r - flk mit a »t.q» TOML a. T. A. B. F. a. Najreftj! Velja m vse Isto.. S« H«w Torti eelo «00 T .00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily te the United Statu. •vary day except Sunday« and legal Holiday«. r 75,000 Readeri. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second daa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. nnder the Act of Congress of Match S, 1979. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 145. — ŠTEV. 145. NEW YORK, MONDAY, JUNE 21, 1920. — PONDELJEK, 21. JUNUA, 1920. VOLUME XXVUL — LETNIK XXVUL WILSON BO BAJE Z NOVA KANDIDIRAL VAŽNA KONPEPENCA V BELI HIŠI. TUDI TAJNIK TUMULTY IN DE. ORAYSON STA SE DOLGO C ASA POSVETOVALA S PREDSEDNIKOM — TUDI CHAMP CLARKA IMENUJEJO. — DEMOKRATI SO ZA LIOO NARODOV. Washington, 1). <\, 20. junija. — Včerajšnji senzacijonalni razvoji z oziroma na demokratičnega predsedniškega kandidata, so bili p«e vzrok, d« so d?nes trije odlični demokrati obiskali Belo hišo, da dobe turn informacije glede najnovejših razvojev. Bili ° državni tajnik Colby ter demokratični senator Glass, ki je kot pov-Lui zastopnik predsednika na demokratični konvenciji določen igrati veliko nlogo ter končno član narodnega odbora faughlin iz Mass. Pozneje se je tin:« glasilo, da je imel predsednik dolga posve-tovanja s svojim zdravnikom Graysonom in privatnim tajnikom Tu-multvjeui. Ti razvoji so očividno posledica s stališča, ki ga je zavzel predsednik tekom svojegu pogovora s JSeiboldom ter najbrž tudi posledica umaknenja MeAdoo-a. V političnih krogih je pričela krožiti vest, da želi predsednik še nadalje ostati predalnik in tla je dal vsled tega svojemu zetu Mc-Adoou migljaj, naj se umakne s pozorišča. Kandidatura MeAdoo-a pa vsledtega še dolgo ni mrtva. Predsednikovega zet imajo še vedno v wservi da se na konvenciji v »lučaju propada Wilson o ve kandidature potoni spretnega manevra zopet postavi McAdoo-a na čelo. Senator (»las« je v resnici namignil, da se v obsežnem odklonilnem pismu McAdoo i. niti enkrat ne omenja, da ne bo sprejel nominacije v slučaju, da t'i mu bila ponudena. Montgomery City, ,Mo., junija. — Kongresnik Champ Clark iz tukajšnjega devet .»ga okraja, ki se je zelo odlikoval kot speaker <>r>. kongresu, se bo, kot je bilo danes tukaj objavljeno, nahajal med predsedniškimi kandidati na demokratični narodni konvenciji v San »aneiseo. Sodnik Rosenberger je danes izjavil, da bo sam nominiral Champ Clarka v slučaju, da bi njegovega imena ne predložili konvenciji, kakorhitro bo država Missouri poz\ana k objavljenju svojega kandidata. Odklonitev kandidature od strani prejšnjega zakladniškega tajnika in YVilsono\ega zeta MeAdoo-a je po mnenju sodnika Rosenber-ger ja prav posebno primerna za pospešitev nominaeije Champ Clarka. Champ Clark, ki je tekom 26 let zastopal svoj okraj v kongresu in kojega nominacijo so v konvenciji v Baltimore leta 1912 v zadnjem trenutku preprečili, se je dosedaj brauil kandidaturo ofieijel-no sprejeti. San Francisco, Ca*., 19. junija. — Voditelji v demokratičnem narodnem od bom so izjavili, da bo konvencija brez dvoma sprejela stališče predsednika Wilson a glede Lige narodov in da bo ta izjava oddana brez strahu. Isti voditelji so izjavili nadalje, da se bo konvem-ija na povsem i/razi t i in jasen način izjavila glede prohibieije, irskega vprašanja ter delavskih vprašanj. Konferenca zapadnih governerjev in delegatov, ki se bo vršila par dni pr^d otvorjenjem konvencije, se bo baje pečala izključno z zapadnimi vprašanji in s tem tudi s premogarskim vprašanjem, o-tvorjenjein uoviti rudnikov in petrolejskim ozemelj ter prepreče-njem poplav, katere povzroča Colorado River. San Francisco, t a'.. 20. junija. — Predsednik narodnega komiteja, Cummins, je izjavil, da bo demokratična konvencija sprejela planko glede Lige narodov, katero je sestavil zvezni senator Glass in katero je že odobri! predsednik Wilson. Rekel je, da je planka glede Lige narodov v lipuhlikaiiskem programu nepošteno skrpucalo, kojega namena jc pridobiti zase nepravljive nasprotnike. Ta planka pa ne bo nobenega premotila, kajti kandidat je že glasoval za mirovno pogodbo iti Ligo narodov s pridržki. Glede Hoooverjcve izjave. ki je sprejel nominacijo senatorja Hardinga, je izjavil i ummins: —To mora Hoover obračunati s svojo lastno vestjo. Zatem pa je dostavil: To je eno najbolj žalostnih poglavij v politični zgodovini Amerike. Washington, 1). C., 10- junija. — Državni tajnik Colby je danes zvečer izjavil, da ne more prevzeti trajnega predsedništva na konvenciji v San Franeis»-o. Demokratična stranka ima dosti članov, ki so bolj neopravičeni dobiti to častno mesto kot on, ki bo šel na konvencijo le kot delegat okraja Columbia. V Washington se mora vrniti takoj po sklepu konvencije. Premisliti dobro, komo bo sto vročHi donor zo postati v stari kraj ali pa za vožaje listka. Sedaj živimo v času negotovosti in tlorabe, vsak sknia postat) hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot-Li bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja. V teh (asih se stavijo ▼ denarnem prometa nepričakovana za preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin reizkuienim začetnikom mogoče izpolniti avoje neutemeljene obljo be. je veliko vprašanj« Naše denarne poiiljatve se sadnji čas po novi zvezi in na nort način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po al* deeih eenah: 300 kron......$ 4.25 1000 kron......$ 14.00 400 kron......$ 5.70 5000 kron......$ 70.00 500 kron......$ 7.10 10000 kron......$140.00 Vrednost denarju sedaj ni atalna, menja ae večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Mi računamo po ceni istega dne, ko nam podani denar dospe v roke. Denar nam j« poslati najbolj po Domestic Money Order, aH pa Hew York Bank Draft. Trrdka Frank lakstr, A. F. of L. ZA LIGO BREZ PRIDRŽKOV &MERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA JE IZJAVILA, DA Jjrf ZA LIOO NARODOV BREZ PRIDRŽKOV. — SPREJELA JE TU. DI PROGRAM NE VMEŠA VANJ A V MEHIŠKE NOTRANJE ZADEVE. — ZAHTEVALA JE POMOČ ZA AVSTRIJO. JUGOSLAVIJO, ARMENSKO IN DRUGE OPUSTOŠENE DEŽELE. Montreal, Kanada. 19. junija. — A. F. of L. je danes po burni debati sprejela Ligo narodov brez pridržkov ter s tem zaključila letno konvencijo po 11 dni trajajočem zasedanju. Največja opozicija proti Ligi narodov je prihajala od pristašev irske neodvisnosti in od progresivnega krila A. F. of L. Predsednik Gompers ki je na končni seji komaj zamogel vzdržati red, se bo takoj podal z izvrševalnim odborom v Washington, da izvede program, katerega je odobrila konvencija. Konvencija je sprejela nadalje na zaključni seji resolucije, katera zahteva pomožno delo v Avstriji, Jugoslaviji, Armenski in drugih deželah ki so bile vsled vojne najbolj prizadete. Sprejeto je bilo tudi delovanje Panameriškc Unije in konvencija je obljubila, da bo skušala poglobiti prijateljske od noša j«- med Združenimi državami in latinskimi ameriškimi republikami, posebno Mehiko. Olede Mehike je prosila konvencija vlado, naj vstraja še naprej pri politiki neumešavanja vsprieo požrešnosti kapitalistov, ki hočejo izrabiti sedanji nemirni položaj. Konvencija je bi'a danes prepričana, da se najlažje nastopi proti požrešnosti kapitalistov in visokim življenjskim stroškom z Frierit-ir* - l --Ivstanovl jen jem zadružnih zvez ter otvarjanjem zadružnih prodaja- rnedneh^zahteva odstop mimrtr- Bojise vrse v zamorskem okraja j Poljaki so doživeli velik poraz ter, len. Izjavila je nadalje, da se je izkazal kot najboljšim takozvani Roehdale-sistem ". Nadalje je naroci'a konvencija izvršenavalnemu odboru in med- (Copy right by Furlnplon, 1-ondoru) ANGLEŠKI KRALJ NADZCRUJL VOJAŠKE VAJE. " MADŽARSKI KABINET JE BAJE PRESLAB PLEMENSKI SPOPADI | P8UAKI SO BILI DIVJAJO V CHICAGO; STRAŠNO PORAŽENI stva. — Kakšen bo uspeh medna-1 v južnem dela mesta. — Tri osebe rodnega bojkota. mrtve, veliko ranjenih Budimpešti, Madžarska. t?0. ju ! Chicago, 111.. 20. junija. _ Pri nija. — Madžarski socijalisti so nekem plemenskem kravalu, ki se predlodžili danes vladi svoje po j • završil danes zvečer na vogalu goje, p oil katerimi bodo. kot pra-!3£ ulice in Indiana Ave., sta bila vijo. pregovorili inozemske tran mrtva dva beiokožea in neki črni športne delavce, da bodo prene- Utražnik. Veliko zamorcev je bilo (•ali bojkotirati Madžarsko. ! ranjenih. Pogoji so naslednji; svoboda Bojišče se nahaja v središču zatiska in govora; zopetno uvede- morskega okraja, kjer je bilo pri nje porotniških procesov; potreb- lanskih nemirih mrtvih nad tride- na kontrola vojaštva, vrnitev pre- set oseh. moženja obrtnim zadrugam. Na- Kot se poroča, so vprizorili črn- parado, katere deviza je bila: dalje zahtevajo, da ne sme vlada vbodoče preganjati komunistov ter da morajo politične jetnike sfražiti civilne oblasti ne pa vojaštvo. Bivši ministrski predsednik Friedrich je zahteval takojšen odstop ministrstva češ, da je veliko pteslabo za sedanje razmere ter dr. ni kos svoji politiki napram zaveznikom. Stari ogrski državnik grof Ap-ponvi je rekel, da se mednarodni bojkot proti Ogrski, kateri bo stopil jutri v veljavo, ne bo po-si ečil. Po njegovem mnenju ne bo Ogrska nikdar trpela, Situacija na Irskem je tako napeta, da bo kmalo prišlo do splošnega izbruha — pravi londonski "Times". Še celo zmerni Irci so postali silno razdraženi, ker pošilja Anglija vedno več svojih vojakov na Irsko in izdaja vojaške odredbe, katerim se skoraj ni mogoče pokoriti. PREMEMBA V PLOVBI Ccsolieh parobroona dražba nam je naznanila, da ae je moral odhod parnikov "President Wilson", ki je bil določen, da odpluje 8. julija in "Bdvedm", ki bi bil imel odpluti 15. julija, iz tehtnih vzrokov preložiti. "Belvedere" odpluje 13. julij*. " r ' ' ¥ "President Wilson" 27. julija. Potniki, ki so se nam prijavili za ta dva parnika, naj to vpo< fttevajo in se po tem rivnajo. Ker se odhod parnikov na lej progi vedno prelaga !n zaradi tega ne moremo našim potnikom nikdar Natančno povedati kdaj bodo odpotovali, zato svetujemo, da 8e posluzijo parnikov francoske, holandske ali American proge; zlasti pa se oni potniki, ki želijo v kratkem odpotovati. Potovanje preko Francije je sedaj zelo olajiano, kaji vsak dan redno vozijo potniaki vlaki iz Havre naravnost v Švico ter je tudi sa varnost prtljage kar najboljše preskrbljeno. ^ / GLAS XAROPA, 21. JTTX. 1920 NAHODA IIAI NARODA • LAI NARODA Nepristranska sodba« Znani pater j«' zat rl z vso silo apritirati, naj sr kolikor mi^iWe ameriških rojakov udeleži orlovskega tabora v Mariboru. Nekaj se j'h je baje ie ojHasilo, dritfri sr ]>h še hotlo, tako že vsaj upajo v ( levelatlu in CbifAfi. '/.h apritaeijo mora nekaj tirati. Kaj. ne verno natančno. rečemo pa lahko da mora mirti s e v en kom nekaj opravka, ker jo vodi pater. Starokrajski klet kal« i hvalijo "Orla", liberalci pa "Sokola*. Nitum w fsniff ne zvt š, če vprašaš teira ali ouepa. Tudi nam s*- ne zdi umestno, izražati ob tej priliki svojeira mnenja. ker bi morda kdo tekel, da Miri zavzeli pristransko stališče. Navedli homo le, kaj piš«- hrvaški list, "Si>a«'ki Glasnik". Izjava je objektivna in vredna VMfra vpoštevaiija. Kolikor nam ,'e znano, ni nobenih 'Orlov* v nobenem drugem (Icln našega ozemlja kot tdinolc v Sloveniji. Pa tudi tam so nje- Dopisi j Zvon sta zapela nekaj lepih pes-Kaj je lepšega in zanimivejše-! luie. Postrežba je bila vsestran-ga kot bivati med nežno mladi- sko zadovoljiva in veselo razpo-ii"! To sem okusil, ko sem se uiu-jloženje je vladalo med navzočimi. dil v mesecu maju v hribatem W vouiingu. Otroei pasejo ovce iu jagnjeta ter se veselo zabavajo. V Sublet, Kemmerer, Curnber-land in Roek Springs se dela do-sedaj še vsak dan. le v Roek Springs včasih kak dan ne delajo. Pred kratkim so imeli v Roek Springs birmo, katere se je udeležilo prav nuiogo otrok. Rojaki v Roek Springs dobro napredujejo. Imajo krasen Narodni Dom in poleg cerkve se zida novo žup-nišee. Drugače je vse ponavadi. Matija Pogorele. . Cleveland, Ohio. V nedeljo junija se je vršila v Newburgu otvoritev Slov. Nar. Doma oh ogromni udeležbi slov. naroda iz Xewburga. Clevelanda, follinwooda. Nottingham«, Rar-bertona in Loraina. Tisoče ljudi se j«* zbralo na mestu, kjer stoji Dom je kaj mogočna stavba, iz vršetia jako moderno ter priročno. Krasna je velika dvorana, ki ima vse komodnosti kakor se jih zahteva od enakih prostorov. Narod v Newburgu je lahko ponosen na to stavbo in kaže vsem drugim naselbinam, kaj se da narediti, kjer vlada mir v naselbini, narodna sloga ter skupen sporazum. V nedeljo 13. junija je preminul John Kraševec, član društva Novi Dom št. 7 SDZ., doma z Vrhnike na Kranjskem. Bil je ože-njen in v zadnjem času vodil trgovino v Collinwoodu. Star je bil 29 let in je nagloma umrl. Zastava, kiso jo darovale Zvezi skupna društva, se je pri pogrebu tega brata prvikrat rabila. Bodi mu lahka žemljica! V strojarni K roe h le na Jennings Road je odrezal stroj levo l^nes najlepša stavba predmestja roko Andreju Vujčiku, ki stanu- Newburg — Slovenski Narodni Dom. Društva z zastavami, gostje vesele volje, Ne\vburčani pa ponosni kot še nikdar prej. Vreme jo na 1314 Redmond Ave. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Iz Srbije je dospel kot jugoslovanski prostovoljec naš rojak Mi- je bilo lepo. dasi vroče, in izvr-jhael Cok, ki se je nahajal tri leta šila se je otvoritev v popolno za-dovoljnost. Mnogo lepih govorov je bilo na programu. Prišla sta oba kongresmana iz Clevelanda. Hon. Charles A. Mooney in Ilon. John J. Rabka, ki sta povdarjala govi uspehi jako neznatni. Orel ni izključno organiziran kot telo- Jugoslovanov in njih de- vadno društva, ampak iiua dvojno organizaeijo, dvojne odbore ter je v pravem pomenu besede zloglasni dvoglavni orel. Prvi odbor se imenuje organiz^torieni in ta je glavni. Vsemu delovanju zadaja smer ter nima nobenega opravka s telovadbo. Ta odbor se briga za polil i*-no, strogo klerikalno izobrazbo članov.. Mladim orlom >e vceplja veliko sovraštvo do vse-ga, ker ni klerikalno in razadnjaško. Drugi odbor >e imenuje tehnični ter se briga za telo-\adbo. No, pa tudi *a telovadba ne sestoji v sistematičnem negovanju telesa in zdravja po sokolskem načinu ampak bolj v številnih izletih, obiskih, razu h cerkvenih žegnanj in kongregaeijskih proslav. Tako so imela preti vojno v enem samem lt tu slovenska orlovska društva 471 izletov. Sodeč po predvojni statistiki ima slovenski Orel 2."»2t> članov in o*! teh jih je 1H87 uniformiranih. Vstanovitelji Orb. govore, tla Sokol ne odgovarja njihovim nazorom, da so pri Sokolu liberalni ir. demokratični elementi, ki ne puh ajo, da bi sc v Soiroltt negoval katoliški duh in da Sokol ne nastopa kot dniga društva pri sokolskih slavnostih in ceriroonijah. Ta edino orlovski ugovor je tako nedostojen, egoističen in nehuman, da ga nam ni treba niti pobijati v njegovi neupravičenosti. bivanje napredka v Ameriki. Govoril je county clerk IIaser«>dt in domači govorniki Rev. Oman. Iv. Zorman. Anton Grdina in predsednik družbe Slov. Nar. Doma ter drugi društveni k i in posamez-i junija iz Clevelanda proti stari niki. Pevska društva Zarja in domovini. v srbski armadi, od januarja 1017. V pondeljek 14. junija je odpotoval v Middlebranch, Ohio. Pogreša se Mimie Rosel. 433 E. 157. St.. stara 16 let. Od 4. junija je izginila. Pogreša se twli Mrs. Lena Luz-nar, 1107 E. 61. St., 30 let stara, 5 čevljev in 4 palce visoka. Pogreša sc že od 5. junija. Anton Grdina. John Mihelčic in Matej Holmer odpotujejo 27. Iz Jugoslavije. Marjanovičevo predavanje. kinu predaval znani publicist Milan Marjanovič. ki je tekom vojne bil tudi v Ameriki, o organizaciji dela v Ameriki. Svoje predavanje je ilustriral z velikim številom slik. Jvino jo bil nabito francoski javnosti. Ta agencija pa kljub uradni podpori za nas ni ničesar svorila. Še francoski listi ne prinašajo njenih vesti. Sedaj pa se je dognalo, da je pošiljala šifrirane brzojavke v Pariz in dasi so jo pri tem zalotili, se ji ni po Ijxdn. zlasti mladine je bilo mno- ničesar zgtniilo. Te dni pa je za- brat- S takimi razlogi ne IkkIo Orli pri nas uspeli, kot niso niti uspeli g0. Predavatelj je z besedami'btevala imenu francoskega'bri drugih krajih naše domovine. razložil, koliko prištedi človek stva. da se ji dš monopol za v Slovenski kleriki.lri so poskušali Še pred vojno organizirati Orla časa in moči, če dobro organizira vesti iz cele države, kar je vzb v Dalmaciji. Tam so i:a posebni klerikalni kongres poslali svojega i/bornega organizatorja kanonika Janeza Kreka, toda ni uspel, ker so se mu uprli celo dalmatinski duhovniki, med temi don Ivanisevic, iešmah jp prodal slanino gostil-tek IVO jih otrokik.... _ ^niearjn Antomi Centa, dobil jexa Huda žena j« Neža Šutdj. Nekega dne je obsovala policijskega stražmojstra v Ljubljani, kateremu se je napačno legitimirala. "Kako staro babo že Se vidite, tistih pa ne, kateri kradejo!" mu je zabrusila v obraz. — Sodmče je obsodilo zato Šantljo-!vo tia 24 ur zapora. njo 760 kron, katere je vložil v Mestno hranilnico. Vlažno knjižico je pri zaslišanju na policiji izročil poslujočemu adjunktu Mo-dicu. Fanta je aretiral državni varnostni stražnik Humar. Nežmah pravi, da mu je Centa rekel, naj mu prinese bolj poceni fipeh; ta poziv je tolmačil tako, da naj ukrade ipeh. Sodišče je prkodilo Nežmthu 10 tednov težke ječe. Centi pa 10 tednov navadne ječe. Ir»onc prijel tat«. Iaueeni zidar Anton Svetek je ukradel na dvorišča Verovška na Donajaki ceeti v Ljubljani 25 k* Peter Zgaga O lede premoga so stvari jako slabe. Glede cen so pa jako dobre — Zii premogarske barone namreč. # . * Bog ve. zakaj je Sel House hav- zirati v Evropo? • • • Neki Amerikanee je imel dvajset let starega sina. Iu da bi se prepričal, kaj bo postalo iz nje-ga. je postavil nekoč na njegovo mizo biblijo, steklenieo žganja in bankovec za deset dolarjev. — Ce se bo lotil biblije — je rekel — bo postal duhovnik, če bo spravil denar, bo bankir, če bo pa žganje popil, bo pa pijanec. In sin se je vrnil domov ter obstal pred mizo ves presenečen. Po kratkem premisleku je pa napra-\ il iz steklenice par dolgih požir-kov, spravil desetak v žep, biblijo pa vzel pod pazduha in veselo žvižga je otlšel. Oče, ki je gledal vse to, in videl vse to, je presenečen vzkliknil: — Politike se bo lotil, politike. * • • — Jaz zbiram zanimiva pisma in podpise. Ravno včeraj sem do-bii neko Lincolnovo pismo. — Selc včeraj .* — Da. saj pravim, izza državljanske vojne pa pošta jako neredno posluje..... Pijači bo sledil tobak. — In kaj potem. Slednjič bo pa res obveljalo geslo: — Prosi in delaj! * * • Oglas v listu. — Krasno sobo dobi gospod pri 40 let stari vdovi, ki ima tovarno za škatlje. Oglasite se na naslov "Uporaba škatlje", General Delivery. * • \ — Človek, marelo imaš raztrgano. — Za fl i kaj vendar tisto luknjo. — Zakaj vendar ? Skozi luknjo vidim, kdaj preneha deževati. Na zadnji konvenciji A. F. of Labor sta bili resolucija in revolucija istega pomena. • . • — Ne vprašuj, pa si boš prihranil laganje. # * • Po 5. marcu prihodnjega leta bomo imeli predsednika, ki bo vedel, da je vojna končana. * * * Uredništvo je sprejelo sledeči dospis: — Prosim vas. gospod urednik, odmerite mi nekoliko prostora v vašem priljubljenem listu. Pred-no opišem delavske razmere, prisrčno pozdravljam vse znance in prijatelje širom Združenih držav in ostajam va§ zvesti naročnik L. M. • . • Tone Trbovčev s polno košaro knofov in fovčev gre s polno paro na Pacifik. Kaj ni hudik, da kandidata ob Zlata Vrata klnbi pečlarski in samotarski so ga poslali, power mu dali, da reče: zapik. • . • Zahvala Ave Mariji Že dolgo časa sem trpela straš ne bolečine v glavi. Glava mi je bila mrzla kot led. Nobeno zdravilo ni pomagalo. Pa mi pravi prijateljica: Obrni se na uredništvo .Ave Marije in vprašaj, koliko denarja potrebuje vodstvo za uresničenje svojih idealov. Rečeno storjeno. Drugega dne sem dobila odgovor, in kakorbitro sem ga prečitala, mi je stopila vroči-nt v glavo. — Prisrčna hvala. A B. luguBlmrnuska Ustanovljena L 1898 ICaloL Irbturta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. MTBAH. KOTANftU,GRBGOB J. PORMNTA. BOK 17«, Diamond. Wash. _ LEONARD 8LABODNTK, Ely, JOHN BUPNTK, 8L B. Bor 24, Pa. Boa 2SU Fodpredsed.: LOUIS BALANT. Box 108, Pear Aveon* Lorain, a Tajnik: JOSEPH PI8HLEB. Bt, GBO. L BKOZICH, Wmlift pcizplaganth mrtnin: LOU-IB OOSTELLO, Balida, Oola Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 B Ohio N. 8, Plttahurglk, Pa. JOHN QOUSB, Ely, Minneaota. ANTHONY MOTZ, 8841 AvcntM M. Sol Chicago, IU. IVAN TABOGA, 5128 Natrona Alley. Plttaborgh. Pa. JOHN PLADTZ Jr, 4S2-7th lii, Om lumet, Mich. JOHN llOVEBN, 824-2nd Ave, DnM* Minnesota. MATT. POGOBBLGl T W. Madlwn St« ChicmsOk DL BUDOLJP PERDAN, 0028 Bt. QbU Arena«, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, AM WaahlngMV St., Denver, Cola GREGOR HRE&ČAK, 407 ^ 8th At«« Johnstown. Pa. Jednotino glaaUoi "GLAS NARODA* Vae atrarl tlhaJoSe m uradnih aader kakor tudi denarne poSUJater naj w pošiljajo na (Urnega tajnika. Ym pritožbe naj m poSUjajo na predsed^ nlka porotnega odbora. Proinje aa sprejem norih (lanor in sploh nUka^sprUerala m naj pošiljajo na vrhomesa sdrarnlka. Jmroaloranska Katoliika Jednota te priporoCa rsea Jngoaloi_ _ obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestrlcL V blagajni lina okrog «300,000. (trlstotlsoC dolarjer). BolniSUb podpor, odi fcodnln. In posmrtcln Je Izplavala ie nad poldragi mlljon dolarjer. Jednota 8toje okrog 9 tisoč rednih Sanorflce) in okrog 3 tiso« otrok r Mladinskem oddelkn. Drnttra Jednote se nahajajo po raznih slorensklh naselbinah« Tam, kjer Jih As nI, priporočamo vstanorlter norih. Kdor teli postati član aaj m tgtasi pri tajniku blliaega druStra JSKJ. Za rstanorlter noTlh društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Noro društvo se lahko rsanorl ■ 8 Člani all OantaamL Raznoterosti Socijali^tično poljsko glasilo "Naprzod" železa, vrednega 425 kron. Vero vše k je sam zapazil tata ter ga prijel in izročil poTieijL Ker je bmčU v Lat term anno vem drevoredu v Ljubljani, je bil prijet pilarski pomočnik Albin Ravee. 2«ttkt bodo iMk voUm fn. ▼too. Občinski volilni zakon za Slove- Splošna delavna dolžnost v Bol-1 gariji Bolgarska vlada je predložila , - i, , , . 0 — i. . - .i- -s^ari 1 oljake pred vojno z Rtisi- narodnemu sobranju zakonski na-!- ,, . . . „ . r-nt L-; » - » J0- t ravi, da je to za Poljsko ve- trt, ki aoloca, tla se smejo priteg-1, . J niti službovanju za državna dela llk° zl<>' 1,1 1o Je treba k;ir vsi sposobni moški nad 20 in vse prt>Je konL'atl» bo Poljska težko udarjena. "Naprzod*' končuje z besedami: "Nehajte, fantje, slabo se za- sposobne ženske natl 18 let. Službena doba za moške je določena na 16 meseeev, za žeuske pa 8 mesecev. Za izvežbanje je določen j bavate! *' rok treh meseeev. Delavna dolžnost se nanaša na zgradbe cest. Število izdanih knjig železnic, prekopov, javnih pošlo-Jc pa(Ilo med vojno; v Nemčiji pij m za osuševanje močvirij.' ; s-i (X)() Ila 14 70(J (v , 19J3 ja Vezbalni rok se vštejc v službe-; 1918). v Ameriki od (J00(J na 17700; v Franciji cxl 11,000 na _ ___. _ . . ^ 4500. Pri v»em tem pa trdi še sta- o papeževem delegatu ' . . 1 . _____ na R ki tistika, da se število izislih slabi no dobo. Podrecca Pod naslovom "Vatikan duševni zaščitnik Reke" je priobčil Podrecca, urednik "Asina", daljši članek, v katerem zagovarja nastop rimske kurije, ki je poslala na Reko svojega odposlanca v o^ebi Constant i ni ja, kot pameten knjig v splošnem Kam plove svet? ibili ni zmanjšalo. POZDRAVI IZ NEW Y0RKA. Pred odhodom v staro domovino pozdravimo vse rojake sirom in umesten korak italjanskega pa-^'Amerike, P^ebn0 Pa Cleveland cane, kot družino Kisovič, družino Spelko in družino Felieijan in vse, ki so nas spremili na postajo. Vsem rojakom in rojakinjam, ki so namenjeni v staro domovino, najtopleje priporočamo tvrdko Frank Saks<*rT kjer boste pošteno postreženi. Vsem prijateljem ter znancem kličemo: Na svidenje v naši mili domovini! — Družina Matija Margon, John Solce, John Duh. * * • Predno se podam preko širokega oceana, popravljam vse rojake po Ameriki. Vsakemu, kdor Samomor je izvršila v Osijokn',^ lw»*'ati v domovino, po- r.eka gospa Majer s tem. da >e je!VPm' n;,J Sl' ne našega ro- obesila, ker ji je stanovanjski u-|jaka Frank S«ks,,t jjl- 1>rp P"čan rad hotel odpovedati stanovanje. T'!1, b° ^ njem VSak tak° v katerem j, stanovala nad 60 ^ lPt __iiieno.i vred potujejo .Jožef Mu- šič. Jurij Puhek z ženo in enim otrokom, Janez Horvat, Janez J van i r in Marko Koce. Srčen po- peža. S tem korakom se je zasitilo Italijansivo Reke in težko je presoditi, ali je ta korak občudovati bolj s stališča, da je koristen Italiji, ali kot diplomasko fine-so, s katero se je zasiguralo Reki zaščito papeža. Veliko vprašanje jc s kakimi občutki bodo sprejeli Jugoslovani to vest, na vsak način pa nam ni težko konštatirati, da je ta korak Vatikana boijši od vseh dosedanjih ukrepov italjan-ske vlade. Samomor vsled stanovanjske bede Italjanski kapital na Koroškem. Italjani so v C,loven kupili ho-Ldrav vsem ^ . _ Mu tel (»roemmer, v Heljakn pa Park Taneagora. Hotel*. 4Takisto so pokupili dve • , tretjini delnic ' Alpine Montaze-sellseliaftkatere last sta tudi koroška rndokopa Iluetttenberg ir Loelling. V nemškem delu Koroške bodo kmalu vsa večja podjetja v italjanskih rokah. Stoletnico rojstva Josefa Manesa, enesa najslavnejših in prvih čeških slikarjev, so Čehi kar naj-slovesnejše praznovali. še ženstvo se ni zastonj organiziralo. Xa vseh shodih, ki smo jih' prirejali, smo zahtevali žensko vo-. lilno pravico. Dosegli smo jo. Po-' zdravljamo svoje sobojevnice, ki so posebno med vojno širile jugo-| slovansko idejo od lit^e do hiše.' Vsa čast jim! takimi navduše-| nimi in za vse dobro vnetimi ob-! činskimi odbornieami bomo prav lahko izhajali in ni nevarnosti, da' ni jo je odobren. Po tem zakom\ bi se razvila vojna moč proti žen-! bodo imele toda vae nad 21 let'»kam in žensk proti moškim. Ži-( stave ženske volilno pravieo. Na- vela ženska volilna pravica ! I Pred odhodom v staro domovi, no pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno mojo sestro in svaka in celo družino Šlosar v Poland, Ohio. Pozdrav mojim sestram, sinom in hč eram. Pozdravljam tudi Viktorijo Slavic in njenega moža. Prisrčen pozdrav tudi družinam Ze-pič. Kalčič in Kinkela. Prisrčna hvala vsem. ki so me spremili na postajo. Vaš vdani Jos. Smajla. ROJAKI V CAMBRIA COUNTY IX OKOLICI POZOR! Vsem onim. ki «ele dobiti sroj-ee I* staresa kraja ali ako Celijo I m »t« »vat i v stari kraj, spontani da izdelujem rse r to po. trebne listine^ za izpoaloranje Ifotni.vkih dovoljenj, kot se xa-hteva |M tozadevnih zakonih. Obrnite se zaupno na: ANDREW VTORICH €3« Main St. Tihm,t,u_ yimm --- ■■ - ^ ..... •..... . J^l^-J-^Jit.:-^.., ■ _________.. . i „..,... „., ^ « JktTj... \ l GLAS NARODA. 21. JFN. 1920 li iL. *7 Prvi bolnik. (Prevod iz češkega.) Z doktorjem B. ae snidem vca-•ah štirikrat na dan, včasih se zo- luojo usodo, kakor bi me pomilo-vala. Ali njeu vzdih je značil ne- pet ne vidiva več nedelj. On bivaj kaj drugega. Imela je sina. edi daleč od men»\ v popolnoma na-jnega *ina. Dobro se ji je učil. iz-aproir. ni delu uie»ta, in ker je,bral si je tudi zdravniško stroko, spreten zdravnik, je lahko uiueti.! In vedno si je mislil« reva. kako zakaj se ne »hajava redno. Vsa-Jln. >re«"na. ko ga pride kdaj ob-kdo more lažje v k rasti »i kaj ča-|»*kat iu bo čitala tako zlato de-*a nego zdravnik. PruMi čas ^k« svojca sina — doktorja. Da. zdravnikov in iij«ir<»r p«" itrk je'iiua revež jM»d«»bno desk", i pozla-tKlvi^en od njrirovih bolnikov. jee»r rrke ima. ali pribita je na K-» drug druvetra ne vidiva, kojželeztMf kriiu na grobovih. ntj*t veva eelo vrsto in uovie, katere naju dogodkov zanimajo. i. pva si; 'Jutri večer uavadni uri i. Ali gotov« a ta "got«\ dne tega in tega v lej iu tej piv- Duri mojt-ga stanovanja se od-| ro in d'Hitovnik vstopi. Sežem v žep. da "Zat spod d< bi mu plačal delo. • ne prili a jem sem, ktor", odvrne mi. "Ne dovolim!" Torej samo spremljati vas, gospod doktor, — samo do parka, ali če ne, samo čez dvorišče!" me pro&L "Ali moraš se dobro obleči in hitn* se vrniti!'' je pravi mati. Devče odleti kakor srna. Cez trenutek se vrne. Skakljaje poleg mene pravil« mi je vse mogoče reči. "(.Mi^tod doktor, vi ne veste kako so vas hvalili mati in oče. da ste tako spreten zdravnik. Bali so se zame.** "Mislim, da se je najbolj bal d»-dek za vaše zdravje." **Kateri!"" čudila ae je.. *"Waj sod in. da je bil vaš dedek oni stari gospod z golo da J*" P«|»ir edllo MIH dr rta ves < leva. va to ;rn. ta ve prurnk. Pritiesev dk. ukaxeva si v Pragi."* ** Vsakdo rad dobro plača, komur >»- priitija tirma. da bi »e podjetja dolini p* »rečHo.** 1h>Ij»iH Kiii. dk. ukaxeva si kaj "A;. ni**-m sl^al o tem; ali č«r boljšega za večerjo in vpUteva se!/,, mislite, pa n tem pozneje. Ali v /ivahen ftogovor. Vrne se, da; tukaj je sluga i z tovarne, da bi novice in dogodki se nanašajo le hitro blagovolili na osebe iti rodbine, katere so nama dobro znane. Včasih je bolj veselo, bolj živo, včasih zopet bolj žalostno, mirno. Zadnjič sva se sešla pred tednom. Vajen sem. da moj prijatelj pride ali oh času, ali tudi pol ure pozneje, kakor sva se dogovorila. Ali takrat sem gledal neprenehoma na uro. Prišel sem ob osmi uri, a sedaj se bliža že enajsta. Samo koliko dela mi da, da hi mu ohranil njegov običajni stol poleg sebe. Vsak trenutek ga kdo prime in ga hoče odnesti; nepretrgoma moram praviti, da je zaseden. Ali zakaj ne pride? Ni dobil mogoče moje dopisnice? Ali je razumel drugo gostilnico? Iz li. hi lahko bil zopet tukaj. No, konečno vendar le. Zopet me ne more najti.|j "P*t, doktore!" "Servus!" poda mi roko, sleče svrhnik in ga obesi ua drog, kjer je ie viselo šest zimskih sukenj iu »vrhiukuv. "Torej sedi že vendar. Od osme ure ti hranim stol, a konečno ti ga še vzeitio." **£» tak glavo..." J De v če je zardelo, da ni u je lice nas se takih maleok^ti ne plaču- k*k"r (duhovni- je. N isti t» v Pragi.'* |ra* binkoštna n-ža . "Kdo je ta stari g«*sp.«d?" "Moj — n<». mati itaj pravi da me čez leto vzame." ••On! — Vas! — In kdo je ta gospod?" "To je velik gosspod. Cela tukajšnja tovarna je njegova last; moj oče je le njegov uradnik." "In vi ga vzamete!" čudil sem se, ne vedoč niti. kako moreni take reči govoriti ž njo — z otrokom. Imeli se bomo jako n- pojde do smrti iz Estela in Franc. TT f Onkraj Sotle. Vsak ne zna vsega, kakor je ua nenaklonjenosti napram ioti ali rekla profesorju. Zato treba po- Kancem, ampak iz prijaznost, ker sle razdeliti preudarno in po spo- je prijatelj Blaž tudi izpod Krima, sobnostih. t in tako ni bilo drugače in se Slo je nam trem za vsakdanjo je zgodilo, da je tretjega izmed hrano, da se končno in dokončno nas.tovariša Tomo, zadela naloga, usidramo v kakem varnem kotu in da reši vprašanje naših obedov in — Upam. da bom prišla tjakaj (kavarni. Ob devetih zvečer)' se je pravočasno. 'vrnil domov ter večerjal a Estelo Gosjfodična Estela BLanehard je1 Blanchard ter z Leonom, vrtnar-gorela iz nestrpnost L Nahajala se jem. Nato je se mu je pričftelo ideje na poti iz Pariza v Lagn v. Zdelo ha ti in podal se je mirno spat. se ji je. da lokomotiva le leze. Ni-j Estela je predstavljala dediči- ne bomo več stezali svojih bed res večerij ali rešitvi vsaj pripravi kdar ji še ni prišlo na misel, da je no od strani njegove mat dre. Bila vsakega opoldne, vsak zvečer pod pot. na poti toliko postaj. To pa kljub je uspešna služkinja, šivilja in go- drugo mizo. Hrana naj bi bila do-{ Tomo je bil kakor nalašč za to-dejs*tvu. da je napravila to po t o- spodinja. Bila je iste starosti kot bra. zadostna in zlasti ne predra- vedno lačen kakor strela in žejen vanje skoro vsaki dan. Nepresta- Frane ter zrasla z njim akupaj. ga. saj veste: človek ne tiči v mili- ~ no je govorila sama s seboj. j Nobena stv ar pa ni veiala teh jonih — če bi tičal v milijonih, ne — Mon Dieu! M on Dieu! Kako|dveh nasprotujočih si narav. Ce- bi pisal v Vaš cenjeni list. daleč je .. Upam. da bom prišla prav ženska, je bila ona brez žen- kroničen antialkoholik tjakaj še predno umre. skih lastnosti in brez nežnosti. On s svetlimi presledki In že zato do|g«» si tukaj?** Kdaj M lldil A d a m si tako dolgo pri pri Itolniku.'' euetu Imi »ril je tiho sodk želel, da bi zažiga si visok bol priti h gospodu oskrbniku.** "Kdo je tam zbolel?" "Hčerka; imajo sanio njo." "In kod pridem tja najprej? Neznan sem še tod." "Sluga koz, v*r let je KsteU uprav- tt Mrzni m je tudi sicer zdr.- *" "»« *P*lnje ustnice, varčevanja. — je dobila naslednje ijala hwo. Ker je bila skrajno var- ....._____ ti- i , . .... . . .. ... I ».-»«- i - v,h »woro\. Toda je preveč te- La.-en Kakor vrag. žejen kakor lakonieno sporoeil«; ena. je odhajala «d rasi do časa _»_____ * I . . , .. . u - :j d ■ i »- - . u^i- - * »vojih potrebah pa pre ;strela »* zgovoren kakor strela — Frane te hoee videti. Pridi v Pariz. da nakupi tam bolj važne ... _ „ , . - . , ' . . , - , ... - v . , _____- - skromen: iivel bi najraje ob »n- »» vr.t«r -kupaj. r^Sema le bila hitro. Le«»n. -»tvaru Na teh potovanjih >i je p»-i- uri, . - _ ,_: ... -- . T J v . u • u * -- -i t. - . h,h hruškah m mokri v«k1i in zra- prijatelju Temo izročena v vešče \ vlak'i je ver kot enkrat pre*-!-:spojila neko umerjenost mamr ter tala to spor»V-ilo ter posebno raz-| nek« dvomljivo ele^anr^. na ka- ratšljala gle«le zadnjega stavka r^tero v je zelo zanašala, kajti lije "taa jh»i osme. ' "t ele štiri ure? (»otovo m kal, da |K»|Mduoiua okreva." *"l)a umre!" inigovoril je in porabi ter obrezuj«1 ** Ali je bolnik miu oatal pri njeni?" Pritrdivši z glavo rnuodko. ) "Vendar le je bil UikT" poz vedo val seiu. S trpkim »tudioiu je zgauil z rameni. '' V*Mok f — Kdor itna, kam bi sklonil glavo, ne gre v bolnišnico, javno bolnišnico med reveže." "Tri prihajaš u bolnišnice?" "Ila, saj ves, da tja nisem šel kot zdravnik — tam imajo dovolj zdrMvnikov; šel nem le obiskat bolnika, ker me je želel." ''Kakega bolnika? Morda katerega izmed naših nekdanjih sošolcev?" "Ne, žensko!" 44 Aha!" "No, ne misli na kako dijaško ljubezen. Za svojih študij in za svoje zdravniške prakse po dok-1 toratu v raznih tukajšnjih bolnišnicah sem lečil na tisoče 1k»I-nikov, liolujočih na Inileznih razne vrste. Ali teh ne mislim. Vsi ti so pripomogli k raz v it ku in du-polnjeiijti moje zdravniške stroke. Mislim samo one, ki so bili posredovatelji mojega vsakdanjega kruha. In te računani od one dobe, ko sem se bil pred šestimi leti naselil v gorskem mestecu na doželi, da bi tam uporabljal svojo Nasledek Videl sem samo, da oči vseh so bile uprte v moje mlado obličje. C VII oži vsi svrhnik in klobuk, pristopim k postelji med prikritimi Okni. Bilo je poluterano. O-zreru se na pregrinjala — in na-krat je stegnilo deset rok in odstranilo pregrinjala. Potem se o-hrnem k prvemu svojemu bolniku. Krasna deva. kakor so mi posedali šele petnajst let stara, ali razvita kakor osemnajst letno de-kle, vzdigne glavico, katero so krasili g..*ri črni lasje, upre v nit' svoj«, otročje oči kakor dva oglja, stegne proti meni belo polno ro-čieo, kakor bi vedela, kaj je prvo zdravnikovo delo, Koko vzamem med svoje prste, da bi jej potipal žilo. "No, malo mrzlice, prehlajenja. "Ja7 sem ti pravila!7' je bedo-v»Ia za menoj reka gospa, naj-Wrv.e njena mati. "Včeraj si prišla. .Milka, vsa razgreta in si šla brez klobuka na altano. Ne bo slabše, gospod doktor?" "Potrudim se, da bi bilo zopet dobro. Zapitem ji nekaj praškov in... " "Ali morda utegne biti ta mala mrzliea kal hude bolezni, gospod doktor*!" vpratša skrbljivo njen oče. "Sauio ohranite mi jo, gospod doktor, in zahtevajte, česar želite. Samo ohranite mi jo!" priporočal mi je star, naguban gospod s popolnoma golo glavo. Ako bi imel lase, moral bi jih bil že tudi barvati kakor sive brke. Najbrže je bil dedek te razvijajoče sc cvetlice. Molče mu stisnem roko, da bi sc pomiril, napišem zdravilo in se poslovim. To je bilo poklonov in pozdravljanja! "Ali meni ne daste roko, gospod doktor?" se je odzval detin-ski, naivni gla&ek iz postelje. "No, poglejte, je že vesela!" Priskočim hitro k postelji in stis- ••.1 jej v oči: tako > mi govorile .in zopet tako otr čje zrle v svet, da je bilo znati, da ta mlada usta govore le, kar so jih naučili drugi. "V resnici ga vzamete?" "V resnici." "Ne vzamite ga!" "A koga bi vzela? Koga? Povejte!'* Kaj naj bi jej odgovoril? Pri stnugih izpitih sem odgovarjal z gotovostjo in mirno na najtežja vprašanja, sedaj pa ne morem odgovoriti otroku. Ne morem! "Ne vzamem ga torej. Ali recite mi, gospod doktor, koga naj vzamem?" Stisnil sem jej roko, .spomnil jo. da bi se vrnila in dostavivši, da moje zdravniške pomoči več ne potrebuje, šel sem svojo pot. Ne vzamite ga! — Tega bi ne bil smel jej reči. Pomislil nisem, da s temi besedami dejanje še ni dovršeno, izprevidel nisem novih vprašanj. V tovarno me niso več klicali. Izmed, gos-pode ni nikdo zbolel, a delavci so hodili k meni na stanovanje. Oskrbnik mi je poslal primerni honorar, a jaz sem po časi pozabil svojega prvega bol ni k a. Tupatam sem jo srečal, a pozdravil sem jo le in pospešil korake, kakor bi hitel h kakemu bolniku. Bal sem se, da bi mi ponavljala usoduo vprašanje: "Ne Pridi hitro — Ubogi Frane! — je mrmrala. — Moralo je nekoč priti. Bila je presenečana, da je mogla vzeti vse to tako mirno. Razmišljala je o stvari ter prišla do svojih zaključkov. — Franc je vedno živel kot medved, kot suhoparen divjak. Kadar pa prihaja smrt, je treba pa vse pozabiti. Preteklost ne velja eč. Preteklost, da preteklost! Estela se je spomnila preteklosti, ko je vozil vlak naprej. Franc "V bil bogat. Vedno je bil bogat, kajti podedoval je premoženje po svojem očetu, trgovcu, ki ni hotel, da bi bil njegov sin trgovec, zdravnik, odvetnik ali vojak. Njegova mladost je potekla v praznosti dni brez posla ter večerov brez smisla. Hodil je nekoliko na lov ter tudi živel nekoliko razsipno. V starosti tridesetih let je ostal sam na svetu, z lepimi dohodki ter brez vsakega dediča z izjemo dveh nečakov, ki pa sta bila otrujena vsled starih sporov družini. Nastanil se je v stari družinski hiši v Lagnj* ter pognal tam svoje korenine. Poznal je eno strast, namreč do ribolova. Vsaki večer je šel igrat karte v kavarno na železniški postaji, kjer je igral z železniškimi uslužbenci, trgovskimi potniki ali celo natakarji v vzemite ga! — Koga naj vza- sdravnu*ko prakso in skrbel žalnem nežno gorko ročico. Med o-avoje življenje. Bili so to čudni [troei moramo biti otroci, l'ez štiri dni je Milka okrevala občutki, ko sein v svojem skromnem stanovanju razkladal svoje bogato pohištvo — najslabše v spalnico in v čakalnico za bolnike — in ko je domovnik pribijal v ponosni Hamocaveati črno desko na vrata, na kateri se je bli-ščalo i zlatimi črkami moje ime in ure, kdaj lečim. Polno ljudij. mešanih z otroci, je čitalo moj napis. Neka zastarela žena si ga je tudi privoščila, a potem na-glavo in tiho vadihnila. o ae mi je, kakor bi čitala in dobim jo veselo skakljajočo po salonu iu tekajočo za udomačeno veverico. Ugledavši me. hitro spodobno ostane, elegantno pozdravlja je me. Šele sedaj sem videl, kako vzrastla, razvita, krasila. nebeška deklica je. t "Sem okrevala, gospod doktor, in ravno vas čakam, da bi mi dovolili, iti danes na vrt." "Niti koraka ee ne iz hiše. Jutri!" "Samo na pol urice." meni!" — dasi sam ne vem, zakaj sem se bal tega vprašanja. Otroci vprašajo brez konca in kraja. Kakor ves, tam nisem ostal niti eelo leto. Preselil sera v Prago in rekel "zbogom" prvi svoji postaji. Pred odhodom sem posetil še vse sx'oje prejšnje bolnike razen onih, katere je že krila črne zemlje odeja. I v tovarno sem šel. Od tukaj se nisem mogel posloviti. Vsi so me iznova zahvaljevali, zlasti plešasti tovarnar, da sem "mu" ohranil oskrbnikovo Milko, katero mi je pri tej priliki predstavil prvič kakor svojo nevesto, in pritisnivši k sebi, prije jo pod roko. Uklonil sem se in pogledal na Milko. Bila je bleda kakor stena, njene oči so me upajoče nečesa vprašale: "Odgovori povej, samo s pogledom, od tržem se temu bogatemu starcu in po slušna ti bom kakor jagnje do groba!" Rekel sem jim: "Z Bogom!" Temu bo letos sedem let. Ves čas je nisem videl. Do danes." Prijatelj doktor je obmolknil kakor bi se mu ne ljubilo več na daljevati. "A kaj je bilo potem?" "Kaj potem T — .Danes na večer je prišel k meni sluga iz bol nišuice s prošnjo nekega bolnika da bi ga obiskal, ako mogoče, hi tro. Ta bolnik je baje neko skrom no, suho devče. Včeraj zvečer so jo pripeljali v bolnišnico. Hudo pljuje kri. Ustregel sem ielji bol niee in obiskal jo. Res, suha žen ska postava, katera je izpila do dna kupo nemile usode, oči so jej sklenjene in globoko upadle, ust niee zamodrele. Ugledavši me, si lila se je k nmehu in podajala mi (svojo suho roko. "Ali sem ae izpremenila, kaj ne, gospod doktor!" je šepetala. ven neugana in s temeljtostjo. ki!™!**1 stvar zaradi našega \"«ak- bi se vlekla kakor pop, dokazo-! danjega kruha. P<*.ledke svojih . - ... ■ 1,1 "JT~iVa'- ,Ia Je to in tako najbolj. jpoizvedeb nam je dan na na skrivna zelja je bila postati; J t J gospodarica hiše, v kateri je bila Pa tudl vse Pr™alo je živ in zgovoren za poklic gostilniškega "Ne morem se v trenutku spomniti. .." "Ali njega vendar nisem vzela!" zasmejala se je trpko, kakor bi me ne bila slišala. "Koga?** "Tega gologlavega dedeka." "Ne vem o nobenem." "Saj ste me vendar sami varovali, da bi ga ne vzela!" "Kdo ste?" "Vaš prvi bolnik." "Milka!" "Vidite, da sem zadela, da ga nisem vzela?" Težko, mi je bilo odgovoriti Ognil sem se temu z vprašanjem kaj se je pravzaprav zgodilo z njo. "No, po očetovi obljubi imela sem se vdati onemu starcu v šest najstem letu, ko ste vi bili ravno odšli. Ali izprosila sem si podaljšanje svobode za eno leto. Zastonj sem čakala, da naj kje vas srečam in vprašam, koga bi vzela. Bila sem tedaj še neumno dekle. Čez leto sem rekla staremu tovarnarju, da ga nočem, in če bi imel tudi celo kraljestvo. Tovarnar se je oženil z drugo tudi mlado in lepo deklico, a nas je spodil iz slu žbe. Oee z materjo so odšli v Ru sijo, jaz sem se temu protivila in od tedaj se živim sama. Šivam V Pragi sem dve leti. Ne vem kaj me je vleklo sem. Ali enkrat sem vas srečala, gospod doktor, z neko damo in plakala sem doma celi dan. Ali sem neumna, kaj ne T A hotela sem še enkrat moško povedati, da sem vas poslušala. Srečala sem vas mnogokrat, ali v tej borni obleki sem se sramovala vas nagovorit L Kadar bom imela novo obleko in klobuk, potem že. In šivala sem dan in noč in danes bi bila z delom gotova, ako bi ne bila prišla ta kri. Povedati vam moram, da nove obleke nimam. Odpustite, gospod doktor, da sem vas klieala. Kaj ne, da sem storila dobro, da nisem vzela tistega starca?" Dalje jej nisem pustil govoriti. Vsak trenutek se je pojavila kri na njenih ustnicah. — Pred krat fcim je ugasnila Milka, moj prvi bolnik," le služkinja. Vse njena strategrJa pa jc bila zaman. Njen delodajalce ni nikdar naklonil nobenega prijaznega pogleda. Bil je kot zavarovan proti vsakemu čustvu. Nikdar ni občutil niti najmanjšega nagona usmiljenja, vesel ost* ali ljubezni. Estela je bila vsa iz sebe in stvar je prišla tako daleč, da sc je odločila, da S3 preseli .v Pariz ter živi tam od naprej. On jo je izplačal ter rekel: — Želim vam dobro srečo, — ki je poljubil v slovo. Od onega časa naprej ga ni nikdar več V-'Iel.i. Doigo čiasa je čakala pisma, v katerem bi jo prosi?, naj pride Računala je s silo navade, z ner adi::i i motenjem matematično urejenega življenja, z družinskih.! spomini ter neste-vilnimi dragim? majhnimi stvarmi, ki vežejo »kup.ii ^judi, ki f-.e ne ljubijo, a «-3 vsled' tega vsaj trpe. Franc p h ji ni n&dar pisal. Ona pa je vedela, d:i se vedno vodi isto življenje, kajti informirala se je pri par fzoveil:, k iso prihajali v Pariz ter jim stavila previdna vprašana. Rekla si je vsled tega?: — Radovedna sem, če sta ga bolezen in bližina smrti izpremenila. Ko je prišla v bližino znane ji hiše, jo je prevzelo neko čudno čustvo. Mislila je na kretnje, katere bo morala storiti, ko bo poškropila truplo z blagoslovljeno vodo, če bi sploh bilo treba kaj takega. Pozvonila je ter bila naravnost trda od presenečenja, ko ji je Franc sam odprl vrata. - A, ti si, Estela. Oakal sem nate. Rekel je to s takim izrazom kot da jo je videl dan poprej. Še vedno presenečena se je skušala prejšna hišinja pomiriti ter nastopiti povsem hladno. On pa je popolnoma ignoiral njeno presenečenje. - Pojdi noter. Ho^m govori ti s teboj glede neke stvari. Odšel jc v hišo pred njo. Ona Je spoznala, da se je le malo izpre-menil, da je bil še vedno isti težki in okorni mož. Njegovo lice, zarjavelo od življenja na prostem, jo obrobljala že sivkasta brada. Nje govi lasje so mu silili izpod lovske čepice. Oči pa so bile iste kot vedno: — trde in porogljive. — Ali je Leon že vedno pri tebi, Franc? Odgovoril je osorno: — To bi morala vedeti, ker ti je on poslal brzojavko. Nato jo je povabil, naj sede na vrtu, pod nekim drevesom ter poleg mize, na kateri sta bila dva kozarca ter steklenica vina. — Ali hočeš časo vina? — je vprašal. Ona je odklonila na cerimonije-len način. — Hvala, Franc, jaz nikdar ne pijem vina zjutraj. Sam sebi si je natočil velik ko zarec ga izpil, zakašljal ter rekel nato, ozirajoč se pri tem na svoje umazane coklje: — Ker sem te prosil, da prides, si lahko misliš, da ti nameravam povedati nekaj zelo resnegli. Ti si zelo razsodna ženska. Ti me dobro poznaš in če nisi več tukaj, se Je zgodilo raditega, ker si hotela iti drugam. Estela je hotela protestirati, a on jo je na kratko prekinil: — Jaz vem, kaj pravim. Ti si hotela oditi. Rečem pa ie enkrat da si zelo razsodna ženska. Jaz potrebujem nasvet, kajti bojim se napraviti napako. PoloŠaj je na-flednji: — Jaz sem Jfz sem Kolumba. Tri tedne sva že vkupe. pa mi je vse te dolge dni eno samo stvar znal povedati, da je vredna, da jo zapišem, tisto o Krimu, vi je bil v starih časih ognjenik, prikrit in potuhnjen, pa je nekega dne nenadoma zazijal in pričel sebe metati šoto in Ižance. 'Ni čuda," sem dejal, "da jc pričel bruhati, ko je imel v sebi šoto in Ižance." Pa nisem tega dejal morebiti iz bogat. Leon postaja vsaki dan bolj gluh in strašno samotno mi je. Vsled tega sem mislil na to, da se oženim. Kaj misliš o tem? Estela mu je odgovorila: — Mislim, da si bedast. Oženiti se v tvoji starosti! Jaz vidim, kaj je na celi stvari. Kaka deklica ali mlada udova se je zaljubila v tvoj denar. Ti bi ne bil prvi človek, kateremu bi se kaj takega pripetilo. — Ne, nobena deklica ni ali udova. Estela je postala še bolj agresivna. — Ne moreš mi natveziti, da se je zaljubila v tvoje lepe oči. Rečem ti, da bodi previden. Prosil si me mojega nasveta in sedaj ti ga dajem. In razventega nisi pomislil, da bi deloma razdedinil svoja dva nečeka, če bi se oženil. Res je, da ju nisi še nikdar videl. Kljub temu pa sta tvoja nečaka. Onadva imata pravico do tvojega bogastva. TI oženiti se, to je smešno! Ogorčenost Estele je rasla. Dala je duška syoji jezi proti temu divjaku, k ise ni nikdar brigal zanjo ter se dal sedaj ujeti v zanjke ženske, ki je hotela le njegovo premoženje. Izjavila je na najbolj pozitiven način: — Izvršil boš slabo dejanje, če se poročiš. On se je mrzlo ozrl vanjo. — Ali je to tvoj nasvet? — Da, da. Ona, s katero se ho- lan poročal m potem smo položaj teoretično pretresali in praktično preizkušali. no in je bila praktična stran naših prizadevanj njih zani-vejši del. Nele da je nudila priliko, od blizu spoznavati Zagrebčana, dobrovoljnega, ljubeznivega, dovtipnega, ampak nas je slednjič spravila v stik tudi s slovenskim življenju v Zagrebu. Nevajen tujec od kraja težko ločiš Slovenca od Hrvata, ker rad zavija po hrvatsko, celo kadar jc med samimi rojaki. Šele polagoma se mu privadiš, da ga sponaš. V Vlaški ulici je gostilna, meščanstvo iz najbližje soseščine se zvečer v njej shaja, vsi sc poznajo, tikajo sc med sabo in so kakor ena sama velika družina. Pijejo vino s sifonom ali brez, v zgledno domoljubni slogi kvartajo, ob sobotah pa jim svira goslač, ki ga v prid silnejšemu glasbenemu učinku spremlja umetniško navdahnjen član večerne družbe z vir-tuoznim bobna njem po stolu. Prisrčno razpoloženje vlada po nc-preveliki sobi. Goslač ima bogat mednaroden spored, pa ko mu je prišla na vrsto slovenska, — glej! vsa gostilna jo je pela in je ni pela "la - la" in "mmm", ampak .ie poznala vse besedilo od konca do kraja in ga lepo izgovarjala in pravilno. "Slovenci so v družbi", sem dejal. Nc! ne enega ni bilo vmes. Res je le, da je slovenska pesem tako ljuba bratom Hrvatom. Enak prizor v drugi gostilni. Le da so peli brez goslača in da so bila grla izurjena, izredno zdravi, lepi glasovi. Pa so se zapored vrstile naše prijazne popevke, druga za drugo, otožne in šegave, vmes tudi one dolge, kakor jara kača, s petinsedemdesetimi kiticami ali koliko. In zopet so jih znali brez hibe vse kitice od prve do zadnje. Pa so bili sami zajamčeno pristni Hrvati brez sleherne slovenske primesi, eden celo v narodni noši in s srebrnim srcem, obešenim nad vezeno košuljo. Priznam, milo mi je bilo pri srcu, ta- češ poročiti, mora biti .. Rabila je močno in brutalno be-(ko, kakor da me božajo pesemce sedo, a on ni bil raditega videti in pozdravljajo: "Vesel bodi, do- pravnic vznemirjen. — Dobro, dobro. Če sem te prosil, da pridi sera, si lahko prepričana, da sem hotel sprejeti tvojo sodbo. Mogoče imaš prav in mogoče je res, da sem hotel napraviti bedasto stvar. Mogoče mi je usojenih še petnajst let življenja. Mogoče je boljše, če jih preživim v miru. — ,Gotovo. Nikdar bi ne mogel biti na slabšem kot si bil dosedaj. Njena zmaga ji je prnesla smehljaj na ustnice. Veselila se je vspričo misli, da je uničila delo in nakane kake nepoznane ženske, ki upala postati gospodinja v hiši Franca. — Sedaj pa sem sklenil. Ostati hočem samec, — je rekel on. Franc je povdaril ta svoj sklep s tem, da je udaril z roko po mizi. Nato pa je vstal ter ponudil Este-li roko. — Na svidenje! Hvala ti, da si prišla. Radovednost Estele pa ni bila še zadovoljena/ V namenu, da še bolj popolno uživa svojo zmago, je hotela vedeti tudi za ime svoje žrtve. Rekla je pikro: — Kljub vsemu bi rada vedela, kateri si je posrečilo najti pot do tvojega srca. Frane pa je odgovoril ravnodušno: — Ti ve^ to boljše kot kateri dnigi. Bila si ti sama, katero sem Imel pri temo BwKb, . _ ma si, med svojimi!" No in potem smo bili neki večer v dalmatinski kleti, tam blizu gostilne, ki ji pravijo "pri mirni kobili", kar pa je tiskovni po-grešek in se pravilno imenuje pri mirni kolibi". Gospodar toči dvojno kapljico. Če mu privoščiš vljudno besedo in se mu vidiš upoštev-na ličnost, ukaže osobju, da ti streže,z boljšo vrsto, ki jo zbog njene kreposti časte s priimkom "mazzacan" ali ubij psa". Sobe so polne, belo pogrnjene mize prijazno polite, družba Iz raznih slojev, pa vseskozi dostojna. — Čuj! — iz sosednje sobe zaori slovenska pesem. Poleg naše mize sedi starejši častnik, Dalmatinec. Ukaže natakarici, naj odpre vrata in jih pusti odprta, češ, uživati hoče pojoče brate Slovence. "Ako so Slovenci?" sem dejal, izmodren po dosedanjih iskusnjah. Reče prijatelj Tomo: "So Slovenci, so." "Po čem jih poznaš?" "Ali ne slišiš," je rekel, c'da besedi ne znajo!** Pa so res bili Slovenci! Spoznaš jih torej in jih zanesljivo ločiš od Hrvatov po tem, da slovenskim pesmim, ki jih pejo, ne znajo besedila. Pozneje sem se privadil, jih spoznavati se po drugih znakih. Na pr. da gredo vedno zadnji iz gostilne. Mi trije tudi, . _ ^ , ^ GLAS NARODA, 21. JTTN. 1920 ANZE PITOV ALI »v c 81 (Nadaljevanje.) — Jaz vas razumem, madama. Bolestno je za vas, da vidite svojo dušo v rokah zdravnika, ko ste se že vendar upirali temu, da mu izročite svoje telo. Bodite pogumni. Oni vam bodo svetovali prav. ki so vam dali danes dokaz svoje popustljivosti. Jaz vas hočem ljubiti, maduma in hočem, da vas drugi ljubijo. Hočem razpravljati o idejah, glede katerih sem govoril že s kraljem. — Doktor, pazite st\ — je odvrnila kraljica resno. — Ujeli stf me v past, kajti potem ko ste prestrašili žensko, domnevate, da bo ste nadvladovali kraljii-o, kaj ne? — Ne, madama. — je odvrnil Gilbert, — jaz nisem podel Spe kulant. .laz imam svo.ie ideje ter razumem, da imate tudi vi svoje Od tega trenutka naprej zavračam obdolžitev, katero bi vedno dvi gali proti njeni, da sem vas namreč spravil v strah in da skušan podjarmiti sebi vašo pamet. Jaz rečem še večj — Vi ste prva žen ska, katero sem našel, tla se v njej združujejo vse strani žensk« ter \\se vladarske zmotnosti inožke«a. Vi ste lahko obenem žena ii prijatelj. Jaz vas občudujem ter vam bom služil. Služil vam bom, nt da bi kaj sprejel od vas, edinole in izključno v namenu, da vas štu dirain, madama. Za slučaj pa, tla bi se vam zdel nadležen, da bi si utis najinega današnjega sestanka razblinil, pa zahtevam od vas, di se smem odstraniti. — Odstraniti se.' — je rekla kraljiea z izrazom, ki ni ušel Gil bertu. — Tako je, — je rekel on z občudovanja vredno hladnokrv nostjo. — Jaz ne bom povedal kralju, kar bi mu moral povedati tei odpotoval. Kako daleč moram iti, tla vas pomirim? Ozrla se je vanj, presenečena od tega predloga. — Jaz vidim, — j»* rekel on, — kaj misli vaše veličanstvo. V daljavi bi bil bolj nemaren ter prav nič manj vznemirljiv. — Kako to! — je vprašala kraljica. — Tako, — je odvrnil on. — Naša veda lahko izvaja svoj upih na razdaljo tisočih mi'j ali na razdaljo par korakov. Bodite pa bre; skrbi. Kraljiea si je več trenutkov pomišljala. kaj naj odgovori mo žu, ki je z lahkoto omajala njene najbolj trdne sklepe. Naenkrat pa je bilo čuti v globini koridorja korake in Marij« Antonijeta se je vzravnala. — Kralj, — je rekla, — kralj prihaja. — Potem matlama. vas prosim, da mi odgovorite, če naj ostanen ali odidem, — je rekel doktor Gilbert. — Prosim vas.... — Podvrfajte se. Ce želite, mi vaše veličanstvo lahko pokaži vrata, skozi katera se lahko odstranim. — Ostanite, — je rekla kraljica. Gilbert se je priklonil, dočim je skušala Marija Antonijeta či tati na njegovem obrazu, v kaki meri bi bil triumf bolj izdajalski kol pa je bil srd. t Gilbert pa je ostal nepremičen. — Moral bi vsaj pokazati svoje veselje, — je rekla kraljica sa ma k nebi. Trinajsto poglavje. • * •» ••»» • J^ POSVETOVANJE. Kralj je vstopil po svoji navadi, živahen in obenem okoren. Njegovo lice je U;;/alo radovednost in to je na čuden način na •protovalo ledeni hladnosti, ki se je kazala na kraljiei. Kve.a barva ni zapustila kralja. Zgodaj je vstal in 6ut dobre ga zdravja ga je tlela! popolnoma ponosnim. Doktor? — je rekel. — Kaj pa je postalo z doktorjem? — Dober dan, veličanstvo! Kako vam gre danes? — Spal sem šest ur. to je moj čas. Zelo dobro se počutim. Mo.i duh je i »ster. Nekoliko bleda ste. mmlama. Ali mi niso povedali, d« »te pokl;eali zdravniku* — Tukaj je doktor Gilbert, — je odvrnila kraljiea, ki je po tegnila na stran zavezo, za katero je stal Gilbert. telo kralja se j v* takoj zjasnilo. — O, pozabil sem, — je rekel. — Poklicali ste zdravnika, tore, ■te bolna. Kraljica je zardeia. — Vi ste zardela? — je rekel Lmlovik XVI. Ona je poMata .>e bolj rdeča. — Ali zopet kaka skrivnost? — je vprašal kralj. — Kaka skrivnost gospod moj? — je vprašala kraljica po tioano. — Vi aie ne razumete, madama. Vi. ki imate svoje posebne drav liike niste mogla poklicati doktor Gilberta brez izrazite želje.... — Kake ielje ? — Da prikrijete svojo bolest. — Ah, —je rekla kraljiea, nekoliko pomirjena. — Da, — je nadel jeva I Ludovik XVI., a Gilbert spada med mo je zaupnike in »»poročil mi bo vsp, kar mu boste povedali. Gilbert *e je smehljal. — Kar se tiče tega. ne, veličanstvo, — je rekel. — Tako, potem pa pokvarja kraljiea moje ljudi. Kraljica se je n:i kratko zasmejala, kar je pomenjalo, da hoče prekiniti pogovor ali da se ji zdi ta dolgočasen. Gilbert je razumel, a kralj ni. — Cujte, doktor, --je rekel. — Povejte, kaj vam je povedala kraljice. — Vprašala sem doktorja, — ga je prekinila Marija Antonijeta. — zakaj *te ga tako zgodaj poklieali. Priznavam, da me njegova navzoenoNt v Versaill- > ob tako zgodnji jutranji Uri vznemirja. — Pričakoval sem doktorja, da govorim žnjim glede politike,_ je odvrnil kralj, koj«v*a čelo je postalo temno. — Ah, to je dobro, — je rekla kraljiea. Pri tem je sedla, kot da hoče poslušati tudi ona. — Pojdite, doktor. — je rekel kralj, ki se je obrnil prot; vratom — Gilhert ae je glotmko priklonil pred kraljico tfcr hotel slediti Lodovikn XVI — Kam pa greste* — je rekla kraljiea. — Vi se odstranjateT — Nimava govoriti o zelo veselih stvarih. madama, in vsled tega je hoTjše. da j* kraljica prosta vsaj ene skrbi. — Vi imenujete skrbi bolečine! — je rekla kraljiea z dostojan-ftvhm — To je ea vzrok več. ^ r- ' —- Ost a n He. jsz hočem to. — je rekla Marija Antonijeta. —XJo spod Gilbert, jaz mislun, da mi ne boste nepokorni. (Dalje prihodnjič.) ___k Koroške novice • it. Stefan pri Velikovcn. Sijajna manifestacija za Jugoslavijo je bil velikanski shod, ki se je tukaj vršil 10. maja, in to tik doma vodje naših posili-neui-cev znanega Jožefa Glantschniga. Ta dan so prišle semkaj procesije iz petero sosednih župnij. Po končanem cerkvenem opravilu se je zbrala vsa ta množica pred Like- bovo gostilno. Ko so pevci odpeli ^ ^ ^ ^^ Naši "Hej Slovenci , je nastopil kot nmročni rotniki b jo na~e prvi govornik profesor Medve^ Srbom boste našo Maribora, ki je v zelo lep. ^.j. ^ ^^ ^ 4čini iskreno pozdravil ogromno ^ je ne ^^ ^ ^ množico zborovalcev Povilarjal je da y Albanij()j preneslL y na lepoto naše slovenske Kotoske m|sprotnih vrstah je tudi m 2a ja!" Zadnji govornik je bil Čarf iz Velikovca. "Koroško Korošcem!" Ta klic zdaj odmeva po nemških časnikih. Kdo pa je nas. koroške Slovence, mučil skozi dvanajst stoletij? Nemški grofje in uradniki. Zakaj so jih pa mero-dajni možje semkaj v deželo spustili! Zdaj pa imamo same slovenske uradnike in polagoma bodo sami sinovi nas koroških Sloven- koliko narodnih' vodite-i .. . . , ~ Koroška .|l>e'-'amk Iju«1* Je treba nam s ;) menil, Ijei je dala slovenska • poukoill za nas pridobiti. V naj- Jarnika, Majarja m E.nspielerja.| ^ navduSenju go zborovalci zapustili ta tako sijajno uspeli shod, ki obeta roditi obilega sadu Cel slovanski svet gleda na vas, koroški Slovenci, zdaj. ko se bo v kratkem tukaj vršilo ljudsko glasovanje. Kako boste glasovali? (j laso vat i morete le za Jugoslavijo in to iz treh vzrokov. Pred Iz Bilčovrfa. Dne 9. maja smo imeli shod, ki v'sem iz narodnega vzroka. Koro- ie bjl d"bro obiskan- Govoril je ;ka je zibelka vseh Slovencev, no- dr- Savbah iz Borovelj., ki nam je bena druga slovenska dežela se ne nore s tem ponašati, da bi bili v ijej stolovali slovenski knezi, ka-ior samo Koroška, kjer je na Go-nposvetskem polju iz kmečke roke nejel knez svojo oblast. Tukaj so v lepem, daljšem govoru z bese dami in številkami dokazal, da ni mamo prav nič pomišljati, kako naj glasujemo, vse govori za Ju goslavijo. Celo Nemci sami se norčujejo iz Nemške Avstrije. Nasto 'ladali do sredine osmega stoletja j Pil0 Je še več domačih govornikov, leodvisni slovenski knezi. Zato • as koroške Slovence ljubijo vsi Irugi Slovenci. Pred sto leti še ni »ila Koroška tako ponemčena. L. 1830. je poznejši škof Slomšek go-.'oril v Blatagradu (Moosburg) Jovensko in je rotil slovenske liia-ere, da naj svoje otroke poučujejo v slovenskem maternem jeziku, »icer bodo vas v nemškem jeziku »roklinjali. V Celovcu je nastala udi največja slovenska kulturna lružba, namreč Družba sv. Motorja. Do leta 1869. je v Celovcu leloval slavni slovenski pisatelj \nton Janežič. Zavoljo tega boste toroški Slovenci na svojo domovino ponosni in glasujte vsi, soglasno za Jugoslavijo, nobene iz-lajice ne sme med vami biti! Za Jugoslavijo imate nadalje glasovati iz gospodarskih ozirov. Vse-ja ima naša država v obilnosti: ;.ita, vina, lesa, rudnike, nam ni reba hoditi drugam po surovine, o prizna cel svet. Draginja je si-•er, kakor po celem svetu, tudi pri tas, ali letos se nam obeta bogata ^etev, potem se bo tudi draginja »milila. Končno morate še za Jugoslavijo glasovati iz političnih "zrokov. Avstrija se ne more zdr '.ati, se bo prej ali sfej priklopila Vemčiji. Ta pa ima silno so vraž likov zoper sebe, ki nikdar ne bo-►o pozabili, koliko gorja so njim ženici prizadeli. Nasproti pa uži-«a liaša Jugoslavija simpatije pri seli merodajnih velesilah. Lani te se nani koroški Slovenci ter • asi duhovniki in rodoljubi zelo milili, ki ste bili od Nemcev tako u-eganjani in ste morali celo de-elo zapustiti. Današnji dan mi je »riča, kako vi svoje duhovne Iju-»ite, ki ste ž njimi prišli semkaj • *ako velikih procesijah. Teh vojih voditeljev oklepajte se tudi • teh hudih dneh odločitve! Kdo »o van in vaše otroke učil, ako bi uorali vaši duhovniki deželo za-»ust iti T Zatorej btKiite pri ljud-keui glasovanju vsi edini, možje n mladeniči, žene in dekleta, vsi glasujte soglasno za našo Jugo-.lavijo! Govornik je končal svoj »avduševalni govor z besedami: 'Če se moč Slovencev v eno stika. >ade sila še tako velika." Nato je rovoril Pavlica: "Koroško Koroš 'fin!" vpijejo plačane naše potu-*ice, ti ljudje, ki so pred vojno od Nemcev dobivali podpore za zboljšanje hlevov in pašnikov. Kak-*neg^ mišljenja so v resnici bili, lokazujejo nemški napisi na nji lovih gostilnah in trgovinah. Slovenski fantje so padali na raznih rrontah, ti naši posili-nemci pa so e stikali doma za pečjo in vpili •'Durehhalten!" Ko je nastala naša Jugoslavija, so ravno ti ljudje postali nakrat voditelji onih tolp, ci so ropali naša slovenska žup-nišča in kmetije. "Koroško Korošcem" in obenem "mi smo tudi Slovenci" pridušajo se ravno isti možje. Ali boste njim verjeli? Izdaj ice našega naroda so in plačani agent je za veliko Nemci jof Ko se je o Veliki noči vršil na skrajni meji v Kneži lep shod. pisali so nemški časniki, da se je tega shoda udeležil samo mežnar in nekaj žensk. Ali bodo v pričo današnjega sijajnega shoda se drznili tako (debelo lagati? čem: V Rožu na Koroškem Jos. Lavtižar Toliko se piše o lepih koroških pokrajinah, ki bodo pripadle Jugoslaviji, da je vzdignilo tudi mene v Rož na Koroškem. Z veseljem sem v tridnevnem potovanju o-gledoval te kraje in z veseljem poročam o njih. Ker se je potovanje vršilo večinoma z "apostolskimi nogami", so se omenjene pokrajine toliko bolj utisnile spominu. Ko sem prispel iz gorenjskih Rateč na vrh naših Karavank, ki stojijo med Savsko in Ziljsko dolino, so bile gore brez megla, kar je pomenjalo lepo vreme. Na mogočnem hrbtišču Dobrača se je videla Marijina cerkev kot majh* na pičica. Nad njo so veslali beli oblaki, pomikajoči se od severa proti jugu. Zopet znamenje ugodnega vremena. Pot me je pripeljala ob severni strani Karavank navzdol v Ziljsko dolino. Podrtija nad trgom Pod" klošter (Arnoldstein) preteklih časov. Tu je bil nekdaj velik benediktinski samostan. Stara pisma poročajo, da je stal opat pri oknu in gledal tja čez Ziljo na Dobrač. Kar se je začelo podirati gorovje. Skale so se valile v dolino in zasule več vasi. To se je zgodilo ob tistem silovitem potresu leta 1348 V železniškem vozu iz Podklošt ra do Beljaka sem imel mešano tovarišijo. Živahen pogovor se je razvil med gosposko družbo, sesta-jočo iz štirih oseb. Peljala se je samo do Bmice. Iz pogovora sem vjel na ušesa, kako lepo je Baško jezero, dobro uro oddaljeno od Brniee. Najbolj navdušena zanj je bila mlada gospica z jako razvi to domišljijo. Pravila je, da je je zero smaragdno'zelene barve, da se vzdiguje na sredini vode diven otok, da je ves okraj romantičen itd. "Tod pomisli dragica" — ji je segel v besedo star gospod, menda njen oče — "pomjsli Dragica, da bo to jezero skoro gotovo pripadlo Jugoslaviji." Iz Beljaka sem se peljal še par postaj naprej in izstopil v Lipi. Tu se je začela pešhoja. Najraje bi bil šel na bližnji hrib, raz kateri se blišči župnijska cerkev sv Jpurija (Sternberg), toda držati sem se moral načrta in doiti v Rožno dolino. Ko slišiš to lepo ime ne misli, da je kar vsa dolina posuta s cvetlicami in da te obdaja, kamor prideš, sama vonjava, Rože, ki jih je tudi tukaj dovolj, nimajo nobenega vpliva na ime. Prvotna beseda, ki se čita v pergamentnih listinah, je Rase. Tako so se zvali vitea, nekdanji gospodarji |eh krajev. Odtod izraz Rož in iz tega Rožna dolina. Dolga je 70 kilometrov ter se razteguje od Beljaka navzdol tja do Borovelj in še naprej. Škrbinovo skalo imajo za konec Rožne doline. Namaka jo Drava, ki je vsled svoje dolge poti a Tirolskega narasla v precej veliko reko. nameravali so dokazati Dravi drugačen tok. Da bi ne opustosevala Roža s svojo povodnijo in da bi pridobili kmetovalci na ta način več polja, hotela je francoska vlada izpeljati Dravo v bližnje Vrbsko (celovško) jezero. Iz jezera bi tekla reka pod Celovcem naprej in dosegla pod G rabat a-njem svojo prvotno strugo. Toda ko so morali Francozi oditi s Ko roškega, pozabljen je bil tudi njihi načrt in sedaj nihče vee ne mislil nanj. Mnogoštevilni letoviščarji, ki se prehajajo ob bregovih Vrbske-ga jezera, so seveda veseli, da se ni izvršila ta namera. Jezero bi bilo namreč preveč mrzlo, ako bi tekla Drava skozi njega. Kopališče bi bilo šlo rakom žvižgat in tujci bi izostali vedno bolj. Pa to hi ne bila posebna škoda, ker pripadajo posestniki ondotnih vil večinoma dvanajsterim rodovom izvoljenega ljudstva. Skoda je le rodovitnega polja, ki je popljav-lja Drava ob času povodnji. Zato pravijo Rožanje: "Drava je sama svoja frava." Rožno dolino obdajajo na južni strani Karavanke, na severni pa obrobuje nizko Satinško gorov je, stoječe med Dravo in vrbskim jezerom. Dolina se deli v zgornji in spodnji Rož. Mejo med njima dela potok Suha, ki teče med Pod gorjem in Svečauii izpod Golice. Glavna cesta drži vedno ob desnem bregu Drave. Na njenih bregovih so posejane prijazne'vasi, obdane s sadnim drevjem in rodovitnim poljem. Popotnik dobi tukaj marsikaj zanimivega. Lep pogled se mu odpira posebno na gole vrhun* ce, ki stojijo med Kranjskim in Koroškim. Toda ti vrhunci nas v prihodnje ne bodo nič ve ločili. Odprto pot imamo skozi karavanški predor, o priliki bomo pa prevrtali gore še na kakem drugem kraju. Slovenski turist se čuti v Rožu čisto domačega, ker dobiva po vsej dolini brate in sestre po rodu, s katerimi bomo združeni v bodoče v jugoslovanski državi. Koroški Nemci pravijo, da so prebivalci Roža "vom eigenwilligen Naturell". S tem izrazom hočejo označiti, da V Nemcem slovensko koroško ljudstvo noče uda ti na milost ali nemilost. Ponemčevali so jih na razne načine, posebno s šo~ lami, toda Rožani so imeli toliko ponosa, da se kljub vsem vabam niso izneverili svojemu rodu. OGLASI NAJ SE. Jugoslovansko poslaništvo iz Washingtona naznanja: Prosi se Mr. Math. Harčič, da se javi poslaništvu v Washingtonu radi iz-vanrednih sporočil iz domovine. Naslov: Jugoslav Legation, 1339 Connecticut Ave., Washington, D. C. Kje sta moj brat MI KO ZELKO. ali kakor ga tu kličejo Nick Seiko, doma iz vasi Griblje pri Črnomlju, in JOIIN SKUBE. doma iz vasi Gorenjce, fara Adlešiče. Prvi je v Združenih državah že 30 let in drugi pa 26. Prvi je bil nekje na Elv Minn., drugi pa v St. Louisu. Mo.. in potem v Kansas City. Kansas. Prosim rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali naj sc pa sama oglasita na: Jurij Zel ko. Griblje št. 1, pošta Gradac pri Črnomlju, Sloveiiia, Jugoslavia (21-23—6) French Line CAMPAGNIE GENERALE THANSATUHTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LEOPOLDINA ................ 22. junlla FRANCE ................ 23. JunlU LAFAYETTE ................ 1. Jullia SAVOIE ................ 3. Julij« Hitri parnlkl s »tiri m I In dnmi vijakoma. % Poacbnl zastopnik Jugoslovanska vlad« bo < pričakal potnik« ob prihodu na*lh par- 1 nlkov v Havru ter JIH točno odpremII, kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoska črt« so tranaportlrall J tekom vojne na t:ao£e CehoslovaikIH vo- ] j«kov brez va« neprlllk«. Za ftlfkarte In cene vpraiajt« v DRU2BINI PISARNI, 19 State St„ N. T. G j pri lokalnih ag«ntlh« ■II pa PROŠNJA. Podpisana Jera Skala iz Mladice št. 6, pošta Semič, Belakrajina,' Jugoslavia, prosi rojake v A me-, riki, da bi ji na zgoraj navedeni naslov, ali pa na naslov: Franc Lužar, Mladica «t. 6, p. Semič. Belakrajina, Jugoslavia, sporočili, kateremu bi bilo znano, kje sej nahaja ALOJZIJ LUŽAR. Naha-j jal se je v Clinton, Iowa, in zadnje pismo je pisal meseca septembra 1915. Za storjeno uslugo se že vnaprej zahvaljujem. Z odličnim spoštovanjem Jera Skala. (19-21—6) POTREBUJEMO 50 drvarjev in 10 delavcev. Plača $3.25 od korda in v tovarni ali jardu $5.00 na dan za 8 ur in za več ur posebej. Oglasite se pri: Kinzua Vallev Chemical Company, Kinzua, Pa. (19-21—6) Rad bi izvedel za naslov FRANC JUGA, podomače Doberšekov iz Križeče vasi, Studenice, Štajersko. Pred vojno se je nahajal v Belgium, Wis., pred nekaj časom pa v Clevelandu, Ohio. Ako kateri cenjenih čitateljev *zna njegov naslov, ga prosim, da mi ga pošlje, za kar mu bom prav Gosulich črta Direktno potovanje t Dubrovnik (Gravosa) in Trrt. BKLVE1IKRE _____ PRES. WILSON .. 1». Julija 27. julija Potom listkov. Izdanih za vse kraje v Jugoslaviji In Srbiji RazkoSne usodnosti prvejfa. drugega ln tretjega razreda Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vina. PHELPS BROTHERS & GO. Passenger Department 4 West Street New York Doctor Moy — je uspešno zdravil naduho, božjast, krajevno otrpnost, padavico hvaležen, v slučaju pa, da sam, ter srfne. jetrne, ledi- čita te vrstice, želim, da se mij*"« ali ptjutne bole-l£. nemudoma javi, ker poročati b®^«?® v že- ______, ... lodru, boletine v prsih, vn?te on, noge, mu imam nekaj novic, tikajo- . k|iž ^^ revmatizera. eih se njegovega doma v Jugo-[ kožne bolezni, izpuščaje, ogrce, oala-slaviji. — Frank Cernčič, Box belost, možke in ženske bolezni, slabo 8, Grafton, Wis. (19-25—6) kri- brcz operacije v najkrajšem fasu po najnižji ceni. Poskušajte In se prepričajte. DOCTOR JIN FtTEY MOY Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA MELV1C. Pred 308 Grant Street dvema letoma in pol sva skupaj v Dictz, Wyo. Kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen, ako pa sam čita ta oglas, naj se javi na naslov: Frank Dreiuar, 602 South Monroe St., West Frankfort, Illinois. (18-22—6) Pittsburgh, Pa. bila Urat*ne ure: ob delavnih, od 3. dopoldne Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopul-do 6. zveCer. dne do 1. popoldne. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Koso imelLod leta 180», do 1813 Živela koroška Jugoslavi- Francozi te kraje ▼ svoji oblasti, $10.00 NAGRADE onemu, ki mi naznani, .je je LOUIS 1ZERŠEK, ki ga je po-| znati po 3 palce dolgi brazgotini nad levim ušesom, na desni roki pa po sredincu, ki je širši kot drugi prst. Xahajirt se je v Bar-bertonu, Ohio, in potem je bil vojak. Iščem ga radi nekaj nujnega, zato naj hitro poroča, kdor ve kaj o njem. — Matevž Železnik, 809 Wooster Ave., Barberton, Ohio. (21-22—6) ŽENITNA PONUDBA. Vdovec, star 36 let, se želi seznaniti s Slovenko ne več kot 35 let staro v svrho ženitve. Zahteva, da je skrbna gospodinja in dobra mati, ki želi svoj dom. Ima dva otroka, punčka stara 4 leta in fant pa 17 meseeev. Tajnost jam-čena. Pišite na: Peter Hodnik, 1615 Ridge Ave., Braddock, Pa. (21-23—6) Začimbe, ielilča ia najraxnomt aejia domača zdravila katera priporoča megr. Kneipp, Imam redno t x&logi. Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. Suho Grozdje importirano is starega kraja 22 centov funt. POZOR, ROJAKI! Kdo kaj ve o JAKOBU VIDI GOJ? Pred 10. leti se je nahajal Allegheny County, Pa., kjer je bil baje radi nekega pregreška prijet in obsojen na 3 do 5 let zapora. Doma je iz vasi Zagrič pri Litiji. Kdor kaj ve o njem, naj poroča uredništvu tega lista. (19-22—6) Boksa 50 funtov Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naroč-$11.001 nino za Glas Naroda in izdajati 61*53 Cherry 'Street New York, N. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo. Upravništvo Glaa Naroda. Rada bi izvedela za naslovf mojega brata JANEZA CEBlN podomače Dolarjev iz Lok pri Zagorju ob Savi. Pred Šestimi leti mi je zadnjikrat pisal iz Bis-bee, Ariz. Vljudno prosim eenj. rojake in rojakinje, ako kateri ve, kje se nahaja, da mi sporoči, ako pa sam čita te vrstice, naj se mi javi, svbji sestri, ker mu imam sporočiti več važnega. Mrs. Rosalia Podlesnik, Box 186, Moon Run, Pa. (19-22—6). • COLUMBIA OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE ™ VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA. il.l STE BOLNI? Jmz vam bom ozdravil. 2a vat kot trldaaat lat aam zdravit vaa bolaznl. Kotna, krvna, ftlvtna, taiedCna In ravmatlzam tar vaakovratna druga bolaznl. Lahko vam pokalam val dokazil nailh rojakov, katera aam ozdravil. Jaz aam ozdravil, ko drugI nlao mogli. Na ftakajta. Prldlta k mani Prodna Ja prapozno. Cana ao taka, da Jih lahko vaakdo mora. Priliki*« brezplačna. Praf. Dr.ao.BAII tPICI J ALItT »11 eftilTMPlBI.O ITREIT PITTSBURGH, PA. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'1, NAJ CT VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. k