomestnih igrišč smo prijavili na razpis Fundacije za šport. Delež Ministrstva za šolstvo in šport pri investiciji je
4.700.000	tolarjev.
Asja Stropnik
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Spremembe v vodstvu Mestnega odbora SDS Ptuj
Aktivnosti mestnega odbora Slovenske demokratske stranke so bile v prejšnjem mesecu usmerjene predvsem v delo po mestnih četrtih MO Ptuj ter v priprave na konferenco, kjer so zaradi odhoda dosedanjega predsednika Miroslava Lucija, dr. med., na mesto veleposlanika RS v Beograd, izvolili novega predsednika mestnega odbora SDS Ptuj. To je postal Rajko Fajt, sicer tudi svetnik v mestnem svetu MO Ptuj.
Mestni odbor SDS Ptuj
ptuj@sds.si
j^fjiSOCIALNI Vladne reforme
UÀ demokrati
Socialni demokrati intenzivno pripravljamo stališča do vladnih predlogov reform in eno izmed prioritetnih področij je vsekakor zdravstvo. Vladni predlog po našem mnenju vodi do povečanja razslojenosti družbe ter slabih posledic za gospodarsko in socialno okolje Slovenije. Komercializacija zdravstva namreč vodi v njegovo manjšo učinkovitost, slabšo dostopnost, manjšo solidarnost in pravičnost zdravstva. Ob mnogih potezah zdravstvenega ministra in ob nekaterih reformnih predlogih dobi človek vtis, da so predlagatelji teh sprememb nevedni, brez poznavanja učinkov izidov predlogov ter brez strategij, ki bi zdravstveni sistem lahko izboljšale. Spremembe zdravstva morajo odpraviti njegove slabosti, torej povečati solidarnost in pravičnost, izboljšati dostopnost, povečati odzivnost zdravstva na upravičena pričakovanja prebivalcev ter odpravljati nepravične razlike v zdravju.
Dejan Levanič
strankamladihslovenije
s s
Slovenski študent s šolnino, zakaj?
www.sms.si	Stranka mladih Slovenije se že od samega začetka svojega delovanja zavzema za reševanje odprtih vprašanj, ki
zadevajo to družbeno skupino dijakov in študentov.
Mnogi podatki, na katere opozarjamo že ves čas v Stranki mladih Slovenije in kažejo na nujo, daje položaj mladih kot družbene skupine posebnega pomena potrebno reševati kot prednostno nalogo, ne samo v okviru programov Evropske unije, temveč tudi pri nas.
Ob obstoječih podatkih se v Stranki mladih Slovenije le stežka sprijaznimo s predlogi, ki bi želeli finančno breme študija oz. šolnin preložiti na ramena mladih, ki se v dani situaciji le stežka prebijajo skozi študentsko življenje. Argumenti, da se za študij odločajo le otroci premožnejših staršev, daje potrebno študente tudi obremeniti, da so v zadostni meri motivirani za študij in podobne navedbe, tukaj izzvenijo povsem prazno.
Ob t. i. begu mladih v Ljubljano ali pa še dlje v širni svet, lahko ugotovimo, da ni težava v mladih, pač pa v lokalni in državni politiki, ki v zadostni meri ne poskrbi za nemoten prehod iz šolskih klopi na trg dela.
Mestni odbor SMS Ptuj
ptuj@sms.si
Jelko Kacin postal novi predsednik
Vlada je pripravila sveženj reform, ki naj bi povečale konkurenčnost in splošno blaginjo v Sloveniji. liberalna demokracija Slovenije	Ali res? Eden izmed prihodnjih vladnih ukrepov bo uvedba enotne davčne stopnje. To pomeni, da se
MESTNI ODBOR PTUJ	bodo cene dobrin, za katere sedaj plačujemo 8,5-odstotni davek, dvignile na raven dvajsetih odstotkov.
Posledično bo s tem prizadet predvsem nižji in srednji sloj. Hrana, pijača, zdravila, otroške potrebščine, vse se bo podražilo. Premier sam je priznal, da vlada nima izračuna o tem, kakšne bodo posledice reform za državljane. Žalostno je, da vodilni vladni strateg zagovarja reforme s tem, ko pravi, da nam gre prelepo.
Reforme da, vendar takšne, ki bodo zares prinesle blaginjo ob nespremenljivi socialni državi. Takšne rešitve pa vlada ne ponuja. Zaradi burnega odziva javnosti na reforme, bi se koalicija morala vprašati, ali je politika »z glavo skozi zid« res najboljša.
Vasja Strelec, za MO LDS Ptuj
PREJELI SMO
Ptuj - moje mesto
Ob rob graditvi trgovskih centrov
Bistra - 1. vodilni slovenski partner v programu Interreg III B
Z RS Bistra Ptuj je oktobra letos skupaj s 13 partnerji iz 8 držav (iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Črne gore) pričela izvajati projekt smCa rt region, ki je sofinanciran iz programa Interreg lil B CADSES. Evropska unija preko tega program spodbuja transnacionalno sodelovanje partnerjev iz držav EU s partnerji v državah, ki so na različnih stopnjah pridruževanja EU.
Namen projekta, vrednega 1.050.000 evrov, je priprava in vpeljava modela sodelovanja inštitucij, znanja in razvoja ter gospodarskih subjektov v lastni pokrajini na takšen način, da je mogoče ta model izvajati v pokrajinah držav z različno stop- Avstrija
Doletela me je čast prisostvovati položitvi temeljnega kamna za novi Trgovski center Ptuj. Lepo, če razmišljam kol povprečni potrošnik. Ko pa se postavim v vlogo obrtnika, trgovca - malega podjetnika, pa so moja razmišljanja popolnoma drugačna. V centru mesta vlada velika negotovost. Veliko vprašanj se postavlja, odgovorov pa ni.
Občasno se sprehodim po tem našem prelepem mestnem jedru. In kaj ugotovim? Od vse velike zagnanosti v 90., ko so bile ulice, kot so Cankarjeva, Krempljeva, Prešernova in druge polne novih idej malih obrtnikov, trgovcev in podjetnikov, je ostalo bore malo. Te iste ulice so v glavnem prazne. Žalostno skratka.
Samo po sebi se mi postavlja vprašanje, ali so za vse naštete »polomije« res krive samo drugačne navade kupcev ali pa je vzrok tudi kje drugje? Ne vem! Na ta vprašanja je nujno poiskati odgovore.
Vem pa, da tisti redki, ki še vztrajajo v mestnem jedru, niso bili deležni nikakršne pozornosti s strani MO Ptuj, kljub temu da nekateri v mestu delujejo 10, 20, 30 in več let in že s svojo prisotnostjo zagotavljajo, da mesto »Živi«. Hvala vam - v mojem imenu - vztrajajte še naprej.
Bili pa smo deležni nerazumevanja, ko gre za obnovo, dostavo, parkiranje ... Enkrat nekoga motijo terase, drugič senčniki, tretjič napisi itd. Polno je tega. Da bi pa vodstvo MO Ptuj povabilo za isto mizo vse tiste, ki še vztrajamo v mestnem jedru in nas bog ne daj vprašalo za mnenje, to pa niti po pomoti.
Naše mnenje (mnenje obrtnikov in podjetnikov) verjetno ni pomembno, čeprav nas v mestu ni malo. Namesto tega pa sedanje vodstvo MO Ptuj sprejema in gosti predstavnike »tujega« kapitala, ki nam bodo zgradili lepe nove trgovske centre. Kaj nam koristi objokovanje starega mestnega jedra, če pa mestni oblastniki sami največ pripomorejo k propadanju in zapiranju lokalov v starem mestnem jedru. Ali res ne zmorejo več kot le prodati mestno zemljišče in izdati gradbeno dovoljenje? Ali trenutna oblast res nima toliko vpliva na prihajajoče investitorje? Če je tako, nam bog pomagaj!
Pred sabo imam namreč osnutek pogodbe za najem v novem trgovskem centru, v kateri med drugim piše - citiram: "Najemnik se zavezuje, da v času trajanja te pogodbe v okolici, oddaljeni do 5 km, ne bo opravljal enake dejavnosti..."
In kaj naj to pomeni?
ZAPRI LOKAL V CENTRU, ČE HOČEŠ BITI ZRAVEN!
Če že drugo ne, bi od mestnih oblasti pričakoval vsaj zagotovitev »poštenih« pogojev. Ali se mestna oblast sploh zaveda, da z načrtovanimi centri (Interspar -30 lokalov, Supermesto - 10 lokalov, Era - 10, Planet Tuš, Hofer itd.) najmanj podvaja ponudbo? Ali se zaveda, da v mestu deluje najmanj 60 trgovin, katerih obstoj je ogrožen. Ali se zaveda, da se z zaprtjem nekaj trgovin v starem delu mesta zmanjša tudi obisk ljudi v tem območju. Ali se zavedajo, da s tem neposredno ogroža nekaj sto delovnih mest v središču mesta (posredno pa še trikrat več)? Kar se pa tiče novih delovnih mest z novimi centri, je pa čista demagogija. Gre namreč Zgolj in izključno za prelivanje. Mali trgovci, obrtniki, podjetniki bodo propadli in ostali bodo trije veliki. Ko se o podobnih temah pogovarjamo med seboj, moram priznati, da v središču mesta med obrtniki, trgovci in podjetniki vlada velika negotovost in še tisti redki, ki so pripravljeni vlagati v mestno jedro, vse bolj opuščajo to misel.
Žal pa podobna negotovost vlada tudi med delavci, mladino, kmeti, vinogradniki, mlekarji ... Vsi se sprašujejo, kako preživeti. Ampak to je že druga zgodba.
Odgovor, ki ga pričakujem v imenu vseh, ki delamo v starem mestnem jedru, pa mi je že poznan. Rekli bodo namreč, da so sedaj drugi časi, tržna ekonomija, konkurenca in podobno. Pred volitvami pa se bodo lahko pohvalili, koliko novih delovnih mest so odprli. Žalostno. Kdo se bo pa sekiral za nekaj posameznikov. Statistika bo že naredila svoje. Živeli trgovski centri!
Vsem skupaj pa veliko poslovnih uspehov in sreče v letu 2006, ki bo za mnoge prelomno.
Vladimir Berger
njo razvoja tovrstnega sodelovanja. Cilj projekta je povečati obseg medpokrajinske-ga transnacionalnega sodelovanja v regijah, od koder prihajajo projektni partnerji, in ta model uveljaviti v pokrajinah držav, ki se bodo v naslednjih letih pridružile EU.
Rezultat projekta bo povečano sodelovanje med regijami v projektu nasploh (čezmejno kulturno sodelovanje, načrtovanje medregijskih projektov, povečanje inovacijskih procesov v regionalnem razvoju) ter povečan obseg sodelovanja med majhnimi in srednjevelikimi podjetji s področja storitev. Učinki projekta se bodo med drugim kazali tudi v boljši informiranosti med nosilci razvojnih procesov na ustreznih ravneh (medsektorsko
9.-11. oktober 2005
sodelovanje med malimi in srednjevelikimi podjetji, regionalne razvojne ustanove) ter v ohranitvi obstoječih delovnih mest ter ustvarjanju novih.
Projekt navzven funkcionira preko instituta vodilnega partnerja. ZRS Bistra Ptuj je prvi slovenski vodilni partner v programu Interreg III B sploh in je s tem eden od subjektov uspešnega črpanja sredstev iz strukturnih skladov EU.
Projekt sm@rt region je naj večji projekt ptujskega znanstvenoraziskovalnega središča, dokončan bo marca 2008 - torej v letu, ko bo Slovenija predvidoma predsedovala Evropski uniji.
Danilo Čeh, za ZRS Bistra Ptuj
Predstavniki partnerjev v projektu sm@rt region, ki ga vodi ZRS Bistra Ptuj.
25. NOVEM BER/LI STOPA D 2005
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Nova podoba OŠ Ljudski vrt
Z novimi šolskimi prostori, ki smo jih slavnostno otvorili 7. novembra, so se učenci in učitelji šole po skoraj petdesetletni zgodovini poslovili od dvoizmenskega pouka.
je stala 562.000.000 tolarjev, Ministrstvo za šolstvo in šport je zagotovilo 109 milijonov tolaijev.
Samo tisti, ki vedo, kaj pomeni, če dneve in leta hodiš v šolo popoldan, lahko ocenijo vrednost, ki jo ima čas, ki ga otroci sedaj lahko preživijo s svojimi straši.
Asja Stropnik Foto: Langerholc
O vrednotah na OŠ Mladika
V oktobru smo s priznanim predavateljem v slovenskem prostoru Viljemom Ščuko spregovorili o vrednotah. Projekt smo izvedli s sredstvi občinskega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v MO Ptuj za leto 2005. Predavanje je bilo namenjeno staršem učencev naše šole. Starši učencev 7. in 8. razreda pa so se vključili tudi v delavnico, kjer so znanje še poglobili.
Župan, ravnateljica in minister so prerezali trak.
Slavnostne prireditve, ki je potekala v znamenju sporočila otrok, da bodo v bodoče popoldneve preživeli ob starših in igri, se je udeležilo veliko število staršev, povabljenih gostov in ostalih Ptujčanov. Nove prostore so otvorili ravnateljica šole Tatjana Vaupotič, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
Ravnateljica je v svojem slavnostnem nagovoru povedala, da so ena izmed večjih šol v Sloveniji, v kateri še ni čutiti upadanja števila otrok in poudarila pridobitev enoizmenskega pouka. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob odprtju prizidka izrazil veselje ob otvoritvi in poudaril novo
kvaliteto dela in življenja otrok in učiteljev na šoli. Pri uresničitvi želje po prenovi telovadnice, kuhinje in jedilnice si bomo prizadevali za sodelovanje z ministrstvom za šolstvo in šport. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je ob tem poudaril, da so v proračunu za leti 2006 in 2007 zagotovljena dodatna sredstva za področje izobraževanja. Pater Milan Holc. bivši učenec šole, je novi prizidek tudi blagoslovil.
Prizidek, ki gaje MO Ptuj začela graditi februarja letos, je velik 1752 kvadratnih metrov. Namenjen je pouku prvega triletja devetletke in zajema devet novih sodobno opremljenih učilnic ter multimedijsko učilnico in knjižnico. Gradnja prizidka
Sedmošolci so imeli s predavateljem delavnico o prijateljih, kjer so razmišljali in razpravljali o različnih lastnostih, kijih pričakujemo pri ljudeh, s katerimi preživimo več časa. Vsi strokovni delavci pa smo nadgradili znanje o vrednotah in v delavnici prepoznavali lastne vrednote. Vsak človek ima svoje osebne vrednote, ki vplivajo na njegovo vsakdanje življenje. Pomembne vrednote se oblikujejo v družini in kulturi, v kateri živimo in so jo oblikovale pretekle izkušnje, tradicija. Za šolarja, ki išče pot do vrednot, je najprej pomembno, da najde pot do samega sebe
preko doživljanja. Naj se nauči doživljati življenje okoli sebe, kajti tako bo utrjeval lastne vrednote. Šolar potrebuje vzpodbudne starše, učitelje in tiste odrasle, ki so mu v oporo pri iskanju poti do sebe. Šola je prostor, kjer se otrok srečuje z vrednotami širše socialne skupnosti; vrednote, vezane na intimne vsebine, pa naj ostanejo domena staršev.
Naredili smo nov korak in razpravljali o vrednotah. Naš cilj pa je, da bi lahko dobro zastavljeno delo dopolnili v naslednjem šolskem letu.
Marjanca Kušar
Gimnazijci na mednarodnem seminarju v Salzburgu
Predstavniki Društva Povod so se med 8. in 14. oktobrom udeležili mednarodnega seminarja v Salzburgu. Pod vodstvom dobro izurjenih mentorjev smo skupaj z Avstrijci, Nemci in Slovaki spoznavali metode, s katerimi bomo lahko na zanimiv in igriv način predavali o Evropski uniji ali pa jih uporabili za druge teme in skupinsko delo. Gre za metode, kot so: t. i. simulacijska igra, v kateri se poskušajo igralci z naprej pripravljenim scenarijem postaviti na mesto parlamenta, komisije ali drugih organov Evropske unije in tako
spoznati delovanje le-teh; ribja bučka, kjer igralci razpravljajo o različnih temah, ki jih je določil mentor, časovni trak, kjer ekipe razvrščajo zgodovinske dogodke v pravilni vrstni red ... Seminar je gostila mladinska organizacija Akzente, ki je poskrbela, da smo se počutili udobno in tako odnesli čim več informacij. Seminarja smo se udeležili ptujski gimnazijci: Barbara Firbas, Evelin Čuček, Matjaž Šmigoc, Katarina Vreg in Jernej Terbuc.
Jernej Tcrbuc
Udeleženci na seminarju v Salzburgu.

Maja in 'njene' opice - II. del
Pogovor z Majo Gašperšič, dobitnico študentske Prešernove nagrade za diplomsko nalogo na temo Homoseksualno vedenje med samicami primatov in evolucija človeka
Pogovarjal se je: Boris Voglar
Maja s prijateljico Suzi na koreninanh velikanskega drevesa baobab v Senegalu.
Sledile so terenske v Kamerunu in Sengalu, kamor greš sedaj spet na polletni teren? (op. ur.: pogovor je nastal preden se je podala na raziskovanje opic v Senegal v Afriko)
Da. Senegal je bil moj drugi teren. Zaradi situacije, ki je v večini drugih afriških dežel, kjer bivajo gorile (želela sem nadaljevati proučevanje goril), tako zapletena, da nisem uspela priti tja. Tako sem si rekla, da bom poskusila s šimpanzi, nekaj ekstremno drugačnega, kot je bil deževni pragozd v Kamerunu leta 2002. Odgovorila mi je Jill Pruetz, profesorica antropologije z Univerze Iowa v Amesu, ZDA. Ona vodi projekt Savanski šimpanzi v Senegalu. V bistvu sem leta 2004 pol leta proučevala kulturne vzorce lokalne skupnosti Fongoli. Istočasno sem vodila njen projekt, se pravi bila odgovorna za vso logistiko, plačila, za naš avto, ki nam je redno »crkaval«, za vse zadeve, ki pač spadajo k managementu. Glede na ta to, da pri nas ni primatološkega programa, ne na dodiplomskem in ne na podiplomskem študiju, imaš prirejen program (kreditni sistem), sama izbiraš vsebine, ki podpirajo tvojo smer raziskovanja in doktorskega študija. Ob univerzi v Iowi, kjer si bila pol leta na študijski izmenjavi, sodeluješ še z drugimi institucijami?
Pri nas je en delček prima-tologije in evolucije človeka vključen na oddelku za sociologijo kot izbirni predmet pri profesorici Barbari Bajd (biologinja iz pedagoške fakultete). V programu imam te predmete ter koncepte kulture pri prof. Jožetu Vogrincu, ki je moj prvi in neprekosljiv mentor. Pri prof. Pruetz sem opravila terenske metode. Program sva sestavila skupaj s prof. Vogrincem. Ne da moram, tudi želim si sodelovati, ne toliko z institucijami iz tujine, temveč s posamezniki iz tujine, s katerimi imam dober odnos. Preko Jill sem spoznala
tudi profesorja Bula McGrewja, ki sem ga študijsko obiskala na Univerzi Miami v Oxfordu, v državi Ohio, ZDA.
Bill je eden vodilnih primatolo-gov. Za seboj ima 30 let terenskih izkušenj in sedaj poučuje v Cambridgeu. To so tisti stiki, ki mi veliko pomenijo. Ravno ko sem bila v Ohiu, je organiziral delavnico, kjer se je prvič sestalo 6 primatologov in 6 paleoantropologov, ki so poskušali najti rešitve za obe vedi - kako naj povezano skušajo odgovarjati na temeljna vprašanja o izvoru človeka. Tu sem spoznala krasne ljudi, kot je Robert Foley (predstojnik oddelka za biološko antropologijo na Cambridgeu), Kathy Schick in Nick Toth, vodilni arheološki par, ki se ukvarja s kamnitimi orodji. Tematika je povezana z mojo: tehnologija tolčenja, ki jo šimpanzi uporabljajo pri odpiranju plodov baobaba. Mislim, da nam ta pomaga pojasniti, kako je človek začel uporabljati orodja. Tolčenje je osnovna tehnologija, s katero se da priti do hranljivih virov, ki so drugače nedostopni, saj imajo trde lupine. In do sedaj se tega v arheološkem zapisu ni dalo prepoznati. Tukaj ne gre za kamnite odbitke, pestnjake ali karkoli izoblikovanega. To so neobdelana orodja, ki pa imajo sledove uporabe, te pa je treba prepoznati. Dokler niso v gozdu Tai (Slonokoščena obala) prvič arheološko izkopali nekega območja in videli, da tam šimpanzi lomijo oreščke že 100 let, je bilo marsikaj skrito. Ta tehnologija je že bolj izpeljana, saj uporabljajo kladivo in nakovalo. Primatologija ima tako velik pomen pri razlagi homi-nidnih najdišč. Letošnje objave so prve o teh tolkalnih orodjih, in to iz najbolj znamenitih najdišč naših prednikov. Najbrž že gre za rod Homo, čeprav so določena orodja še od avstralopitekov, stara pa približno 2,5 milijona let. To je smisel takih raziskav, poleg tega pa tudi primerjave
sosednjih skupnosti pojasnjujejo, koliko so ene tehnike naučene, koliko so lastne eni skupini in koliko so to lahko »lokalne tradicije«. En skupek lokalnih tradicij, recimo da naša skupnost šimpanzov uporablja take in take palčke za termitolov ali da na tak način lomi baobab, sestavlja kulturni vzorec skupnosti.
»Pomen analiz DNA in genetskega zapisa je predvsem v tem, da ogromno zvemo tudi o človekovi nagnjenosti k določenim boleznim, saj je velik del zapisa skupen. Ob nedavni analizi genoma šimpanza nam tovrstno znanje pomaga pri razumevanju bolezni, reakcij na njih in razvijanju primernih zdravil. Te vrste raziskav ne škodijo osebkom, tako kot so nekoč določeni laboratorijski poskusi.«
Ob težko dostopni literaturi, ki je večinoma v angleščini, se znajdeš z iskanjem virov na internetu in sodelovanjem s tujimi univerzami. Je problem tudi z zagotovitvijo sredstev za raziskave, pokrivanje stroškov? Pisanje prošenj fundacijam? Da, a koliko je odziva na to, pa je nekaj drugega. Pri nas je problem v tem, da ni razpisov, kamor bi sploh lahko prijavil eno takšno temo! Problem je tudi v tem, da šifre raziskovalca ne bom dobila, dokler ne bom nekje zaposlena, zaposlena pa ne bom, dokler ne bom doktorirala! Ministrstvo za znanost in tehno-
logijo me ob veljavnih zakonih le s težavo podpira. Realna situacija je žalostna. Iskati si moram razne sponzorje. Mobitel mi je podprl projekt in mi bo omogočil reportaže na Radio Študent. Lek mi je že tretjič pomagal z zdravili, Northland z opremo in materiali za delo na terenu. Slovenska znanstvena fundacija in Klub ptujskih študentov me podpirata po svojih zmožnostih. Mestni občini Ptuj pa sem se lani prijavila na razpis in dobila enkratno štipendijo.
Ob objavah člankov v najrazličnejših časopisih in revijah prirejaš tudi dia-večere s predstavitvami fotoreportaž s terenov, javljaš se v eter na radiu. Tudi širša javnost je deležna koristi od tega, kar delaš?
Prispevke bom še naprej pisala, predvsem za Znanost, saj je to eden redkih virov dohodka. Mislim, daje to pomembno, pišem o temah, o katerih se ni pisalo ali seje le iz druge roke. Na ta način informacije prispejo do širokega kroga bralstva. Ob dia-večerih in filmčkih s predavanji na prijeten način dosežem tudi mladino. Leta so bila namreč na Študentskih klubih, pri nas na CID, eno pa sem imela tudi na oddelku za sociologijo.
Ob koncu ti lahko le še zaželimo uspešno raziskovanje in srečno vrnitev.
Najlepša hvala.
&tyca/i 13
Sprejem za sponzorje in sodelavce 28. evropske žonglerske konvencije
V novembru je bil v hotelu Mitra na Ptuju sprejem za vse, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi 28. evropske žonglerske konvencije, ki je potekala to poletje na Ptuju. V uvodu je vse pozdravil Robert Križanič, predstavnik Društva Povod, ki je konvencijo pripeljalo na Ptuj. Predstavil je potek dogajanja in se posebej zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je skoraj 4000 gostom iz 29 različnih držav s celega sveta Ptuj ostal v čim lepšem spominu. To je bil največji mednarodni dogodek tega leta v Sloveniji. Jules Howarth. predstavnik Evropske žonglerske zveze, je povedal, da so se Ptujča-

Utrinek z žonglerske tržnice.
ni izvrstno odzvali in bili povsod v veliko pomoč žonglerjem. Župan MO Ptuj dr. Stefan Čelan je pohvalil izjemno organizacijo in izpostavil pomen dogodka v vsebinskem in ekonomskem smislu za Ptuj. V imenu mesta je Evropski žonglerski zvezi predal zahvalno pismo.
Vsi prisotni na sprejemu so si bili enotni, da lahko imamo na Ptuju velike in pomembne dogodke. Ob 20. uri in 12 minut so nazdravili kandidaturi Ptuja za evropsko kulturno prestolnico leta 2012.
Ozren Blanuša Foto: Alenka Slavinec
Ekipa Povoda na seminarju ulične animacije v Miinchnu
Od 1. do 8. novembra je v Miinchnu potekal mednarodni seminar ulične animacije, ki se ga je udeležilo dvaindvajset mladih iz sedmih evropskih držav. Zraven predstavnikov iz Slovenije, ki so bili s Ptujskega (Ozren Blanuša, Lovro Centrih, Dejan Klasinc), so udeleženci prišli tudi iz Cipra, Italije, Španije, Portugalske, Estonije in Nemčije. Seminar so vodili izkušeni mentorji iz mednarodnih animacijskih združenj.
Dogajanje se je odvijalo v Evropskem učnem centru
(ETC) v središču Miinchna. Dan se je začel okrog desete ure zjutraj z energijsko igro, nakar so sledile različne delavnice. Udeleženci smo pridobili osnove in nadgradili znanja iz ulične animacije, kot so body painting, ustvarjanje različnih predmetov iz balonov, clowning in juggling. Trening je potekal ves dan, s kratkimi odmori za kosilo. Večeri so bili namenjeni medkulturnemu spoznavanja šeg in navad držav udeležencev.
Ozren Blanuša
Člani Mladega foruma še vedno na vrhu
Konec oktobra je v Novi Gorici potekal dvodnevni kongres Mladega foruma Socialnih demokratov. Udeležila se ga je tudi sedemčlanska delegacija ptujskih foru-movcev in forumovk ter mu dala svoj pečat.
Delegati in delegatke Mladega foruma Ptuj so se na kongres podali z visokimi pričakovanji, ki so se popolnoma izpolnila. Na kongresu, ki je bil dokaj naporen, je MF Ptuj dokazal svojo moč in vpliv. Kar dva ptujska forumovca in ena forumovka so zavzeli funkcije na nacionalni ravni. Žiga Simonič je postal član sveta, kije najvišji politični organ foruma, Simona Muršec je bila izvoljena v predsedstvo foruma kot mednarodna sekretarka; obenem pa tudi najvišja funkcija ostaja v rokah Ptujčana Dejana Levaniča, ki še naprej ostaja predsednik Mladega foruma SD.
Na kongresu so sprejeli tudi dopolnitve oz. spremembe manifesta, ki je temeljni vsebinski dokument Mladega foruma. Dodalo se je namreč stališče do izrabljanja živali pri znanstvenih poskusih, kajti MF ostro nasprotuje nehumanemu ravnanju z živalmi. Na kongresu so se jasno opredelili glede pomena socialne demokracije za mlade v Sloveniji. Največ pozornosti se je namenilo dopolnjevanju stališč o izobraževanju in mladinski politiki. MF namreč nasprotuje liberalizaciji šolstva, saj verjame
v izobrazbo kot temelj učeče se družbe in šolstvo kot javno dobro.
Sprejete pa so bile tudi tri resolucije. Prva se glasi: Spremembe za ljudi in ne za kapital, kar je obenem bilo tudi glavno vodilo kongresa. S to resolucijo se MF opredeljuje do predlaganih ekonomskih in socialnih reform sedanje vlade. Druga resolucija je: Pravična trgovina zdaj, kjer se zavzemajo za principe trajnostnega razvoja in se opredeljujejo do nepravičnega gospodarskega sistema v Sloveniji in svetu, ki gradi državno blaginjo na plečih ljudi manj razvitega sveta. Tretja resolucija pa govori o potrebi po večji participaciji mladih na vseh področjih družabnega udejstvovanja, kajti MF z grenkim priokusom ugotavlja, da se aktivnost mladih vse bolj zmanjšuje, prav zato se je MF odločil za široko akcijo informiranja mladih.
Za konec pa nazaj na Ptuj, kjer lokalni klub še ni rekel zadnje besede. Ponovno bo spregovoril že na prihajajoči konferenci, ki se bo odvila 19. novembra v Domu Franca Krambergeija na Ptuju.
Branka Bratuša
KOLNKIŠTA / RETROSPEKTIVA SODOBNEGA AZIJSKEGA ŽANRSKEGA FILMA
Peklenske zadeve
Pod okriljem Kolnkištinega filmskega krožka bo od 27. novembra 2005 do 26. februarja 2006 potekala retrospektiva groze in bizarnosti - vsako nedeljo ob 20. uri. Vstopnin ni.
Kdaj ste se nazadnje ozrli po svojem življenjskem okolju in pogledali, katere nepogrešljive (sodobne) materialne dobrine vas obkrožajo? Avtomobili, računalniški čipi, zabavna elektronika, gospodinjski aparati, obleka ... Da, praktično vse je iz Azije. Zdaj sledi še invazija azijskih filmov.
Jubilejna trinajsta retrospektiva
četrto leto delujočega Kolnkištinega filmskega krožka prinaša pregled sodobnega azijskega žanrskega filma, ki se umešča v čas konca prejšnjega milenija in začetka novega. Seznanili se bomo z aktualno situacijo, kar nam bo posledično olajšalo razumevanje sodobnih trendov v svetovni filmski pokrajini.
V zadnjem času prodira vedno bolj prisotna teza, da je zahodni film v resni krizi - najradikalnejši kritiki so film seveda že pokopali - še bolj pa to velja za žanrski film. Slednji je produkt, komoditeta, za presojanje kate-
rega je najpomembnejše merilo komercialni uspeh. To je tista Arhimedova točka, ki neomajno drži. Vse ostale razsežnosti najkompleksnejšega umetniškega izražanja so podvržene nemilosti konfliktnih ocen teoretskih konceptov na postmodernističnem bojnem polju.
Na drugi strani azijski film doživlja nesluten razcvet v umetniškem, pa tudi v ekonomskem smislu. Predmet naše retrospektive tokrat niso na zahodu opevani avtorji azijskega arta (Tsai Ming-Liang, Kirn Ki-duk ali Wong Kar-Wai). Osredotočili smo se na kinetično rastočo produkcijo žanrskega filma iz jugovzhodne Azije, nastale od konca devetdesetih do danes. Pri tem nas ne fascinira impozanten obseg produkcije, temveč njena kakovost in svežina. Za ponazoritev, dotična straight-to-video produkcija dosega raven kako-
Nedelja, 27. november, ob 20. uri:
AVDICIJA Režija: Miike Takashi Televizijski producent Aoyama se sedem let pò ženini smrti na sinovo dolgotrajno prigovarja-
vosti, ki je nedosegljiva večini visokobudžetnih hollywoodskih eksploatacij.
Prevetritev klasičnih žanrov eksploatacij skega filma, kot so grozljivke, akcije, komedije in trilerji, je temeljita in izvirna. Nove žanrske invencije in konvencije so kmalu postale predmet izkoriščanja zunanjih virov v kreativno iztrošenem Hollywoodu. Tu naj spomnimo na bankabilne hollywoodske rimejke sodobnih azijskih kultov (Temačna voda, Zamera, Oko, Krog ...; Notranje peklenske zadeve bo priredil celo Scorsese).
V ospredju našega zanimanja so hiperproduktivni avtorji (častno mesto gre Japoncu Takashi-ju Miikeju) in tako imenovane nacionalne kinematografije - vzpenjajoča se Južna Koreja, zraven pa nepogrešljivi Hong Kong. Vabljeni na trinajst filmov trinajste retrospektive. Vstopnin ni.
nje odloči poiskati novo ženo. Njegova metoda pa ni povsem konvencionalna: izvoljenko se odloči najti prek namišljene avdicije za nov televizijski film. Nedelja, 4. december, ob 20. uri:
OTOK
Režija: Kim Ki-duk Hee-Jin dela kot prodajalka v korejski divjini: turistom, ki hodijo na ribolov, prodaja ribiške vabe, hrano in svoje telo. Nekega dne se v njeno na jezeru plavajočo kočo zateče Hyun-Shik, ki beži pred policijo. Med njima se razvije obsesivna ljubezen, ki je za oba nevarna. Hyun-Shik skuša napraviti samomor tako, da pogoltne vrvico z ribiškimi trnki ... Prelep, vznemirljiv, boleč in krut film: »De Sade + pastelne pokrajine«.
Nedelja, 11. december, ob 20. uri:
ZGODBA O DVEH SESTRAH Režija: Kim Ji-woon Sestri Su-mi in Su-yeon se po času, ki sta ga preživeli na psihiatričnem oddelku, vrneta k očetu in mačehi. Doma se morata spopasti z mačehinim obsesivnim obnašanjem, poleg tega pa se začnejo dogajati čudne reči. Kmalu ni več jasno, ali gre za njuno nestabilno duševno zdravje, krute mačehine igrice ali prisotnost mračne nadnaravne sile. Film o družinskih skrivnostih in negotovosti resničnosti temelji na korejski ljudski zgodbi. Nedelja, 18. december 2005,
ob 20. uri:
KATAKURISOVA SREČA Režija: Miike Takashi Družina Katakuri je pravkar odprla turistično kmetijo v planinah. Na žalost njihov prvi gost napravi samomor. Da bi se izognili težavam, ga pokopljejo kar za hišo. Drugi gost, slavni sumo borec, umre med seksom z mladoletnico, pa tudi naslednji umirajo v bizarnih okoliščinah. Film nepozabno kombinira najbolj neverjetne žanrske elemente: nadrealistične glasbene točke, čudaške animirane like, ubijalske zombije in serijo grozljivih smrti.
Nedelja, 25. december 2005, ob 20. uri:
KRALJEVSKA BITKA Režija: Kinji Fukasaku Japonska je ob koncu tisočletja blizu kolapsa. Brezposelnost je višja kot kdajkoli, nasilje pa se izmika nadzoru. Ker dijaki bojkotirajo pouk in zlorabljajo učitelje, se vlada, ki se počuti ogroženo, odloči za radikalen ukrep. Dijake naključno izbranega šolskega razreda odpeljejo na samotni otok in jih prisilijo, da se pobijejo med sabo.
Uroš Esih
PROGRAM RETROSPEKTIVE:
Veseli december 2005
Od 17. do 21. decembra v Mestnem gledališču Ptuj in na Slovenskem trgu
Tudi letos bodo Veseli december skupaj pripravili DPM Ptuj, CID Ptuj in Mestno gledališče Ptuj. MUCA COPATARICA Priljubljena pravljica o muci, ki nerednim otrokom odnese copate. Otroci sklenejo poiskati mucin dom in svoje copatke. V gozdu pa srečajo mnogo živali... Lutkovna pravljica je primerna za najmlajše od 2. leta dalje, pri pripovedovanju pravljičarki pomagajo lutke in junaki iz znanih otroških pesmic. Čas trajanja: 30 min.
Režija: Irena Rajh Kunaver; oblikovanje lutk: Marina Hrovatin; scenografija: Irena Mrhar. Nastopata: Irena Rajh Kunaver, Marjan Kunaver JABOLKO
Mala miška najde veliko rdeče jabolko. Vsa vesela ga začne kotaliti proti domu, da bi ga lahko
tam v miru pojedla. Predstava je nastala po motivu pravljice A. H. Benjamin: Mala miška in veliko rdeče jabolko. Namenjena je otrokom od 3. leta dalje in traja 35 minut. Na festivalu Lutkovni pristan 2002 je prejela 25 zvezdic - nagrado otroške žirije, uvrstila se je na 2. bienale slovenskih lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru 1. 2003.
Zamisel in izvedba: Irena Rajh in Marjan Kunaver; likovna podoba: Jerica Cvetko; izdelava lutk in scene, glasba; Maijan Kunaver, Mateja Šušteršič.
VSTOPNICE
Otroci imajo brezplačen vstop, vendar potrebujejo vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Odrasli plačajo 700 SIT vstopnine. Predprodaja vstopnic od 5. decembra dalje v pisarni Mestnega gledališča Ptuj vsak delavnik
od 9. do 13. ure, ob sredah pa do
17.	ure.
Pomembno!
Otroci so vabljeni k pisanju pisem in risanju risbic z dobrimi željami za vse otroke. Za izdelke bo v času predstav na hodniku gledališča poseben nabiralnik. Najbolj ustvarjalni izdelki bodo nagrajeni.
Na prireditvi sodelujejo prostovoljci DPM Ptuj, CID Ptuj in Gimnazije Ptuj. Pokrovitelj Veselega decembra 2005 je MO Ptuj. Pri uresničitvi tega velikega projekta pa sodelujejo tudi številna uspešna podjetja. Organizatorji prosimo, naj ostane Veseli december brez petard, in se že vnaprej najlepše zahvaljujemo za razumevanje.
Društvo prijateljev mladine Ptuj
SPORED
sobota, 17. 12., ob 17. uri na Slovenskem trgu: PRIHOD DEDKA MRAZA, TETE ZIME IN NJUNEGA SPREMSTVA
nedelja, 18. 12., ob 16.30 in ob 18. uri: MUCA COPATARICA
ponedeljek, 19. 12., ob 16.30 in ob 18. uri: JABOLKO torek, 20. 12., ob 16.30 in ob 18. uri: MUCA COPATARICA
sreda, 21.12., ob 16.30 in ob
18.	uri: JABOLKO sreda, 21. 12., ob 19. uri: SLOVO DEDKA MRAZA, TETE ZIME IN NJUNEGA SPREMSTVA Vse lutkovne predstave za otroke bo izvajalo Lutkovno gledališče FRU FRU iz Ljubljane.
25. NOVEMBER/LISTOPAD 2005
PRAZNOVANJA/TRADICIJA
Ob letošnjem dnevu spomina na mrtve
Govor Aleša Ariha, direktorja Pokrajinskega muzeja, na komemorativni svečanosti v Spominskem parku ob dnevu
spomina na mrtve
»Jesen nam s praznikom spomina na umrle vsako leto približa občutenja do ljudi, s katerimi smo še včeraj ali davno nekoč križali svoje poti. Na davne prednike, o katerih nam morda govorijo le še zaprašeni zapisi in črke na nagrobnem kamnu.
Na tiste, ki so nam bili izjemno človeško blizu in na tiste, ki so se nas duhovno dotaknili kot velike osebnosti naše narodne preteklosti ali, če sežemo širše, na vse, ki so, tako kot mi danes, nekoč gledali ta svet, dihali njegov zrak, čutili radost bivanja in bolečino minevanja.
Katoliška cerkev že skoraj 1200 let na današnji dan praznuje praznik vseh svetih, tako tistih, ki so bili javno razglašeni, kot tudi tistih, ki niso bili deležni javnega priznanja. Leta 837 je papež Gregor IV. ta dan uradno potrdil kot praznik vseh svetnikov in ukazal, naj se slovesno praznuje. Praznik se je kmalu razširil preko meje Rima v Francijo, Španijo, Nemčijo pa tudi k nam. Praznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznanih, lahko bi rekli tudi »osebnih« svetnikov vsakega čutečega posameznika. Mednje spadajo naši starši, sorodniki, prijatelji, skratka vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v podobnih okoliščinah. Praznik vseh svetnikov za verne pravzaprav ni »dan mrtvih«, temveč dan živih, in je veliki dan vere, upanja in ljubezni.
Seveda je del našega skupnega
spoštljivega spomina namenjen vsem, ki so svoja življenja izgubili v nesrečnih okoliščinah neštetih morij našega časa. Slovenci smo dali hud krvni davek. Bivanje na prepihu časa in posedovanje pri tujcih željnega ozemlja je povzročilo, da je tako rekoč vsaka
generacija morala poskrbeti za obrambo domovine. V dvajsetem stoletju se je to zgodilo kar trikrat.
Dovolite, da se ob okrogli obletnici danes na Ptuju posebej spomnim naših dedov, ki so pred devetdesetimi leti umirali na soškem bojišču prve svetovne vojne. Avstrijski vojaški zgodovinar Veith je zapisal, da je bila obramba gore Škabrijel najhujši boj, ki ga je kadarkoli v zgodovini cesarstva bila katerakoli avstrijska vojaška enota. In tista enota je bila 87. - celjski pehotni polk, v katerem je bilo tedaj 95 odstotkov Slovencev. Naborni okoliš tega polka je zajemal tudi Dravsko in Ptujsko polje z mestom Ptuj in obronke Pohorja. Ti, tudi ptujski junaki z začetka minulega stoletja, si kljub oddaljenosti časa zaslužijo naš hvaležni spomin, kot si ga dobri dve desetletji in pol kasneje zasluži narodni heroj Jože Lacko in druge žrtve nacističnega nasilja, ki smo jim letos v ptujskem muzeju posvetili posebno spominsko razstavo, ki je bila nekakšna luč spomina na čase in ljudi.
Naš spomin naj danes zaobjame tudi tiste domoljube, ki so se z našega območja v letih druge
svetovne vojne želeli priključiti partizanskemu odporniškemu gibanju na Pohorju, pa so tam naleteli na sumničenje in smrt. Spominjamo se tudi tistih Ptujčanov slovenske in nemške narodnosti, ki so neposredno po vojni postali žrtve izvensodnih pobojev in revolucionarnega nasilja. Mnogim med njimi še vedno veliko dolgujemo. Ker živimo v okolju, ki je uvedlo tako imenovane matične knjige, ne smemo pozabiti, da vsakomur dolgujemo vpis v mrliško knjigo. Ker pa civilizacijsko vendarle temeljimo na grški filozofiji, rimskem pravu in krščanstvu, moramo poskrbeti za vrnitev dobrega imena, kjer je bilo to po krivici odvzeto, in simboličen pokop z označbo imena.
Tok in silovit tempo življenja nas pogosto odmikata od razmišljanja o smrti, o poslednjih rečeh našega življenja. Smrt smo potisnili na obrobje doživljanja. Ne glede na to pa se vsi prej kot
slej soočimo z okoliščinami, v katerih nas izguba pretrese.
Prav zato je treba ob takšnih dnevih in tudi sicer postati na krajih spomina in dojeti resnico, ki pravi, da se z nami svet in življenje ne začenjata in da bo ta pot iz roda v rod tekla tudi naprej. Ko se ustavljamo ob zadnjih počivališčih najhližjih, je prav, da se zavedamo odgovornosti za podobo in vzdrževanje grobov tistih preminulih rojakov, ki so pustili sledi v narodovi zgodovini in preteklosti posameznih stanovskih in drugih združenj. Mnogi med
njimi žal nimajo več potomcev, ki bi skrbeli za ohranitev njihovega imena. Pokopališča so namreč s svojim izgledom in spominom na ljudi, ki tam počivajo, det naše kulturne dediščine, zato si ne kot narod in ne kot posamezniki ne smemo dovoliti, da bi obeležja velikih rojakov prepustili uničenju ali celo tržni naravnanosti, ki ponekod narekuje tudi odprodajo poslednjih bivališč.
Se kako prav je, da nas pot na ta kraj ne pripelje samo en dan v letu. Zaradi spoštljivega spomina, ki ga ne simbolizirajo samo prižgane sveče in položeno cvetje, pa je še kako prav, da smo vsak zase s svojim življenjem in delom droben plamen, ki vse dni v letu, ne le na praznik, sveti v spomin na svojce, prijatelje in na vse, ki so v usodnih dneh narodovih zgodovinski preizkušenj dali največ, kar je mogoče dati ...S tem bo dan spomina na umrle zares postal v bistvu dan vseh
živih, ki jim moč zavesti narekuje eno temeljnih spoznanj, namreč da je minljivost dejstvo in da umrli niso zares umrli vse dotlej, dokler živijo v našem hvaležnem spominu.
Poklonimo se njihovemu spominu!«
Foto: Langerholc
16 'dfypmst
Jaslice
Izdelovanje jaslic naznanja čas božiča in praznovanje le-tega, čas družinskega praznika oziroma večera, ko se po tradiciji zbere cela družina in prične okraševati božično drevo. Jaslice so za božične praznike postavljena, največkrat tridimenzionalna, uprizoritev Jezusovega rojstva; s hlevčkom, kipci Marije, Jožefa, svetih treh kraljev, pastirjev in ovac. V ozadju je panoramsko oblikovana pokrajina. Figure, ki so premakljive, so napravljene iz različnih materialov in postavljene po zamisli posameznika. Pri nas ne vemo veliko o tem, da so jaslice tudi predmet resnih znanstvenih raziskovanj. Med znanstveniki svetovnega slovesa, ki so se ukvarjali z jaslicami, je bil tudi Rudolf Berliner, avtor temeljnega dela Die Weihnachtskrippe (München, 1955).
IZ ZGODOVINE
Prve jaslice nasploh so leta 1560 postavili jezuiti v svojem kolegiju na Portugalskem, prve cerkvene jaslice pa so uredili leta 1562 v svoji cerkvi v Pragi. Nato so sledili drugi redi: frančiš-kani, dominikanci in avguštinci. In v začetku 17, stoletja srečujemo jaslice po župnijskih in samostanskih cerkvah vseh redov. Naslednji korak v razvoju jaslic je bil njihov vstop v domove. Pot jim je pripravilo ležišče z Jezusom ali kipci samega Jezusa. Prve hišne jaslice si je dala napraviti Konstanca Piccolomini Aragonska, vojvodinja v Amfali-ji,že okoli 1. 1560. Kmalu zatem je dobila v dar večje število figur za svoje jaslice tudi vojvodinja Marija v Gradcu, po rodu bavarska princesa. Dvorom so sledile premožnejše meščanske hiše. Širile so se v meščanske domove, predvsem t. i. omarične jaslice (v Ljubljani najstarejše 1714). Kdaj so jaslice vstopile v kmečke domove, ni znano. Najverjetneje sojih na podeželju pričeli postavljati v začetku 19. stoletja. Najprej so se uveljavile na Gorenjskem, verjetno pod vplivom iz Tirolske. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so se širile na Koroško, v Beneško Slovenijo in v vzhodno Slovenijo, kjer je jas-lično izročilo precej mlado. Tam pred 80 leti niso poznali drugega kot zeleni in pisani 'betlehem' ali 'paradiž' z visečim dreve-ščkom, venci in rožami, lustrom in 'duhom'. Jaslice so se na Slovenskem širile od zahoda proti vzhodu. Slovenci so si ustvarili svoj tip jaslic. Postavljali so jih na trivogalno desko v bogkovem kotu. Hribček je moral biti visok, na vrhu je bilo zmerja mesto Betlehem, ob spodnjem
robu je bil hlevček, ki ni bil votlina, ampak le 'štalca'. Če so bile figurice tridimenzionalne (iz lesa ali iz gline), je morala biti konstrukcija lesena, če pa so bile ploskovite (iz papirja), je bil hrib le kup mahu. Prve plastične figure so bile voščene. Kupovali so tudi lučke in vse, kar je bilo treba za olepšavo, čeprav za denar na kmečkih domovih ni bilo lahko.
V alpskem svetu se je razvila domača obrt za rezljanje 1 lesenih jasličnih figur, ki so jih krošnjarji ponujali tudi drugod po Sloveniji. Številni neznani talenti so ustvarjali in zapustili doma in pogosto tudi pri sosedih in sorodnikih svoje preproste izdelke; lesene jaslične figurice, pastirce, ovčice, sveto družino in tri kralje. Le za malokom je ostal kak spomin. Janez Trdina je zabeležil dva sicer neznana umetnika: 'črednika Marka' in 'Stolarjevega Jožka', ki je rezljal iz lipovega lesa. Znan je bil ljubljanski mitničar Janez Frfila, v Železnikih pa Anton Klemen-čič in v Komendi pri Kamniku Lovrenc Erzar. Znane so tudi glinaste jaslice iz Kamne Gorice. Tam so skorajda vsi pred božičem postali 'kiparji'. Vsega tega v glavnem ni nič več ohranjenega, kajti glina ni trpežna snov, pa tudi les ni trajen. Na prehodu iz 19. v 20. stoletja pa je tudi ljudsko podo-barstvo in kiparstvo kot domača dejavnost usahnilo. Ob tem pa so se pričele uveljavljati industrijsko izdelane papirnate jaslice. Čas je prinesel umetniške pole z jasličnimi figurami. Med obema vojnama so bile znane, a le delno sprejete, jaslice Maksima Gasparija. Ekspresionistične poteze so imele papirnate figurice Toneta Kralja, podobno tudi figure na polah Franceta Goršeta (1941).
Masovna proizvodnja je pričela na trg pošiljati sadraste odlitke plastičnih figur umetniške vrednosti, ki so jih postavljali na predalnik. Uvrstile so se v t. i. namizni tip jaslic. Pokrajina je postala pomembnejša od figur, oblikovati so jo pričeli z naravnimi pripomočki (štori, kamenje) in z božičnimi ponaredki narave, oživljali so jo s tekočo vodo in tehničnimi efekti. Tako jaslice v bogkovem kotu niso bile več v modi.
V medvojnem in povojnem obdobju so se pokazala znamenja obnove. Cerkvene jaslice, ki so bile dolga leta zanemarjene, so začeli oblikovati umetniki. Zadnja desetletja se spet pojavljajo številni ljubiteljski izdelovalci. Dandanašnji novosti sta razstava jaslic in t. i. žive jaslice.
(Literatura: Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana 2004, Niko Kuret: Jaslice na Slovenskem, Ljubljana 1981, Praznično leto Slovencev II, Ljubljana 1998)
JASLICE ŽE 19 LET IZDELUJE ZDENKO LAZAR IZ SPUHLJE
Z izdelavo jaslic se ukvarja vse več ljudi in eden izmed njih je tudi Ptujčan Zdenko Lazar iz Spuhlje. To delo mu je v veliko veselje in sprostitev, saj jih izdeluje že skoraj dvajset let, in sicer iz različnih materialov in različnih velikosti. Navdih je dobil ob listanju raznih revij, v katerih je zasledil slike jaslic. Pa tudi v cerkvah si jih je z navdušenjem ogledoval. Prve je izdelal, ko
se mu je rodila prva hčerka, ki je danes stara 19 let. Bile so majhne, izdelane iz papirja in lesa. Nato je napravil vsako leto večje; iz kamna, siporeksa in podobnih materialov. Letošnje bodo iz lesa, papirja, mavca in okrašene z naravnimi materiali, kot so mah ipd. Za panoramo bo tekoča voda in v njej žive ribice. Za izdelavo porabi od 20 do 30 ur. Če doda kakšen premikajoč predmet, pa še več. Pripravo prične nekje konec novembra. Vsak dan popoldan po službi se jim posveča uro ali več. Model si izmisli sam. Nikoli ne kopira in se ne zgleduje po drugih jaslicah. Pri okrasitvi in namestitvi figuric mu pomagata hčerki, ki ju ta kreativnost tudi veseli in na ta večer komaj čakata.
Takšna dejavnost zahteva razvite ročne spretnosti in domišljijo. Zdenko Lazar je po poklicu ključavničar in mu ročna dela seveda ne delajo preglavic. Če bi svojim jaslicam določil prodajno vrednost, bi jih ocenil na okrog 50 tisoč tolarjev. Ne izdeluje jih po naročilu ali za prodajo, le za svoj lastni užitek in dom. Ko se bo letos lotil novih, bo stare podaril kakšnemu sorodniku. Tako stori vsako leto, saj v hiši ni prostora, da bi jih vse hranil. Izdelavo jaslic namerava nadaljevati. Kot je povedal s posebnim zanosom, jih bo izdeloval in svoj načrt dodeloval tudi v bodoče.
Milena Turk Foto: Zdenko Lazar
ìfypam 17
Veseli december, v pričakovanju Bdenja, nove premiere
Viktor Gojkovič - kiparska dela
Razstava ob umetnikovi 60-letnici, na ogled do 27. 11.
Viktor Gojkovič je s svojim vsestranskim in izredno obsežnim kiparskim in restavratorskim opusom, ki še nikakor ni zaključen in strokovno obdelan, eden naših največjih slovenskih kiparjev druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Njegova kiparska in umetniška izpovednost je avtorsko samosvoja in prepoznavna. Materiali, ki jih obdeluje, so obstajali že daleč v preteklosti, metode kiparskega dela so znane že od nekdaj, umetniški duh nenehno veje in izbira poklicane, vendar umetnik Viktor Gojkovič ustvarja svoje umetniške kreacije, oplemenitene s preteklostjo, navdihnjene s sedanjostjo in zapisane z modernimi kodami današnjega časa in avtorjevo vrhunsko umetniško kreativnostjo v prihodnost. Rdeča nit njegovega celotnega kiparskega ustvarjanja je, poleg samega odzivanja materialov na njegove ideje, predvsem povezovanje različnih vrst materialov. Kiparja zanima njihov vpliv in odziv eden na drugega, kateri je dominantnejši, kako delujejo kot nova, sestavljena kompozicija ... Kot da mu en material preprosto ne zadošča, mora mu poiskati nasprotni pol, drugo polovico in ju združiti v novo in neponovljivo celoto.
Osrednja srž Gojkovičevega kiparskega raziskovanja je zelo raznolik material, ki se odziva in vdaja umetnikovim idejam, volji in rokam ter se realizira v končne oblike in forme. Te pritegnejo naše različne čute, ki poleg vizualnega ugodja privlačijo predvsem naš otip. Nehote stegnemo roko in »pobožamo«
oble ali ostre linije in oblike, da se prepričamo o trdnosti ali mehkosti določenega materiala ali celo preverimo, če je to res izbran material ali gre zgolj za umetniško fikcijo občutenega. S spoštovanjem do obsežnega ustvarjenega kiparskega opusa, ki zajema portretno plastiko, javne spomenike, spominske plošče, moderno plastiko ... ter izredna raznolikost materialov s poudarkom na strukturi in odzivnosti, katerega razpon je zelo širok (marmor, peščenec, aluminij, bron, železo, glina, mavec, beton, vosek, les ..., ki jih Viktor Gojkovič raziskuje in oblikuje od začetka do danes v številne umetniške kreacije), lahko njegovo delo razdelimo v več kiparskih ciklusov, ki se med seboj sicer razlikujejo po času nastanka ter obliki in metodi dela, a se hkrati mojstrsko povezujejo, tako po obdelavi različnih materialov, njihovih povezav (sožitij) in prepletanj kot po vrhunski avtorski prepoznavnosti umetniške kiparske abecede današnjega časa. Razstava v Miheličevi galeriji je tako razdeljena v dve celoti. V pritličju je predstavljena Gojkovičeva portretna plastika, predvsem Ptujčanov in tistih portretov, ki jih je umetnik želel sam predstaviti, ter njegova sakralna plastika in reliefi. V nadstropju galerije pa je predstavljeno Gojkovičevo kiparsko udejstvovanje, predvsem njegovi kiparski ciklusi: Kapiteli, Objekti, Variante in Sožitja, ki so morda nekoliko manj znani širši javnosti, a jih umetnik izdeluje domala celo svoje dolgoletno umetniško ustvarjanje.
Stanka Gačnik Foto: dr. Aleš Gačnik
Bdenje, nova premiera Mestnega gledališča Ptuj, v režiji Matjaža Latina, je ganljiva, z veliko jedkega humorja obarvana zgodba, ki se odvije med nevrotičnim, klinično osamljenim Kempom, igra ga Aljoša Ternovšek, nesojenim nečakom svoje, tiho na smrt sprijaznjene tete Grace, ki jo bo odigrala gospa Štefka Drolc, brez dvoma ena največjih gledaliških in filmskih igralk pri nas. To briljantno napisano črno komedijo o starosti in z njo povezani nebogljenosti, ki je tisti, ki tega ne doživlja, težko razume in je zato včasih lahko v besedah in dejanjih grob, ne da bi se tega zavedal, je napisal kanadski režiser in dramatik Morris Panych, ki je bil v svoji domovini za svoja dela že večkrat nagrajen. Odlično je v njej izrisal lik molčeče Grace — starke z umazanimi lasmi, za katero si Kemp želi, da bi čim-prej umrla in ga rešila njegovega bdenja ob njej, da bi potlej znova zmogel zaživeti svoje uspehov polno življenje. Kar seveda ni res. A on se pač tako spreneveda. In z luščenjem tega sprenevedanja in skozi njegovo monološko, velikokrat prisrčno duhovito, počasno odstiranje svoje prave vsebine ob njeni postelji spoznavamo in razumemo njegovo razočaranje nad svetom in samim sabo. Štefka v vlogi Grace poča-
V organizaciji Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Ptuj bo v soboto, 3. decembra, v Stari steklarski delavnici Zveglin sejem. Sejem, na katerem bomo prodajali »pridelek« ljubiteljskih kulturnih skupin: kasete, zgoščenke, video filme pevskih zborov, folklornih in plesnih skupin, pihalnih in tamburaških orkestrov, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, knjige, fotografije, slike in druge likovne izdelke, skratka vse, kar nastaja v ljubiteljskih
si, večinoma molče, odhaja, ves čas obrnjena k njemu, medtem ko Aljoša (Kemp), se zdi, na veliko prihaja, oba razprtih rok, oba drug drugemu namenjena. V ljubezni ni drugačnosti, v ljubezni tipa 'imeti rad in biti nam mar’ je lepota inje smisel.
V	decembru se bo odigrala še ena predstava za otroški abonma Lutka in Račka. Lutkovno gledališče Jože Pengov se po predstavilo s predstavo Lutka, v kateri otrokom obljubljajo, da se bodo zbudili v svetu, kjer bo vse okoli njih zanimivo.
V	drugi polovici meseca se v Mestnem gledališču Ptuj obeta že tradicionalna prireditev Veseli december. Tudi tokrat bo male in velike razveselil dedek Mraz, pred tem pa še otroška predstava.
Ta mesec je tudi čas, ko bo znova zaživela monodramska uspešnica Pavlek, ki je zaradi bolezenskih nevšečnosti glavnega in seveda edinega igralca mirovala kar celega pol leta.
In navsezadnje, naj vas opozorimo, na dve ponovitvi 'Koprske' Agencije za ločitve, ki bo prav gotovo znova napolnila gledališče.
Rok Vilčnik, dramaturg
kulturnih skupinah, pa je več ali manj skrito javnosti.
Tako bomo počastili Ta veseli dan kulture in hkrati predstavili ljubiteljsko kulturo v vseh njenih oblikah in bogastvu ustvarjanja. Od 10. do 14. ure bodo tudi nastopale številne skupine od ljudskih pevcev, godcev, folklore, plesnih skupin in drugih.
Ne zamudite že tretjega in edinega takega sejma v Sloveniji!
Nataša Petrovič
Zveglin sejem
18 0fopra/i
Slike z naslovnic v galeriji Magistrat
Naslovne fotografije Ptujčana na ogled do 2. decembra
Razstavo naslovnic Ptujčana in naslovnih fotografij, ki jih je posnelo devet fotografov iz Ptuja, so nekateri pričakovali že pred meseci, vendar je bilo treba počakati, da tudi ta dela pridejo na vrsto. Vrsta za razstavišče v galeriji Magistrat je, kakor verjetno tudi v drugih galerijah, namreč kar dolga. Očitno je, da je na Ptuju razstavnih prostorov oz. možnosti razstavljanja premalo. Ali pa so ljudje na področju likovnega izražanja morda preveč ustvarjalni?
Na 18 naslovnih fotografijah je upodobljen Ptuj. Ptuj s svojimi različnimi, znanimi in neznanimi, resnimi in romantičnimi obrazi, Ptuj s Ptujčani, Ptuj s skritimi kotički, z naravo v svoji okolici, pouličnimi festivali, proslavami in dogodki na mestnih trgih ter ulicah. Posnetki so bili objavljeni med decembrom 2003 in junijem letos. Med njimi je tudi šest fotografij, ki smo jih v uredništvu izbrali na foto natečaju Naslovnica Ptujčana 2004. V uredništvu na vsaka tri leta pripravimo natečaj, na katerem sodelujejo ljubiteljski fotografi. Skratka posamezniki, Ptujčani ali pa obiskovalci, ki imajo izostreno oko in pozornejši odnos do okolice, kjer živijo in delujejo, ter seveda ustrezno fotografsko opremo. Odzivajo pa se v glavnem mlajši.
trenutka. Kako nam je uspelo pri izbiri, avtorjem pri fotografiranju in oblikovalcem pri grafičnem oblikovanju, lahko presodite ob ogledu razstavljenih podob, če še niste ob prebiranju Ptujčanov.
Razstavo je postavil mojster fotografije Stojan Kerbler. ki je na slovesnem odprtju tudi spregovoril o stanju oz. razvoju fotografiranja na Ptuju v zadnjih desetletjih in podal oceno naslovnih fotografij. Razstavo je odprl župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Glasbeni gostji sta bili pevka Nina Prigl iz Ptuja in citrarka Nives Kovačič iz Rogatca, ki sta zapeli in zaigrali slovenske ljudske pesmi.
In kdo so fotografi, ki so objektiv naravnali na pravo stvar in na sprožilec pritisnili ob ustreznem trenutku ter zabeležili razstavlje-
Nlna Prigl in citrarka Nives Kovačič na otvoritvi foto razstave.
Prvenstveni namen vseh razstavljenih fotografij je seveda fotožurnalizem; skupaj z besedilom - z neko zgodbo zabeležiti nek dogodek, kraj, razpoloženje, letni čas ali obdobje. Teme so bile vnaprej dogovorjene na uredništvu. Pri izboru smo upoštevali v prvi vrsti ustreznost posnetka glede na izbrano temo ter najosnovnejše tri elemente dobre fotografije: osvetlitev, kompozicijo in izraznost ujetega
ne podobe? Dušan Koštomaj. Mojca Lešnik, Uroš Krajnc, Drago Vidovič in Liljana Vogrinec, ti so se odzvali na fotografski natečaj, Aleš Šprah, Staša Cafuta, Boris Voglar in Rado Stropnik iz Foto studia Langerholc pa so stalni sodelavci uredništva Ptujčan.
Z natečaji kakor tudi z razstavo želimo Ptujčane in obiskovalce mesta vzpodbujati k opazovanju ali prebujanju njihovega zanima-
nja za kulturno in naravno dediščino v mestu, za tradicionalne in novejše prireditve ter nasploh za čisto vsakdanje življenje tukajšnjih prebivalcev.
Kot je znano, imajo fotografije veliko večjo prepričevalno moč kot besedilo. Fotografija, ki je ni treba brati, lahko prepriča v trenutku in sproži akcijo takoj. Besedilo oz. pisec pove, fotografija oz. fotograf pa prepriča, in to v hipu, saj pri gledalcu vzbudi neko emocijo, kar je gonilo vsakega gibanja, dejavnosti,
akcije. Skratka jezik fotografije je univerzalen. Vsi jo razumejo. Spomnimo se na množično odzivnost in prvo odločno obsodbo ameriške intervencije med vojno v Vietnamu pred desetletji, kar se je zgodilo šele po objavi fotografije, na kateri je vietnamska deklica, ki beži pred bombnim napadom. Njen prestrašen izraz je prepričal množice Američanov. Prejela je tudi Pulitzeijevo nagrado.
Milena Türk Foto: Aleš Šprah
Fotografije iz družinskega albuma Borisa Fariča
Boris Farič (1974 ) prav gotovo predstavlja vez med fotografi starejše generacije in mladimi - danes prebijajočimi se zagnanci. Že v srednješolskih časih okrog leta 1991 je deloval v takrat aktivnem ptujskem fotoklubu, kjer se je še posebej angažiral po srečanju z mojstrom Stojanom Kerblerjem. O njem govori kot o svojem dolgoletnem mentorju, kar nenazadnje pušča pečat tako v izraznosti fotografij Borisa Fariča (črno-bela tehnika, ročno razvijanje, uporaba Ilford negativov), kot v nivoju kvalitete in avtorskem pristopu. Svoje kompetence je med drugim potrjeval tudi na Natečaju za slovensko fotografijo leta revije M-zin, na katerem je bil leta 1992 tudi nagrajen za serijo portretov. Takrat so se recenzenti o njih izrazili kot o fotografijah, ki jih zaznamuje uravnotežen odnos med fotografom in portretirancem. Uspehov niso prezrli niti v Pokrajinskem muzeju Ptuj, saj so ga od takrat štipendirali, tako, da je ob srednji ekonomski šoli končal še program fotograf v ljubljanskih Križankah na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo.
Ob izrazitem čutu za figuraliko in socio-kulturno dogajanje, ki gaje prezentiral tudi s sodelovanjem pri nastajanju zbornika o rock kulturi v severovzhodni Sloveniji Bili ste zraven, ter z razstavami na 'Muršičevi' ( 1996). Prava velika samostojna razta-
va se je zgodila v Miheli-čevi galeriji, kjer je pod enostavnim naslovom Fotografije leta 2002 zaokrožil svoje dotedanje ustvarjanje. Če nadalje opazujemo umetniški razvoj Borisove likovnosti in motivike, lahko govorimo o mnogih premikih, ki so vzniknili ali iz njega samega ali pa jih je zahtevalo okolje. Prvi koraki, so bili v smeri abstrakcij in osebnih iskanj po industrijskih conah Maribora ali med domačim vsakdanjikom ('Gaz v snegu').
Kot član Fotokluba Maribor je sodeloval pri skupinskih razstavah le-tega. Udeležil se je pa med drugim tudi Talumove fotografske kolonije ter posledično skupinske razstave.
Tokratna razstava v Lekarni na Trstenjakovi je nadaljni premik iz brezosebnosti in 'ponorelega' sveta v zavetje mlade družine. Velikodušno je pokazal to, kar je v marsikaterm primeru prihranjeno le za družinske albume, saj so fotografije kar se le da zasebne in intimne, ter prikazujejo barvite prizore iz utripa življenja njegove hčerke Martine in njene mame Mojce. S tem korakom Farič po svoje preseneča, saj razen za potrebe katalogov ni uporabljal barvne tehnike, ki, moramo priznati, vnaša v prizore dodatno toplino in rahločutnost ter milino.
Boris Voglar
(fyycà/i 19
Davčni sistem
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB ...
.... ki ga bomo prvič upoštevali pri izračunu davčne osnove za poslovno leto 2005, ni dober, predvsem pa ni stimulativen, ne za tuje, pa tudi ne za domače vlagatelje. Vedno več odhodkov je davčno nepriznanih, doslej uveljavljene davčne olajšave od naložb pa so zmanjšane ali celo ukinjene. V zakonu je povsem nepotrebna nekatera omejitev stroškov.
Dohodek pravnih oseb je preveč obdavčen. 25-odstotna davčna stopnja, ob celi vrsti davčno nepriznanih odhodkov, ni stimulativna za nikogar, razen za državo. In prav davčna politika države naj bi bila tista, s katero bi država vplivala na njen gospodarski razvoj.
Zakaj na primer Slovenski računovodski standardi zahtevajo obračun amortizacije, glede na stvarno obrabo osnovnih sredstev, če je po davčni zakonodaji znesek amortizacije priznan največ do zneska, izračunanega po stopnji, določeni v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb?
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je preobsežen, marsikdaj nejasen, zahteva pa uvedbo dodatnih knjigovodskih evidenc, kar ni dobro. Potrebujemo kratek in jasen zakon z največ 20-odstotno obremenitvijo dohodka.
PRENOVE, IN TO TEMELJITE, JE POTREBEN ZAKON O DOHODNINI
S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Spada med osebne davke in je prihodek državnega proračuna. Danes veljavni zakon o dohodnini uvaja načelo svetovnega dohodka. Po tem zakonu bomo morali davčni zavezanci v slovenski dohodninski napovedi napovedati vse dohodke, ki jih bomo prejeli doma ali v tujini. Med doslej neobdavčenimi
v RS in mnenja k predvidenim spremembam davčne zakonodaje - III. del
dohodki, ki bodo odslej zajeti v obdavčitev, so obresti od denarnih depozitov pri bankah, od dolžniško vrednostnih papirjev in od drugih podobnih finančnih terjatev. Neobdavčene bodo le obresti do 3(X).(XX) tolarjev. Znesek neobdavčenih obresti bi bilo potrebno povečati, če želimo pospešiti varčevanje in preprečiti odliv sredstev iz države. Dohodnina se odmerja po dohodninski lestvici, ki ima pet razredov. Najnižja stopnja je 16 %, najvišja pa 50 %. Število razredov bi bilo potrebno zmanjšati, razmisliti pa bi bilo potrebno, če ni 50-odstotna stopnja obdavčitve v primerjavi z drugimi evropskimi državami previsoka. Davčna osnova davčnega zavezanca se je po prejšnji zakonodaji na letni ravni lahko znižala za 3 %, po novem le za 2 %. Delež dokazljivih olajšav z računi bi bilo potrebno povečati, zlasti še, ker ga bomo od letos naprej lahko uveljavljali tudi za nakup šolskih knjig in za plačane šolnine za otroke.
Splošna davčna olajšava je določena v letnem znesku, enako tudi osebne olajšave za invalide s 100-odstotno telesno okvaro in za upokojence po 65. letu starosti ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Menim, da splošnih, osebnih in posebnih olajšav ne bi bilo potrebno spreminjati. Te nam omogočajo izračun davčne obveznosti za dohodnino kadarkoli med letom, pa tudi višina olajšav je primerna.
Z dohodnino so obdavčeni dohodki iz: zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, premoženja, kapitala in drugi.
Veljavni Zakon o dohodnini je nejasen in preveč obsežen, zlasti še v delu, ki določa, kaj so bonitete davčnega zavezanca. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
Bonitete pa lahko prejmejo tudi druge fizične osebe in ne samo tiste, ki so zaposlene. Vrsto bonitet bi bilo potrebno umakniti iz seznama bonitet.
Velike težave podjetjem kot tudi davkariji povzroča spremljanje, obračunavanje in kontroliranje predvsem treh bonitet, in sicer: za prenosni telefon, za parkirni prostor in za uporabo osebnega avtomobila za zasebne namene. Prav bi bilo, da bi prvi dve boniteti umaknili, poenostaviti pa bi morali zapleten obračun bonitete za uporabo osebnega avtomobila v zasebne namene.
Veljavni Zakon o dohodnini uvaja še eno novost, in to odvisno in neodvisno razmerje, v katerem davčni zavezanec ustvarja dohodke.
Od tega, v kakšnem razmerju so ustvarjeni dohodki, je odvisna višina dohodnine.
Ta določba je v veljavnem zakonu povzročila veliko zmedo, pa tudi veliko nejevolje. Menim, da bi bilo prav, da bi tako ime-
novano odvisno ali neodvisno razmerje v zakonodaji, ki se pripravlja, pozabili.
V zakonodaji, ki je v pripravi, bi bilo potrebno povečati tudi zneske neobdavčljivih dohodkov študentov. Znižati bi morali stopnjo za obdavčitev dohodkov iz premoženja in kapitala. Obračun davka od teh dveh dohodkov po zakonsko določeni stopnji bi moral biti dokončen in se ne bi smel jemati kot akontacijski.
Glede na to, da je prostor v mediju Ptujčan omejen, sem v tem članku nakazala samo nekaj problemov in predlagala le nekaj rešitev, za katere menim, da bodo, če bodo vsaj delno upoštevane, poenostavile davčno zakonodajo in bistveno vplivale na razvoj gospodarstva, vsem nam pa zagotovile hitrejšo pot med najrazvitejše države EU.
Marija Magdalene
Komisija državnega sveta za politični sistem o dvodomnosti
9
DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE
Sukiieivt 4. IOOO Ljubljana. Stoemifa. telefon 01 47V 980]. 01 471*980). telefax 01 47898 St. kUptfmmrSigem
Komisija Državnega sveta RS za politični sistem je na 48. seji razpravljala o vlogi in pomenu dvodomnosti in državnega sveta ter obravnavala izhodišča o njegovem nadgrajenemu statusu. Svetniki so opozorili, da je njegova sedanja umestitev v Ustavo RS nedorečena, kar omejuje njegovo učinkovitejše delovanje. Poudarili so, da je državni svet zaradi svojih več kot desetletnih izkušenj najbolj odgovoren, da začne resno razpravo o svojem položaju in vlogi v slovenskem parlamentarizmu. Dogovorili so se, da se izoblikuje gradivo za začetek razprave v delo-
vnih telesih državnega sveta o spremenjeni vlogi državnega sveta. Vsebina tega gradiva bo temeljila na dosedanji široki zastopanosti različnih interesov, ki omogoča raznolikost idej in odpira možnosti za najširšo demokratično razpravo. Komisija je predlagala, da bi o statusu državnega sveta in na podlagi ugotovitev in stališč delovnih teles svetniki razpravljali tudi na eni od naslednjih sej državnega sveta.
Damijana Zelnik, svetovalka za informiranje in odnose z javnostmi DS RS
Lions klub Ptuj aktivno tudi z novim vodstvom
V skladu z mednarodnimi pravili LCI (Lions Clubs International) se tudi v Lions klubu Ptuj vsako leto izvoli novo vodstvo kluba, vključno s predsednikom. Tako bo v tekočem lionističnem letu klub vodil dosedanji prvi podpredsednik Slavko Visenjak, univ. dipl. ing. Novoizvoljena sta tudi tajnik kluba Branko Brumen in zakladnik Milan Senčar.
Prvi podpredsednik je postal Šarman.
Na svoji jesenski skupščini v restavraciji Ribič so ptujski lioni sprejeli izčrpno poročilo prejšnjega predsednika dr. Aleša Gačnika, ki je s svojim izjemnim angažiranjem in vodenjem kluba dodatno odzivno uveljavil lioni-zem in klub v lokalnem, državnem in mednarodnem okolju, za kar so se mu člani še enkrat zahvalili.
Novi predsednik Slavko Visenjak je predstavil program dela pod motom Prijatelji radi pomagamo. Nadaljevali bomo z že uveljavljenimi dobrodelnimi projekti, kot so 8. jesenski dobrodel-
Branko Smigoc, drugi pa Juri|
ni ples ob obletnici ustanovitve kluba (izkupiček bo namenjen otrokom v Halozah, ki so ostali brez staršev in strehe nad glavo), božično-novoletna stojnica na Noveiri trgu s prodajo izdelkov društev Ozara in Sonček ter zavoda dr. Marijana Boršt-nerja Dornava, obdaritev otrok in družin v času decembrskih praznikov, projekti medklubskega sodelovanja z Leo klubom Ptuj in pobratenim Lions klubom Varaždin ter drugimi lions klubi v Sloveniji in tujini, ekološko-čistilna akcija ...
V načrtu so tudi iniciativa za
Na jesenski skupščini v restavraciji Ribič.
mentorstvo pri ustanovitvi novega Lions kluba v Prlekiji, spomladanski dobrodelni koncert na gradu Bori, dodelitev štipendije, mednarodni dobrodelni Lions pokal v Trapu in Compak Sportingu v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem. Po
zmožnostih bomo pomagali tistim, ki jih organizirana institucionalna pomoč ne doseže, jo pa potrebujejo.
Branko Brumen, za Lions klub Ptuj
Viseče (rusko) kegljanje se širi
Med upokojenci v vzhodni Štajerski je že nekaj zadnjih let najbolj razširjen šport viseče kegljanje. Želja po druženju in športnem udejstvovanju upokojencev je velika, zato so si izbrali eno od športnih zvrsti, za katero je potrebnih še najmanj sredstev in prostora, pa tudi znanja, da jo lahko izvajajo. Upokojenci v Ptuju smo se s tem športom srečali pred tremi leti, ko smo bili povabljeni na Kog, kjer se je že takrat zbralo skoraj petdeset ekip (ženskih skoraj toliko kot moških).
Na Ptujski gori smo se zbrali na zaključku.
Pet tekmovalcev smo izbrali kar izmed kegljačev steznega kegljanja in smo po pričakovanju zasedli zadnje mesto. Tam smo se spoznali tudi s tekmovalci iz drugih krajev in potem dobivali povabila še na druge turnirje: v Duplek, Ivanjkovce, Dobrovce. Izvedeli smo tudi, da v naši pokrajini Spodnje Podravje deluje upokojenska liga, ki nosi naslov Meddruštveno tekmovanje v visečem kegljanju zveze društev upokojencev in invalidov obči-
ne Ormož. Ta liga združuje osem društev, od katerih jih ima večina tako moško kot tudi žensko ekipo. Tekmujejo pa po razporedu, kjer je vsako društvo enkrat letno gostitelj.
Vsaka ekipa šteje pet tekmovalcev oziroma tekmovalk, vsak od njih pa ima po deset metov: pet na polno in pet na čiščenje.
Želja po boljših rezultatih na turnirjih, na katere smo bili povabljeni, je društvom, ki še niso imela lastnih kegljišč, narekovala postavitev le-teh.
Tako se ta šport širi tudi na desni breg Drave, kjer so nastala kegljišča v Lovrencu in na Ptujski Gori. Tam upokojenska društva živijo v tesnem sožitju s krajevnimi skupnostmi in občinami. V mestu Ptuju takega
sožitja ni, zato sem viseče kegljišče postavil kar pod lastnimi brajdami.
Krovna organizacija društev upokojencev predvideva organizacijo tekmovalnih panog na regionalni in državni ravni v petih športih: balinanje, (stezno) kegljanje, ribolov, streljanje in šah, za kar dajejo tudi denar. Poleg tega namenjajo nekaj sredstev za dodatno panogo po lastnem izboru pokrajini, ki bi izvedla pokrajinsko tekmovanje vsaj osmih društev. Ker je ravno viseče kegljanje v naši pokrajini najbolj množično, smo letos prvič organizirali tudi pokrajinsko tekmovanje v Ormožu. Sodelovalo je kar trinajst društev, od tega enajst društev, združenih v Pokrajinsko zvezo Spodnje Podravje. S tem smo zadostili kriterijem Zveze in jih v poročilu o tekmovanju tudi seznanili. Tudi denar za delno kritje stroškov tekmovanja nam je obljubljen.
Na tem tekmovanju smo ekipe iz društev z nanovo postavljenimi kegljišči po pričakovanju zasedle zadnja mesta, zato smo se na predlog društva iz Lovrenca sestali in se odločili za tako imenovano Ptujsko ligo, napra-
vili umik tekmovanj in vrstni red gostovanj. Vključitev v ormoško občinsko ligo zaenkrat ni možna že zato, ker mora vsako sodelujoče društvo imeti na razpolago vsaj dve kegljišči, da bi lahko organiziralo turnir.
Odločitev za našo »zahodno« ligo je naletela na veliko navdušenje sodelujočih, saj smo od konca junija do začetka oktobra imeli petnajst tekem — po pet na vsakem prizorišču. V tekmah se je zvrstilo 15 žensk in 26 moških. Na koncu smo na kostanjevem pikniku na Ptujski Gori razglasili še zmagovalce tako v ekipni kot v posamezni konkurenci in se dogovorili za sodelovanje v naslednjem letu. Sklenili smo tudi, da vključimo še sosednja društva, za katera predvidevamo, da bodo v kratkem postavila svoja igrišča.
Če pa se bo trend širitve takih kegljišč proti zahodu Slovenije nadaljeval s takim tempom, pa lahko pričakujemo v nekaj letih, da se bo v državna prvenstva upokojencev vključila nova športna panoga.
Mirko Jaušovec Foto: Stojan Kerbler
am 21
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/
ŠPORT
»Hura, prosti čas!«
Aktivno preživljanje prostega časa vsekakor učinkovitejše od pasivnega - Gibalne športne aktivnosti kot nalašč za
krepitev duha in telesa ter popestritev življenja
Številne analize so pokazale, da se mladi želijo ukvarjati s športnimi aktivnostmi v prostem času počitnic, vendar so šolske telovadnice in športne dvorane takrat ponavadi zaprte. Projekt Hura, prosti čas je ponovno široko odprl vrata Športne dvorane Mladika. M ta namen so v času jesenskih počitnic organizirali strokovno vodeno vadbo za otroke v vrtcih, učence in dijake. IMa voljo so bile različne športne in prostočasne aktivnosti. Mladi so se lahko pod strokovnim vodstvom učiteljev in profesorjev ter študentov, ki trenirajo posamezne športne panoge, preizkusili v veselem direndaju, hip hopu, aerobiki, malem nogometu, košarki, rokometu in malem rokometu, strelstvu, atletski abecedi, otroških plesih, otroških igrah in dvoranskem hokeju.
V sodobnem življenju, v katerega zaradi hitrega tempa j vnašamo nered in rušimo naravni ritem dela in počitka, je ukvaijanje s športom, ' posebej šolske mladine, skoraj I nujno.
Nadzorovana in sistematična ] vadba vedno prinaša le koristi. | Dobra telesna kondicija pomaga pri premagovanju stresov in napetosti ter ustvarja pozitiv: no energijo. Šport naj postane način življenja, saj zagotavlja I številne možnosti sprostitve, i ' osebnega izpopolnjevanja in notranjega bogastva.
Športni zavod Ptuj, ki projekt pripravlja skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, je letos med 415 izvajalci prejel nagrado kot najuspešnejši izvajalec programa Hura, prosti čas\ Direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček pravi, da jih nagrada le še bolj motivira, zato so se v jesenskih počitnicah od 2. do 6. novembra ponovno lotili izvedbe projekta brezplač-
ne vadbe za otroke in mladino. To je v letošnjem šolskem letu prvi sklop projekta, ki se bo odvijal še v zimskih in poletnih počitnicah. V dveh letih, kolikor časa se projekt že odvija na Ptuju, se je športne vadbe med počitnicami udeležilo več kot šest tisoč otrok, kar je najbolj množičen projekt v Sloveniji in edini v MO Ptuj, ki ponuja brezplačno vadbo. Najbolj spodbudne pa so tendence, ki kažejo v smeri skokovitega naraščanja udeležbe: »Ob izvedbi podrobne analize projekta ocenjujemo, da smo do sedaj dosegli in celo presegli zastavljene cilje. V prvem letu se je v jesenskih počitnicah petih programov udeležilo 300 otrok, lani smo ponudbo razširili in ponudili 8 programov, na katerih je bilo 600 udeležencev, letos pa smo dosegli število 650. Doseženi so bili osnovni cilji projekta: varno, zanimivo in razgibano preživljanje prostega časa, pritegniti čim več aktivnih v interesnih programih športa otrok in mladine, zagotoviti za
Vadba najmlajših v ritmični telovadnici novega dela Mestnega stadiona.
Prvi “atletski koraki” na pokriti atletski stezi Mestnega stadiona.
izvedbo programov ustrezne strokovne kadre in prostorske možnosti.
Množična udeležba, visoka raven izvedbe, zadovoljstvo udeležencev in njihovih staršev so vzpodbuda za izvedbo projekta Hura, prosti čas - odprimo telovadnice tudi v prihodnje.
Partnerji projekta pričakujejo sodelovanje šol z odprtjem svojih telovadnic in športnih klubov s ponudbo strokovnih kadrov,« je povedal vodja projekta Robi Jaušovec.
Športni zavod Ptuj in CID Ptuj se zahvaljujeta za medijsko podporo Štajerskemu tedniku, Radiu
Ptuj in Ptujčanu ter donatorju ERI. Projekt sta podprla tudi Fundacija za šport RS in Mestna občina Ptuj.
Uroš Gramc in Ivo Kornik Fotoarhiv Športnega zavoda Ptuj
Pred Dejanom Zavcem novi izzivi
V devetnajstih dvobojih neporaženi profesionalec Dejan Zavec (19 zmag, 12 s k. o., brez poraza), član največjega nemškega in tudi evropskega kluba Universum Box Promotion iz Magdeburga, za katerega boksa tudi sloviti Kličko, se že pripravlja na nove izzive.
Zadnjo zmago si je 29-letni Ptujčan priboksal konec oktobra v Oranienbergu, 30 kilometrov severno od Berlina, kjer je s tehničnim nokavtom v peti rundi premagal Francoza Sergea Vigna (18 zmag, 7 s k. o., 2 remija, 14 porazov). Tekmeca je Dejan najprej »položil« v tretji rundi dvoboja v dvorani teniškega centra T.U.R.M. V peti rundi je bil francoski boksar kar dvakrat na podu, najprej po moč-
nem »krošeju,« nato pa po seriji izredno natančnih udarcev, ki so našemu boksarskemu šampionu prinesli že devetnajsto zaporedno zmago v velterski kategoriji. Toda kljub prepričljivi predstavi je bil »Mr. Sympatikus« po obračunu zelo kritičen do sebe. »Bil sem prepočasen in premalo eksploziven, da bi lahko svojemu neugodnemu tekmecu, ki je nekaj kilogramov težji od mene, vsilil svoj ritem. Zaradi trdega treninga so bile noge težke in me niso ubogale tako kot običajno,« ni bil povsem zadovoljen Zavec in se je že ozrl k svojemu naslednjemu dvoboju, ki ga bo imel 13. decembra v Söldnu, kjer bo branil naslov internacionalnega prvaka po verziji WBO v velterski kategoriji. Takrat bo moral biti, kot je povedal, spet stoodstoten ... Borbo pa bo moč videti v neposrednem televizijskem prenosu na postaji Eurosport.
Ivo KorniK Foto: Črtomir Goznik
10-LETNICA DRUŠTVA
Akademija bojevniških veščin
Društvo Akademija bojevniških veščin je bilo ustanovljeno leta 1995 kot Akademija borilnih športov. Nastalo je z združitvijo Karate kluba Poetovio, Aikido kluba Ptuj in Kendo sekcije Ptuj, tako da njeni zametki segajo v leto 1988. Njen strokovni vodja je bil od vsega začetka Silvester Vogrinec, mojster borilnih veščin (6. DAN], ki je obenem tudi predsednik lai-do, ken-jutsu, kendo zveze Slovenije (IKKZS).
Društvo je namenjeno vadbi japonskih borilnih veščin: karateju, aikidu, ken-jutsu, iai-do-ju in kendu. Karate je veščina »prazne roke«, ki se je razvila iz tradicionalne borilne veščine v tekmovalni šport (zametki pri indijskem menihu Bodhidharmi v 5. stol., moderni karate je oblikoval Funakoshi Gichin v 20. stol.). Karate temelji na udarcih z rokami in nogami. Aikido je veščina goloroké samoobrambe, ki sloni na prijemih, vzvodih in metih. Utemeljil jo je Morihei Ueshiba v 20. stol., precej popularna pa je tudi zaradi filmov Stevena Segala. Japonsko mečevanje, ki so ga gojili samuraji, vitezi vzhoda, danes obstaja v treh oblikah. Ken-jutsu izvira iz 9. stoletja, prve znane šole pa iz 14. stoletja. Ohranila se je tudi šola največjega mečevalca Miyamoto Musashija. To je šola dveh mečev. Iai-do je veščina bliskovitega potega katanc, samurajske sablje iz saye, nožnice. Oblikovala seje v 15. stol. Kendo, tekmovalni šport, kjer
se mečevalca prosto borita pod zaščitno opremo, pa izvira iz 18. stoletja.
Na akademiji, kjer smo več let izvajali tudi teoretično izobraževanje s predmetnikom in testi, se je izšolalo na desetine mojstrov borilnih veščin
m generacije uspešnih tekmovalcev, državnih prvakov v karateju, kendu in iai-doju, ki so dosegali medalje tudi na mednarodnih tekmah.
Organizirali smo številna tekmovanja na Ptuju (občinska prvenstva, državna prvenstva, lige, turnirje) in seminaije borilnih veščin. Prav tako smo demonstrirali borilne veščine na mnogih prireditvah (evropskem mladinskem prvenstvu EKU
v karateju v Celju, svetovnem prvenstvu v kickboxingu WAKO v Dubrovniku, budo gala prireditvah v Zagrebu, Ljubljani, Karlovcu, Mariboru, 30-letnici Karate zveze Slovenije, noči gladiatorjev, turnirjih karateja v Trbovljah, Sevnici, Ljubljani, mednarodnem ju-jutsu tekmovanju v Mariboru itd.).
Akademija bojevniških veščin je članica številnih zvez borilnih veščin, tako na domači (Karate zveza Slovenije, Iai-do, ken-
-jutsu, kendo zveze Slovenije) kot na mednarodni ravni (Zveza borilnih veščin za svetovni mir MAFWP, Svetovna zveza Karateja WKF itd.).
Društvo si prizadeva tudi za družabno plat (izleti, pikniki, športne igre ipd.), kajti po dolgih letih naporne vadbe, tekmovanj, nastopov, najlepši spomini ostanejo na druženja in sklenjena prijateljstva.
Polonca Zorman
Člani društva Akademije bojevniških veščin Ptuj
Kako tudi pozimi ostati čil
Vse krajši in hladnejši dnevi povzročajo utrujenost in zaspanost, želje po telesni aktivnosti je vse manj, na prosto nas ne vleče predvsem zaradi vse slabših vremenskih razmer. »Hladna jesen in zima nam nikakor ne smeta postati izgovor za neaktivnost, saj gibanje in redna telesna aktivnost vsekakor bistveno vplivata na naše psihično in fizično počutje,« opozarja Romano Petek, strokovnjak iz ptujskega fitnes centra Fit 2000. »Pogosto se zgodi, da jeseni in pozimi enostavno nimamo volje ali pa ne vemo, kako ostati redno aktivni.« Odgovor, kako tudi konec leta ostati »fit« in kako poskrbeti za svoje telo, kondicijo in konec koncev tudi boljšo voljo, je sila preprost, je prepričan Petek.
Da se dokopljemo do tega, je treba samo zbrati voljo in pozabiti na izgovore, zaradi katerih ostajamo doma. Ob besedici fitnes se danes, žal, še vedno pojavljajo predsodki, povezani z bodibildingom in prostorom za napenjanje mišic. Vendar je pomen fitnesa daleč od tega. »Pri
vadbi v fitnes centru je pomembno, da se zavedamo, zakaj smo se za takšno vadbo odločili in kaj želimo z njo doseči. Ko se odločimo za individualno vadbo, moramo izbrati način, ki nam bo toliko ustrezal, da bomo z njim dosegli želeno,« svetuje Petek. Za vadbo v fitnes centru ne
potrebujemo posebnega športnega predznanja. »Da se lažje znajdemo, je v vseh sodobnih fitnes centrih poudarek predvsem na individualnem pristopu in individualni vadbi, prilagojeni našim zmožnostim in seveda tudi željam. Tako se podamo v strokovno podprto vadbo, pri čemer strokovni kader poskrbi, da vadba ni prezahtevna, da je izvajana pravilno, poskrbi pa tudi za zadostno motivacijo, saj nam je pogosto primanjkuje,« opozarja Petek.
Sodobno opremljen fitnes center Fit 2000 ponuja možnosti vzdrž-ljivostne vadbe na tako imenovanih kardionapravah, med katere sodijo kolesa, tekalne steze,
veslači, steperji in eliptiki. Te naprave omogočajo enakomerno ciklično gibanje, z njihovo pomočjo pa pridobivamo kondicijo, vzdržljivost in porabimo odvečno maščobo. Poleg kardio-naprav so v fitnesu še različni trenažerji, proste uteži in ročke, ki omogočajo vadbo za pridobivanje moči kot eno izmed osnovnih in pomembnejših motoričnih sposobnosti.
Telovadba v teh mesecih, ko ni prave volje zanjo, pa je tudi odličen recept, da se ustrezno pripravimo na začetek bližajoče se smučarske sezone.
Ivo Komik
23
Na Ptuju šahirajo že 70 let - II. del
POMEMBNEJŠI DOGODKI IN REZULTATI PO LETIH
1949
V skladu s spremembami v organizaciji športa v državi je bilo 9. aprila 1949 ustanovljeno samostojno društvo - Šahovsko društvo Ptuj, ki gaje vodil predsednik Anton Kancler. Januarja 1949 je na 3. mladinskem prvenstvu Slovenije v Mariboru nastopil Janez Podkrajšek in osvojil 1. mesto ter s tem naslov mladinskega šahovskega prvaka Slovenije.
1950
Šahovsko društvo Ptuj je priredilo zvezni turnir prvokategornikov, na katerem je sodelovalo 15 igralcev iz vseh jugoslovanskih republik, ki je bil prvi večji šahovski turnir na Ptuju. Velemojster Vasja Pirc je 20. maja 1950 igral na Ptuju šahovsko simultanko na 40 deskah (rezultat: +31 =4-5).
Velemojster Boris Kostič je 22. novembra 1950 igral šahovsko simultanko na 30 deskah (rezultat: +23 = 5 - 2).
1956
Šahovsko simultanko na slepo proti 12 nasprotnikom je 28. avgusta 1956 na Ptuju odigral velemojster Dragan Janoševič (rezultat: +8 = 2- 2).
1963
Moštvo Šahovskega društva Ptuj je 5. in 6. oktobra 1963 prvič nastopilo v inozemstvu - na avstrijskem Štajerskem in s tem pričelo dolgoletno sodelovanje z avstrijskimi šahisti.
1964
Janez Podkrajšek je zasedel prvo mesto na šahovskem turnirju za prvenstvo Maribora in se uvrstil na republiško prvenstvo, kjer je zasedel 5. mesto in kot prvi Ptujčan osvojil naslov mojstrskega kandidata.
1965
Janko Bohak je zasedel prvo mesto na šahovskem turnirju za prvenstvo Maribora. Janez Podkrajšek je avgusta na 15. članskem prvenstvu Slovenije zasedel prvo do drugo mesto in septembra uspešno nastopil na polfinalnem tumiiju za prvenstvo Jugoslavije.
1967
Šahovsko društvo Ptuj je zmagalo na moštvenem četveroboju ob obletnici šahovskega društva iz Voitsberga pred moštvom ZŠK Maribor, reprezentanco Gradca in domačini ter nato od 18. junija do 2. julija 1967 osvojilo še prvo mesto na II. avstrijskem šahovskem festivalu pred moštvom ŽŠK Maribor.
1968
Šahovsko društvo Ptuj je osvojilo prvo mesto v »mariborski šahovski ligi«. Janez Benkič je osvojil na turnirju v Ljubljani naslov pionirskega prvaka Slovenije.
1969
Ob 1900-letnici Ptuja je društvo priredilo 15. hitropotezno prvenstvo reprezentanc slovenskih mest ter med 33 ekipami zasedlo zelo solidno peto mesto.
1971
Za predsednika društva je bil
12.	aprila 1971 izvoljen Milan Kneževič, ki je društvo uspešno vodil celih 21 let.
1973
Šahovsko društvo je pridobilo sponzorja in se 4. maja 1973 preimenovalo v Šahovsko društvo »Izbira« Ptuj.
Velemojster Stojan Puc je 8. avgusta 1973 igral simultanko s 36 nasprotniki (rezultat: +19 = 9-8).
1974
Moštvo Šahovskega društva »Izbira« Ptuj je na 5. moštvenem prvenstvu Jugoslavije zasedlo prvo do drugo mesto s Crveno zvezdo iz Beograda, ki je osvojila naslov prvaka zaradi zmage v medsebojnem dvoboju.
1975
Ob 40-letnici je priredilo društvo 25. republiško prvenstvo za člane, na katerem domačin Janez Podkrajšek zasede drugo mesto. Šahovsko simultanko na 28 deskah je igral na Ptuju svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov (rezultat: +20 = 6-2). Svetovnega prvaka sta premagala Juriča Škarja in Ivo Mihevc.
Skupščina občine Ptuj je podelila Šahovskemu društvu Ptuj ob jubileju plaketo mesta Ptuj, Šahovska zveza Slovenije pa zlato plaketo ŠZ Slovenije.
1976
Večkratni jugoslovanski prvak, velemojster Svetozar Gligorič, je igral simultanko proti 30 nasprotnikom (rezultat: +15=14-1). 1978
Šahovsko društvo »Izbira« Ptuj je priredilo 21. finalni turnir za pokal Maršala Tita na področju Slovenije, na katerem je osvojilo šesto mesto.
Šahovsko simultanko na Ptuju je igral velemojster Wiliam Lombardy (rezultat: +23 =1 - 1). Jasna Pavlin je na turnirju v Ribnici osvojila naslov pionirske prvakinje Slovenije.
1980
Moštvo Šahovskega društva »MIP« Ptuj je osvojilo prvo mesto v slovenski ligi in s tem naslov slovenskega moštvenega prvaka ter se uvrstilo v drugo zvezno ligo - zahodna skupina. Na republiškem prvenstvu za mladinke na Ptuju je osvojila prvo mesto pionirka Lidija Horvat, Tatjana Vaupotič je zasedla četrto, Jasna Pavlin pa šesto mesto.
Ptujsko šahovsko društvo je bilo organizator dvoboja za naslov mladinskega prvaka Jugoslavije Ognjen Cvitan - Milan Draško (rezultat: 2 - 1) in dvoboja za mojstrski naslov Branka Vujič - Tatjana Vaupotič (rezultat: 2 -2).
Šahovsko simultanko je igral velemojster Vlado Kovačevič (rezultat: +15 = 7 - 39).
Lidija Horvat je osvojila drugo do tretje mesto na pionirskem prvenstvu Jugoslavije v Klado-vu.
1981
Predsednik društva Milan Kneževič je bil izvoljen za predsednika Šahovske zveze Slovenije. Na republiškem prvenstvu za mladinke v Mariboru je osvojila prvo mesto in naslov republiške mladinske prvakinje Jasna Pavlin.
Ptujsko moštvo je odlično nastopilo v II. zvezni ligi - zahod v Poreču 1991, kjer je osvojilo peto mesto.
Janko Bohak je postal mednarodni šahovski sodnik Fide. Janez Podkrajšek je postal mednarodni šahovski mojster ICCF.
Danilo Polajžer je bil športnik Ptuja.
1982
Moštvo Šahovskega društva »MIP« Ptuj je zasedlo na tekmovanju v Medulinu tretje mesto v drugi zvezni ligi — zahod, kar je najboljši rezultat ptujskih šahi-stov na moštvenih tekmovanjih za jugoslovansko prvenstvo. Moštvo Šahovskega društva »MIP« Ptuj (Podkrajšek, Bohak, Šeruga, Benkič) je zasedlo na 8. moštvenem prvenstvu Jugoslavije prvo mesto in osvojilo naslov državnega prvaka.
Samo Bezjak je na prvenstvu v Ilirski Bistrici osvojil naslov pionirskega prvaka Slovenije.
1983
Tatjana Vaupotič je zmagala na ženskem prvenstvu Slovenije v Kranju in prvič osvojila naslov republiške prvakinje.
Šahovsko društvo »MIP« Ptuj je priredilo 35. mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem je zmagal Štefan Cigan, odlično drugo mesto je zasedel domačin Rado Brglez.
Ptujsko moštvo je zasedlo peto mesto v drugi zvezni ligi - zahod v Puli 1983.
Janko Bohak je postal mednarodni mojster ICCF.
1984
Tatjana Vaupotič je ponovno zmagala na republiškem ženskem prvenstvu Slovenije v Kranju.
Na tekmovanju v II. zvezni ligi - zahod v Sutomoru je ptujsko moštvo zasedlo kritično osmo do deveto mesto in izpadlo iz zveznega tekmovanja.
Moštvo Šahovskega društva »MIP« Ptuj je na 9. dopisnem moštvenem prvenstvu Jugoslavije ponovno osvojilo naslov državnega prvaka.
Rado Brglez je osvoji prvo mesto na mladinskem prvenstvu Slovenije v Mariboru.
1985
Šahovsko društvo »MIP« Ptuj je ob 50 letnici delovanja organiziralo 35. člansko prvenstvo Slovenije, na katerem je zmagal Leon Gostiša.
Ivo Kornik
24 titypcast
Jubilej Kluba borilnih veščin Ptuj - IL del
Imenitni uspehi ptujskih kikbok-sarjev se mi zdijo pravi povod za nekaj besed o ljudeh, ki imajo danes izjemne zasluge za razvoj tega plemenitega in dinamičnega športa pri nas in v svetu.
Dr. Zoltan Mileta je osebnost, v kateri ljubitelji borilnih športov vedno govorijo z veliko začetnico. Po vsakem pogovoru ostaja vtis o velikem športnem strokovnjaku in humanistu. Je človek izjemne športne kulture, izkazal in dokazal pa se je tudi kot uspešen športni diplomat. Za slovenski šport nasploh, posebej še za kikboks, bi bilo dobro, da še naprej tvorno sodeluje tudi v mednarodni kickboxing organizaciji.
»To je častitljiv jubilej, predvsem ker gre za klub, ki svoj obstoj temelji izključno na prostovoljnem delu. Ni treba izpostavljati vseh pozitivnih rezultatov, ki smo jih dosegli v minulih 30. letih, o tem dovolj zgovorno priča ugled našega kluba v državnem in svetovnem merilu. Smo na prelomnici, ko je treba vse tradicionalno, organizacijsko in strokovno, kar je pozitivnega, ohraniti, vse, kar je negativnega, pa zavreči.
V KB V Ptuj lahko vsakdo najde utrip svoje duše, njeno moč in voljo do življenja. Vsi uspehi so rezultat osebnih prizadevanj posameznikov kakor tudi vseh športnikov, ki so bili in so še v našem klubu« je pregovorno skromen dr. Zoltan Mileta.
Vladimir Sitar je trener borilnih veščin s pedigrejem. Vsi uspešni rezultati slovenskih kik-boksarjev so vezani na njegovo ime. Sreča, da ima ta šport tega izjemnega strokovnjaka v svojih vrstah. Treba je poudariti odmevne športne podvige varovancev Vladimirja Sitarja, ki jih uvrščajo na sam vrh evropskega in svetovnega kikboksa. Skratka: Sitar ter njegovi sodelavci so bistveno pripomogli k temu, da je kikboks danes prepoznaven in spoštovan na svetovnem športnem prizorišču.
»Doseči zdravje in srečo v skladni združitvi med telesom in umom - to sta koncepta, ki ju je mogoče udejanjiti s kikboksom.
Ni pomembna panoga kikboksa, širše gledano ni pomembna panoga športa, pomembno je, da imajo naši otroci možnosti ukvarjanja s športom, ki jim lahko da ogromno vsega, kar je pomembno za življenje,« je bil kratek alfa in omega slovenskega kikboksa Vladimir Sitar.
EVROPSKI IN SVETOVNI PRVAKI
V	letu 1998 sta Nadja Šibila (Istanbul) in Davorin Gabrovec (Kijev) postala viceprvaka Evrope (2. mesto), 3. mesto pa je osvojila Maja Ozmec.
Leta 1999 je postala Nadja Šibila viceprvakinja sveta (Caroie), Davorin Gabrovec pa jp na istem svetovnem prvenstvu osvojil 3. mesto.
Na evropskem prvenstvu WAKO organizacije 2000 v Jesollo Lidu v Italiji je ponovno zablestela Nadja Šibila, kije postala evropska prvakinja v semi kontaktu, Marcel Fekonja pa je osvojil 2. mesto.
Leto 2001 je postalo najuspešnejše za klub. Na svetovnem prvenstvu WAKO organizacije v Mariboru so naslov svetovnega prvaka osvojili: Davorin Gabrovec, Matej Šibila v semi kontaktu, Marcel Fekonja v light kontaktu in Nadja Šibila v semi in light kontaktu. Renata Polanec in Sebastjan Kristovič pa sta osvojila 3. mesto v semi kontaktu.
Prav tako v letu 2001 je naslov mladinskega svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu IAKSA organizacije v Celovcu v Avstriji osvojil Andrej Bizjak, med člani pa je 3. mesto osvojil Andrej Vindiš.
V	letu 2002 sta na evropskem prvenstvu WAKO v Italiji postala evropska prvaka Marcel Fekonja v light kontaktu in Nadja Šibila v semi in light kontaktu. Matej Šibila pa je osvojil 3. mesto v semi kontaktu.
Na svetovnem prvenstvu WAKO 2003 v Parizu sta Nadja Šibila in Marcel Fekonja ponovno postala svetovna prvaka v light kontaktu, Nadja Šibila pa je v semi kontaktu osvojila še 2. mesto. Aleksander Kolednik je v semi
kontaktu osvojil 3. mesto.
Na evropskem prvenstvu WAKO 2004 v Mariboru je naslov evropske prvakinje osvojila ponovno Nadja Šibila v obeh njenih disciplinah: semi kontakt in light kontakt.
Uspeh sta dopolnila Sabina in Aleksander Kolednik z osvojitvijo 3. mesta vsak v svoji kategoriji v semi kontaktu.
SVETOVNO PRVENSTVO WAKO 2005
Najzaslužnejšim članom v zgodovini kluba so na proslavi podelili 48 priznanj. Kikboksing
zveza Slovenije je ob tej priložnosti Ptujčanom zaupala organizacijo finala državnega prvenstva v kikboksu in tudi tako dala ptujskemu klubu, ki velja za najuspešnejšega v disciplini semi kontakt v državi, še posebno priznanje.
Ker je v KBV Ptuj veliko podmladka, je prihodnost svetla in je v očaku slovenskih mest tudi v prihodnje pričakovati kakovostna državna in mednarodna prvenstva.
Ivo Komik
ŠPORTNE PRIREDITVE december 2005
ŠPORTNI ZAVOD V; PTUJ
IJR PIVU ĆUĆKOVA t. Iti	Fm: 02 717 76 31
ŠPORTNA DVORANA CENTER		
Sobota, 3.12. 10.30 12.00 14.00 15.00 16.00 17.00 19.00	Rokomet, ŠD Rokometna šola Ptuj : Gorenje Rokomet, kadeti, MRK Drava : V Nedelja Rokomet, st. članice A, ŽRK Mercator-Tenzor : Velenje Rokomet, ml. članice A, ’/.RK Mercator-Tenzor : Nazarje Rokomet, ml. članice A, ŽRK Mercator-Tenzor : Nazarje Rokomet, člani, MRK Drava : Radgona Rokomet, članice B. 1. B DRL ŽRK Mercator-Tenzor : Velenje	
Nedelja, 4. 12. 8.30-19.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj	
Sobota, 10. 12. 10.30 12.00 13.30-21.00	Rokomet, ŠD Rokometna šola Ptuj : Prevent Rokomet, kadeti, MRK Drava : Radgona Mali nogomet, liga MNZ. Ptuj	
Nedelja. 11. 12. 8.30-19.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj	
Sobota, 17. 12. 10.00 11.30 13.30-12.00	Rokomet, st. članice B. ŽRK Mercator-Tenzor : Nazarje Rokomet, kadeti, MRK Drava : Celje Mali nogomet, liga MNZ Ptuj	
Nedelja, 18. 12. 8.30-19.00	Mali nogomet, turnir U-8, ŠD Nogometna Šola Drava	
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA	
Sobota, 3. 12. 10.00 17.30	Košarka, kadeti. K K Ptuj : Radenska MS Odbojka, članice, ŽOK Ptuj : Prevalje
Nedelja, 4. 12. 9.00-13.00 15.00	Odbojka, turnir, starejše deklice, OK Kurent Košarka, mladinci. K K Ptuj : Šmarje
Sobota, 10. 12. 8.30-15.00	Mali nogomet, turnir U-10, ŠD Nogometna šola Drava
Sobota, 17. 12. 8.30-15.00 17.30 20.00	Mali nogomet, turnir U-8, ŠD Nogometna šola Drava Odbojka, članice. ŽOK Ptuj : ŽOK Broline Kamnik Košarka, člani, K K Ptuj : Grosuplje
j	ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
Sobota, 3. in Nedelja, 4. 12.	SMUČARSKI SEJEM
Sobota, 10.12.	
8.00-13.00	Mali nogomet, turnir, 30. obletnica. Generacija 2500
17.00	Namizni tenis 1. SNTL članice, NTK Ptuj : Vegrad Velenje
20.00	Maraton aerobike, KK »DO« Ptuj
2/Ž/yraft 25
PROGRAM
ćMeflno gledališče <Ptuj
DECEMBER
2005
ZA OTROKE __________
3. 12. ob 10.00
in 11.30 Lenart Zajc: LUTKA, režija Helena Šobar Zajc; Lutkov-za abonma Lutka, no gledališče Jože Pengov Ljubljana Račka in izven
5., 6. in 7. 12. ob 9.30 in 11.00
za šole in izven
Alan Ayckbourn: KALISTO 7, režiser Dejan Sarič; Mestno gledališče Ptujj
19. 12. ob 9.30 in 11.00
za šole in izven
Andrej Rozman Roza; PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ, režija Fru Fru; Lutkovno gledališče Fru Fru
21. 12. ob 9.00 in 10.30
za šole in izven
Andrej Rozman Roza: PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ, režija Fru Fru; Lutkovno gledališče Fru Fru
18. in 20. 12. ob 16.30 in 18.00
za izven
VESELI DECEMBER; Ela Peroci: MUCA COPATARICA, režija Irena Rajh Kunaver: Lutkovno gledališče Fru Fru
19. in 21. 12. ob 16.30 in 18.00
za izven
VESELI DECEMBER; Fru Fru: JABOLKO, režija Fru Fru, Lutkovno gledališče Fru Fru
ZA ODRASLE
Za abonma Odrasli Redni, Izbirni in izven
15.	12. ob 19.30 PREMIERA
16.	12. ob 19.30
abonma Odrasli Redni. Izbirni in izven
Morris Panych: BDENJE, režiser Matjaž Latin; Mestno gledališče Ptuj
Morris Panych: BDENJE, režiser Matjaž Latin; Mestno gledališče Ptuj
17. in 23. 12. ob 19.30
za izven
Morris Panych: BDENJE, režiser Matjaž Latin; Mestno gledališče Ptuj
28. in 29. 12. ob
19 30	Andrej Jelačin: AGENCIJA 7A LOČITVE, režiserka
Katja Pegan; Gledališče Koper
za izven
30. 12. ob 19.30
za izven
rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik, igra Peter Ternovšek; Mestno gledališče Ptuj
NA GOSTOVANJU
ii i -> k i o no rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik, igra Peter Temo'	' 0	' všek;v Radljah
ob 17.00 in 9.30
Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEANOM.
režiserka Tijana Zinajič; v Ljubljani
1 - , -	.	rokgre: PAVLEK. režiser Rok Vilčnik, igra Peter Temo-
li. i — on 1V.JU vSek; v Velenju
Blagajna gledališča je odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure v pisarni gledališča in eno uro pred predstavami v gledališču. Vse informacije in rezervacije sprejemamo po telefonu 02/749 32 50, elektronski pošti info(à)mgp.si ali na spletni strani www.mgp.si
N
Program v decembru
p t u j
KLUB
petek, 9. decembra, ob 18. uri - ODPRTJE RAZSTAVE SLIK Svoja likovna dela bo predstavil MIHA KAUČIČ, mladi slikar iz Celja, sreda, 14. decembra, ob 18. uri - POTOPISNO PREDAVANJE NA POTI PO ARABIJI
Turčijo, Sirijo, Jordanijo in Egipt bo predstavil Senad Osmanaj. petek, 16. decembra, ob 21. uri - JAZZ KONCERT Nastopila bo mednarodna zasedba MOON IHABITANTS (SLO, ZDA, AUT) nedelja, 18. decembra, ob 19. uri v Narodnem domu BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Nastopile bodo mlade glasbene zasedbe, ki so nastale v okviru jesenskih glasbenih delavnic.
petek, 23. decembra, ob 19. uri - KITARSKI VEČER Nastopili bodo učenci MARKA KOROŠCA in SAMA ŠALAMONA z gosti. Vstop na vse klubske dogodke je prost!
FILMSKI VEČERI
četrtek, L december, ob 19. uri: SEMENJ NIČEVOSTI Režija: Mira Nair * VB, 2004 * Vanity Fair četrtek, 8. december, ob 19. uri: UMAZANE LEPE STVARI Režija: Stephen Frears * VB, 2003 * Dirty pretty things četrtek, 15. december, ob 19. uri: PROPAD Režija: Oliver Hirschbiegel * Nemčija. 2004 * Der Untergang četrtek, 22. december, ob 19. uri: NEBEŠKI KAPITAN IN SVET PRIHODNOSTI
Režija: Kerry Conran* ZDA, 2004 *Sky Captain and the World of Tomorrow
PRAZNIČNE DELAVNICE
3. decembra, od 10. do 12. ure:
DROBNA DARILCA IZ SVILENEGA PAPIRJA Delavnico bo vodila Natalija Resnik Gavez.
10. decembra, od 10. do 13. ure:
Z BREZALKOHOLNIMI COCKTAILI V NOVO LETO
Delavnico bo vodil Aleš Petek, član skupine Leteče flaše.
Kotizacija za vsako delavnico je 1000 SIT.
OTROŠKI PROGRAM
VESELI DECEMBER 2005 V GLEDALIŠČU MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in
praznikih je CID zaprt.
GALERIJA MAGISTRAT - december 2005
Vabimo vas na slovesno odprtje in ogled razstave krpank-patchwork z naslovom
Z vzhoda na zahod.
Razstavljala bo izdelovalka krpank mag. Nevenka Žlender iz Maribora, ki je do sedaj edina v Sloveniji na samostojnih razstavah tovrstna dela predstavili tudi širši javnosti.
Krpanke - patchwork - quilt spadajo med najstarejše ljudske umetnosti in izvirajo iz azijskih budističnih dežel. Najstarejša ohranjena, stara preko 3000 let, je iz Egipta. Hranijo jo v Nacionalnem muzeju v Kairu. Razstava bo odprta v petek, 2. decembra, ob 12. uri, in na ogled do konca meseca.
Strokovno oceno bo podala Eva Ilce, restavratorka in konservatorka za tekstil v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
Prisrčno vabljeni v galerijo Magistrat v prvem nadstropju Mestne hiše v času uradnih ur Občinske uprave Mestne občine Ptuj ali po dogovoru.
Milena Türk
26 0ty/yca/t
Planet Zemlja - vir inspiracije
Ugoden splet okoliščin je vplival, da sem se skupaj z možem Igorjem in hčerko Doro odpravila na enoletno popotovanje okoli Zemlje. Res, da se je pred potovanjem odpiralo kar velika možnosti za konkretnejša projektna dela, a sem se odločila, da grem na pot. Igor je končal svoje delovno poglavje in bil pobudnik tega potovanja. Hoteli smo se odmakniti od vsega odvečnega, kar je doma. Od odvečnega materiala, od potrošniške družbe, od ugodja in gnezda, ki nam je na razpolago ... Zanimivo, 14 dni pred odhodom smo v časopisu zasledili dnevni preblisk: IMajhitrejša pot do samega sebe je pot okoli sveta in dobili smo potrditev, da smo se pravilno odločili.
To potovanje bi lahko bilo časovno krajše, vendar smo si želeli spoznati dežele, kamor smo potovali, jim priti vsaj delno blizu, deželi sami, ljudem, spoznati naravne lepote, ki so nam bile ponujene na vsakem koraku, črpati inspiracije in potovati počasi, saj je bil z nami otrok ... za vse to je še leto prekratko!
Dora je ravno tedaj dopolnila štiri leta in prav zanimivo je bilo opazovati, kako otrok funkcionira, kamorkoli ga postaviš. Je prilagodljiv, živi, sodeluje in črpa vse z maksimalno intenziteto. Kajti otroci se močneje odzivajo na vse, kar doživljajo, so kot odprte knjige. Velikokrat nam je ravno Dora s svojo odprtostjo podrla marsikatero oviro. In risbice, ki jih je ustvarjala, so potrjevale, da je tudi ona bila maksimalno inspirirana ...
Skupaj je bilo lepo in hkrati naporno. Doma imaš možnost poiskati prostor zase, kjer si sam s svojimi mislimi. Na potovanju smo bili vedno vsi trije skupaj, eno leto, 24 ur na dan. Celica, ki je bila vedno skupaj, v dobrem in slabem.
Selekcija potrebščin v dveh ne prevelikih nahrbtnikih nam je omogočala, da smo imeli s seboj res najnujnejše. Pred nami je bil svet, črpali smo inspiracije, prilagajali smo se eden drugemu in vsaki deželi posebej. Vodil nas je instinkt in seveda sonce, kajti izbirali smo si samo pomlad, poletje in sončne dežele. Najbolj so se nam v spomin vtisnili Mehika, Fiji in Avstralija, ki so nam ponudili največ - fascinantna narava, barve, ljudje ...
Res smo doživljali posebne trenutke v življenju. Tega se zavedamo še posebej zdaj, ko smo spet doma, spet v ustaljenem ritmu »zahodnjaškega« življe-
nja, polnega balasta in odvečne materije, ki nam ne dopušča čistih misli in povzroča odmik od instinkta, osnove, ki edina ve, kje je naš cilj. A tu smo doma. Torej je potrebno z vsem tem živeti. Lepo je bilo začutiti to razliko, in prav oddaljenost od vsega tega nam je omogočila, da smo odprli oči in gotovo nam bo to še kako prišlo prav.
Antilope Canyon, Arizona, ZDA.
Spet smo v prostoru, ki ga imamo sicer radi, a je poln zamračenih umov in zaprtih misli. Zato je težko funkcionirati, še posebej, če si senzitiven, če ne piješ, ne kadiš in ne jemlješ drog. Današnje življenje nas uči diplomacije, vedno manj je odkritih obrazov in misli. Idealizem, ki je bil v meni od nekdaj, je močno ogrožen. Pa recimo, da se ne vdam. Verjamem, da smo ljudje, razen tega, da nas je preveč na tem našem planetu, čisto v redu. Še posebej, če živimo v zdravem, ljubezni polnem okolju.
Vse te izkušnje, tako vizualni vtisi kot vse ostale, so me napolnile z močno ustvaijalno energijo in seveda seje kmalu po potovanju zgodil velik prav tako
ustvarjalen projekt - rojstvo sina Darvina, ki se nam je »pridružil« v Avstraliji.
Pet mesecev sem potovala z Darvinom v trebuščku in dobro sem se počutila. Naslednje štiri mesece doma pa sem si napolnila s pripravljanjem na svoj - za ličjem, trto in papirjem - novi projekt, ki ga mislim izvajati v naslednjem letu. Le-ta se mi je na potovanju jasno »prikazal«.
S potovanja sem prišla polna inspiracij in idej, ki vsaka zase zahteva trenutek in čas, ko bo realizirana. Potrdilo se je, kar sem že vedela, da je največji kreator narava. Kaj je ta »punca« ustvarila in ustvarja. Resje vsega spoštovanja vredna in vsekakor zame vir navdiha in največja umetnica. Mnogokrat nam je ob pogledu na njene občudovanja vredne stvaritve zastal dih.
"Papirnato dekle".
Na poti sem si potešila strast po ustvarjanju tako, da sem kvačkala nakit. A v Avstraliji je pri-
šlo do zanimive kreacije. Srečali smo se namreč s Slovencema iz Ptuja, z zakoncema Dragom in Dano Zorec. Po ogledu njune uspešne tiskarne sem se zazrla v tiskarski odpad. Navdušili so me trakovi različnih dolžin, velikosti in oblik. Z Dragom sva se strinjala, da bi bilo zanimivo narediti obleke iz papirja, kar je bila že dalj časa prav tako moja želja. Po tem, ko smo tri mesece potovali po središču in zahodni obali Avstralije ter po ogledu Nove Zelandije, sem se lotila ustvarjanja in nastale so papirnate obleke, ki so jih v ateljeju Draga Zorca fotografirali in jih vključili v katalog. Le-ta že nekaj let prejema najvišje nagrade - t. i. bennyje (oz. tiskarske Oskarje) v Chicagu in tudi letos jih je prejel; še več kot ponavadi. Pregovor: povsod je lepo, doma je najlepše, vsekakor drži. Trenutek vračanja, še posebej, če si odsoten dalj časa, je resnično nepozaben. Novi izzivi, ki so pred nami za vsakega od nas, nam omogočajo, da bomo energijo in izkušnje, ki smo jo pridobili, poskušali uporabiti doma. Spoznali smo, da se da svoje sanje uresničevati, če je le želja in volja.
Vredno je slediti svojemu instinktu - svojemu srcu!
Stanka Vauda Benčevič Foto: Igor Benčevič, Tiskarna D&D, Avstralija
Družina iz Ptuja, v ozadju Guanajuato v Mehiki, mesto, ki je zašiteno in na seznamu Unescove dediščine.
&/fpca/i 27
Rovo/mca

t* . ■ '	‘r>
flit»'/

Kiìjrpwpm
•JJJVA VASP»* ' • -*»«£. » '■
ruju
1 f tsriv».
n
/ v,

f5S^."fe
' T* VJt» .«-'Mv-
^f/PwJvwci

fcs*.t ■'
rt
‘r^3:V'^u^jr^- f+
^ .spodnja hajöiiS;^/.:. Ti;
: e..- •
I Sträng pofj»
Predlagani obstoječi ukrepi so sicer nujni, vendar nikakor zadostni če si ne bomo najprej sami sebi obljubili in potem to tudi dejansko uresničevali:
»Potok Grajena, kolikor lahko te bom tudi jaz
EKOREMEDIACIJSKA KATEGORIZACIJA POTOKA GRAJENA
ZELENO
naravni ali sonaravni del vodotoka
POTOK GRAJENA, KDO BO TEBE VAROVAL
naročnik
Mestna občina Ptuj zanjo
Alenka Korpar vodja projekta
prof. dr. Danijel Vrhovšek, Limnos
besedilo in fotografije Bogdan Macarol, Limnos
oblikovanje
s.kolibri
tisk
Repro studio Lesjak 10000 izvodov
junij 2005
delno tehnično urejen del vodotoka
tehnično urejen del vodotoka

MESTNA OBČINA PTUJ
	.‘"1		4L %», jin'' • J			
A« C 1* ' "*Tjl						
Problematični potok Grajena danes
Sonaravni potok Grajena včeraj
Potok Grajena se prvič pisno omenja že leta 1200 v viteškem romanu o Parcivalu, kakor tudi v prvem Ptujskem statutu (iz leta 1376). V 16. stoletju so vurberški graščaki zajezili v zgornjem toku štiri ribnike za vzrejo rib. Trije se v te namene uporabljajo še danes, četrti pa ima bolj naravovarstveno nalogo. Tekom srednjega veka je Grajena v spodnjem toku dodatno varovala tedanje ptujsko obzidje, sam iztok v Dravo pa se je večkrat spreminjal, skladno s premikanjem struge Drave. V preteklosti je bil potok čist in zato bogat z ribami in ostalim življem. Zaradi stabilnega vodostaja so na njem obratovali mlini.
Grajena je s 17 km dolgo strugo najdaljši potok v Mestni občini Ptuj. Celotne vodne mreže z vsemi pritoki je 30,5 km in zajema vplivno območje 23,4 km2, kar je 1/3 površine občine.
Celotni potok je naraven oziroma sonaraven le še v zgornjih delih toka. V ravninskem srednjem
delu, s pretežno kmetijsko rabo ali v naseljih, je delno tehnično urejen. Najslabše stanje pa je v mestu Ptuju, kjer je voda, brez vmesnih naravnejših odsekov, togo premočrtno regulirana in ukalupljena v beton in kamnite brežine.
Danes je potok, razen v odmaknjenih zgornjih delih, dejansko kanal za odplake iz gospodinjstev, proizvodnih in storitvenih dejavnosti, bližnjih cestišč in kmetijskih površin. Zaradi reguliranja in zasipavanja mokrišč, seje Grajeni spremenila vod-natost. Ob izdatnih padavinah postane hudourniška in povzroča poplavne težave dolvodno, v sušnih obdobjih pa zaradi preskromnih virov napajanja, kar zlasti mokrišča in gozdovi so, skoraj presahne. Neredko končajo v strugi tudi različni odpadki, katere odvržejo brezvestneži.
!
Končni odsek potoka Grajena kot levobrežni razbremenilni kanal s Ptujem v ozadju
nizka drevesa obrežna vegetacija
kmetijske
površine
Trajnostni potok Grajena jutri
Vodotoki imajo s svojim obrežjem več funkcij. Poleg samih količin vode, ki napajajo vodna zajetja in podtalnico, je čedalje pomembnejša samočistilna sposobnost. Taje rezultat delovanja mikroorganizmov, rastlin in živali, ki odstranjujejo zlasti organske ostanke in ne sme biti presežena. Pomembno je tudi dejstvo, da ta območja predstavljajo nezamenljiv življenjski prostor (habitat). potreben za preživetje številnim vrstam živih bitij.
S ciljem doseganja vseh naštetih funkcij Mgl .g	M
bo potrebno sočasno delovati na več področjih dela, kar bo zahtevalo aktivno so-	1	S
udeležbo občanov, javne uprave in ostalih »	*
udeležencev.	ft—	^
Z nameni zbiranja, odvajanja in čiščenja ft
komunalnih in ostalih odplak bo potrebna ■
dosledna uporaba tesnilnih greznic ter, kjer -	^
je to le mogoče, dokončanje kanalizacije in
uporaba sistemov za čiščenje.	^	'
Beton, kamnite brežine in strugo naj začnejo nadomeščati naravnejši materiali, vijugavi meandri in pristopi, kot so npr. ekoremediacije (uporaba naravnih in sonaravnih sistemov in procesov v prid obnove in zaščite okolja).
Ker je vpliv s cest dokazljiv, bo potrebno v smeri proti potoku postaviti vegetacijske bariere. Posamezna drevesa, ob sočasni zasadnji novih, pa se bodo uporabljala kot samooskrbni lokalni trajnostni vir kuriva.
Obstoječa mokrišča je potrebno ohraniti in tam, kjer je to še možno, ponovno vzpostaviti nadomestna. Mokrišča so območja zadrževanja visokih vod, učinkoviti samo-čistilni sistemi ter prebivališča številnih, tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst
Mestoma je potok Grajena popolnoma brez vsake zaščite pred vplivi z bližnje ceste.
TT"""
Domoznanski oddelek 35
PTUJčPN
2005
352(497.12 Ptuj)
6000875,11
h .._____
V mesecu decembru vabljeni v galerijo Magistral na
razstavo krpank-patch work

Razstavlja mag. Setenka /.lender.
Božič pred Mestno hišo
in obljub, ko si ljudje ko drug drugemu povemo,
za trenutek pomislimo na deležni vseh teh radosti.
H čas topini^ j8flMimo sreče in u da sed ma mo radi, mo vsa tiste, ki ne morejo Tudi mi hi želeli vsaj za trenutek razveseliti otroke in vse mimoidoče, zato vas vabimo, da pridete 23. decembra oh 12. uri pred Mestno hišo, kjem/Hklupan Mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan med otroke in mimoidoče razdelil božično torto ter se oh tej priložnosti otrokom zahvalil za okrasitev božičnega drevesa.
Dogodek bodo s knlturno-zahavnim programom popestrili otroci ptujskih osnovnih šol ter čarovnik Sam Sebastijan, najmlajše pa ho obdaril tudi Božiček Vabimo vas, da ta trenutek doživite z nami!
Spela Ivančič, za I. TO Ptuj
O LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUJ TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 50 01
LEKARNA PTUj iE ODPRTA MED DELAVNIKI! 7.DO - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00
dežurstvo: december: 1.12.200s - 4.12.200s
12.12.2005 - 31.12.2005
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. DO 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE, V NEDEL|0 IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKIN|ENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDN|ECjA ONE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
TOPotrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dm dežura TOP^ h sicer:	ob delavnikih od 20. do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur
DECEMBER 2005 - dežurstva lekarne WeÀ
ponedeljek	torek sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
5 w / 6 w / 7 w / 8 m / 9 W/10WZ11 m/
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
www. lekarna-toplek. si
penaranea bar
WWW. pcnaranea.si
TISKOVINA
POŠTNINA PUČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
U R fl D n I
Vsebina
57.	ODLOK
o spremembi Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005
58.	SKLEP
o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj
59.	SKLEP
o prenehanju mandata predstavniku Mestne občine Ptuj v Svetu Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in o imenovanju novega predstavnika
60.	SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
61.	SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
62.	SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
63.	PROGRAM PRIPRAVE
sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj
64.	RAZPISUJE
štipendije in druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje za študijsko leto 2005/2006
65.	RAZPIS
za vpis kandidatov med bolničarje CZ
Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 33. seji, dne 26. septembra 2005, na predlog župana sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005
1.	člen
V Odloku o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/04) se spremeni 3. člen tako, da glasi:
Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2005 se določa v višini 4.969.028.319 SIT.
Splošni del proračuna na ravni podskupin trimestnih kontov se določa v naslednjih zneskih:
A)	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
TEKOČI PRIHODKI
70	DAVČNI PRIHODKI
700 Davki na dohodek in dobiček
703	Davki na premoženje
704	Domači davki na blago in storitve
71	NEDAVČNI PRIHODKI
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
711	Takse in pristojbine
712	Denarne kazni
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev
714	Drugi nedavčni prihodki
72	KAPITALSKI PRIHODKI
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja
73	PREJETE DONACIJE
730	Prejete donacije iz domačih virov
731	Prejete donacije iz tujine
74	TRANSFERNI PRIHODKI
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije
-v SIT
Proračun leta 2005 4.386.855.319 3.185.292.295
2.130.733.520
1.576.295.520
427.503.000
126.935.000 1.054.558.775
584.683.683
12.750.000
12.600.000 600.000
443.925.092
577.882.547
194.882.547 383.000.000
120.000
120.000
0
623.560.477
614.790.315
8.770.162
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
40	TEKOČI ODHODKI
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost
402	Izdatki za blago in storitve
403	Plačila domačih obresti
409	Rezerve
41	TEKOČI TRANSFERI
410	Subvencije
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
413	Drugi tekoči domači transferi
42	INVESTICIJSKI ODHODKI
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.)
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)
4.948.328.319
1.181.740.444
326.728.059
52.603.299
760.409.086
12.000.000
30.000.000
1.435.122.987
6.650.000
519.792.622
113.412.838
795.267.527
1.874.226.251
1.874.226.251 457.238.637 383.618.229
73.620.408
-561.473.000
B)	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina/Podskupina kontov
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
750	Prejeta vračila danih posojil
751	Prodaja kapitalskih deležev
752	Kupnine iz naslova privatizacije
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
440	Dana posojila
441	Povečanje kapitalskih deležev in naložb
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije
Proračun leta 2005
54.500.000
54.500.000
54.500.000 0
15.000.	000
15.000.	000
15.000.	000
0
0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
39.500.000
STRAN 3
LETO XI
C) RAČUN FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov	Proračun leta 2005
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	519.600.000
50 ZADOLŽEVANJE	519.600.000
500 Domače zadolževanje	519.600.000
VIII.ODPLAČILA DOLGA (550)	5.700.000
55 ODPLAČILA DOLGA	5.700.000
550 Odplačila domačega dolga	5.700.000
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (l.+IV+VII.-ll.-V.-VIII.)	-8.073.000
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-Vlil.)	513.900.000
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	561.473.000
i
Splošni del občinskega proračuna, odhodki sestavljeni po funkcionalni klasifikaciji in posebni del, sestavljen po institucionalni ter ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Štev.: 403-02-1/04 Datum: 26. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj
PRILOGA
	1	1	T				
	PRORAČUN MESTNE OBČINE PTUJ			
	ZA LETO 2 0 0 5			
				
	I.SPLOŠNI DEL PRORAČUNA			
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			
			-v SIT	
		PLAN 20 05	REBALANS	IND.
			2005	
	l	2	3	4=3/2
				
	1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	4.050.427.822	4.386.855.319	108,3
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	3.043.900.593	3.185.292.295	104,6
70	1.DAVČNI PRIHODKI	2.168.682.520	2.130.733.520	98,3
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	1.576.295.520	1.576.295.520	100,0
7000	Dohodnina!	1.576.295.520	1.576.295.520	100,0
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	451.931.000	427.503.000	94,6
7030	Davki na nepremičnine	376.685.000	327.764.000	87.0
	Davek od premoženja od stavb	2.605.000	2.605.000	100,0
	Davek od prem.od prost.za počit in rekreac.	380.000	380.000	100,0
	Nadom.za upor.stavb.zemlj.- od prav.oseb	223.700.000	191.000.000	85.4
	Nadom, za upor.stavb.zemlj,- od fizič.oseb	147.000.000	130.779.000	89,0
	Zamud.obr.iz nasi.nadom.za uporabo st.z.	3.000.000	3.000.000	100,0
7032	Davki na dediščine in darila	4.739.000	4.739.000	100,0
7033	Davki na promet neprem.in na finan.premož.	70.507.000	95.000.000	134,7
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	140.456.000	126.935.000	90,4
7044	Davki na posebne storitve	13.273.000	9.373.000	70,6
	Davek na dobitke od iger na srečo	8.473.000	8.473.000	100,0
	Posebna taksa na igralne avtomate	4.800.000	900.000	18,8
7047	Druqi davki za uporabo blaga ali opravi.štor.		127.183.000	117.562.000	92,4
	Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih vod		75.000.000	75.000.000	100,0
	Turistična taksa		10.500.000	10.500.000	100,0
	Komun.tak. za taks.zav.pred.-od prav.oseb		7.500.000	7.500.000	100,0
	Kom.tak.za taks.zav.pred.-od fiz.os.in zas.		2.600.000	2.600.000	100,0
	Druge komunalne takse		205.000	205.000	100,0
	Požarna taksa		9.621.000	0	0,0
	Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest		157.000	157.000	100,0
	Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov		21.600.000	21.600.000	100,0
					
					
71	2.NEDAVČNI PRIHODKI		875.218.073	1.054.558.775	120,5
710	UDELE2.NA DOBIČ.IN DOH.OD PREMOŽ.		497.822.073	584.683.683	117,4
7100	Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odho		10.000.000	12.887.664	128,9
7102	Prihodki od obresti		28.100.000	16.100.000	57,3
	Prejete obresti od vezave čez noč		2.800.000	2.800.000	100,0
	Prejete obresti od vez.tolar.depozitov		18.000.000	6.000.000	33,3
	Prejete obresti od danih posojil		7.300.000	7.300.000	100,0
7103	Prihodki od premoženja		459.722.073	555.696.019	120,9
	Prih.iz nasl.najem.za km.zeml.in gozd.		91.373	91.373	100,0
	Prihodki od najemnin za posl.prostore		168.000.000	168.000.000	100,0
	Prihodki od najemnin za stanovanja		140.000.000	200.371.000	143,1
	Prihodki od najemnin za opremo		4.000.000	1.100.000	27,5
	Prihodki iz naslova podeljenih koncesij(parkirnine, plin,..)		13.000.000	13.000.000	100,0
	Prihodki od drugih najemnin in zakupnin		152.700	152.700	100,0
	Prihodki iz naslova kon.daj.od posebnih iger na srečo		8.000.000	15.000.000	187,5
	Prihodki iz naslova podeljenih koncesij za vodno pravico (DEM)		126.478.000	157.802.946	124,8
	Drugi prihodki od premoženja			178.000	
					
711	TAKSE IN PRISTOJBINE		16.750.000	12.750.000	76,1
7111	Upravne takse		16.750.000	12.750.000	76,1
					
712	DENARNE KAZNI		7.750.000	12.600.000	162,6
7120	Denarne kazni		7.000.000	11.400.000	162,9
7120	Nadom.za degradac.in uzurpacijo prostora		750.000	1.200.000	160,0
					
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV		600.000	600.000	100,0
7130	Prihodki od prodaje blaga in storitev		600.000	600.000	100,0
					
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI		352.296.000	443.925.092	126,0
7141	Drugi prihodki		352.296.000	443.925.092	126,0
		sred.iz cene odvoza odpad.za novo dep.	327.096.000	322.096.000	98,5
		priključki na vodovod in kanalizacijo in dr.	7.200.000	7.200.000	100,0
		sofinanciranje občanov za kanalizacijo	5.000.000	5.000.000	100,0
		plačila izdanih računov	3.000.000	2.000.000	66,7
		oglaševanje v Ptujčanu	2.000.000	1.800.000	90,0
		refundacije sredstev za javna dela	3.000.000	2.800.000	93,3
	drugi prihodki		5.000.000	13.000.000	260,0
	sofinanciranje Gledališča za opremo in projektno dokumentacijo		4.330.000	11.859.160	273,9
	Sofinanciranje Komunalnega podjetja za industrijsko cono Ptuj			78.169.932	
					
72	3.KAPITALSKI PRIHODKI		629.041.147	577.882.547	91,9
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev				
7200	Prihodki od prodaje zgradb in prostorov		246.041.147	187.221.647	76,1
7202	Prihodki od prodaje druge opreme			7.660.900	
722	Prih.od prod.zeml.in nemater.premož.				
7221	Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč		383.000.000	383.000.000	100,0
					
73	4. PREJETE DONACIJE		203.705	120.000	58,9
7310	Prejete donacije iz tujine za tekočo porabo		203.705	0	0,0
7300	Prejete donacije iz domačih virov za tekočo porabo			120.000	
					
					
74	5.TRANSFERNI PRIHODKI		377.282.377	623.560.477	165,3
740	Transf.prih.iz drugih javnofin.instituc.				
7400	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA		313.811.271	527.432.811	168,1
740001	Prej. sred. iz držav, proračuna iz naslova požarne takse			9.621.000	
740001	Prej. sred. iz držav, proračuna za investicije		313.811.271	517.811.811	165,0
		OS Olge Meglič- šolski del in telovadnica	60.000.000	79.871.000	133,1
		OS Olge Meglič - telovadnica	5.000.000	10.000.000	200,0
		OŠ Ljudski vrt	4.000.000	0	0,0
		Atletski stadion- MŠZŠ	37.352.000	20.000.000	53,5
		Atletski stadion- Fundacija za šport	10.000.000	0	0,0
		MSZS- sofinanciranje športnih projektov	9.390.000	1.080.000	11,5
		Ministrstvo za okolje,..sredstva za deponijo za leto 2005	164.687.071	155.331.432	94,3
	Ministrstvo za okolje - sofinanciranje kanalizacije		2.756.000	2.756.000	100,0
	Ministrstvo za kulturo - gledališče		16.626.200	16.626.200	100,0
	Ministrstvo za zdravje			14.000.000	
	Agencija RS za regionalni razvoj- Podtalnica Dravskega in Ptujskega polja			68.243.208	
	Agencija RS za regionalni razvoj- Industrijska cona Ptuj			124.717.179	
	Agencija RS za regionalni razvoj- Regijsko višje in visokošolsko središče			21.756.792	
	Ministrstvo za okolje in prostor - sredstva za izdelavo energetske zasnove občine			3.430.000	
740004	Dr. prej.sred.iz drž.pror.za tek.por.-CRPOV-i		4.000.000	0	0,0
741	Dotacija zunanje pomoči Evropske skupnosti			8.770.162	
	l~				
7401	PREJETA SR. IZ PRORAČUNOV LOKALNIH SKUPNOSTI		63.471.106	87.357.504	137,6
740100	Prihodki občin za skupno občinsko upravo		37.071.106	37.071.106	100,0
740100	Druga prejeta sredstva občin			320.000	
740101	Prihodki občin za izgradnjo nove deponije		26.400.000	26.400.000	100,0
	taksa za obrem.okolja zaradi odlaganja odpadkov_		26.400.000	26.400.000	100,0
	Sredstva občin za podtalnico			23.566.398	
					
		II.S KUPAJ ODHODKI (40+41 +42+43)	4.914.203.763	4.948.328.319	100,7
40		TEK.ODHOD.(400+401 +402+403+409)	1.168.475.774	1.181.740.444	101,1
400		PLAČE IN DRUGI IZDAT.ZAPOSLENIM	349.283.854	326.728.059	93,5
401		PRISP.DELODAJALCEV ZA SOC. VAR.	53.459.061	52.603.299	98,4
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	720.732.859	760.409.086	105,5
4020		Pisarniški in splošni material in storitve	67.418.435	65.363.426	97,0
4021		Posebni materiali in storitve	6.565.426	6.728.953	102,5
4022		Energ.,voda,komun.storitve in komunikac.	71.186.662	81.935.887	115,1
4023		Prevozni stroški in storitve	5.824.137	6.366.345	109,3
4024		Izdatki za službena potovanja	5.435.148	5.254.096	96,7
4025		Tekoče vzdrževanje	316.424.675	326.520.910	103,2
4026		Poslovne najemnine in zakupnine	3.613.895	2.734.565	75,7
4027		Kazni in odškodnine	57.500.000	57.950.874	100,8
4028		Davek na izplačane plače	18.108.289	16.787.317	92,7
4029		Drugi operativni odhodki	168.656.192	190.766.713	113,1
403		PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	25.000.000	12.000.000	48,0
4033		Plač.obresti od kredit.javnim skladom	25.000.000	12.000.000	48,0
409		SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE	20.000.000	30.000.000	150,0
4090		Splošna proračunska rezervacija	15.000.000	15.000.000	100,0
4091		Proračunska rezerva	5.000.000	15.000.000	300,0
4093		Proračunski sklad - DEPONIJA			
41		TEKOČI TRANSF.(410+411+412+413)	1.523.673.684	1.435.122.987	94,2
410		SUBVENCIJE	6.250.000	6.650.000	106,4
4102		Subvencije privat, podjetjem in zaseb.	6.250.000	6.650.000	106,4
411		TRANSF.POSAMEZ. IN GOSPODINJ.	568.051.559	519.792.622	91,5
4110		Transferi nezaposlenim		3.950.000	
4115		Nadomestila plač	400.000	400.000	100,0
4117		Stipendije	4.950.000	5.950.000	120,2
4119		Drugi transferi posameznikom	562.701.559	509.492.622	90,5
412		TRANSF.NEPROF.ORG IN USTANOVAM	126.915.850	113.412.838	89,4
4120		Tekoči transferi neprof.org. in ustanovam	126.915.850	113.412.838	89,4
413		DR.TEK.DOM.TRAN.(4130+4131 +4132+4133+4135)	822.456.275	795.267.527	96,7
4130		tek.trans.dr.lok.sk.inoz.dellok.sk.	59.582.720	51.323.848	86,1
413003		Sredstva, prenesena drugim občinam	52.000.000	40.102.162	77,1
413004		Sred.,prenes.ožjim delom lokalnih skup.	7.582.720	11.221.686	148,0
4131		Tekoči transf.v sklade soc.zavarovanja	56.000.000	42.000.000	75,0
4133		TEK.TRANS v jav.zav.in dr.iz.jav.služb	706.873.555	701.943.679	99,3
413300		Sred.namenj.za plače in druge izd. zap.	196.180.181	186.128.264	94,9
413301		Sred., namenj.za prispevke delodajalcev	33.520.476	31.746.000	94,7
413302		Sred., namenj.za izdat.za blago in storit.	473.928.729	476.661.898	100,6
413310		Tekoči transferi v javne zavode za premije KDPZ	3.244.169	3.407.517	105,0
4135		Tekoči transferi drugim izv.j.sl.,ki niso posredni pror.uporabniki		4.000.000	
42		INVESTICIJSKI ODHODKI	1.785.683.897	1.874.226.251	105,0
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOV. SRED.	1.785.683.897	1.874.226.251	105,0
4200		Nakup zgradb in prostorov	75.000.000	35.692.504	47,6
4202		Nakup opreme	19.764.771	85.441.460	432,3
4203		Nakup drugih osnovnih sredstev		448.000	
4204		Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije	1.254.467.854	1.276.720.520	101,8
4205		Investicijsko vzdrževanje in obnove	225.551.272	112.469.272	49,9
4206		Nakup zemljišč in naravnih bogastev	66.000.000	263.938.615	399,9
4208		Študije o izv. projektov in projektna dok.	144.900.000	99.515.880	68,7
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	436.370.408	457.238.637	104,8
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM,	316.000.000	383.618.229	121,4
		KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI			
4310		Investicijski transferi neprofitnim organiz. in ustanovam	2.000.000	13.013.828	650,7
4311		Investicij.transferi javnim podjetjem	40.000.000	27.368.401	68,4
4313		Invest.transferi priv. podjetjem	274.000.000	343.236.000	125,3
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	120.370.408	73.620.408	61,2
4323		Invest.transf. javnim zavodom	120.370.408	73.620.408	61,2
		III.PROR. PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ ) (l.-ll.)	-863.775.941	-561.473.000	65,0
		B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽ	B	4	
75		IV.PREJ.VRAČ.DANIH POS. IN PROD.			
		KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751)	53.500.000	54.500.000	101,9
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	53.500.000	54.500.000	101,9
7503		Prejeta posojila od finančnih institucij	41.000.000	41.000.000	100,0
7504		Prej.vrač.od danih pos.od privat.podj. in zas.	13.500.000	13.500.000	100,0
44		V.DANA POS.IN PO V. KAP. DEL. (440+441)	30.000.000	15.000.000	50,0
440		DANA POSOJILA	30.000.000	15.000.000	50,0
4400		Dana posojila posameznikom	15.000.000	0	0,0
4403		Dana posojila finančnim institucijam	15.000.000	15.000.000	100,0
		VI. PREJ.MINUS DANA POS.IN SPREM.			
		KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	23.500.000	39.500.000	168,1
		C. RAČUN FINANCIRANJA			
50		VII.ZADOLŽEVANJE	600.000.000	519.600.000	86,6
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE			
500305		Najeti krediti pri drugih javnih skladih-dolg.	300.000.000		0,0
		izgradnja CERO Gajke v Spuhlji	50.000.000	50.000.000	100,0
		izgradnja kanalizacije	250.000.000	131.000.000	52,4
		industrijska cona		25.000.000	
5001		Najeti krediti pri poslovnih bankah	300.000.000	313.600.000	104,5
55		Vlil.ODPLAČILA DOLGA	5.700.000	5.700.000	100,0
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	5.700.000	5.700.000	100,0
550305		Odplačila kreditov javnim skladom	5.700.000	5.700.000	100,0
		IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV			
		NA RAČUNIH (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.)	-245.975.941	-8.073.000	3,3
PRILOGA
REBALANS 2005 - ODHODKI PO FUNKCIONALNI KLASIFIKACIJI (40+41+42+43)
Področje		Tekoči odhodki - 40	Tekoči transferi-41	Investicijski odhodki-42	Investicijski transferi-43	SKUPAJ
						
						
01	Javna uprava	655.135.415	52.152.284	62.065.728	95.100.000	864.453.427
02	Obramba (022 Civilna zaščita)	5.339.277	1.842.240	1.086.737	0	8.268.254
03	Javni red in varnost (032 Protipožarna var.)	0	32.409.670	0	13.013.828	45.423.498
04	Gospodarske dejavnosti	364.879.690	45.981.385	495.204.273	0	906.065.348
05	Varstvo okolja	71.457.853	805.162	938.142.147	27.368.401	1.037.773.563
06	Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj	25.939.179	0	47.450.024	248.136.000	321.525.203
07	Zdravstvo	0	8.675.770	0	34.088.408	42.764.178
08	Rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih	19.467.572	346.112.823	105.149.875	8.950.000	479.680.270
	združenj, društev in drugih institucij					
09	Izobraževanje	19.513.261	731.505.120	225.127.467	30.582.000	1.006.727.848
10	Socialna varnost	20.008.197	215.638.533	0	0	235.646.730
	SKUPAJ	1.181.740.444	1.435.122.987	1.874.226.251	457.238.637	4.948.328.319
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) ter drugega odstavka 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 33. seji, dne
26.	septembra 2005, sprejel
SKLEP
o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj
7.
Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svetu javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj:
1.	Lidijo MAJNIK, stanujočo Orešje 110, Ptuj,
2.	Ignaca VRHOVŠKA, stanujočega Nova Vas pri Ptuju 34, Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanih v svetu zavoda začne teči z dnem konstituiranja novo izvoljenega sveta zavoda.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-4/01-106 Datum: 26. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) in 16. člena Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/98) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 33. seji, dne 26. septembra 2005, sprejel
SKLEP
o prenehanju mandata predstavniku Mestne občine Ptuj v Svetu Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in o imenovanju novega predstavnika
7.
Miroslavu LETONJI preneha mandat
predstavnika Mestne občine Ptuj v Svetu Glasbene šole Karol Pahor zaradi odstopa.
2.
Mestni svet imenuje Roberta KRIŽANIČA, stanujočega Rogozniška cesta 44, Ptuj, za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj.
3.
Mandatna doba imenovanega traja do izteka mandata sedanjega sveta zavoda.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-10/02-105 Datum: 26. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
60.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 3. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 33. seji, dne 26. septembra 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriapl in, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o, s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi:
VRSTA PORABE:	CENA:
A)	Majhna poraba do vključ.
400	Sm3/leto
Variabilni del	91,49 SIT/Sm3
B)	Srednja poraba nad 400 Sm3/leto
Variabilni del	76,13SIT/Sm3
C)	Velika poraba instai, moč nad 50 kW
Variabilni del	69,39 SIT/Sm3
Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine.
2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-2/2005 Datum: 26. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
61.
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004 uradno prečiščeno besedilo in 14/2005 popr.) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj ( Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1 /03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 33. seji, dne 26. septembra 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
1.	S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra, pare. št. 885/4 dvorišče, v izmeri 313, vpisana pri vi. št. 851, k. o. Rogoznica, ki je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ptuju vpisana kot splošna raba.
2.	Nepremičnina iz tč. 1 tega sklepa postane last Mestne občine Ptuj.
3.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 465-03-19/2005 Datum: 26. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 6. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 41/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) daje Mestni svet Mestne občine Ptuj na 33. seji, dne 26. septembra 2005, naslednje
SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj daje Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., s sedežem Puhova ul. 10, 2250 Ptuj, soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, in sicer:
- 10.861,00 SIT/MWh za variabilni del cene.
2.	To soglasje prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-3/2005 Datum: 26. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-l; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03) je župan Mestne občine Ptuj sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj
1.	Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta
—	WE
8. STRAN 28. SEPTEMBER 2005 Vestnik LETO XI
1.1.	Ocena stanja:
V prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj sta opredeljeni območji, ki se urbanistično urejata z občinskimi lokacijskimi načrti ter preostalo območje, ki ga urbanistično urejajo prostorski ureditveni pogoji. Občinska lokacijska načrta urejata naslednji območji:
LN Pl 2-D2 Gajke v Spuhlji LN Pl 2-D3 Krčevina pri Vurbergu
Celotno preostalo območje (v planu opredeljeno kot planska celota Pl 2 - območje izven mesta Ptuj) se ureja s Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj. Z njimi so podrobneje določeni urbanistični, oblikovalski ter drugi pogoji in merila za posege v prostor kot tudi ukrepi za ohranjanje naravnih in ustvarjenih vrednot človekovega okolja.
Na podlagi takratnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor so bili leta 1992 izdelani in sprejeti prostorski ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj. Odlok o njihovem sprejemu je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, njegov popravek pa v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 22/92. Kasneje so bili prostorski ureditveni pogoji še dvakrat spremenjeni in dopolnjeni, objavi odlokov pa sta bili v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 27/93 in 26/94. Z letom 1995 so se - z izvršeno razdelitvijo območja do takrat enovite Občine Ptuj na Mestno občino Ptuj in na preostalih osem občin - spremenila tudi meje in velikosti območij urbanistično urejanih s prostorskimi v ureditvenimi pogoji.
Mestna občina Ptuj je za svoje novo območje sprejela spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev. Odlok o njihovem sprejemu (objavljen je bil v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 11/97 in njegov popravek v št. 12/97) je določil, da se spremeni naslov odloka tako, da se glasi: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj. Drugih bistvenih sprememb ni bilo.
Kljub temu, da sta se iz območja Mestne občine Ptuj izločili občini Hajdina in Markovci, kasnejših sprememb prostorskih ureditvenih pogojev ni bilo. Tako uporabljajo nespremenjene prostorske ureditvene pogoje za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj ob Mestni občini Ptuj še obe navedeni občini.
1.2.	Razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta
S 1.1.2003 je pričel veljati Zakon o urejanju prostora (Uradni list št. 110/02, 8/03-p in 58/03-ZZK-l; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), ki je drugače zastavil cilje urejanja prostora, usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami, prostorsko načrtovanje in občinske prostorske akte.
Da bi ustrezno zagotovili izvajanje določila, da morajo biti vsi objekti skladni z izvedbenimi prostorskimi akti oziroma da je objekte potrebno projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati ter jih uporabljati tako, da bodo skladni s prostorskimi akti, je potrebno sedanje veljavne prostorske ureditvene pogoje spremeniti in/ali dopolniti.
Razlogi za pripravo Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92-p, 27/93, 26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/97-p; v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP) so:
-	sprejem nove državne regulative na področju urejanja prostora in graditve objektov: predvsem so to ZUreP-1, Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji) ter Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št 114/03),
-	uskladitev občinskih prostorskih izvedbenih aktov s sprejetimi planskimi akti (tudi kartografsko gradivo),
-	odločitev, da naj tekstualni del sprememb in dopolnitev PUP povzame samo tista določila, ki se nanašajo na območje Mestne občine Ptuj,
-	določitev meril in pogojev za posege v prostor do takšne podrobnosti oziroma natančnosti, ki bo omogočala izdajo lokacijske informacije v obliki, predpisani s Pravilnikom o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Uradni list RS, št. 35/04),
-	izdelava digitalnega kartografskega dela navedenih prostorskih ureditvenih pogojev in
-	popravki morebitnih tehničnih napak, nastalih pri izrisu grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev in vseh
ŠTEVILKA 11
zaporednih sprememb in dopolnitev le-teh.
1.3.	Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta
Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj, ki vsebujejo tekstualni in grafični del, so bili po predpisanem postopku sprejeti z odlokom, le-ta pa je bil vsakokrat objavljen v občinskem uradnem glasilu. Prostorski akt oziroma njegove spremembe in dopolnitve se pričnejo pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta.
Zato se tudi te spremembe in dopolnitve PUP za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj pripravijo skladno z določili ZUreP-1, do izdaje novih izvršilnih predpisov pa tudi skladno z določili Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85).
Po predhodno izvedenem zakonsko določenem običajnem postopku, se z odlokom sprejmejo spremembe in dopolnitve PUP. Odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj,
2.	Predmet in programska izhodišča sprememb in dopolnitev PUP
S spremembami in dopolnitvami PUP se bodo ponovno preverila ter po potrebi na novo določila merila in pogoji ter ukrepi za načrtovanje v prostoru za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj. Končni smisel teh sprememb in dopolnitev PUP je - v skladu z veljavno zakonodajo -izdaja popolne in nedvoumne lokacijske informacije za gradnjo, na podlagi katere bo investitor oziroma projektant pridobil pogoje za izdelavo projektne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom.
Programska izhodišča in smernice za urbanistično postavitev, oblikovanje ter vse ostalo za območje sprememb in dopolnitev PUP so v principu zastavljena že v izdelanih prostorskih aktih. Torej bo predvidoma potrebna le kvalitetna nadgraditev obstoječega in ki bo ustrezno določila
-	merila in pogoje glede namembnosti glede namembnosti površin, objektov in posegov,
-	merila in pogoje glede vrste posegov,
-	merila in pogoje za varstvo okolja,
-	merila in pogoje glede umestitve in oblikovanja,
-	merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje,
-	merila in pogoje za funkcionalna zemljišča in
-	morebitna druga merila in pogoje.
3.	Okvirno ureditveno območje sprememb in dopolnitev PUP
Območje sprememb in dopolnitev PUP je celotno ureditveno območje izven mesta Ptuj. Meje PUP so na zunanji strani meje Mestne občine Ptuj in na notranji strani meje območja mesta Ptuj.
Iz območja urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji izven mesta Ptuj pa so izločena tista poselitvena območja, za katere veljavni plan predvideva, da jih bodo delno ali v celoti urejali lokacijski načrti.
Celotna površina Mestne občine Ptuj meri 6.656,60 ha, dočim območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji izven mesta znaša cca 4.100 ha.
4.	Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP in njihove naloge
Pripravljalec sprememb in dopolnitev PUP sta Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj ter Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, Ptuj.
Pobudnik ter investitor sprememb in dopolnitev PUP je Mestna občina Ptuj.
Načrtovalec sprememb in dopolnitev PUP mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena ZUreP-1 in ga investitor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. Izdelovalca izbere investitor; z izborom načrtovalca mora soglašati pripravljalec.
Nosilci urejanja prostora, ki v skladu z
29.	in 33. členom ZUreP-1 podajo smernice in mnenja k spremembam in dopolnitvam PUP, so:
-	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje reke Drave, Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda);
-	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova ulica 1/B, Ljubljana (za področje varstva okolja);
-	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, Maribor (za področje varstva narave);
-	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine, načrtovanje
prostorskih ureditev in graditev v krajini ter zelenih struktur znotraj poselitvenih območij);
-	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, Einspilerjeva ulica 6, Ljubljana (sodelovanje na podlagi določil ZVO-1);
-	Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest Območje Ptuj, Trstenjakova ulica 5/a, p. p. 131, Ptuj (za področje državnih cest);
-	Družba za avtoceste RS, Dunajska cesta 7, Ljubljana (za področje umeščanja avtocest);
-	Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (za področje umeščanja javne železniške infrastrukture);
-	Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, Ljubljana (za področje letališč in zračne plovbe);
-	Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energetiko, Sektor za rudarstvo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (za področje rudarstva oziroma odvzema mineralnih agregatov: celotno območje občine se nahaja v raziskovalnem prostoru za nafto in plin ter geotermični energetski vir);
-	Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (za področje umeščanja mobilne telefonije v poselitvenem območju);
-	Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Maribor, Ulica heroja Tomšiča 2, Maribor (za področje zdravstvenega varstva, ter ugotovitve glede združljivosti posameznih območij namenskih rab);
-	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami);
-	Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 21, Ljubljana (za področje urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe);
-	Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa ulica 15, Maribor (za področje rabe in ohranjanja potencialov gozdnega prostora ter za lovstvo);
-	Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana (za področje ribištva);
-	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56, 58,
Ljubljana (za področje rabe in ohranjanja potencialov kmetijskih zemljišč);
-	ELES, Elektro Slovenije d. o. o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (za področje umeščanja elektroenergetske infrastrukture)
-	Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, Maribor (za področje oskrbe z električno energijo);
-	Geoplin Plinovodi d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana (za področje umeščanja prenosnega omrežja zemeljskega plina in upravljanje tega plinovodnega omrežja);
-	Adriaplin d. o. o., Ulica heroja Lacka 10, Ptuj (za področje oskrbe s plinom na območju Mestne občine Ptuj);
-	Telekom Slovenije d. d., Regionalna enota TK omrežja vzhod, Center skrbništva TK kabelskega omrežja, Titova cesta 38, Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije);
-	Komunalno podjetje Ptuj, d. d, Puhova ulica 10, Ptuj (za področje umeščanja javnega vodovodnega omrežja in oskrbe z vodo, umeščanja javnega omrežja odpadnih voda in čistilne naprave ter odvajanja odplak, javne razsvetljave ter vzdrževanja javnih površin);
-	pristojni distributer kabelske televizije na območju Mestne občine Ptuj;
-	Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (za področje prometa, za lokalne ceste in javne poti);
-	Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (za področje, ki ga ureja zakon o lokalni samoupravi glede vključitev krajevnih skupnosti v urejanje prostora);
-	v kolikor se pri pridobivanju smernic ugotovi, da jih je potrebno pridobiti tudi še od drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te pridobijo v tem istem postopku pridobivanja.
Nosilci urejanja prostora morajo v 30 dneh od prejema vloge in dokumentacije za pridobitev smernic in soglasij posredovati svoje smernice in soglasja pisno, sicer se šteje, da pogojev nimajo in zato njihovo sodelovanje in soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev PUP ni potrebno. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec sprememb in dopolnitev PUP kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Po predložitvi dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev PUP, nosilci urejanja prostora v 30 dneh, z mnenjem ugo-
tovijo upoštevanje danih pogojev, sicer se šteje, da se z njimi strinjajo.
5.	Seznam potrebnih strokovnih podlag za načrtovanje
Izbrani načrtovalec mora upoštevati pogoje smernic, ki jih izdajo nosilci urejanja prostora.
Pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP se upošteva veljavne planske akte, kakor tudi strokovne podlage, ki so bile izdelane pri planskih spremembah.
Druga gradiva, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP, so:
-	obstoječa dokumentacija in dejansko stanje energetskih ter komunalnih vodov in naprav v območju urejanja. S podatki razpolagajo upravljalci posameznih infrastrukturnih objektov in naprav;
-	zbir že podanih mnenj Službe mestnega arhitekta glede urbanistične ureditve in oblikovnih zasnov, in ki se nanašajo na pravila za načrtovanje grajene strukture (vsebujejo pa zahteve in usmeritve glede določanja tipologije pozidave, regulacijskih linij /elementov/, stopnje izkoriščenosti zemljišča za gradnjo, gradbenih parcel, višinskih gabaritov, lege načrtovanega objekta v prostoru in njegovo izvedbo; za graditev objektov izven poselitvenih območij pa vsebuje tudi zahteve in usmeritve glede urejanja razpršene gradnje).
6.	Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve prostorske ureditve, ki jo obravnava prostorski akt, se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Vendar variantne rešitve niso obvezne za prostorski red občine, torej tudi niso obvezne za spremembe in dopolnitve PUP.
7.	Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
Geodetske podlage za izdelavo sprememb in dopolnitev PUP priskrbi v digitalni obliki Skupna občinska uprava.
8.	Potek in roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP oziroma njegovih posameznih faz
Obvestilo o nameri priprave plana V skladu z določilom četrtega odstavka 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; ZVO-1) je Skupna občinska uprava dne 17. 01. 2005 Ministrstvo za okolje in prostor RS obvestila o nameri priprave plana. Na podlagi tega zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljalca plana z odločbo št.
354-09-71/2005 z dne 31.3.2005 seznanilo, da v postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje.
Prva prostorska konferenca Prostorsko konferenco pripravljalec skliče in vodi v skladu z 28. členom ZUreP-1. Izvede se z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Konferenca (bila je 07. 9. 2005) je s svojimi priporočili podlaga za dokončno oblikovanje in sprejem tega programa priprave.
Sprejem in objava programa priprave: Program priprave sprejme župan Mestne občine Ptuj. Program priprave se objavi v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj. (september 2005).
Javno naznanilo o celoviti presoji vplivov na okolje
Glede na določilo 6. odstavka 40. člena ZVO-1, se z javnim naznanilom na svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena presoja vplivov na okolje.
Okoljsko poročilo
Pripravljalec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo, njegovo revizijo ter ugotovitev glede ustreznosti okoljskega poročila.
Zbiranje ponudb, izbor načrtovalca, pogodba:
Investitor izvede postopek zbiranja ponudb in ostalega po zakonu o javnih naročilih. (september 2005).
Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora:
Smernice in pogoje navedenih nosilcev prostora dogovorno pridobita pripravljalec in/ali izbrani načrtovalec. Potrebno pa je pridobiti tudi besedilo, za katero nosilec urejanja prostora posebej zahteva, da ga je potrebno vnesti v odlok. (september, oktober 2005).
Izdelava predloga sprememb in dopolnitev PUP:
Izbrani načrtovalec pridobi strokovne podlage, morebitne variantne rešitve in
druge pogoje, jih prouči in na njih podlagi izdela predlog sprememb in dopolnitev PUP najkasneje v roku 30 delovnih dni od dneva podpisa pogodbe in predložitve prejetih smernic oziroma projektnih pogojev. Izdelani predlog dostavi Skupni občinski upravi.
(november, december 2005).
Druga prostorska konferenca:
Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga sprememb in dopolnitev PUP, pripravljalec skliče in vodi zbor druge prostorske konference, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference ter podane smernice in pogoji upoštevani v pripravljenem predlogu. (december 2005, januar 2006).
Sprejem sklepa o razgrnitvi:
Zupan sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev PUP.
Javna razgrnitev in javna obravnava: Predlog sprememb in dopolnitev PUP s prilogami se javno razgrne za obdobje najmanj 30 dni. Sočasno se razgrne -vendar šele po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila - tudi okoljsko poročilo in njegova revizija. O razgrnitvi in kraju ter času obravnave mora pripravljalec javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
(januar, februar 2006).
Javna obravnava:
V času javne razgrnitve izvede pripravljalec javno razpravo o predlogu sprememb in dopolnitev PUP ter o okoljskem poročilu. Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko dajo pisne pripombe in predloge v času trajanja javne razgrnitve. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
Zapisnik o pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve:
Zapisnik izdela pripravljalec.
Stališča o pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve:
Predlog stališč in odgovorov na pripombe in predloge, dane v času javne razgrnitve, sestavita pripravljalec in načrtovalec, v sodelovanju s strokovnimi službami Mestne občine Ptuj ter pristojnimi institucijami.
Rok za pripravo predloga stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, je 15 dni po končani javni razgrnitvi.
(februar, marec 2006).
-	—	-	«rrarrfiM»
ŠTEVILKA 11	28. SEPTEMBER 2005 Vestnik
Sprejem stališč do pripomb in predlogov ter prva obravnava odloka:
Predlog stališč in odgovorov obravnava Mestni svet Mestne občine Ptuj in zavzame do njih svoje končno stališča. Sočasno prvič obravnava odlok.
(februar, marec 2006)
Dopolnitev predloga sprememb in dopolnitev PUP:
Načrtovalec izdela s potrjenimi pripombami dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev PUP v času 15 dni.
(marec, april 2006)
Pridobitev mnenj in/ali soglasij k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev PUP:
Pripravljalec - po dogovoru je lahko to tudi načrtovalec - sprememb in dopolnitev pozove nosilce urejanja prostora, določene v 4. točki tega programa priprave, da podajo v 30 dneh mnenje k dopolnjenemu predlogu sprememb ih dopolnitev PUP. Hkrati s pozivom jim pošlje tudi tisti del dopolnjenega prostorskega akta, ki se nanaša na zadeve iz njihove pristojnosti.
Prav tako je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje in sicer še pred sprejemom plana na občinskem svetu.
(maj, junij 2006).
Druga obravnava odloka o spremembah in dopolnitvah PUP:
Dopolnjen končni predlog sprememb in dopolnitev PUP, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc in s pridobljenim okoljevarstvenim soglasjem, posreduje župan Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v drugo obravnavo. Usklajen predlog sprememb in dopolnitev PUP se sprejme z odlokom. (maj, junij 2006).
Objava v uradnem glasilu:
Odlok se objavi v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj.
(maj, junij 2006).
i
Priprava končnega elaborata, z vstavljenim odlokom in trajno vezanega: Načrtovalec pripravi končni elaborat sprememb in dopolnitev PUP, vanj vstavi tudi objavljeni odlok ter elaborat trajno zveže. Načrtovalec mora predati Skupni občinski upravi, štiri kompletirane izvode sprejetega prostorskega akta.
Po en izvod sprejetih sprememb in dopolnitev PUP bo z dnem uveljavitve posredovan
-	Mestni občini Ptuj,
-	krajevno pristojni upravni enoti (RS UE Ptuj, Oddelek za okolje in prostor) in
-	pristojnim inšpekcijskim službam,
-	en izvod pa bo hranjen na Skupni občinski upravi, kjer bo akt na vpogled dostopen javnosti.
Celotne sprejete spremembe in dopolnitve PUP s prilogami načrtovalec izdela tudi v digitalni obliki - CD, tako tekstualni kot grafični del.
(junij, julij 2006).
9.	Obveznosti v zvezi s financiranjem sprememb in dopolnitev PUP
Finančna sredstva za pripravo strokovnih podlag, za izdelavo, za pridobitev soglasij ter za objavo sprememb in dopolnitev PUP, v skladu z zakonom in tem programom priprave, zagotovi Mestna občina Ptuj.
10.	Končno določilo
Ta program priprave se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-05-105/04 Datum: 20. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj
64.
Na podlagi Pravilnika Mestne občine Ptuj o dodeljevanju štipendije in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/03) Mestna občina Ptuj
RAZPISUJE
štipendije in druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje za študijsko leto 2005/2006
1.	ŠTIPENDUE
V študijskem letu 2005/2006 bomo štipendirali študentke in študente, ki:
■	se redno šolajo in so vpisani vsaj v 2. letnik in ob tem niso starejši od 22 let
■	so izredni študenti in niso v rednem delovnem razmerju
■	ne prejemajo druge štipendije
■	so državljani Republike Slovenije
■	imajo povprečno oceno študijskega uspeha najmanj 7,7.
■	in imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Ptuj.
LETO XI	STRAN 11
Dodeli bomo 6 štipendij za študijske programe in smeri (izobraževalni program, smer in stopnja izobrazbe):
-	družboslovje
-	naravoslovje
-	humanistika.
Prijava za štipendiranje mora biti izpisana na obrazcu "Vloga za uveljavitev republiške štipendije" (obrazec DZS 1,51). Vsi dohodki staršev oz. skrbnikov morajo biti prikazani za obdobje od 1.1. do 31.12.2004 v bruto znesku.
Ob izpolnjeni vlogi mora obvezno biti priloženo naslednje:
1.	uradno dokazilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah in drugih študijskih obveznostih
2.	potrdilo o vpisu v študijskem letu 2005/2006
3.	izjava, da prosilec ne prejema druge kadrovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, danima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja
4.	kratek življenjepis
5.	potrdilo o državljanstvu
6.	potrdilo o stalnem prebivališču
7.	dokazila o začasnem bivališču, če v času študija prebivajo izven kraja stalnega bivališča oz. smer in dolžino vsakodnevne vožnje s potrdilom o višini prevoza.
Prijave s prilogami pošljite v zaprti ovojnici in z oznako "prošnja za štipendijo -zaupno" na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj. Rok oddaje prijav je 20. 10. 2005.
Pri podelitvi štipendije se upošteva program in smer študija ter boljši študijski uspeh oz. višja povprečna ocena kandidata. Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati z nižjim osebnim dohodkom na družinskega člana.
O izbiri bomo kandidate obveščali do konca novembra 2005.
Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite na Mestni občini Ptuj, na Oddelku za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj, tel. 02 748 29 50.
2. DRUGE OBUKE DENARNIH POMOČI
V študijskem letu 2005/06 lahko uveljavijo pravico do sofinanciranja diplomskih, magistrskih in doktorskih del študenti, ki:
-	so študenti 4. letnika univerzitetnega študija
-	so študenti od 1. letnika podiplomskega študija
-	so študenti izrednega študija višjih in visokih strokovnih šol
-	so državljani Republike Slovenije
-	imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj
-	opravljajo diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo povezano s pospeševanjem razvoja Mestne občine Ptuj.
Dodelili bomo denarne pomoči za sofinanciranje diplomskih, magistrskih in doktorskih del s poudarkom na razvojnih prioritetah Mestne občine Ptuj, ki zajemajo naslednje teme:
-	človeški viri in socialno okolje v Mestni občini Ptuj
-	ekologija in varstvo okolja v Mestni občini Ptuj
-	pospeševanje gospodarskega razvoja v Mestni občini Ptuj
-	naravna in kulturna dediščina v Mestni občini Ptuj.
Prijava za druge oblike denarnih pomoči mora biti zapisana v obliki vloge.
Ob vlogi posameznika mora biti priloženo še naslednje:
-	potrdilo o vpisu v dodiplomski oz. podiplomski študij
-	dokazilo o stalnem prebivališču v Mestni občini Ptuj
-	program dodiplomskega oz. podiplomskega študija
-	tema naloge
-	stroški izdelave naloge.
Prijave s prilogami pošljite v zaprti ovojnici in z oznako "prošnja za sofinanciranje diplomskih, magistrskih in doktorskih del - zaupno" na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj. Rok oddaje prijav je 20. 10. 2005.
Pri dodelitvi pomoči se upošteva zlasti tema naloge (poudarek na razvojnih prioritetah Mestne občine Ptuj) in stroške izdelave naloge.
O izbiri bomo kandidate obveščali do konca novembra 2005.
Dodatna pojasnila glede razpisa lahko dobite na Mestni občini Ptuj, na Oddelku
za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj, tel. 02 748 29 50.
Dr. Štefan ČELAN, s. n, župan Mestne občine Ptuj
RAZPIS
za vpis kandidatov med bolničarje CZ
KDO JE BOLNIČAR CZ?
Bolničar CZ je oseba, ki ima razpored v CZ in je strokovno usposobljena za opravljanje nalog prve pomoči.
BOLNIČAR CZ - IZZIV, KI ZA NEKATERE POMENI ŽIVLJENJE
Življenje je sestavljeno iz množice dogodkov in vrednot. Med temi dogodki so tudi različne nesreče (naravne, prometne, na delu ...). Ker je za življenje potrebno nenehno vlagati, se nam lahko maščuje le trenutek nepazljivosti ali zelo majhna napaka. Tako je nasprotje življenja naša stalna spremljevalka. Da bi sebe in druge uspešno rešili v najbolj kritičnih situacijah, je potrebno znati veščine, ki pomagajo rešiti življenje. Te veščine niso vsem dane, imate pa to prednost, da jih lahko usvojite pred nasprotjem življenja.
KAKO POSTATI BOLNIČAR?
-	imate izobrazbo najmanj IV. stopnje,
-	starost 18 do 25 let,
-	za informacije se javite v Mestni občini Ptuj od 1. do 30. septembra 2005,
-	se vključite v CZ,
-	opravite 80-urni tečaj za bolničarja,
-	sodelujete na dopolnilnih usposabljanjih.
NAŠI USPEHI, KI POMENUO ŽIVLJENJE
-	naš član je rešil svojega otroka,
-	v prometnih nesrečah so naši člani rešili številna življenja,
-	ob delovni nezgodi na gradbišču je bila hitra in učinkovita pomoč,
-	epileptični napad se je srečno končal,
-	tudi priznani Ptujčani so z razlogom ponosni na pomoč naših članov.
NAŠI USPEHI NA TEKMOVANJU
-	prva mesta na regijskem tekmovanju,
-	prva mesta na državnem tekmovanju,
-	šesti v Evropi.
BOLNIČAR MED OBČANI
-	ker nesreča nikoli ne počiva,
-	za nekoga minute pomenijo življenje,
-	bolničar med nami pomeni ne le psihološki mir - varnost,
-	pomeni možnost pomagati, rešiti, preživeti,
-	ko rabimo te vrednote, bi dali več, kot zmoremo in imamo,
-	če to dobimo - preživimo.
BOLNIČAR DOMA
-	pomeni miren spanec,
-	pomeni več življenja, za nekatere več družine,
-	pomeni to, kar za družino pomenijo njeni člani,
-	najboljši odgovor pa dobimo takrat in tam, ko je klic pomoči zaman.
BOLNIČAR V PODJETJU
-	nesreča je vedno izziv za delavca in šefa,
-	nesreča je lahko tragedija brez povrnjenega življenja,
-	nesreča je tudi možnost,
-	toda o tej možnosti je treba mislit danes,
-	za bolničarja je nesreča priložnost, da se izkaže.
Bolničar CZ
-	je rezultat skupne akcije Mestne občine Ptuj in Območne organizacije RK Ptuj,
-	je povabilo k življenju vseh tistih, ki vas potrebujejo,
-	je ponujena priložnost, da neprijetni trenutki postanejo prijetni.
Informacije: 02 748 29 70;
02	778 59 51.
Nekaterim srca gorijo močneje kot ogenj! Ni važno to, ali si reševalec, gasilec, občan, ker smo vsi v istem poslu zato, da pomagamo in rešujemo.
Naše stranke so ljudje !!!
Mestna občina zagotavlja izvedbo osnovnega tečaja in dopolnilnih tečajev za bolničarje ter pokritje drugih materialnih stroškov.
Kandidati morajo biti pripravljeni na aktivno sodelovanje v oblikah usposabljanja in na izzive na tekmovanjih ekip PP ter na aktivno udeležbo pri prvi pomoči ob nesrečah.
Vpis kandidatov je v septembru v delovnem času občinske uprave Mestne občine Ptuj.
Štab civilne zašite Mestne občine Ptuj
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: Grafis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %.