SI 26. sobota 4. marca. IV. tečaj. 187*. y Vtorek, četrtek in soboto izbaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dam za \6i> leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 9 „ 20 „ l'o pošti i ■a vbu leto 10 g. —k „ pol leta četrt ■ „ — Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) hii. it. 179. Oznanila -. Za navadno tristopno vrsto s« plačuje : <> kr. če Be tiska Ikrat, ■' »> m »> » 2krat, veće jiismonke se plačujejo po prostoru. Zu vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. §laveiiMka konferencija. II. „Zastava- so potem obrača le jugoslavenskim plemenom, ki so pristopili ljubljanskemu programu, in nadaljuje svoje razmišljevanje tnko-le : „Slavensko konferoncijo priporočamo posebno onim slavenskim plemenom, ktora v „habsburški monarhiji" iščejo „svoje državno pravo", pogoje tvojemu obstanku, ker če tudi ž njimi v tem nismo ene „politično vero", vendar smo za zdaj ž njimi v borbi proti Nemcem in Magjarom, in treba jo, da tem ne delamo samo pasivni upor, t. j. da „z jagnječjo preprostostjo" gledano, kako enega za drugim izmed nač koljejo, ampak da jim pokažemo tudi svojo pest, in krona, ako ne more pomiriti in potolažiti, naj gleda, na ktero stran so postavi ; to je njen posel. Novo ministerstvo v tako imenovani Avstriji je očividno prelazno ministcrBtvo; t. j. tako, ki bodo gotovo na širši podlagi nego Polu-Poljak Potočki poskušalo splošno poravnanje (?); ako se pokaže upanje, da je to mogoče, nastopilo bode česko-slavensko ministerstvo, ktero bode poravnanje dovršilo ; ako no, bode se stvar povrnila k poljsko - magjarsko-nemški sistemi; in zato ako bodo Cehi samo po svoji glavi delali, a ne požurili se koristiti i svetom drugih Slavonov — in ako jim to slo izide — kasno bode poznejšo priznavanje „sloge in vzajemnosti slavenske." Mi to tudi zato pripovedujemo, ker vemo, da je eden najprvih, in morebiti nBJprvi češki vodja enkrat rekel enemu južnih Slavenov, da bi on odnehal (v čeških tirjatvob) do neko linije, s ktero bi poravnanje bilo mogoče, ali da jo v javnem mišljenji nadvladala ueka mer (pravac), ktero je težko zopet na pravo pot nazaj zvoziti. Tu t>i torej samo gla* vsoh drugih Slavenov bil kos imponirati tudi samemu javnemu mišljenju češkemu, in ščit biti meri, ktera vodi voditelje. Mi nismo prijatelji konsolidaciji habsburške mo-1 vsako plemo sebi, in vsako bode nein-čeno po ozirih, narhijo na veko, ali vendar je treba arbimedovo piko I ki pri drugih plemenih odziva ne nahajajo, na svojem lobi ti, s ktero so more pridobiti boljša prihodnost.' plemenskem polji intenzivneje in živeje delalo. posebno zapadna plomona Liste! pmi Junaci v rudecJli čajskali. 18-18. leta obraz, (Po Jokai-u, poslovenil L. Gh Podgoričnn.) (Konec.) Po pičli uri ni po domeb nikognr, le ženo s svo-otroki so osta'e doma. Kdor pa je stikal okrog svojega pohišjn, ta je slišal tak hrum, knkoršen jo šum roječih bučel. Drugega dne o poldne so magjarske jate s hrumno godbo pridrve v Jarovec. Vojščaki — vsled zimskega mraza premrli — radujo se, ker so zopet pod streho in ker po tolikem Btradanji zopet imajo priliko krasnim ženam in devnm gledati v oči. Brezskrbno se torej podome in poležejo po posteljah. Slama jim jo bila povsod najugodnejša, t:iko da je o neko v i priliki Da-mijanić po živoslavni zmagi na pohvalo in plačilo omenil svojim vojščakoin : „Junaci, donos sto pa vredni, da bi dobili novo slamo I" Srbko jim skrbno strežejo z jedjo, s pijačo, in trudijo se, da bi kolikor jo moči ustreglo njih željam. Pred bivališčem, v kterem biva Anisie, ustavi se neki kapitan, ki ima s seboj pet prostnkov. Pripeljal ga je le-8em Prokop, ki so jo bil v tem honvedski oblečen vmeBil mej druge Magjare. Krasen, visok junak je to, ta kapitan — žolto Kader Češka moč dobi, zavrtelo se bodo kolo tudi na jugu. Kader je torej osoda euih Slavenov odvisna od osode drugih, treba je, da so postopa po dogovorih. To smo zato povedali, kurje bilo važno to tokrat povedati, in ker vsak po svoje to vsi kolikor toliko čutijo, samo da oni , ki so tega stanja najvoč krivi, ker se zovejo „slavenski kolovodjo," ne hote tega priznati, in so drugi ogibljejo, jim to'očitati — — mi (MZast,")1 ki smo na oglu Tiso in Donave, ki spadamo v drugo linijo državopravne borbe, in ki smo po tom ne neutralni, ampak nepristrani, ml se niuuttno ogibati povedati resnico, in nnše veČe brate pozorne storiti na nevarnosti, v kteri se nahajajo i južni, ali v prvi liniji zapadni Slaveni , in to po našem mnenji največ zarad svojo politično „izključljivosti." Na fraze: „Slaveni, sloga, vzajemnost" itd. no damo in i (Zast.) ni „poturo", dokler sploh na delu vidimo samo : Cehe, Poljake, Slovence, Hrvato, Srbo itd., in dokler bodo „slavenstvo, sloga, vzajemnost" ali plašč plemenski sebičnosti, ali zvonec, za kteri se samo sem ter tjo „na larmu" potegne. Zatorej predlagamo : Da se na spomlad v rieči ali v Pešti zbere konferencija vseh znamenitijih zapadnih in južnih Slavonov, a tudi Romanov, ako slednji pristopijo, da so slo-žijo o splošnem političuem programu; da izberd odbor za opravljanje tekočih zadev, in da ustanove on mednaroden organ za slavonske politično interese. Za potrebne priprave konferenciji mogli bi so v beči .sniti poslanci posameznih glavnih plamen slavonskih. Ako tako ne posto pitno, ampak ako bomo še daljo po mraku tavali, ali boljo rečeno „drug dražega za nos vodili," ali vsaj „voditi hoteli" — potom nehajmo govoriti o Slavenih v Avstro«Ogerski; prepustimo rodit] las. Mogočno jo njegovo pleče, vitko njegovo telo, ktero objemljo opesen rudeč „uienteš" ; zagorelemu obrazu dajo krasno brke viteško podobo, glavo pa krasi lebka rudeča čapka. Vojščaki brez kakovo poinude posodo v kuhinji okrog ognja, kapitan pa trka na duri nasprotno sobice. Anisie odklene duri, kupitan stopi v izbico. Ivo hitro so 8pogledata, oba viknota: junak — poln radosti, leva — vsa razvneta : „Anisie!" — „„Nestor!"" Junak strastno prime devo za roko: „AIi si tu, draga ljuba moja Anisie V I Dve leti jo žo tega, od kar to mi osoda skriva !" Dekle bo trese tako, kakor vročina miglja na pušči in s snu t m ni strahom na obličji šepne : „1 ti si Košutov vojnik ?!" „Moja duša ne gori Košutu, temuč domovini in tebi." Po teh besedah objame devo, pritisne k prsim in poljubi tako ognjeno, kakor jo pred dvoma letoma goreče poljubljal. Mladenka so trese, kakor treelikn. Ne upa se drzniti — ter junaku reči: boži, no poljubljaj me, nisem več tvoja milica. Heži, no poljubljaj, nisem več poprejšnja stvar — koprneča, vzdihajoča, kakoršoa sem bila nekdaj. Beži, ne poljubljaj, jaz sem tvojo smrti angelj I Natihoma kolno svojo minulo ljubezen — kolne : kmalu prisego, ki je izrekla jo po noči, kmalu slepo osodo, ki jo ljubezen in osveto speljala v njo dom. Ker pa znamo, da manj ozira jemljejo na južno in izrecno srbsko novinarstvo, nejjQ-'"na „magjarsko," naj bodo naši mladi bratjo v Pragi itd. tako prijazni in naj priobčijo te našo nokoliko ostreje izrečeno, a odkritosrčne misli, da se kasnejo no bodo rekalo : „nismo vedeli I* — Tej želji smo radostni ustregli ii izrečene misli ravno tako radi sprojemamo za svoje. jRealgiiiiiiazija v — Kočevji. Iz Kranjskega, 1. marca Mesec dni je žo minulo , odkar sem bral v ljubljanskem „Tagblattu" o oklicu ali prošnji mostnih očetov kočevskih, v kteri so dobrotnike in prijatelje svojega kočevskega rodu poprosili, da bi k zidanju in napravi šolskega poslopja za realno gimnazijo v Kočevji kaj pripomogli. Rekli so v tej kolednici, da je vlada obljubila, ka jim preskrbi realno gimnazijo, ktero bodo ona vzdrževala. Samo poslopje za šolo naj Kočevarji pripravijo. Ker mesto samo nikakor ni v stnni postaviti tako stavbo, ki bodo stala morda 20.000 gld., beračijo zdaj za to denar po svetu. Začetkoma tej govorici nikakor nisem hotel verovati, zlasti zato ne, ker sem odino le v „Tagblattu" to novico bral. Ko sem pa to dni iz „Laib. Ztg." raz\idel, da jo Ijublj. hranilnica za zidanja šolskega poslopja v Kočevji darovala — 1000 gold., dozdovati bo mi je jelo, da omenjena novica vendar le ne bodo gola znajdba. Stvar je za nas Slovenco tudi važna ; zarad tega si no morem kaj, da ne bi o tem nekaj besedi spregovoril : „Facit" ustvarjenja realno gimnazijo v Kočevji bi Rada bi pobegnila, rada skrila se, ali ljubeči mladenič jo no pusti iz svoje roko : spomin na minulo blagost mu dajo pravico do novo radosti. Rada bi mu povedala, naj pobegne, ali prisega jo veže. Čo spregovori, izdade svoje prijatelje, če molči, zavdado svojemu prvemu ljubljencu. Ali učini to ali to, maščovalnn kri jej bodo zmerom prod očmi. Na misel jej prido besna davorija, ktero „refrain" jo kri; trote se, bleda je, a v tem, ko so ljubljenčovi goreči poljubci vsipljo jej na ustna, v tem bo jej 6rce trese, kakor v lovilo zašla košuta. Junak jo blagodojno stisne v bvojc naročjo — a zunaj se žo tamburine glas temno razlega od okna do okna, že opominja od hišo do hiše srbsko ženstvo, da jo blizu krvava ura. * * No spito I Dolga zimska noč so jo z nezvezdatoga noba razgrnila po zemlji, večna noč tistim, kteri zdaj spe. Žo je njih orožje pripravljeno, da njih spanre zasnubi smrti. Honved spi poleg svojega orožja, huzar poleg svojega konja, sovražnikove roko pak nabijajo puške, sedlajo konje. Tudi Nestorja milici v naročji objemljo blagodojno ljubezni sen, junakovi roci pa objemljoto krasno dovo, ki bedi in neznansko bolestno ozira so v obraz, kteri no sluti nikakovo nevarnosti. Žo drugič po ulicah skrivoma otožno zvučijo- » 1012 bil s kratkimi besedami ta-le : Škoda Kočevar-jem, škoda naši državi, žalostna skušnja kranjskim Slovencem. To hočem takoj dokazati Hočevarji ne potrebujejo realne gimnazije. V Kočevji so še s svojo ljudsko šolo zelo na slabem. Le Se malo let (no 15) imajo glavno šolo; do onih mal imeli so malo šolo z enim učiteljem. Zdaj sicer imajo 4 učitelje, ali ti so tako revno plačani, da se je jeseni eden učiteljev zaiad slabe plače šolstvu odpovedal. Ako bi Kočovnrji denar imeli, pametnejše bi bilo, da bi sedanjim učiteljem plačo zboljšali, tla bi za to šolo bolj skrbeli , jo razširili iu jej učne pomočko omislili, kakor da sanjaj.* o realni gimnaziji. Ali je morebiti kočevsko mesto tako veliko, da potrebuje take visoke iole? Ali jo morebiti toliko uka/.eljne mladine? Niti to niti ono. Kdor pozna kočevske razmere, kdor ve, kako v slabem stanu jo ljudsko šolstvo na Kočevskem, in kako malo jo treba Hočevarjem visoko omiko za njihovo potovanje po svetu; pritrdil mi bode, da vlada ravna nespametno, ako misli v Kočcvjii vzdrževati realno gimnazijo, ki bi koristila le mali peščici Hočevarjev. S srednjimi šolami jo oaii dežela za zdaj dovolj preskrbljena ; za ljudske šolo naj v 1 a d a vsaj enkrat kaj stori! Ako so hoče ljudstvu pomagati do veče omike, nko so mu hoče zboljšati njegovo materijalno blagostanjo : mačeti so nuna to z dobrim podu-čevanjem v ljudski šoli. Čo bi vlada denar, ki ga misli potrositi za omenjeno realno gimnazijo, podarila kočevskim ljudskim šolam, da si zidajo in popravijo svojo učilniške hišo, da si omislijo učne in učilne potnočke, da so zboljšajo plače učiteljem, ki so se vedno pravi berači •- tako bi koristila Hočevarjem. Če si pa napravijo poslednji 8 veliko žrtvijo šolsko poslopje, škodujejo si gotovo. — Poslopje bodo sicer imeli krasno — a prazno. Profesorji državni bodo učili prazno klopi. Iz Hrvatskega in slovenskega Kranjskega gotovo no bodo dohajali v kočevsko visoko nemško iolo. Samih domačinov jo pa kaj malo. — Saj do sedaj niso marali Hočevarji za srednje šole ; kajti zelo malo se jih nahaja v Novem mestu ali v Ljubljani po srednjih šolali. Državi bode kočevska realna gimnazija tudi le na škodo. Stala jo bode veliko ; koristila pa nič no bode. Najbolj bi pa ta naprava nas Slovence žalila. Za 25.000 nemških Hočevarjev ustvari vlada takoj nemško realno gimnazijo — za 1.500,000 Slovencev pa nima denarja, da bi ustanovila slovensko realno gimnazije. Pa potrpimo; videli bodemo, ali bode kruh iz to moke. i) opis i. Od dolnje Save 27. febr. J.— [Izv. dopj Ker sem si za nalog postavil, vaše bralce seznanjati s politiko in napredkom južnih bratov, zlasti tudi Srbov, omenjam denes enega novega borivca za jugoslavensko svobodo. „Crnogorac" so zove list, ki jo začel letos izhajati v Cetinji. Dozdanje prvo tri broje sem prav z veseljem čital, ker videl sem, da veje iz njih čist mladosten dub, nepristrana odkritost in pogum, kakor nam Slavenom treba govoriti. 0 uaših odnošajih" govoreč slika razmero v vsem Slavi inttvU z velikim razumljen jem. Prevelike, sem in tam premalo občno rodoljubne aspiracijo raznih slavenskih narodov omenjajo pravi Črnogorec o nas Slovencih: „Slovenci, bodi jim na pohvalo rečeno, edini so, kteri nimajo drugih aspiraeij, nego da jim Nemci ne gospodare. Oni bi se radi zvezali bodi s kterim kol i bratom, samo da rešijo svojo slavensko narodnost. To nam dokazuje nedavna ljubljanska skupščina in odloki, ki so na njej ugljav-1 jeni, dasi niso „ultimo fino" gledo teškoč izpolnenja želj Slovencev." „Crnogorac," misli, da so željo na ljubljanskem shodu izrečene ne bodo spolnilo tako dolgo, dokler bo sama krona vladala in račune vodila, kakor jih glavno dozdaj šc zmerom. — V daljšem odkrito kara in obžaluje, da so Hrvati in Srbi premalo z lepa razumejo. Kultura, ktero ni nikjer bolj potreba kakor na jugu, širi se sicer počasno a gotovo. Ni dolgo tega, kar v Srbih ni nihče čitati znal kakor pop, a še ta ne dobro. Klic po šoli, in zopet po šoli se dviga z rastočim narodnim gibanjem tudi tukaj. Hes je, da zdaj taki vspehi kakor so še vendar pri nas bornih Slovencih (hvala bogu), da bi namreč 20.000 iztisov ene natoroznanske knjige vrglo so med narod, kakor to dela našo Mohorjevo društvo — tu še niso mo goči, ker ljudjo še premalo znajo brati. A s časom hoče bolje biti. V Oroigori na pt\, kjer vekove ni bilo diugo knjigo nego slepčcva „tamburica", jo zdaj žo 3G sol, in v lemeniito v Cetinji se uči 20 pitomčev na vladno in 14 na svoje troške. \**4razredni šoli Ce-tinjski se uči 200 učencev. To je vse delo najnovejše dobe. — Isto tako je v Srbiji. I tam so marljivo dela pot, po kteri je mogočo da med narod pride knjiga, ta noj veča moč deoašojega veka. V zadnjih dveh letih je ustanovljeno v Srbiji okolo 00 nedeljskih šol, na kterih so uči preko 2000 Srbčičev brati in pisati. Res je da vse to ni veliko, da je mnogo več še potreba ker je narod strašno zrn.stal. A čo se premisli, da ji vso to ustvarjalo se iz nič, da bode vedno hitreje rastlo, veselo jo to videti. Do svobode se pride po omiki, in iz omike izvira moč. Is Zagreba. 2 marca. [Izv. dop] „Papam ha-bemus" t. j. novoga bana in ž njim novo vlado I Ta naša vlada sestoji zdaj iz treh dostojanstvenikov, nam-oč iz našega ministra grofa Petra Pejačoviča (na mesto Bedokoviča) v Pešti, ki je pa mimogrede omenjeno, celoviti dol ogerskega ministerstva, iz drugega civilnega bana Kolomana pl. Bedokoviča (na mesto Raucha), in oddolnega svetovalca dr. Mirka Šuhaja za notranja politična opravila (mesto Zlataroviča). Mesta drugih Ivih vladnih svetovalcev, namreč za vladni oddelek pravosodja, in za bogostovje in nauk, sta ostala nepopol-njena. Začasno bo Šuhaj tudi opravila za ta dva vla-lua oddelka prevzel. Razlog, zakaj so ta dva vladna oddelki Dopolnila nista, je bajo ta, da se bodeta poznejo t saborske večine popolnila. Na ta način dobili bodemo tudi mi v nekem smiBlu parlamentarno vlado. Ce se res to namerava, smo celo zadovoljni. Predstojniki naših vladnih oddolkov za avtonomne poslovo so blizo to kar so ministri drugih konstitucijonalnih držav, oni so z banom vred saboru odgovorni. Sicer pa pesimisti o tem inako sodijo. Oni de, da ima Andraši brž ko no 8 tem to nakano, da nam hoČO naš vladni aparat celo pohabiti, in potem o prikladni priložnosti z našo avtonomno vlado za celo tabula rasa narediti, in Hrvatsko - Slavonsko kraljevino v ogersko „varmedjije" razkrušiti. Kdo ima prav, ali pesimisti ali optimisti , to bo prihodnost pokazala. — Kakor za Itiuchom ni nikdo žaloval, tako tudi no bo nikdo žaloval za hipohondričnim mizautropum Zlatarovičem, ne za razmajstorjenim „majstrom" Žuvičem, ne za piš-migom Pogledičem. Včeraj poklanjalo so je uradništvo in druge tukajšnje korporacije banu Bedekoviču in njegovemu doglavniku Šuhaju. S svojo odprtoarčnostjo in priljudnim ponašanjem jo baje Šuhaj precej povoljen vtis naredil. Sijajne banove inštalacijo z obligatnim pečenim volom no bo, za kar smo novemu banu srčno hvaležni. Le manj o parad , pa tem več pozitivnih napredkov! Kteri in kakšni bodo prvi koraki, prva dejanja naše nove vlade , to se bo v kratkem pokazalo. Najbolj bi bilo želeti, da vlada prej ko preje saborsko volitve razpiše, ter da se vsaj z nemoraličnimi sredstvi ne utikn v volitveno gibanje. Kamo vlade zabredejo, ki so na falsificirano javno mnenje opirajo, in s pomočjo umetno stvorjenih večin vladajo, o tem imamo dosta svarilnih izgledov na obeh straneh habsburžke monarhije. Najbolj feliran mož , kakor francoz pravi Jion du jour," je denes pri nas Mato Mrazovjč. Na večor pred njegovim godom 23. februarja, pokazalo je Zagrebško goslice, najotožnejše pa so odkrilile devi pod oknom. Dvakrat že se jo hotela izmuzniti mladeniču iz vrelega naročja; dvakrat je probudil ga njo lehki gibljaj, a tem bolj je pritisnil jo k sebi. Ze tretjič je tamburina daln svoje osodno znamenje ; slehrni tamburinin glas jo devi srce presunil, kakor ga človeku prebada strahovita pošast, a vsak bodljaj jej očita, zakaj tii še kobnoga orožja zmeknila Bvojim gojencem. ročji Magjar no zabi svojo bitve, na bojišči pa no svojo ljubimke. Žo so bliža krvi posvečena ura; otožnih gosli milo-zvuk je Že tretjič pri kri I i 1 okrog in okrog po ulicah; deva obupno izza svojega pasu potegno bodak in jame premišljati, ali no bi rajša sohi v srce porinila ga. Umoriti bi morala mladeniča, ki jo tako ljub, ali pa izdati domovinsko kri, ki jo take dobrodejna; kaj Ali mladi junak je svojo glavo tako zaupljivo po-. torej ložil devi na prsi, — zaupljivo, kakor da v njenem ne driji še zmerom bivata zemske blagosti in ljubezni angelja, a to za tega delj, ker ne sluti, da mu pod glavo v silno utripajočem srci vro celo jezero osodno krvi, besi legijon ognjenih demonov, Z nemo grozo so devn ozira mladeniču v pokojni obraz. Saj je tako vabljiv, tako dobrodejen, tako krasen ! Da le v^^kipi nje divja maščevalnost, precej bi ga dala jej umoriti ; ali ker ga vidi, kako jo uljuđen, da jo tako srečen, torej ne more, da so no bi udala mislim, naj ga še nekoliko minut pusti na svojih prsih, potlej še le, da ga umori. Mladenič — speč posamezno šepne : „Anisio — milica." — Ko bi le besedico črhnil o Litvi ali zmagi, ali pa, da bi mogla spoznati, da so mu senja o svojih sovražnikov krvi, no mara bi mu sama smrtno bodalo porinila v Brce ; mlademu junaku pa so ne senja o ničemer drugem, nego o ljubezni, o milici. Ljubici v na- Žalostno jo kladivo polnoč odbilo v stolpu. Ne spite! Po nekoliko trenotkih ustane krič; šiloma I j ud v bivališče broje na spečo Magjaro. „Pobegni I otmi so I" — viklikne dova, miljenoa izbudi iz sladkega spanja in prod-enj na kolena zgrudi s«1 smočena, izpostivši iz roko njegovo orožje, ktero jo bila pred trenotjem menila skriti. Junak piano na noge in DSJpoprej zgrabi meč, potlej pak rudečo čapko. Sanjalo so mu je o poljnbku, izbudil pa se jo na hoj. „Pobegni I" ■— deva krikno v tem, ko ustaja s Lal J dolgi lasje joj plujo čez malo zakrito nedrijo; -topi pred ljubljenca, kakor krasna boginja noči — „Pobegni, izdan si !" — V tom se duri razletć. Rudo sveti plamenica, rudo goro bodala in handžari. „Nc lotite so ga," — vikno deva, obupno plane odurnikom moj orožje iu proseče objame njih najbes-nejšega — brata Prokopa. „Pogini, verolornna prisežr.ica I * — znkriči brat iu sestro od sobo pahne, da zvehra in svojemu ljubljencu pred nogi zgrudi se. „Pogini I vsaka Srbka je dovršila svojo nalogo, le ti si izdala nas vsled poguho-nosno nevernosti svoji prisegi." „Ne pustim ga umoriti ! — vskrikno in ljubljenca pokrije s svojim telesom, „abotna sem bila, ker sem vam prisegla, trapasta sem zdaj, ker so branim vam. No smete ga umoriti, kajti rada ga imam ; pot do ojega vam drži le čez mojo truplo!" — vikne, a k'oči pred junakom in vaklepljo roci tako, kakor Srbom na prošnjo. Mladenič postoji malo še : prevzeli so ga bili različni čutjo in ta prizor. Dova, ki je tako ljubil jo, postala jo mrzko orodje njegovih najhujših sovražnikov! Svet, meni, da se podira na-nj o tom pomisleku! „Nujte, postavite so", — obupno vskrikno, „nihče vam ni več na poti!" — do ročaja svojo bodalo porine dekletu v prsi, potlej pa ž njim kolebno nad glavo, da so z njega krvavo kapljo letele Srbom na obraze. Zdaj kaplje krvave, po trenotku pa globoko žgoče rane. Kakor lev, tako piano na svoje sovražnike. Dva žo mu ležita pred nogama. To trenotjo so začuje vrisk in glasen krik: „eljen" zunaj. Mej bojujočimi ustane nova moć, ali so živo junaci v rudečih čapkah; pribite torej svojemu kapitanu na pomoč. Buhnejo v sovražnike, puhnejo med-njo, strašno rane zadajejo na vseh straneh občinstvo kako ga ljubi in poštuje. Več ljudi zbralo se je pred njegovim stanom v Petrinski ulici ter ga s sijajno serenado počastilo. Vsled njegove zmage v lonjskopoljski pravdi dobil je »z vseh strani jugoslavenstva, da! celo iz Francozkega na stotine pri-znavajočih in čestitajočih telegramov. Razsodba v tej pravdi bila jo tudi v drugi instanci vojniškega soda potrjena. Slava Mrazov iču ukrotitelju „aždaje sedmoglave", kakor se neki zmaj v srbskih narodnih pesmih imenuje! Politični razgled. „Vaterl." in graški „Volkabl.11 se začeujata spri-jaznovati z novim m i n i s t e r s t v o m. Prve novine zlasti hvalijo, da hoče vlada razgovore o poinirjenji preložiti v deželne zbore. „Vatri." tirja , naj se razpusti moravski deželni zbor , in naj so povsod sedanji politični uradniki nadomestijo z drugimi nepri*tranimi. To bi bilo jako želeti posebno na Slovenskem. Včeraj je imel državni zbor en j javno sejo. Na dnovnem redu ni stala nobena stvar, ko bi bila politično količkaj pomenljiva. „Novico" tirja jo od vlado, naj razpusti sedanji državni zbor, kamor se jo d r. C o s t a 3. t. m. odpeljal. — volitvah velicega p>*ostva na 476 volilcev udeležilo samo 94 volili 7 mož svojo stranke. I»« Narodna Btranka jo bila že kot dve tisoč|pove sledečemu oblastiju : 5. delu Lotringije z Metzoro in Thionville-om vred, Alzasiji brez Belforta. 2. Francija plača 5 milijard frankov, 1 milijardo žo leta 1871, ostanek vsaj v 3 letih; 3. Nemci začno Francijo zapuščati takoj, ko se mir sklone. Nemci zapuste najprej Pariz in veči del zapadnih okrajev ; vzhodne okraje bodo začeli zapuščati, ko se plača prva milijarda in jih bodo bolj in bolj zapuščali, čem čalo vojne odškodnine, od ktere se računjonih od dno sklenenega miru; ne smejo v posedenih okrajih prebivalcem ničesa po sili jemati, a vzdrževali se bodo na francoske stroške; 5. Prebivalcem onih krajev, ki si jih jo Nemčija prisvojila, odloči se doba, v kteri se morajo izreči, ali hočejo biti narodnosti francoske ali nemške; 6. Ujeti več se bo odpla-plača 5% obresti 4. Nemški vojaki Pri noposrednjdi Češkem se je izmed ustavovsrnežev, ki so voljeni hite na Dunaj. prej sklenila, da se volitev ne udeleži. Mir je sklenen, ena najvažnejših in najtežjih dob noveje zgodovine je končana in začenja se nova, o kteri se ne da prerokovati. Strašni so pogoji, ktere je ošabna Nemčija diktirala poteptani Franciji in ni se Čuditi, da so Thiersa v narodnem zastopništvu, kjer je hotel mirovne začasne dogovore prebirati, občutki tako premogli, da so ga vse moči zapustile. Pogoji so sledeči : 1. Francija se nemškemu carstvu na korist od- in prodero do svojega stotnika, stopijo okrog njega in po malo trenotkih ni več nobenega Srba v izbici Na ulici boben poje na planoto. Hrum izbudi voj-ščake, junaci zgrabijo za orožje in plauejo ua ulice Kakor neodvrljiva bura, tako se po ulicah ženo gruča rudečo-čapkarjev; pred njimi beži sovražnik, za njimi beBi klanje, na čelu mu je žolto-rudi, mladostni stotnik. Izpodili so Srbe iz njih bivališč, in vbogomolje jim ogenj pometali. Strašno besi klanje dalje v rudečem žaru gore čega mesta. Srbje razdeljeni, odjenjajo na vseh straneh. Zjutraj se Magjarji v vrste zbero za mestom. Zjutraj je celo kupe mrtvecev po ulicah, mrtvih Srbov, mrtvih Magjarjev. Mesto Še zmerom tli nad trupli Bvojih bivalcev Nestor na bodalo naslonjen otožno strmi v ru leči žar nad mestom; ogovori ga, kdor rad, — znstonj! Polkovnik v spodnjih hlačah in košulji, v čapic brž na glavi, kakorŠen jo bil iz posteljo skočil, brž pro gleda svoj polk. Ko pride pred deveti prapor svojega polka, kjer so bili rudo-čapkarji, razkrije so po kratkih besedah kar so se od njega naučili poznejši diplomatje. A ko zagleda kapitana — bledega, žalostnega ogovori ga: „Mladi junak, morebiti si ranjen?'4 „Da!u odgovori mladi stotnik in roko pritisn na srce. „Pokaži rano, sakrijem ti jo, da se ti zaceli," -reče polkovnik in pripne mu na Brce znamenje njegove hrabrosti, Biebrn venec na rudečem junaku rana traku. zacelila pa mu In naglo so je celila jo je šo le smrt. Poginil je pri Szonyo-u Ni besedica, ni vzdibljaj mu ni všel iz umirajočih ust, a krvi mu jo mnogo izvrelo iz štirih ran Sramota junaku v rudeči Čnpki, ko bi le joknil v tem, ko umira. ojaki se bodo takoj nazaj dali ; 7. Konečni dogovori miru se začno po potrjenji teh pogojev v Broselju 4 8. Uprava onih dežel, kjer začasno Nemci ostanejo, i/roči se francoskim uradnikom pod zapoveljstvom glavarjev nemških čet; 9. sedanja pogodba no daje Nem ceni nohtnih pravic do onih dežel, ktenh ne bodo roki obdržali; 10. pogodba se bo narodnemu zastopstvu predložila v potrjenje. — Odbor 15 zastopnikov jo s 14 glasovi proti enemu potrdil te pogodbo in 1. marca ob 10 uri zvečer jih jo narodno zastopništvo s 54G proti 107 glasovom sprejelo in potrdilo in mir je sklenen. En Napoleonovec jo skušal zastopništvo opomi-ujati na priBego, ktero je dežela prisegla Napoleonu. Tbicrs je nesramneža ostro in znsluženo zavrnil in zastopništvo jo izreklo, da je Napoleon odstavljen. Po glasovanji jo poslanec Keller v imenu Alzasijo in okraja Meuso in Mozello oglasil upor proti sklepu izrekajo, da je odstopljenjo ničevo. K< llcr pravi, da bodo vsi Al-zasijanci v prihodnjo si prizadevali, da se zopet združijo s Francijo, za ktoro bijejo njih srce. Alzasijanski zastopniki zapuste potem zbornico čoš da odstopljeno deželo no morejo več v njej zastopati. Nemci so marširali v Pariz. Kolikor jo do zdaj telograf povedal, ni se primeril noben nered, nobena nesreča. Telegrami pravijo, da so so Nemci hva-lovredno vedli. Prodajalnico so ostalo zaprte. Ljudstvo sicer ni delalo protivnih demonstracij, a jo tudi prav majhnem številu prišlo gledat nemško komedijo. Čas niki so izšli črno obrobljeni, vondar so prav mirno in resignirano govorili; na gledišči h so predstavljali igro kakor po navadi. Ker jo mir sklenen, bodo Nemci takoj zopet Pariz zapustili, in res so iz Bordeaux že nazna nja, da je žo 2. t. m. nehala nemška okupacija pariž kega mosta. Nemški car je v Poterburg naznanil mirovne pogoje in v telegramu ruskemu carju pravi, da Prusija ne bo nikdar pozabila, kaj je dolžna ruskemu carju, ki je edini ubranil, da vojska ni segla do skrajnih mej Wjlhelm carju izreka še svojo posebno hvaležnost. Ruski car na to telegrafično odgovarja: „Zahvaljujem so za naznanjene mirovno pogoje in so veselim z Vami Bog daj', da bi zdaj nastopil vztrajen mir. Srečen sem , da sem Vam mogel dokazati kot udan prijatelj svojo simpatije. Naj bi prijateljstvo, ktero naju veže zagotovilo slavo in biočo obeh dežel I" Nemški državni zbor je sklican na 21. dan t m. Po vsej Nemčiji pripravljajo veliko slavnosti zarad sklcnonega miru. Trezni politikarji pa razkazujejo, kako so po vsej Evropi začenja novo oboroževanje, in tako stojimo zopet pred novo vojsko, o kteri se lo ne « kdo jo bo začel in kje. Večina italijanskih listov noče verovati go vorici, da bi hotel papež Rim zapustiti Iliru. Kralj VVilholm je v Florenci naznanil, da si je prilastil nemško carsko dostojanstvo. kako se je do zdaj Tomšič zanašajo so na pisano pravico branil nemških dopisov. V četrtek je zvedel po čem jo „žmah", kakor bi Brencelj rekol. Na vse jutro pride 1 uraden birič in 1 finančen komisar v redakcijo, kji r vrednika dobita bolnega v postelji. Ker To i-šič zopet no mara za nemška pisma, začneta uradna „angelja" rubiti. Nabasala sta vse perilo, vso obleko, črevlje, knjige, gotov denar itd., in bolnemu vredniku v postelji proti vsej postavi pustila samo eno letno hlače in eno letno Buknjico. Proti vsej postavi odpeljeta zarubljene stvari v pisarno finančnega svetnika, a no izročita jih kakor veleva postava — tretji neudoleženi osebi ali po sodniji. Sodnik Ribič je za vse to vedel, a molčal. Ko pride kasneje administrator v oguljeno redakcijo, začne prebirati nemška uradna pisma: in zopet so pokažejo novo nepostavnosti. Finančna prokuratura je prosila, 1. naj se eksekutivno zarubi premakljivo vred-nikovo premoženje, in naj se gotovi papirji, ki imajo denarno vrednost, in precijoze transferirajo; 2. naj se eksekutivno prisodi vrednikova mesečna plača 100 gld. Sodnija ni le prošenoga dovolila, ampak brez Kazite stvari. * (Ravnopravnost pod ministrom Ho henwartom, pravosodje pod ministrom Ha bi o t i u okom.) V četrtek jo bil v naši redakciji zopet veli birišk „žigeljštajn". Kakor znano naš vrednik ne prejema nemških dopisov, torej tudi ni prejemal plačilnih nalogov zarad dolžnega oznanilskoga davka, kterega so je zarad nemških dopisov nabralo s časom 186 gld. Tudi je znano sake prošnjo tudi to, da se sme transferirati tudi obleka, perilo, s kratka vso premakljivo promo-ženjo, za kar ni bilo nikjer prošeno. Kako se dade tolmačiti tako nopostavnosti ? Pa to Se ni vso. Finančna prokuratura je zarubila našo kavcijo in njone kupone — ali je imela do tega pravico, je ie jako dvomljivo, in sodnija jo to vredniku naznanila z nemškim odlokom, kterega je na vrata pribila. In tudi to šo ni bilo dovolj. Omenjenih 186 gld. s pritiklino je i,fabulirala na vinograd g. dr. Vošnjaka, ki nikakor ni odgovoron za vrednikovo dolgove. Čuda da ni še rubila vBeh naših naročnikov in drugih frdamanih Slovoncev, ki smo so-lidarui v — brezpravnosti. Seveda z vsem tura ni za-so nič opravila. Tomšiču ni bilo nikdar do tega odtegniti Iržavi njen donar, skušal jo samo, kako daleč sega naša jezi kova in narodna ravnopravnost Torej je takoj davkariji denar poslal in rešil zarubljeno stvari — v rokah pa ima dokaze, da se z rubežnijo sega po vsem premoženji tistega, ki si upa tirjati svojo ustavno pravice, in da gosposka pri tem ne pozablja samo na lvomljivi čl. XIX. ampak tudi na civilne postave. Pritožbo nič no pomagajo: Tomšičeva pritožba nerešenn leži pri namestniji, med tem pa pri njem rubijo, da je veselje. Proti sili pomaga samo sila. — Tak jo §. XIX ne le po besedi, ampak tudi po duhu! To jo avtoriteta postavo na vbo strani: to jo Hohonvvart-IIabietinekova doba. Prosit! * (Društvo rSlovenija") je priobčilo sledeči razglas: Kakor lani, tako jo tudi letos narodno politično društvo „Slovenija14 zarad vol i to v v ljubljanski mestni zbor sklenilo v občnem zboru enoglasno tole: Glede na to, da prihodnje volitvo dopol-nujejo le samih 10 odbornikov, ki lotos izstopijo; daljo glede na to, da broz premembo političnih razmer izteče letos tretjo in zadnje leto, kar je narodno društvo prav samim možem konBtitucijonalnoga društva prepustilo mestno gospodarstvo; in konečno glede na to, da, ko se predrugači sedanja županijska postava za mesto ljubljansko, kar se bode vendar letos zgodilo, so bodo po novi postavi volil ves mestni odbor na novo: so društvo „Slovenija" nikakor ne udeleži prihodnjih mestnih volitev niti aktivno niti pasivno. To se razglaša na mnoga vprašanja narodnih volilcev. Iz občnega zbora društva „Slovcnijo". V Ljubljani 18. svečana 1871. * („Dubrovnik".) Zabavnik ationice Dubrovačko — so glasi lepoznanski list, ki v (imesečnih zvezkih v Dubrovniku (Ragusa) izhaja in klorcmu je pred-platna cena zelo nizka (l gld. 20 kr.) 1. zvezek letošnji, ki nam je v roko prišel, v lični obliki iz tiskarnico Dra• gotina Prctnora donaša jako zanimiva dva članka : prvi jo „Marija", povest konavoska, — drugi pa odlomek iz poljskega prestavljeno „Nebožije Komedije*, spisal Šišman K ra sinak i. — Naj bi tudi Slovenci in Slovenke, kterim je mili jugoslavenski jezik pri srcu, čitali Dubrovniški zabavnik! * (Šestnajsta predstava dramatičnoga društva) v gledališči ljubljanskom bodo v nedeljo 5. marca. Igrale so bodote dve novi veseli igri „Telegram", „Po plesu pozabljeni" in pa resna spevoigra „Pred lovsko hišo", ktere so bilo namenjene za preteklo nedeljo. Igre so dobro izbrane, zato se jo nadejati zopet prav zanimivega večera in obilnega obiska. Glasovi izmed občinstva. (Za zadržuj in obliko tega predela ne prejemamo noben« odgovornosti.) 0 zadevi „tiskovnega društva" v Mariboru. Na mnoga vprašanja naznani »m, da sprejemi jem jaz ali pa grof Ferdinand Brsttđfa v Mariboru kakor društvenike, tako tudi let ni no (denar), dokler ni odbor konstituiran in denarničar postavljen. To je jasno iz no klica'1, ki so je po uoviiiah razglasil in gg. začasnim pooblaščencem razposlal. Prosim ob enem gg. pooblaščence in sploh vse, ki sami pristope ali iz rodoljubja društvenike nabirajo, naj blagovolijo na tanko zaznamovati, kdo kot ustanovni k pristopi, in za koliko lotnine: ali 5 for. (deležniki, ali 52 kr. (podpornik) so odloči. Veliko bode storil za društvo, kdor so potrudi, da prav mnogo podpornikov z letnim doi.o-kom 52 kr. pridobi. Po teh namieč društvo s svojim delovanjem prav v narodno množico prodreti zamore, kar jo njega glavni namen. Od te strani torej posebno čč. gg. duhovniki in učitelji društvu bistveno pomagati za-morejo, česar se začasni odbor ravno nadeja. V Mariboru. 3. sušca 1871. Dr. Jož. Ulaga, začasni zapisovalec. Prosimo pozor! / • mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašelj, hripavost in suha usta pri govorjenji, jo gumi s sladkorjem. Iz tega narejeno gumi-bonbone, škatljico za 20 kr. prodaja (G) F. V TI.. T. Rochel & Comp. v Gradcu. :< it :<: C Slavija it vzajenmo-za varovalu a praska banka, izposojuje kavcije /a državne in privatne službo z najcenejimi pogodbami in proti dvanajstletno]' amortizaciji 6nim prositeljem, ki sena smrt zavarujejo z najmanje 1000 fr. Natančnoja izvestja podaja Glavni zastop vzajemno-zavarovalne praske banke „SLAVIJA" v 2) Jan. IjatL €erny, \a tisoče ljudi ima zahvaliti svoje lepe laso edinemu, naj zanesljivejšo m u in najboljemu B pripomočku ko lotsno rapt (liaarwuohsmitteI). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in v rasteuji podpirala, Služba podučitelja si' stanovitno oddaja za ljudsko šolo na Vranskem z letnim dohodkom od 300 gld. Naj se za to službo prosila s potrebnimi prilogami in z dokazom, da prosilec slovenski zna, najdalje do 18 marca 1871 kraj nemo Šolskemu svetu na Vranskem pošljejo, Od okrajnega šolskega sveta (8) na Vranskem, 4. f-bruarja 1871. Predsednik: Schonvvetter. m. p. g kakor po vsem svetu tako znana in sloveča, od mediciničnih avtoritet i)J preskušena, z nnjsijajnojšimi i u ču-dovitimi vspehi kronana, od Nj. c. 8 kr. npostoljskega veličastva cesarja P? Frnnza Jožeta I. avstrijskega, Decimalne in ceiitimalne (inostne) telit niče se n urejajo in prodajajo po najniži ceni v tovarni Franceta Pibi-ovc-Ji Kropi na Gorenjskem. kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. privilegijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810,1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje (Reaeda-Krfiuffel-IPouiade), pri ktere redni rabi se celo najbolj gola mesta na glavi popolnoma Z lasmi obrastejo, sivi in rodeči lasje dobe temnejšo barvo; ona lasna 11» čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojnk oprhljanje in luskinanj.n, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje las, dajo lasom naravno svetlobo, lasje dobijo in jih brani, da v pozno starost no osive. 9 Zarad svojo jako prijetne vonjavo in krasno zunanje obliko je poleg vsega kinč najfinoji toaletni mizi. Cena ene steklice s podukom (v 7 j. zikih) I gld. 50 kr., s poštnim pošiljanjem I gld. 60 kr. a. v W Prodajalci dobe dostojne odstotke. Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri i Karlu Pol t-u parfumeur-ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals, Annagatse 15, v lastni hiši, kamor naj so pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer so naročila iz provinc za poslan gotov denar ali proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo. (jo) Glavne zalogo so edino pri gospodih: Viktor GrablOVVitz, lekarju „zum Mohren" ▼ lira duu, Murvorutadtplatz; na dalje pri Eduardu Mahru, Matija Fiirstov sin, dišavarskemu kupcu v Ljttbl j sni, trgovec z nimberškim blagom v Beljaku in A. Hudelist v Celovcu. g5p hm \ It ^a'{0r pri vsakem izvrstnem fabrikatu, poskušajo io tudi pri tem žo ponarejnnja in pačonja; Ll 1». torej prosimo, naj so kupci obračajo lc na gori omenjeno zalogo in naj pravo itesediuo po-mado zh kravžljanje od Karla Polta na Dunaji izrecno znhtovajo, kakor naj tudi parijo na gori tiskano marke 4 38 !- '•,'(•' i ■, -,.....,1-1- a To»"l .,M,' '.*»=tT»i>ri rv .In** Votinlfiis ir> tirne*. Tiskari Bdaard JAnšchits 0523