Vojna. OPROŠČENJE UČITELJEV OD VOJAŠKE SLUŽBE. Na vpnašanje štajterskega deželnega šolskega sveta je voiaško pO'vel]stvo načelno sporočilo sledeče: Z vojaškega s t a 1 i š č a p r i d e j o v p o š t e v 1 e t i s t i u č i t e 1 j i, k i s o b i 1 i p r i, p r ezentaciji spoznani za pomožn o s 1 u ž b o. U č i t e 1 j i, k i s o ž e p r i v o j a k i h, s e raorejo op r o s t i t i le tedaij, če sov zaledju in nesposobni za službo na fro>nti t e r č e j i h n a n iji i h v o j a š k e m m es t u 1 a h k o p o g r e š a j o. * VPOKLIC NA VOJAŠKO SLUŽBOVANJE. Domobransko ministrstvo poziivljai v službovanje na zadnjem pregledovanju za službo z orožjern potrjene avstrijske črnovojnike - rojstnili letnikov 1871 do vštevši 1866 za dan 2. oktobra 1916; rojstnih Ietnikov 1892, 1891, 1890, 1884, 1883, 1882, 1881 in 1880 pa za dan 10. okt o b r a 1916. Vpoklicanci morajo' priti do 11. ure dopoldne na kraji namembe. Letniki 1866 do 187! sO1 zato že zdaij vpoklicani, ker jih misli viojna uprava do daljnih odredb porabljati samo v ozadju in v etapnih prostorih. * NOVE DOLOČBE O IMENOVANJU ZA REZERVNE PRAPORŠČAKE. OdrejeiiO) je, daodslej kadetni aspirantje, enoletni prostovoljci, ki imajo pravico, nositi znake enoletnih prostovoljcev, ter za črnovojniške poročnike določene osebe ne postanejo več kad'etje, nego neposredno takoj praporščaki v re- zervi. * AVSTRIJSKA TRGOVSKA PROPAGAN- DA MED RUSKIMI UJETNIKI V AV- STRIJI. »Pesti 'Hirlap« poroča, da avstrijsko trgovsko ministrstvo izdajai poseben list v ruskem jeziku, v katerem že sedaj propagira trgovske zveze, ki se bodo po1 vojni razvilt med Avstrijo in Rusijo. Med ruskirni ujetniki je dosti trgovcev in obrtnikov, ki na ta načiri spoznavaijo naše gospodarsko življenje. Madžarski iist priporoča, da naj tudi ogrska viada izdaja tak list. JESZCZE POLSKA NIE ZGINELA . . . Iz Varšave javlja Wo'lfov urad z dne 3. t. m.: Klub pristašev poljske države je sklical danes ob 12. opoldne shod, da zavzame svoje stališče k vplivu rumunske vojne napovedi na poljsko vprašanje. Shoda se je udeležilo preko 5000 ijudi. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Rusija je najbrezobzirnejši nasprotnik poljske države in nijtene vzpostavitve. Zmaga Rusije pomenja konec narodnega obstoja PoJjske. Zairadi tega je ruski poraz predpogoj za vzpostavitev poljsike države. — Iz resolucije je razvidna želja Poljakov po skorajšnji proklamaciji polijske države, da se morejo dejstveno udeležiti boja proti Rusiji. Nadalje se je sklenilo odposlati potom zastopnika zunajnega ministrstva v Varšavi, baronai Andriana, grofu Tiszi brzojavko, v kateri se izraža siiiipatiie Ogrski, ogroženi po romunski skupne obrambe proti nevarnosti, ki preti zaveznikom s stranii Rusije. * NARODNOSTNO VPRAŠAN.fE NA BALKANU. Iz Rotterdama poročajo: »Natio«« izvaja, da bi bilo vsako urejevanje balkanskega vprašanja nedopustno, če bi se ne upoštevalo pravice narodnosti. Iz proglasa kralja Ferdinanda izhaja, da Roinunska zahteva ozemlje od reke Tise do Črnega morja. Tako pa bi število pod ronransko vlado živečih Madžarov, Srbov in Nemcev znatno presegalo število Romunov, ki naj bi se osvobodili. V onih ozemljiK tvorijo Romuni le 35% vsega prebivalstva. List razpravlja o tej stvari tudi v zvezi z italijanskinii zahtevami v Dalmaciji:, kjer so Italijani v manjšini, in v zvezi s srbskimi zahtevami glede Macedonije, kjer so Srbi tudi v manjšini. KARAKTERIZACIJA. V članku »Po 32. vojni napovedi« pišc dumajska »Arbeiter-Zeitung« z dne 2. t. m.: »Kaj vse ni nastalo iz wjne napovedi 28. julija 1914.?! Kdo bi bil onega dne, ko Je uradni list raznesel vojno napoved — prvo med njimi, ki jili že ni več šteti — slutil vso veličino nesreče, ki se je tedaj začela in ki še davno ne bo pri kraju?!... Izolirane vojne ni več; je le še gigantska, in peklenska borba dveh taborov vojska, v katera se deli Evropa. Vojna je dobila tak obseg, da so vsa naisprotstva, ki vihrajo po Evropi, ki so desetletja dremala pod odejo, a kl bi se.bila morda brez te svetovne vojne poravna!a — takorekoč zalučanat v vojno vseh proti vsem, in se ta vojna neti z vsem tistiin sovraštvom, ki se je nabralo po vseh kotih Evrope. Tiako je iz vojne napovedi 28. julija 1914. naistalo sedaj dvaintrideset vojen. In nobena pogodba, nobeni dinastični odnošaji, ne čuvstva, ki jih je dolgo ohranila zgodovina — nič se ni moglo zdržaiti pred viharjem blaznosti, ki vse-, kar je v Evropi žarelo strasti, sovraštva in maščevalnosti, oživlja in je zapoved ubijanja določil kot izključno< razmerje med narodi. Z eno vojno napovedjo se je začelo, a sedaj izpreminja Evropo v eno samo razvalino!« * POZIV C. IN KR. VOJNEGA MINISTR- STVA ZA NABIRANJE STEBEL IN LISTJA KOPRIV. Ko so pridrli pred dvema letama od vseh strani neba naŠi sovi-aižniki nad nas, so mislili, da nas dobo inogli ugnaiti s svojo premočjo in svojo oboroženo sile. Ko se jim pa to ni posrečilo, ker so izbile naše zmagovite čete nasprotnikoin orožjie iz rok, so poizkusili nas premagati s tem, da so preprečili dovoz vsega, kar je treba našim vojakom na bojišču in ljudstvu v zaledju za hrano in za obleko. Pa tudi to se jim ne bo posrečilo. Kranimo se sami, oblačili se bomo tudi sami. Po enoletnem hudeni naporu se je posrečilo poleg za izddovanje obleke že znanega v tuzemstvu izgotovljenega blaga, vclne, prediva in kanoplje, naijti še novo vlakno, ki je izvrstno pripravno za izdelovanje obleke. To je vlakno, ki se dobiva iz stebel kot plevel razvpitih kopriv, ki rastejo po vsej Avstriji in Ogrski divje. Iz njih se morelo izde!o\rati vreče za pesek, šotori, nahrbtniki in monture za naše hrabre vojake. Ker pa nimamo polja, na katerem bi sadili koprive v veliki množini, jih moramo nabiraiti po gozdih in po polju. Cim več jih pa naberemo, tem več vlaken dobimo in tem več blaga mioremo izgotoviti. Vsakai vreča za pesek, ki jo> naredimo, reši marsikateremu dcbremu vojaku življenje. Vsak šotor in vsaka nova montura ohrani marsikateremu jtinaku zdravje. Zaito pozivIjamo vse, ki so bili že sami na bojišču, one, katerih sinovi in očetje stoje pred sovražnikoni in se čutijo edine z našo hrabro vojsko, prav nujno, naj ne tratijo ča&a, ki ga jim dajo njihova druga opravila, anipak naj ga rabijo za nabiranje ko priv. Čim več jih naberete, tem večji bo uspeh. Nabirajite sitebla, ko so odcvetela, posušite in. zvežite jih ter jih oddajte zaupniku, ki ga določi župan. Delali ne boste zastonj; za vsak meterski stot suhiii stebel dobite takoj izplačanih 6 krou. Ravno toliko dobite za; posušeno listje. Pcšiljajte tudi svoje otroke, zakaj tudi to, kar bodo ti nabrali, se bo plačevalo p<o isti ceni. Tako boste sodelovali pri izvrševanju patriotične dolžnosti, ki nam je vsera naložena: premagati namreč naše scvražnike! * KAKO JE ODSLEJ POŠILJATI DENAR- NE ZNESKE ČETAM NA BOJNEM POLJU. Od 11. septembra 1916 maiprej se smejo pošiljati denarni zneski četam na bojnem polju in moirnairici z navtdnmii poštnimi nakaznicanii. Od tega dne se ne sprejemajo več ziasebna denarna pisma, ki so naslovljena na pripadnike čet na bojinem polju in mornarice; pošiljati se smejo samo še službena denarna pisma. Zaisebne poštne nakaznice za čete na bojneni polju so dopustne do zneska 100 K, službene (poštnine proste) poštne nakazniee do zneska 1000 K. — Poštnoležeče, brzojavne ali take poštne nakaznice, ki se dostavljaao s posebnim slom, nadalje one, ki bi se monaile dostaviti v lastne roke ali proti izplačilnemu potrdilu, niso dovoijene. Nedopustno je odpošiljanje plačilnih nakaznic poštnega hranj-lničnega urada na vojnopoštne urade v svrho izpiačila. Za zasebne poštne nakaznice na čete na bojnem polju jie treba plačati enake pristojbine kakor za splošne nakaznioe v tuzemstvu. Za poštne nakaznice se uporabljajo tiskovine tuzemskega proineta. Odpošiijalec mora navesti na prednji strani nalkazničnega odrezka znesek in svoj naslov, na ziadnji strani pa popoln naslov prejemnika enako kakor na nakaznici. Na) tem odrezku se razentega lahko' naivedejo kratki zaznamki, ki označajo narnen palčila, kakor: »Št. službenega spisa«, »Na račun z dne...«. Druga obvestila niso dovoljena. Poštna upravai jarnči odpošilfalcii poštne nakaznice za vplačani znesek do izplačila upraivičenemu preferrmiku. Rok za reklamacije zaradi izplačila neupravičeni osebi znašai šest mesecev po dnevu predaje. Pa preteku reklamaičnega roka neha pravica do odškodnine zai napačna ižplačiia. Po preteku treh let od dneva, ki sledi vplačilu, zaipadejo nerekiamirani poštnonakaznični zneski v prid predajni poštni upravi.