194 Politične stvari. Po volitvah za državni zbor. Razun peterih poslanstev, za katere se bodo volitve morale ponoviti še pred shodom državnega zbora, dognane so nove volitve in valovi političnega nasprotja polegavajo se uže deloma, deloma pa se nasprotje nastalo o volilni borbi ohraui med osebami, med nastalimi stranicami za dalj časa. V obče je dosedanja večina državnega zbora pridobila krog 17 glasov, 741 ravno to število oslabljena je v prvi vrsti levica državnega zbora. Ako je toraj do sedaj desnica poprek zmagovala za 10 glasov, zmagovati bo mogla v prihodnje poprek za 30 glasov v onih vprašanjih, katera se po pravici ali pa tudi samo po volji opozicije morajo prištevati političnim. — Levica zgubila je, ako se oziramo na njo kot celeto združeno v en klub , zgubila pa je še mnogo več. Ker odpadlo je od nje razna onih okrajev, kateri so si sedaj zbrali poslance pristaše desnice, še celo vrsto druzih elementov, ki bodo hodili svoja pota. Sem spadajo najprej vsi Veliko-Nemci po kopitu Plener-Pikert-Knotzovem, katerih število bi znalo znašati 15—20, dalje so demokratje, med temi posebno novoizvoljenci dunajski, dalje protisemiti in pa divjaki raznih vrst, med temi izrekoma Lienbacher in Zallinger, — Kako se bodo novi poslanci vstopili v novi zbornici po strankah, to se sedaj še ne da dokončno presoditi. Odločevalno bo pri tem v prvi vrsti, ali bo levičarskim kolovodjem mogoče zabraniti, kar si prizadevajo, da bi tudi Velikouemci ostali združeni z drugimi levičarji V enem klubu, ali ne, sicer pa to tudi za stališče dotič-nikov ne bo odločevalo, ker proti vladi in proti desnici bodo zmiraj vsi edini. Drugače je to pri ouih poslancih, ki so uže sedaj spadali k Corouiuijevemu klubu ali pri onih, ki se morajo v obče prištevati tako imenovani srednji stranki, to je oni strauki, katera v važnejših državnih vprašanjih glasuje za vlado, sicer pa večinoma desnici nasprotuje. — „Wiener Allg. Ztg.", glasilo tako imenovane srednje stranke, uvrstuje poslance po tem, kateri stranki ali nasprotni, srednji ali desnici bodo spadali, tako-le po posameznih deželah m po vrstah volilnih skupin. N>isprot- Srednje Desoi-nikov stranke carjev skupaj Nižeavstrijska 33 3 i 37 Gorujeavstrijska 7 — 10 17 Soluograška 2 — 3 5 Štajarska 16 — 7 23 Koroška 8 — 1 9 Kranjska 11 8 10 Primorska — b 4 12 Tirolska in Predarelska 3 3 15 21 Češka 35 1 56 92 Moravska 20 4 12 36 Šleska 9 — 1 10 Galicija 1 2 60 '63 Bukovina 3 — 6 9 Dalmacija — — 9 9 skupaj 138 22 193 353 To je za desnico nekoliko pristranska sodba „\V. Allg. Ztg.", pri kateri bi mi Lienbacherja in Zallingerj* nikakor ne mogli prištevati pristašem desničarjem. 200 Po volitvah za državni zbor. (Dalje in konec.) Vsiisakor pa bo desnica imela pomenljivo nad 180 glasov segajo večino, ako bo njena osnova in njeno vodstvo, kakor se nadejamo dobra in v toliko stroga, kolikor se gre vsaj za velike politične in za pomenljiva gospodarska vprašanja. Kar zadeva izrekoma volitve v slovenskih deželah, moramo z zadovoljnostjo zabiležiti, da se je število glasov za slovenske kandidate v kmetijskih občinah na slovenskem Koroškem in pa v Istri lepo in izdatno pomnožilo, tako da pri enakomernem napredovanji vprihodnjič vsaj z dvema poslancema več zmagamo. V mestih in trgih na južnem Štajarskem in v Istri pa se imamo žalibog še z elementi, ki so pravi anahro-nizein pod sedanjo vlado. V teh krajih glasovali in odločevali so še povsod uradniški krogi proti izvolitvi vladi prijaznih kandidatov. Enakemu pritisku ima se vlada zahvaliti, da je bil v velikem posestvu goriškem izvoljen vladi nasproten knez Hohenlohe. V obče ostane skupina slovenskih poslancev malo spremenjena: Gorica, Trst in Istra pošlje vse dosedajne poslance, Štajarska pošlje samo na mesto dr. Vošnjaka njegovega brata; Kranjska pošlje poleg odlično izvoljenega grofa Hohenwarta še 4 stare poslance, na mesto kneza Windisch-Gratza pa g. Hrena, ena volitev je še glede veljavnosti negotova, druga za gorenjske občine pa se 201 bo ponovila in ni dvomiti, da si Gorenjci zbero trdnega in skušenega zastopnika. Tako se bo gotovo skupina slovenskih poslancev večinoma stara garda kmalu zopet sklenila v enako soglasno celoto, kakoršna je delovala minulih 6 let — se ve da pod pogojem discipline, katera edina tudi manjšim skupinam daje poroštvo za povoljne vspehe. Kdor bi hotel na svojo roko politikovati, kakor se je to žalibog godilo uže pri dveh volitvah v naši deželi, in kdor bi sebe gledal bolj, kakor stvar, za katero delati je poslancem dolžnost, za tacega ni prostora med slovenskimi poslanci. Glede zastopništva imeli bodo državni poslanci delati skupno z vso slovensko stranko na to, da dobimo še tri slovenske poslance za koroške kmetijske občine, dva za južno-štajarska mesta, dva v kranjskem velikem posestvu, Slovenca za goriška mesta in tamošnjo veliko posestvo, vsaj še enega zastopnika iz tržaškega mesta in še dva iz Istre. — V izgled vzemimo si Dalmatinsko, ona nam tudi pot kaže, po katerem to dosežemo najhitreje, toraj na delo! O izidu posleduje volitve v državni zbor o volitvi velikega posestva v Dalmaciji dodati imamo, da je izvoljen z večino 17 glasov z 215 glasovi proti 198 dosedanji narodni poslanec Conte Borelli. Protikandidat njegov bil je baron Lapenna, senatski predsednik pri najvišem sodnem dvoru, privrženec tamošnje la-honske stranke in zagrizen nasprotnik Taaffejeve vlade. Prej propadel je Lapenna uže v eni dalmatinskih mestnih skupin. Na Dunaji je bilo znano uže ob času, ko še stari državni zbor razpuščen ni bil, da si je Lapenna vzel dalji odpust in šel v Dalmacijo agitirat za-se zvest si gotove zmage. Govorilo se je celo, da se je uže tedaj ponašal, da gotovo prekucne Taaftejevo vlado in potem sam prevzame v roke državno krmilo. Imenovale so se tudi svote, katere je baje hotel obrniti za svojo izvolitev, in izid volitev priča, da je v resnici napel za-se vse sile, konečno pa vendar propadel za 17 glasov. Zanimive reči čujejo se tudi o prizadevanji tako imenovanega konservativca Lienbacherja. Ko je v sol-nograških mestih propadel s kandidaturo bivšega ministra Bacha, hotel ga je spraviti pri tamošnjem velikem posestvu na mesto dr. Fux-a, ker so se mu pa odločno uprli tamošnji veliki posestniki in ravno tako tudi bivši poslanec Fux, nastala je med njimi taka zamera, da bo po teh dogodbah Lienbacher ostal popolnoma osamljen, ker zapustila ga bodeta tudi še oba konservativna solnograška poslanca. Kmet Neuuiajer je uže vlani zapuščal Lienbacherja in pri najbolj odločilnih političnih vprašanjih glasoval z desnico proti Lien-bacherju. Po teh dogodbah pa bodeta skoraj gotovo oba imenovana pristopila k enem desniških klubov. Po vsem tem pa se bo Lienbacherju godilo, kakor vsem onim, katere pri delovanji sebičnost vodi in ne skrb za občni blagor. — Sedanje volitve in pa ves političen položaj pa najbolj značijo volitve ^ornje-avstrij-fikih mest, kjer sta liberalca Gross in Wikhof prodrla proti ministroma Fal&enhaynu in Pinotu. — Godile so se pri teh volitvah baje take nerednosti na korist liberalcema, da se bodo morebiti ovrgle. Zmaga liberalcev pa se stavi po vsem na račun c. k. političnih uradnikov. Okrajni glavarji delali so na vse moči proti ministroma, ko pa se je na dan volitve kazalo, da imata ministra vendar še večino, odlašalo se je v glavnem volilnem okraju s sklepom glasovanja toliko časa, da so se skupaj zoobnali tudi še zadnji liberalci, in ti bili so zopet c. kr. uradniki, ki so tako srečno dosegli svoj namen, vreči dva c k. ministra sedanje vlade v najbolj konservativni nemški deželi. Ako se s temi dogodbami primerja ono, kar so storili v podporo sedanje vlade višji in nižji uradniki na Štajarskem, Koroškem, Primorskem, pritrditi moramo onim tožbam, ki so se čule vnovič pri volitvah, da se pri sedanji vladi pogreša ono povsod potrebno soglasje vladanja, pri kateri ves organizem državne uprave služi tisti sistemi, enemu namenu, za blagor države. —• Naglašalo se je zopet sedaj, da ministerstvo notranjih zadev nima ministra, kateri bi imel čas in voljo, svoje uradnike spraviti v soglasje v sedanjo vlado. Očividna potreba, da se ministerstvo notranjih zadev namesti z odločnim pristašem sedanje državnozbor-ske večine, rodila je tudi govorico, da se ima poklicati na to mesto odličen politik izmed poslanskih krogov. Morebiti da propad dveh ministrov, prouzročen po c. k. uradnikih, pripomore do tega, da se namesti dolgo pogrešani minister notranjih zadev, ministerstvo nauka pa tudi izroči možu, kateremu bo prihodnji desnici državnega zbora mogoče zaupati povoljno rešitev svojih najsvetejših teženj. Kot posebnost teh volitev imamo konečno zabeležiti še izvolitev ministra Conrada v bukovinskih kmetijskih občinah, katerih drugi mandat je minister Pino odklonil. — Bukovinci, ki so svoj čas poslali v zbornico glasovitega Ofenheima, so gotovo veliki politiki (?). Pino ali Conrad, to jim je vse eno. Upamo, da baron Conrad vsaj na ministerski klopi ne bo rabil bukovinskega zaupanja. Tako izkušen in zaslužen politik bi gotovo uže zdavnej zaslužil sedeti v gosposki zbornici. Z bukovinsko to volitvijo izvršena je prva name-stilna volitev, druga na mestu odstopivšega Schoffelna v dunajskih pokrajnih vaščanskih mestih Hitzing itd. vršiti se ima dne 28. junija in potem ostanejo za sedaj še 3 nadomestilne volitve, namreč dve na Češkem in ena na Kranjskem in potem bo konec volilne borbe, s katero se Slovenci na Kranjskem po eni strani smemo ponašati, po drugi strani pa jo ravno tako globoko obžalovati, ker nam konečni sklep računa kaže odločno zgubo.