OPERA SNG V LJUBLJANI
P. I. ČAJKOVSKI
LABODJE
JEZERO
.42110
> o
PREMIERA DNE 18. NO VEMBR A 1956
Koreografija in režija: po Petipa - Ivanovu: Mile Jovanovič
Dliigent: dr. Danilo Švara
akadem. slikar Marjan PHberSek
Kostume so po načrtih MiUcc Bablč-Jovano-vlč iadeiaie gledališke krojafirace pod vodstvom Cvete Ga-Iptove in Joieta Novaka
Inspdciemt:
Mile Škabar
Odrski mojster; Celestin Sancin
Razsvetljava:
Anton Drčar
Lasulje in maske: Janez Mirtič tn Emilija Sanclnova
P. I. ČAJKOVSKI
LABODJE
JEZERO
balet v Štirih dejanjih
NAPISALA V. P. BEGIČEV IN J. GELTZER
Princ Siegfrid...............
Mati princesa................
Wolfgang, prinčev varuh Odetta, kraljica labodov
Benno, prinčev prijatelj Von Rotbart, čarovnik . Dvorska norca................
Oclilia, čarovnikova hčd
Vlasto Dedovič
Milica Buhova
Slavko Eržen
Milica Jovanovič k. g. Majna Sevnikova
Janez Mejač
Stane Polik
Jaka Hafner in Henrik Neubauer
Lidija Lipovževa
Baletni zbor.
PIA IN PINO MLAKAR
OB PREMIERI BALETA ,LABODJE JEZERO* V LJUBLJANSKI OPERI
Po prvi svetovni vojni ni samo naša drama dobila priliv iz vrst ruskih gledaliških ljudi; v mnogo večji meri so vplivali na razvoj operne in baletne ustvarjalnosti v Jugoslaviji plesalci in plesalke nekdanjega imperatorskega ruskega baleta, iln ravno Ljubljana je bila njihovo prvo mesto, ki so si ga izbrali za delovanje. Ljubljana jih je lepo sprejela in jih očarala; vendar naše majhno mesto jih ni moglo pridržati. V zimskih mesecih leta 1921 so med drugimi plesali več odlomkov iz Labodjega jezera v koncertni obliki. (Jelena Poljakova je plesala tudi Fokinovega »Umirajočega laboda« na muziko Saint Saensa). To je bil prvi stik ljubljanskega občinstva s klasično-romantičnim stilom ruske baletne šole. Naslednjo sezono pa so naše operne deske že osirotele, Narodno pozorište v Beogradu jim je nudilo več možnosti razmaha. Tako so čakale te naše deske od leta 1821 do sedaj na mehke, trepetajoče in plavajoče korake labodov, belih plesalk.
Po našem načrtu bi moralo priti do izvedbe celovečernega baleta Labodje jezero že letošnjo spomlad. !S tem pa, da je naša Opera sprejela častno ponudbo za Holandski festival (in jo tudi častno rešila!), smo morali preložiti premiero na letošnjo jesen. V desetih povojnih letih, v katerih je ljubljanski balet izvedel vsega skupaj že 22 baletnih del, je »Labodje rjezero« dvanajsta premiera. Za razmeroma majhno obdobje desetih let je to tako veliko število, da se ne more z njim ponašati niti beograjski niti zagrebški balet. Res da številke v umetnosti ne odločajo; vsekakor pa govore o zmogljivosti, razvoju in umetniški rasti tega eminentno gledališkega umetniškega telesa na Slovenskem. Na žalost se ljubljanski balet (kot tudi Opera ne moreta postaviti pred svojim občinstvom v takšnem okviru, v takšni luči in odrskem razmerju, kakor bi to bilo želeti. Studijske možnosti v naši operni zgradbi in k temu še majhen oder dušijo vedno bolj in bolj razmah, čistočo, lahkoto in polet našega baleta in lepoto vsega baletnega odrskega dogajanja. Zato naše občinstvo ne more priti do pravega užitka in le malokdo zna oceniti, kakšni so napori in kakšni so U9pehi ljubljanskega baleta. Da, včasih se nam zdi, kot da ni nobenega razmerja med trudom, uspehom in priznanjem; že več: da je sploh vse zaman ...
Da smo se odločili za izvedbo celotnega, celovečernega baleta Labodje jezero in ne samo za izvedbo drugega dejanja, kot se to v mnogih primerih dela, so nas vodili sledeči nagibi: v naših baletnih solistkah Lidiji Lipovž-Sotlerjevi in Majni Sevnikovi imamo dve plesalki, ki sta si po stasu, velikosti in umetniški zrelosti tako blizu kot sta si po plesnem karakterju nasprotni in zato kot ustvarjeni za antitezo Odette-Odilie. 2al je Majna Sevnikova pred tedni zbolela in tako bomo na premieri videli v vlogi Odette Milico Jovanovič, nekdanjo učenko Mile Jovanoviča (ni v sorodstvu), ki pleše to vlogo tudi v Beogradu iin jo je dolgo časa plesala v Londonu pri angleškem Festival baletu Antona Dolina. Prvo in tretje dejanje pa nudi dovolj prilike, da se pokaže naš balet v solističnih in ansambelskih plesih. Poleg tega
1
PETER 1LJIC ČAJKOVSKI
poskušamo, če le mogoče, izvesti vsako delo v celoti in tako, kot ,ie bilo prvotno od avtorjev zamišljeno. In če je sedaj tako baletno delo kar štiri dejanja dolgo in izpolni cel večer, nas to ne moti, saj ravno mi v Ljubljani zavestno gojimo poleg krajših tudi celovečerne balete.
Za koreografa in režiserja »Labodjega jezera« smo angažirali kot gosta Mile Jovanoviča iz Beograda. Ljubljanskemu baletu je Mile Jovanovič dobro znan kot sporadični pedagog in u&itelj Srednje baletne šole. Njegova je namreč zasluga, da je nekdanje zvezno ministrstvo za prosveto in kulturo v Beogradu postavilo baletno šolanje v Jugoslaviji na seniozno in skupno obligatno podlago. Zato ga v Beogradu visoko cenijo. Pred drugo svetovno vojno je Mile Jovanovič preživel skoraj ves svoj čas po raznih baletnih centrih in je bil nekaj let plesalec v baletni trupi slavnega Djagiljeva. Tam je prišel v stik s tistim duhom ruskega baleta, o katerem je napisano v zadnjih desetih letih toliko knjig. Imel je priložnost videti velike plesalke 'in plesalce ,in posebno ruske baletne manire. Ko smo pričeli misliti na našo izvedbo Labodjega jezera, smo seveda takoj mislili tudi na čim večjo avtentičnost stare, tradicionalne koreografije Petipa-Ivanova. Mile Jovanovič je od naših jugoslovanskih baletnikov po vsem najbližji temu ruskemu stilu in Labodje jezero mu je že dolgo, zelo, zelo pri srcu. Kakor skoraj vsi baletni režiserji in koreografi, ki stojijo pred nalogo Labodjega jezera in se s spoštovanjem zavedajo stare koreografije Petipa-Ivanova, tako tudi Mile Jovanovič. Režijsko je marsikaj skrajšal in spremenil, vendar nič bistveno važnega. Lotil se je tukaj predvsem raznih scen in mizan-scen, ki so se mu zdele dolgočasne po svojih staromodnih pantomimnih recitativih. Po svoji lastni zamisli je koreografsko ustvaril, ali pa prikrojil razne ansambelske in karakterne plese. Koreograf mora
2
II M l\ L I* A 1 O V C K i K M h ( K o 15 ( K i K T E A T P bi
Vb BOJIfcUIOMTb TEATPft
It K«2b3F TiBSASStlgU
Tihii KAPHAKOBOa la,
Ji	Nii
JIEBEflHHOE 03EP0,
S}»>*>.* -,/t % e	****»«.	*	—■---1--	"Hlm>rrn	-	H
•** ‘~m* .'*>«*>«»*», ***».*	%«*•*.	n**««—a«**« »imm
* * # 0 P A IH *
»•••? ******... r M****® ,•*> ******-r i?#***, *«* <**♦**—r	*»«.	j
**.**** »***>	»«*■*	S#,	•	*.	*~m i?***.*«* t*	>	*-irt-frr(.
<*««►*»•»>.**«*,
«M» «* «**«*»* *•**#«** » f •***.
*m«	/	«&**■' "**’*** * ■ **•*'» ■********» u
iV*
 _________________________________  .*snti2!rwB	<	■	.«««'' ^ ^.s*^ tsw *
*^r-fe':r.j •	»"cv o. -1	■	»•«»»«*>•.
>	*	’*«♦'«'	V«fc«** » V*~ *<	*fc»*	•;
' ' » ■.WA>**6* »	(«*><'» -4; 4 J* ',■«>' •<
! **	>	«	»	**MM	•<» »iW'l	i	*	®	|	f
*> ■«*<*«...*. / ♦, **►.*«.»>*<*<	.	r%p£ffi^T**'
■ iM* *** • ‘**>'** '* "4W-*''***•*• •	'*-*> *•*:..■> «*-«*».	.- t .»**•, i
'	.	",	*•**»•»> v. »«•«*,	:V|HW
♦ * „** <**■»»	«• *»■•.*•**,
v • * **.*»» **,*«*	**:»»».*)***
2TL	il''7Lil	** ** ***» * **»•.	^8?
c. t,ir% sr«* -•.	«£&»£	?%***
^:- ->, a«* ,«*.	i* :-?*** *****	f JISV'W**»
h. w - w ,.w»	...	»	r«r~
■* *m	***>	r«w***# ***** «■»	*»#•*	•.	>
■ '«	<»	«*(*-*	(*»	i !
**»> •»	***** *	| ^
-*W *..%♦**> * Uvm
X*HA&Q 9% tv t4C0«m.
» * »*»-* -V ^	.vt»*s	|
“<««« * > «»». »,*» «
Plakat prve uprizoritve »Labodjega jezera«
namreč pri postavljanju baleta računati s številom izvajajočih in 7. odrskim prostorom. V ljubljanski Operi smo zelo omejen,! v enem in drugem. Koreografsko bistvene plese pa je pustil takšne, kakršni so v tradicionalnem izročilu. Dokazal je svojo umetniško kvaliteto s tem, da je dragoceno koreografijo znal združiti in zliti s svojimi koreografskimi in režijskimi prijemi v celoto, iz katere diha klasično-romantični baletni stil Labodjega jezera.
3
LEV IVANOV je z Mariusom Petipajem pripravil prvo koreografijo »Labodjega jezera«
Načrte za kostume je izdelala Milica Babičeva iz Beograda, ki nam je napravila svojčas že načrte za kostume v baletu Ohridska legenda. Dekoracijo pa je napravil ak. slikar Marjan Pliberšek.
Pred 35 leti je Ljubljana videla na teh istih deskah v odlomkih nekaj tega izrazito rusko-romantičnega stila v izvedbi ruskih plesalk in plesalcev, ki so bili eno sezono pri nas angažirani. Današnja premiera tega celovečernega baleta z našimi domačimi silami pa utegne biti dragocena novost. Hoteli smo obogatiti naš repertoar s tehtnim baletnim delom v želji, da bi ugajalo občinstvu in bilo v dobro šolo našemu baletnemu naraščaju.
PINO MLAKAR:
NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV O BALETU »LABODJE JEZERO«
Med maloštevilnimi celovečernimi baleti, ki jih srečujemo na repertoarjih baletnih gledališč, ima Labodje jezero pomembno mesto. Ob svoji prvi izvedbi 4. marca 1877. leta v Moskvi ni doživelo uspeha. Četudi so nekateri hvalili njegovo glasbo, je večina ostala hladna in delo je obležalo na prašnih policah moskovskega opernega arhivarja skoraj 14 let nedotaknjeno. Peter Iljič Čajkovski, ki je bil zelo občutljive narave, je zelo ljubil ta svoj ibalet, a zaradi hladnega sprejema pri občinstvu si je domišljal, da morda partitura le še ni dobra, in je večkrat izjavljal, da jo namerava predelati. Spoznajmo se malo pobliže s to zgodovino.
Začetek je skromen: leta .1871 je Čajkovski skomponiral za otroke svoje sestre kratek balet istega naslova in leto pozneje ga je Petrovič
1
-' v
bi^ahta-H
.•> i t'»	j
v..,,,x.
Naslovna stran klavirskega izvlečka
Begičev, direktor moskovske velike Opere (Bolžoj teatra) nagovarjal, naj razvije to stvarco v pravo gledališko delo. Begičev je namreč-čutil senzibilnost in originalno ustvarjalno silo Čajkovskega za to snov nemške romantične pravljice. Verjetno pa ni mislil na to, da baletni večer vkljub dobri partituri lahko propade, če nima dobrega koreografa. Takratni baletni mojster v moskovski Veliki Operi je bil Julius Rei-singer, ki je prišel tjakaj z Dunaja. Res da je bil soliden baletnik, toda nič več. In (Labodje jezero je pričel postavljati po receptih, kd nikakor niso bili primerni za ta balet. Ta glasba je namreč v svojem bistvu in v vsej izpeljavi ravno tako simfonična, kot je tudi plesna; obenem tako romantična kot je romantična cela fabula. Premiera ni imela uspeha
5
MILE JOVANOVIČ
in primabalerina Karzakova ni prišla' v baletno zgodovino kot kreatorka čudovite baletne vloge belega laboda — Odette.
Za Čajkovskega so prišle drugačne naloge in njegov glasbeni genij je bil deležen vedno večje pozornosti in slave. Intendant Marinškega gledališča v Petrogradu I. Vsevoločeski ga je pridobil za to, da mu je skomponiral veliki balet Trnjulčico (Spjaščaja Krasavica) in balet Trlec (Sčelkunščik). (Oton Zupančič je svoj čas predložil za to izraz Hrestač. Severni Slovenci poznajo besedo trlec za klešče, s katerimi se trejo orehi in zato predlagam, da rabimo za rusko besedo Sčelkunščik slovensko besedo trlec. Hrestač je samovoljna besedna tvorba, ki nekje niti ne ustreza baletu).
Premiera Trnjulčice je bila 1890 v gledališču Marinskij in leta 1892 prav tam balet Trlec. Vsevoločeski pa ni napravil iste napake kot Begičev v Moskvi; Vsevoločeski je imel v svoji hiši odličnega koreografa Francoza Marius Petipa-ja in, kakor bomo še kasneje videli, Rusa Ivanova. Uspeh enega in drugega baleta je bil nadvse velik. Zopet se je polastila Čajkovskega želja, da bi predelal svoje Labodje jezero, misleč da je njegova partitura kriva neuspehu. Smrt ga je prehitela in tako imamo še danes njegovo originalno kompozicijo iz leta 1876.
Ob izgubi Čajkovskega, enega svojih največjih glasbenih genijev, pripravlja Petrograjska Opera svečanost v njegov skomin. Marius Petipa predlaga fragmentarno izvedbo Labodjega jezera, to veliko ljubezen Čajkovskega, kot je Petipa v razgovorih z umrlim lahko večkrat slišal. Zaprašene so prišle note iz moskovskega opernega arhiva in potrebno je bilo hitro najti pravi koreografski koncept za kome-morativni koncert. Marius Petipa ga je sicer našel, ali prave volje in navdušenja za ptice-labode ni imel. iSkicirano zamisel je razložil svojemu koreografskemu asistentu Levu Ivanovu. Ta se je lotil naloge i vsem svojim žarom in februarja 1894 je bilo izvedeno drugo dejanje
6
MAJNA SEVN1KOVA	TATJANA	REMŠKARJEVA
Labodjega jezera v Petrograda s tako velikim uspehom, da je uprava Marinškega gledališča sprejela v študij celo delo. Premiera celotnega baleta je bila 27. januarja 1895. leta z italijansko primabalerino Pierino Legnani. Prvo in tretje dejanje je v celoti koreografsko zložil Marius Petipa, drugo in četrto pa njegov asistent.
'Lev Ivanov je bil mož skromnega in zadržanega značaja, vedno pripravljen pomagati brez vsakršnega računa na priznanje in sloves.
V	svoji mladosti je plesal z ostalo generacijo imperatorskega toaleta, ki je bila že prepojena z romantičnim duhom. Njegov koreografski ideal je bila izraznost, neke vrste plesalčeva »pesem brez besed«, lirična in elegična oblika plesa.
In tako je sreča hotela, da mu je Petipa prepustil najprej drugo in pozneje še četrto dejanje Labodjega jezera. V teh dveh dejanjih plešejo predvsem labodje in tudi glasba Čajkovskega je ravno v teh dveh dejanjih za baletno delo tistega časa nekaj posebnega. Ivanovov koreografski ideal se je kar le moč lepo skladal s to glasbo. Še več: ta simfonična obdelava motiva je našla pravi odmev tudi v koreografu in izzvenela v tak simfonični prijem. V svetovnih koreografskih kompozicijah naletimo samo še pri Silfidah Mihaela Fokina na tako kongeni-alnost. Ples Odette in njenih družic je ustvarjen iz resnično občutenih gibov ptic, ki nas stalno spominja na dvojno naravo teh fantastičnih bitij v baletu: od mraka do zore so deklice, od zore do mraka labodje.
Plesalka nalahko zaokroži glavo; kot ptica, ki s kljunom pogladi perje okrog vratu in prsi. Roke vzvalovijo kot da so peroti. Drobni petits battemervts nakazujejo trepet ptice, ko stresa vodne kapljice s telesa. Roke plesalke ne držijo več v oporo ali okras telesnih gibov, temveč so postali bistveni del koreografske izrazne zamisli. Seveda sprejemamo
7
LIDIJA LIPOVŽEV A	STANE	POLIK
mi danes to vse kot nekaj samo po sebi razumljivega. Takrat pa je to pomenilo novost.
V	ljubavnih epizodah med princem iSiegfridom in kraljico labodov Odetto razvija koreograf Ivanov dosledno to svojo zamisel. Melodija zaplava v višine in ker vidimo, kako hoče 'Odetta v letu ubežati Siegfriedu, jo ta dvigne v zrak, spusti na tla, plesalka odmakne nogo vstran kakor ptica, ki se je ulovila v lovčevo zanko; majhen zastoj, spusti nogo in sledi hitro pirueta, ljubezen lin strah se zvrstita v belem bitju.
Kakor že rečeno, prvo in tretje dejanje je koreografsko delo Mariusa Petipa-ja in je dosledno v tradicionalnem baletnem stilu svojega časa. Vendar moramo to pravilno razumeti. Ta tradicionalnost ni enostavno posnemanje ali epigonstvo drugih, ne, saj je Marius Petipa sam ustvarjalno oblikoval in dognal svoj klasični stil imperatorskega baleta. Ako torej govorimo, da je prvo in tretje dejanje dosledno v tradicionalnem stilu, potem se moramo pri tem zavedati, da je to baš stil Mariusa Petipa-ja, ki je prinesel s seboj v carski Petrograd blestečo tradicijo francoskega baleta, ali ki je bil tudi tako močna umetniška osebnost, da je tam v ruski okolici precej drugače vse to zaživelo. Marius Petipa je še klasik, Lev Ivanov je že romantik. In tako so skupinski plesi, pas de trois in razni karakterni plesi tretjega dejanja tehnično spretni, iznajdljivi in dopadljivi. Posebno efektna je koreografija Odile-črnega laboda, o kateri misli princ da je Odetta. Atrakcija te Petipa-jeve koreografije pa je bilo še 32 fonettes entour-nantes, ki jih je Pierlna iLegnani prvič v baletni zgodovini prinesla na oder.
Moram še omeniti, da pleše večkrat i vlogo Odette 1 vlogo Odilie ena dn ista plesalka, četudi sta vlogi mišljeni za dve plesalki, kakor to vendar zahteva legenda. Da lahko pleše to tudi samo ena plesalka, zagovarja koreograf takole: po eni strani mora videti princ Siegfried v Odiliji vendar Odetto, po videzu sd morata biti čisto enaki; v baletu
8
VLAST1MIR DEDOVIC	JANEZ	MEJAČ
(kjer ni sličnost samo obrazek ali velikost, temveč stas, proporci nog, način gibanja) [je to mogoče de, če obe osebi predstavlja in pleše ena plesalka; po drugi strani pa je plesalki Odetti na ta način dana možnost, da se pokaže kot Odilija v popolnoma drugačni luči.
Labodje jezero je še dandanes v Sovjetski zvezi najpriljubljenejši balet, ki je obenem ponos njihove baletne kulture. Osemintrideset let so ga plesali v isti 'koreografiji, režiji, dekoraciji in kostumih. Sele leta 1933 so poverili nalogo »modernizacije« Agriponi iVaganovi. Ta je obdržala osemdesetodstotno originalno koreografsko vrednost, medtem ko je režijsko, dekorativno in kostumno prenesla prvotno srednje-veško-viteško obeležje v nemško romantiko bidermajerja.
Drugo gledališče, ki je izvedlo ta balet, je bil Narodni divadlo v Pragi leta 1907. Tri leta za tem ga že srečamo v ILondonu ali le kot stagione ruskega baletnega ansambla <med njimi kot Odetta še danes živeča Preobraženska). Šele leta 1934 uprizorijo Angleži z lastnimi močmi v »Sadler’s Wels Theatru« Labodje jezero. Za koreografijo in režijo si izposodijo Nikolo Sergejeva, nekdanjega baletnega režiserja Marinškega gledališča. Grande Opera v Parizu prinese prvič Labodje jezero šele leta 1936 pod Sergejem Lifarjem; Kopenhagen 1938, Stockholm 1942.
. iV Jugoslaviji je bilo prvič uprizorjeno Labodje jezero v Beogradu, in to '1. julija 1925 v koreografiji »po Petipa-Ivanovu«. Režiral je Aleksandro Fortunato, ki je obenem plesal princa Siegfrieda. Jelena Poljakova je bila Odetta, pozneje Nataša Baškovič in Nina Kirsanova. Siegfried je bil Anatol iZukovsJrij in Milan Ristič. To je bil najpriljubljenejši balet naše prestolnice do vojne. Leta 1951 pa ga je na novo postavila Nina Kirsanova.
9
Zgodovina Labodjega jezera dokazuje, koliko faktorjev se mora zliti v celoto, da postane neki balet umetniški uspeh. Za romantični libreto je bila potrebna prav opojno romantična partitura Čajkovskega; in tudi ta glasba je ogrela občinstvo šele takrat, ko ji je Lev Ivanov našel pravo koreografsko obliko in jo je oživela Pierina Legnani. Osemintrideset let je ruski balet vestno, še več, pobožno prenašal korake in geste, figure in pantomime scene z ene baletne generacije na drugo. Vsi so čutilii, da je tukaj pnvič spregovorila v umetnem plesu, v baletni koreografiji njihova duša.
In ko so po 38 letih poskusili to in ono menjati, so prišli do zaključka, da se lahko menjajo le tiste stvari v tem baletu, ki so bolj dekorativnega ali okvirnega značaja. Koreografska poema, v pravem smislu besede, ples laboda, njegovih družic, princa in njegovega prijatelja, to trepetanje, ljubav in žar sovražnosti usode, vsa bežna minljivost kot sanje, vse to je ostalo nedotaknjeno in vse kaže, da bo tako tudi ostalo.
»LABODJE JEZERO«
(Vsebina)
1. dejanje
Godi se nekega lepega dne popoldne na grajskem vrtu pred gradom.
Princ Siegfrid slavi enaindvajseti rojstni dan. Njegov prijatelj Benno in drugi prijatelji s prinčevim varuhom Wolfgangom pričakujejo prinčev prihod na vrtu, kjer so se meščani zbrali, da s svojimi igrami počastijo prinčev rojstni dan. Burkeži plešejo. Med vsem tem svečanim veseljem pride Princ in se začne zabavati. Nepričakovano pa pride na slavje princesa mati, ki ji prinčeva družba prav nič ni všeč in zaradi tega tudi izrazi svojo nevoljo. Pred svojim odhodom ga spomni, da je že odrastel in da si bo moral izbrati nevesto na plesu, ki ga bo ona jutri priredila v gradu.
Proti večeru se meščani razidejo. Prinčevi prijatelji ugledajo jalo labodov, ki preletijo malone nad njihovimi glavami. Dogovorijo se, da pojdejo na lov na labode, in Benno prigovarja Princu, naj se jim pridruži pri lovu. Vsi skupaj zapustijo grajski vrt.
2. dejanje
Ruševine starega dvorca ob gozdnati obali jezera isto noč v mesečini.
Lovci so zagledali labode in javijo to princu, toda on je nerazpoložen in bi rajši videl, da bi ga pustili z njegovimi mislimi samega. Tedaj zagleda laboda, ki se bliža, a že blizu obale se labod spremeni v prelepo deklico. Deklica pride k njemu in mu pove, da je princesa Odette in da so ona in njene tovarišice žrtev nekega čarovnika, ki jih je začaral. Samo ponoči jim je dovoljeno, da prevzamejo iloveško podobo, a tudi tedaj jih njihov gospodar nadzoruje v obliki sove. Njena začaranost bi se lahko prekinila, če bi se vanjo zaljubil kdo, ki ni še nikoli dal drugemu dekletu svoje obljube. .Čarovnik sliši ta razgovor in prileti bliže, a ona ga roti, naj princu prizanese. Princ Siegfried skuša ubiti čarovnika, toda Odette mu to zabrani. Dekleta labodice 6e zbero na planjavi, medtem se Benno vrne in one ga obkolijo. Benno pokliče ostale lovce, ki zaradi noči mislijo, da so dekleta labodi, in se pripravljajo, da jih bodo postrelili. Princ se pravi čas vrne in
10
prepreči njihovo namero, Odette pa ga prosi za zaščito. Dekleta labodice plešejo, Princ z Bennom pa se približa in išče med njimi Odetto. Nenadoma se le-ta pojavi v njihovi sredini in oba si izpovesta svojo ljubezen, princ skuša zadržati Odetto, toda ona in njene prijateljice se morajo ob zori vrniti k jezeru in spet prevzeti podobo labodov. Princ ostane sam in objokuje njen odhod ter s svojimi prijatelji žalostno spremlja s pogledom let labodov.
3. dejanje
Naslednji večer, svečana dvorana v gradu.
Dvorni ceremoniar in dvorske dame pričakujejo mater princeso, princa in njune goste. Vsa družba in Princ so zaprošeni, da plešejo s šestimi dekleti princesami. Prinčeva mati želi, da bi si eno izmed njih izbral za zaročenko, toda nobena od njih mu ni všeč, ker so vse njegove misli pri Odette. Nenadoma se pojavita dva neznana gosta, a to sta čarovnik, zdaj v podobi viteza črnega laboda, po imenu Rothbart, in njegova hči Odiliie. Med plesom se pojavi Odettina vizija, ki prosi in zaklinja Siegfrida. naj se je spomni, ali on tega ne vidi: Omamljen od Odilie hoče njeno roko, a vitez črnega laboda ga prisili, da se zakolne, da je njegova izvoljenka Odilie. Kakor hitro se je zaklel, zagleda Odettino vizijo, a že je vse prepozno, ker je dal svojo besedo drugi. Princesa labodica mora ostati v čarovnikovi oblasti. Rothbart in Odilie izgineta. Princ pohiti ves obupan dz dvorane, da bi našel izgubljeno ljubezen.
4. dejanje
Breg jezera v isti noči.
Dekleta labodice s tesnobo pričakujejo Odetto. Ona se vrne vsa uničena, ker zanjo življenje nima več nobenega smisla. Hoče skočiti v vodo, dokler ima še človeško podobo. Planjava je zavita v oblake, a ko se razvedri, pride Princ ves obupan in išče Odetto in jo roti, naj mu odpusti, da je izdal njeno zaupanje. Oba sta srečna, da sta se spet našla, a ne za dolgo: spet pride čarovnik in pretrga njuno veselje. Siegfried mora dzpoLniti svojo zakletev in oženiti Odilio. Odette se mora pred zoro spet spremeniti v laboda. 'Zaljubljenca sprevidita, da je bolje, da skupaj umreta, dokler je še čas. Čarovnik se vznemiri, Siegfrid in Odetta se vržeta v jezero. Čarovnik se je vrnil prepozno. Njuna skupna žrtev je pretrgala čarovnijo in čarovnik pade mrtev.
Apoteza:
Po gladini jezera potujeta Odette in Siegfrid v svet večnega bla-ženstva. Dekleta labodice, zdaj spet v človeški podobi, opazujejo njuno potovanje.
DELO OPERE V SEZONI 1955-56
Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je začela preteklo sezono z gostovanjem na Poletnih igrah v Dubrovniku, kjer je uprizorila v naravnih prizoriščih pod milim nebom tri predstave Wolf-Ferrarijevih »Štirih grobijanov« <3., 5. in 8. septembra 1955 na Buničevi poljani) in dve predstavi Mozartovega »Don Juana« (11. in 14. septembra 1955 na trgu pred palačo Sponza). Te uprizoritve pod milim nebom so predstavljale zanimiv umetniški in tehnični eksperiment, ali je mogoče operno predstavo uspešno uprizoriti brez vmesne orkestrske pregrade med odrskim (prostorom in občinstvom, za oder pa izkoristiti samo naravno prizorišče in orkester postaviti ob strani prizorišča. Poizkus
11
je dobro uspel in je ta način uprizarjanja letos v Dubrovniku privzela tudi zagrebška Opera in za njo ponovila naša Opera, tokrat z »Don Juanom« in »Seviljskim brivcem«. Sezono 1955-56 je naša Opera zaključila z nastopom na Ljubljanskem festivalu v Križankah, kjer je uprizorila tri predstave Smetanove »Prodane neveste) (7., 8. in 9. julija 1956) in dve predstavi Baletnega večera (11. in 13. julija 1956).
Vseh opernih in baletnih predstav je imela ljubljanska Opera v sezoni 1955-56 : 201 (lani 200), sam operni orkester pa je imel še eno predstavo več, ker je sodeloval pri uprizoritvi Hrističeve »Ohridske legende«, s katero je gostoval na našem odru baletni ansambel sarajevske Opere. Od skupnega števila 201 predstave je bilo 163 opernih in 38 baletnih. Vse operne predstave je obiskalo 125.018 obiskovalcev (lani 115 tisoč 412. Povprečni ohisk predstav v hiši je bil 572 oseb (lani 577. Razen 5 predstav v Dubrovniku in 5 predstav v Križankah je Opera gostovala v času od 17. VI. do 25. VI. 1956 z uprizoritvijo Prokofjeve opere »Zaljubljen v tri oranže« na Holandskem festivalu, kjer je nastopila dvakrat v Haagu, po enkrat v Utrechtu in Rotterdamu in trikrat v Amstermadu, zatem pa je z isto predstavo gostovala še 27. in 29. VI. v Veliki Operi v Parizu. Vseh predstav izven hiše je torej bilo 19 z 22.493 obiskovalci. Razen domačih opernih in baletnih predstav je (bilo v hiši še 21 tujih prirediteljev s 13.244 obiskovalci (gostovanja: Piccolo Teatro iz Milana, Drama Narodnega pozorišta iz Beograda, Kitajska Opera, Prvaki pariškega baleta, Moskovsko hudožestveno akademsko gledališče, mariborska Opera, pariški šansonjeri Les Freres Jacques, Balet Sarajevske Opere itd.).
V	sezoni 1955-56 je imela ljubljanska Opera na svojem sporedu 21 uprizoritev, od tega 17 oper in 4 baletne programe. Novih uprizoritev z značajem premiere je bilo 8 (lani 9), od tega 6 oper (»Ženitev« in »Gdanni Schicchi« v enem večeru) in 3 baletne uprizoritve (dve od teh z mešanim programom). Premiere so bile: 6. XI. 1955 Massenet »Manon«, 17. XI. 1955 Baletni večer (spored: Kogan-Semenov »Amazonke«, Mozart »Les petits riens«, Lhotka-Mlakar »Balada«, Borodin »Polovski plesi«), 25. XII. Mozart »Figarova svatba«, 14. I. 1956 Lindpaintner »Danina«, 28. III. 1956 Martinu »Ženitev« in Puccini »Gianni Schicchi«, 28. V. 1956 Baletni večer (spored: Handel-Lavrin »Ljubezen in pravda«, Pia Mlakar »Plesalec v sponah« in Ukmar-Mlakar »Lepa Vida«). Iz prejšnjih sezon je Opera ponovila 12 opernih del.
PREGLED ANSAMBLA
Članstvo Opere so v sezoni 1955-56 sestavljali:
Dramaturg in vršilec dolžnosti direktorja: Smiljan Samec.
Tajnik: Draga Fišerjeva.
Dirigenti: Samo Hubad, Bogo Leskovic, Rado Simoniti, dr. Danilo Švara.
Režiserji: Ciril Debevec, Hinko Leskovšek, Edvard Rebolj.
Sefa baleta in koreografa: Pia in Pino Mlakar.
Baletni mojster: Slavko Eržen.
Tehnični šef: Marjan Pliberšek.
Zborovodja: Jože Hanc.
Lektor: Mitja Šarabon.
Korepetitorji: Boris Borštnik, Mara Breskvarjeva, Zdenka Carjeva, Marjan Fajdiga, Dana Hubadova, Milena Trostova.
Arhivar: Franc Dujec.
Administrator: Anka Viišnerjeva.
Inspicienta: Peter Bedjanič in Milan Dietz.
Sepetalca: Branislav Demšar in Bogo Švajger.
12
SOLISTI OPERE
Soprani: Elza Barbičeva, Vilma Bukovčeva, Zlata Gašperšičeva, Vanda Gerlovičeva, Sonja Hočevarjeva, Manja Mlejnikova, Maruša Patikova, Polajnar Milica, Nada Vidmarjeva.
Mezzosoprani in alti: Božena Glavakova, Elza Karlovčeva, Mila Ko-gejeva, Bogdana Stritarjeva, Vanda Ziherlova.
Tenorji: Svetozar Banovec, Miroslav Brajnik, Drago Čuden, Gašper Dermota, Kobal Ljubo, Janez Lipušček, Slavko Štrukelj.
Baritoni: Andrej Andrejev, Ivo Anžlovar, Simeon Car, Vladimir Dolničar, Vekoslav Janko, Prane Langus, Samo Smerkolj.
Basi: Ladko Korošec, Zdravko Kovač, (Friderik Lupša, Danilo Merlak.
BALET
Solisti: Slavko Eržen (baletni mojster), Tatjana Remškarjeva, Lidija Lipovževa, Majna Sevnikova, Breda Smidova, Vera Marinčeva, Gorazd Vospernik, Miklič Janez, Stane Polik.
Baletni zbor: Brezovar Stanka, Buh Milica, iDobršek Mercedes, Gabrijelčič Bogomira, Grad Marija, Grad Gabrijela, Horvat Milena, Klančar Vida, Hribar Ksenija, Knavs Ivica, Mavrič Ljudmila, Neubauer Nataša, Petan Marjana, Rus Jelka, Sitar Štefanija, Vider Vesna, Vrtačnik Albina, Benedik Raša, Cokl Stane, Dedovič Vlastimir, Hafner Jaka, Krulanovič Radomir, Mejač Janez, dr. Neubauer Henrik, Pečarič Tomislav.
OPERNI ZBOR
Soprani: Babšek Frančiška, Cankar Erna, Hafner Erna, Intihar Silva, Kavčič Ida, Kolar Olga, Kovačič Marija, Kristan Boža, Leskovšek Majda, Medvedšek Magda, Narat Antonija, Nerat Angela, Slabe Maruša, Švajger Josipina, Tomšič Justina, Ulčar Slava.
Alti: Gorjanc Marija, Hočevar Marica, Juvančič Marija, Marincelj Tončka, Muraus Maruša, Mtiller Elza, Pibernik Tončka, Pirc Jožica, Povše Rada, Rupnik Leopoldina, Škerjanc Slava, Turk Antonija, Zemljič Dubravka, Žagar Helvina.
Tenorji: Berce Andrej, Cankar Marjan, Garibaldi Rado, Gašperšič Anton, Gašperšič Jože, Jakša Ladislav, Kampuš Miha, Lesjak Ivan, Orehek Franc, Penik Danilo, Skrbinšek Miloš, Smrekar Srečko, Škof Ivan, Štular Josip.
Basi: Ambrožič Alojzij, Arčon Arnold, Breznik Marjan, Ciglič Vladimir, Černigoj Leopold, Černigoj Mirko, Germek Gabrijel, Meze Dušan, Malič Alojz, Oblak Pavel, Pleško Julij, Povše Jože, Prus Anton, Skrabar Ljudomil, Šprajcer Dušan, Zakrajšek Stanko, Zupančič Anton, Žnidaršič Ivan.
ORKESTER
Violine: Burger Kajetan (koncertni mojster), JPoljanec Taras, Pre-voršek Uroš, Jermol Albert, Trost Ivan, Novšak Vinko, Ravnik Franc, Žižmond Janez, Kumer Janez, Zupančič Josip, Korošec Mirko, Stihilj Milan, Lozej Rihard, Ravnikar Rudolf.
Viole: Gregorc Jurij, Dražil Srečko, Palm Franz, Božič Darjan, Ivanov Pavel.
Violončeli: Šedlbauer Čenda, Ravnikar Adolf, Krulc Ernest, Kosite v c Franc.
Kontrabasi: Godina Pavel, Benčič Svetozar, Mlakar Jože.
Flavte: Persi AJbano, Lackovič Slavko, Zunič Jože.
Oboe: Luttmann Reinhard, Flego Branko, Gottwald Egon.
13
PREGLED DELA V OPE
	Komponist	Naslov dela	Avtor slov. besedila	Datum uprizoritve	
			oz. prevoda	pre- | miera	ponovitev |
1.	E. Wolf-Ferrari	Štirje grobijani	S. Samec I. Šorli		3. IX.
2.	W. A. Mozart	Don Juan	S. Samec		11. IX.
3.	R. Strauss	Kavalir z rožo	N. Štritof		4. X.
4.	B. Smetana	Prodana nevesta	N. Štritof		2. X.
5.	G. Puccini	Madame Butterfly	N. Štritof		9. X.
6.	G. Verdi	Ples v maskah	S. Samec		15. X.
7.	G. Verdi	Traviata	N. Štritof		16. X.
8.	M. Musorgski	Hovanščina	J. Vidmar		22. X.
9.	G. Verdi	Rigoletto	S. Samec		30. X.
10	J. Massenet	Manon	N. Štritof	5. XI.	
11.	Ch. Gounod	Faust	S. Samec		8. XI.
12.	J. Gotovac	Ero z onega sveta	R. L. Petelinova		29. XI.
13.	W. A. Mozart	Figarova svatba	S. Samec	25. XII.	
14.	B. Martinu G. Puccini	Ženitev Gianni Schicchi	C. Debevec S. Samec	28. III.	
15.	D. Švara	Kleopatra	D. Švara	28. IV.	
16.	G. Puccini	Tosca	S. Samec	13. V.	
17.	S. Prokofjev	Zaljubljen v tri oranže	N. Štritof		17. VI.
Bfl					
l.	Kogan-Semenov Mozart Lhotka-Mlakar Borodin	Amazonke Les petits riens Balada Polovski plesi		17. XI.	
2.	Lindpaintner	Danina		14. I.	
3. 4	H&ndel Mlakar Ukmar Gotovac Mlakar Gounod Strauss	Ljubezen in pr. Plesalec v sponah Lepa Vida Simfonično kolo Plesalec v sponah Valburgina noč Nekdanje sveč.		28. V.	11. VII
14
SEZONI 1955-1956 RA :
Dirigent .	Režiser	Inscenator	število predstav	Obisk	Opomba (gostovanja)
D. Švara	C. Debevec	E. Franz	15	7.987	3 Dubrovnik
B. Leskovic	H. Leskovšek	E. Franz	2	1.400	2 Dubrovnik
B. Leskovic	H. Leskovšek	W. Skalicki	11	5.195	
R. Simoniti	C. Debevec	B. Kobe	23	17.236	3 Križanke
R. Simoniti	C. Debevec	E. Franz	8	5.093	
R. Simoniti	E. Rebolj	E. Franz	4	2.512	
R. Simoniti	C. Debevec	E. Franz	4	2.479	
B. Leskovic	H. Leskovšek	M. Kavčič	11	5.095	
D. Švara	H. Leskovšek	V. Molka	5	3.364	
S. Hubad	H. Leskovšek	V. Rijavec	22	13.543	
B. Leskovic	C. Debevec	E. Franz	4	2.826	
D. Švara	H. Leskovšek	M. Kavčič	13	7.178	
R. Simoniti	C. Debevec	E. Franz	4	2.493	
R. Simoniti	C. Debevec	V. Rijavec	14	6.324	
D. Švara	C. Debevec	E. Franz	12	5.360	
B. Leskovic	C. Debevec	M. Pliberšek	2	1.408	
B. Leskovic	H. Leskovšek	M. Kavčič	9	14.600	7 Holandija 2 Pariz
-ET:			163	104.057	1
					
D. Švara	P. P. Mlakar		15	7.382	
S. Hubad	P. P. Mlakar		19	10.051	
S. Hubad	P. P. Mlakar		3	2.061	1 Križanke
S. Hubad	P. P. Mlakar		2	1.467	1 Križanke
			39	20.961	15
		Skupaj . . .	201	125.018	
Klarineti: Vidrih Ivan, Kodelja Marjan, Volpi Sergej, Ravbar Miljutin.
Fagoti: Lesar Ivan, Rupnik Vinko, Medved Alojzij.
Rogovi: Zupančič Jože, Pokorn Viktor, Hafner Ivan.
Trobente: Ažman Zoran, Grintal Avgust, Herman Otmar. Škorjanc Adolf.
Pozavne: Sancin Anton, Tamše Silvo, Čulap Srečko.
Tuba: Zivkovič Vladimir.
Tolkala: Beden Karel, Pogačnik Miha, Jarc Jože.
Harfa: Dubravska Ana.
V SEZONI 1955-56 SO DIRIGIRALI:
Simoniti Rado 61 predstav.
dr. Švara Danilo 56 predstav.
Leskovic Bogo 37 predstav.
Hubad Samo 31 predstav.
Marjan Fajdiga (debut) 10 predstav.
Zebre Demetrij k. g. 6 predstav.
NOVE UPRIZORITVE SO REŽIRALI
Ciril Debevec 3 uprizoritve (Zenitev-Gianni Schicchi, Kleopatra, Tosca).
Hinko Leskovšek 3 uprizoritve (Manon, Figarova svatba, Zaljubljen v tri oranže).
Pia in Pino Mlakar 3 uprizoritve (Baletni večer: Amazonke, Les petits riens, Balada, Polovski plesi, Danina, Baletni večer: Ljubezen in pravda, Plesalec v sponah, Lepa Vida).
NA ODRU LJUBLJANSKE OPERE SO GOSTOVALI
Rudolf Franci 15 predstav, Matija Skenderovičeva 5 predstav, Josip Gostič 3 predstave, Ksenija Vidali 3 predstave, Emilia Georgijeva 2 predstavi, Marcel Ostaševski 2 predstavi, Paolo Silveri 1 predstavo, Zlata Sesardič 1 predstavo, Bettina Jonich 1 predstavo, Tone Petrovčič 1 predstavo, Oskar Zornik 1 predstavo, Zina Krelja 1 predstavo, Veronika Mlakarjeva 1 predstavo.
PREGLED ZASEDB IN NASTOPOV OPERNIH SOLISTOV V SEZONI 1955-56
Soprani:
1. Barbič Elza (41 nastopov): Kate Pinkerton (Butterfly) 6, Anina (Traviata) 3, Esmeralda (Prodana nevesta) 4. Dunjaška (Ženitev) 14, Gherardino (Gianni Schicchi) 14.
2. Bukovec Vilma (65 nastopov): Dona Elvira (Don Juan) 2, Oktavian (Kavalir z rožo) 9. Marinka (Prodana nevesta) 7, Manon 14, Djula (Ero z onega sveta) 3, Butterfly 3, Rozina (Figarova svatba) 9, Margareta (Faust) 1, Kleopatra 12, Tosca 2, Fata Morgana (Zaljubljen v tri oranže) 3.
3. Gašperšič Zlata (72 nastopov): Služabnica (Štirje grobijani) 15, Anina (Traviata) 1, Javotte (Manon) 22, Siebel (Faust) 4, Kerubin (Figarova svatba) 8, Marinka (Prodana nevesta) 7, Lauretta (Gianni Schicchi) 14, Pastirček (Tosca) 1.
4. Gerlovič Vanda (21 nastopov): Dona Ana (Don Juan) 2, Maršalica (Kavalir z rožo) 6, Amelia (Ples v maskah) 3, Butterfly 2. Rozina (Figarova svatba) 2, Fata Morgana (Zaljubljen v tri oranže) 6.
16
5. Hočevar Sonja (68 nastopov): Esmeralda (Prodana nevesta) 10, Gilda (Rigoletrto) 1, Pousette (Manon) 22, Oskar (Ples v maskah) 2, Barbka (Figarova svatba) 12, Lucieta (Štirje grobijani) 3, Karmian (Kleopatra) 12, Ninetta (Zaljubljen v tri oranže) 6.
6. Mlejnik Manja (74 nastopov); Felice (Štirje grobijani) 15, Anina (Kavalir z rožo) 11, Ema (Hovanščina) 11, Margareta (Faust) 1, Kerubin (Figarova svatba) 5, Agafja (Ženitev) 7, Nella (Gianni Schicchi) 14, Djula (Ero z onega sveta) 1, Smeraldina (Zaljubljen v tri oranže) 9.
7. Patik Maruša (44 nastopov); Lucieta (Štirje grobijani) 12, Sofija (Kavalir z rožo) 8, Esmeralda (Prodana nevesta) 9, Oskar (Ples v maskah) 2, Gilda (Rigoletto) 1, Suzana (Figarova svatba) 9, Ninetta (Zaljubljen v tri oranže) 3.
8. Polajnar Milica (47 nastopov); Marijana (Kavalir z rožo) 11, Marinka (Prodana nevesta) 8, Rozina (Figarova svatba) 2, Oiesca (Gianni Schicchi) 14, Agafja (Ženitev) 8, Marina (Štirje grobijani) 4.
9. Vidmar Nada (34 nastopov); Marina (Štirje grobijani) 11, Zerlina <Don Juan) 2, Sofija (Kavalir z rožo) 3, Violeta (Traviata) 4, Gilda (Rigoletto) 2, Suzana (Figarova svatba) 4, Manon 8.
Alti:
1. Glavak Božena (41 nastopov); Plemiška sirota (Kavalir z rožo) 7, Magdalena (Rigoletto) 1, Ljudmila (Prodana nevesta) 12, Einis (Kleopatra) 12, Nikoletta (Zaljubljen v tri oranže) 9.
2. Karlovac Elza (77 nastopov); Margarita (Štirje grobijani) 15, Hata (Prodana nevesta) 15, Ulrika (Ples v maskah) 4, Marfa (Hovanščina) 6, Doma (Ero z onega sveta) 4, Marcelina (Figarova svatba) 5, Arina (Ženitev) 14, Ziita (Gianni Schicchi) 14.
3. Kogej Mila (1 nastop); Marta (Faust) 1.
4. Stritar Bogdana (54 nastopov); Ljudmila (Prodana nevesta) 11, Magdalena (Rigoletto) 4, Marfa (Hovanščina) 5, Marta (Faust) 3, Marcelina (Figarova svatba) 8, Fjokla (Ženitev) 14, Klariče (Zaljubljen v tri oranže) 9.
5. Ziherl Vanda (72 nastopov); Modistka (Kavalir z rožo) 11, Suzuki (Butterfly) 8, Flora (Traviata) 4, Giovanna( Rigoletto) 5, Rosette (Manon) 22, Pastirček (Ero z onega sveta) 4, Hata (Prodana nevesta) 8, Pastiirček (Tosca) 1, Linetta (Zaljubljen v tri oranže) 9.
Tenorji:
1. Banovec Svetozar (22 nastopov); Majordom (Kavalir z rožo) 9, Prodajalec živali (Kavalir z rožo) 1, Eros (Kleopatra) 12.
2. Brajnik Miroslav (65 nastopov); Riccardo (Štirje grobijani) 6, Don Ottavio (Don Juan) 2, Janko (Prodana nevesta) 7, Andrej Havanski (Hovanščina) 11, Des Grieux (Manon) 14, Pinkerton (Butterfly) 1, Alfred (Traviata) 1, Mark Antonij (Kleopatra) 12, Cavaradossi (Tosca) 2, Zdravmik (Zaljubljen v trii oranže) 9.
3. Čuden Drago (65 nastopov); Riccardo (Štirje grobijani) 9, Janko (Prodana nevesta) 3, Golioin (Hovanščina) 11, Faust 1, Bazilio (Figarova svatba) 10, Pinkerton (Butterfly) 3, Ero 3, Kočkarjov (Ženitev) 14, Alfred (Traviata) 2, Truffaldino (Zaljubljen v tri oranže) 9.
4. Dermota Gašper (35 nastopov); Pevec (Kavalir z rožo) 11, Alfred (Traviata) 1, Vojvoda (Rigoletto) 1, Janko (Prodana nevesta) 8, Anučkin (Ženitev) 14.
5. Kobal Ljubomir (68 nastopov); Krčmar (Kavalir z rožo) 11, Vašek (Prodana nevesta) 18, Pisar (Hovanščina) 11, Don Curzio (Figarova svatba) 5, Guillot (Manon) 2, Sel (Kleopatra) 12.
17
6. Lipušček Janez (56 nastopov): Filipeto (Štirje grobijani) 15, Janko (Prodana nevesta) 2, Vašek (Prodana nevesta) 5, Des Grieux (Manon) 8, Bazilio (Figarova svatba) 3, Rinuccio (Gianni Schicchi) 14, Princ (Zaljubljen v tri oranže) 9.
7. Štrukelj Slavko (134 nastopov): Valzacchi (Kavalir z rožo) 11, Cirkuški ravnatelj (Prodana nevesta) 23, Goro (Butterfly) 8, Sodnik (Ples v maskah) 4, Gaston (Traviata) 4, Borsa (Rigoletto) 5, Guillot (Manon) 20, Don Curzio (Figarova svatba) 8, Zevakin (Ženitev) 14, Gherardo (Gianni Schicchi) 14, Apolodor (Kleopatra) 12, Spoletta (Tosca) 2, Ceremoniar (Zaljubljen v tri oranže) 9.
Baritoni:
1. Andrej Andrejev (41 nastopov): Masetto (Don Juan) 2, Yamadori (Butterfly) 8, Obigny (Traviata) 4, Marullo (Rigoletto) 3, Bretigny (Manon) 10, Krušina (Prodana nevesta) 4, iNotar (Gianni Schicchi) 10.
2. Anžlovar Ivo (84 nastopov): Policijski 'komisar (Kavalir z rožo) 11, Bonec (Butterfly) 4, Baron (Traviata) 4, Kuska (Hovanščina) 11, Ceprano (Rigoletto) 5, Wagner (Faust) 2, Antonio (Figarova svatba) 13, Stjepan (Ženitev) 14, Spinelloccio (Gianni Schicchi) 14, Notar (Gianni Schicchi) 4, Sciarrone (Tosca) 2.
3. Car Simeon (42 nastopov): Faninal (Kavalir z rožo) 10, Ivan Hovanski (Hovanščina) 11, Decim Brut (Kleopatra) 12, Glasnik (Zaljubljen v tri oranže) 9.
4. Dolničar Vladimir (77 nastopov): 'Miha (Prodana nevesta) 23, Silvano (Ples v maskah) 4, Wagner (Faust) 2, Valentin (Faust) 1, Lescaut (Manon) 9, Marullo (Rigoletto) 2, Sharpless (Butterfly) 1, Betto (Gianni Schicchi) 14, Siona (Ero z onega sveta) 1, Gaj Kasij (Kleopatra) 11, Farfarello (Zaljubljen v tri oranže) 9.
5. Janko Vekoslav (52 nastopov): Krušina (Prodana nevesta) 19, Lescaut (Manon) 13, Sima (Ero z onega sveta) 3, 'Sharpless (Butterfly) 1, Gianni Schicchi 10, Pantalon (Zaljubljen v tri oranže) 6.
6. Langus Franc (1 nastop): Faninal>(Kavalir z rožo) 1.
7. Smerkolj Samo (66 nastopov): Don Juan 2, Sharpless (Butterfly) 6, Renato (Ples v maskah) 4, Germont (Traviata) 2, Šakloviti (Hovanščina) 1,1, Rigoletto 4, Valentin (Faust) 3, Grof Almaviva (Figarova svatba) 13, Gianni Schicchi 4, Julij Cezar (Kleopatra) 12, Scarpia (Tosca) 2, Pantalon (Zaljubljen v tri oranže) 3.
Basi:
1. Korošec Ladko (100 nastopov): Lunardo (Štirje grobijani) 15, Leporello (Don Juan) 2, Ochs (Kavalir z rožo) 11, Kecal (Prodana nevesta) 13, Doktor (Traviata) 2, Grof des Grieux (Manon) 7, Figaro (Figarova svatba) 13, Sparafuciile (Rigoletto) 1, Podkoljosin (Ženitev) 14, Potinos (Kleopatra) 12, Cerkovnik (Tosca) '1, Kralj Tref (Zaljubljen v tri oranže) 9.
2. Kovač Zdravko (62 nastopov): Canoian (Štirje grobijani) 15, Tom (Ples v maskah) 3, Majordom (Kavalir z rožo) 1, Notar (Kavalir z rožo) 2, Komisar (Butterfly) 5, Monterone (Rigoletto) 1, Marko (Gianni Schicchi) 14, Mark Brut (Kleopatra) 12, Mag ‘Celij (Zaljubljen v tri oranže) 9.
3. Lupša Friderik (124 nastopov): Simon (Štirje grobijani) 15, Komtur (Don Juan) 2, Notar (Kavalir z rožo) 8, iKecal (Prodana nevesta) 10, Komisar (Butterfly) 4, Bonec (Butterfly) 2, Sparafucile (Rigoletto) 4, Samuel (Ples v maskah) 3, Grof des Grieux (Manon) 8, Manko (Ero z onega sveta) 3, Bartolo (Fiigarova svatba) 13, Doktor
IS
(Traviata) 2, Ivan (Ženitev) 14, Simone (Gianni Schicchi) 14, Enobarbos (Kleopatra) 12, Cerkovnik (Tosca) 1, Kuharica (Zaljubljen v tri oranže) 9.
4.	Merlak Danilo (53 nastopov): Maurizio (Štirje grobijani) 15, Samuel (Ples v maskah) 1, Dosifej (Hovanščina) 11, Monterone (Rigo-letto) 4, Grof des Grieux (Manon) 7, Mefisto (Faust) 4, Bonec (Butterfly) 1, Marko (Ero z onega sveta) 1, Leander (Zaljubljen v tri oranže) 9.
BALETNE NOVICE Z VSEGA SVETA
Roland Petiit iz Pariza je postavil na oder dva nova baletna komada: »Soba« (La Chamtore) po zasnutku znamenitega avtoria detektivskih noniel Georgesa Siemona z dekorjem Bernarda Buf-feta in glasbo Georgesa Aurica in »Lepe zavrženke« (Les Belles Damnees) z dekorjem Toma Keogha, glasbo Michela Lengrada in na temo Jeana Michela Damaseja.
»Soba« je popolnoma realističen balet. V začetku se vidi smrtne trenutke umorjenega moža, neka ženska vstopi in ga opazi. Policija prihiti in inšpektor se zapre v sobo, da obnovi dramo; vidi jo v vsej njeni grozoti, kot da bi bil sam v njej sodeloval. Vstopi neko dekle, nakar sledi precej brutalna ljubezenska scena, po kateri ga ona zabode. Balet se konča, kot se je pričel, s krči umirajočega moža in odkritjem njegovega trupla.
Ta balet vsebuje mnogo več pantomime kot plesa in zelo spominja na balet »Mladi človek in smrt«, a brez fantastičnega in poetičnega napona. Jugoslovanska plesalka Veronika Mlakar je igrala vlogo morilke in Amerikanec Buzz Miller vlogo žrtve.
»Les Belles Damnees«, koreografski prizor, ki se dogaja v Hadu s fantastičnimi demoni in zavrženimi ženskimi dušami, je balet brez finese in poduhovljenosti.
Poleg teh dveh baletov so pa prikazali ponovno še balet »Volk« (Le Loup) z Violetto Verdy. Velik uspeh tega baleta gre na račun te velike umetnice. Rahločutna, strastna, vibrirajoča izraža vse odtenke svoje zapletene in težke vloge v vsakem gibu svojega telesa, tako da si ni mogoče zamisliti druge plesalke v tej vlogi.
S temi tremi baleti in še z baletom »Carmen« je Roland Petit tudi nastopil 8. maija svoje štiri tedensko gostovanje v Londonu.
Balet gledališča Stanislavski je sprejel povabilo za gostovanje v Parizu v letošnjem letu. Prišla bo grupa 100 umetnikov z lastno, zanimanja vredno verzijo »Labodjega jezera«.
V	Monakovem so ustanovili baletno društvo »Freunde des Ballets« (prijatelji baleta). V študiju Gudrun Sohn se je sestalo 50 plesalcev, kritikov, inscenatorjev, baletomanov in študentov z namenom, da osnujejo društvo, ki too začelo širiti in popularizirati baletno umetnost. Postavili so si delovni program za leto 1956., in društvo namerava positatii središče za ljudi, ki jih zanima balet v Monakovem, ki pa preje niso imeli priložnosti za tako udejstvovanje. Pomagali bodo mladim plesalcem, da se uveljavljajo, in obveščevanje javnosti o baletnih dogodkih se bo izboljšalo. Društvo bo tesno sodelovalo z toaletnimi grupami v prid večje umetniške ravni.
Maurice Bejart je pravkar uresničil idejo, ki jo je imel že dolgo v mislih. Zahvaljujoč se Nicola9u Schofferju, ki je skonstruiral
1»
»prostorno-dinamičen« kip, občutljiv na luč in zvok, bo plesal prvič v baletnem pas de deux-:ju dva in pol metra visok robot. Ta balet, v kaiterem bosta kot živa plesalca nastopila Michele Seigneuret in Maurice Bejart, bo simboliziral človekov boj z izurjenostjo stroja.
Michele Seigneuret iz baleta de l‘Etoile je prejela nagrado Rene Blum za leto 1955. To nagrado prisoja Zveza plesnih kritikov in pisateljev, in je namenjena kot plačilo mladim umetnikom, ki so se posebno odlikovali med letom, ne da bi doslej že imeli slavno ime.
Podeljena je bila nagrada »Prix Terpsichore«, katero je ustanovila Alicija Nikitina, ki je plesala še v Diagilevovem baletu, z namenom, da odkrije mlade talente in prisodi štipendijo, ki naj pomaga mladim ljudem v njihovem koreografskem študiju. Žirija plesnih kritikov je pred komitejem, kateremu je predsedoval minister M. Paul-Boncour in ki združuje glavne umetniške osebnosti Pariza, podelila po dve nagradi v vsakem razredu. Začetniki: 15-letna Frangoiise Houle in 8-letna Dominique Duibois. Juniorji: 11-letna Frangoise Zumbo in 15-letna Sylvaine Paul-Milani.
La Scene Frangaise, dobro mano pariško umetniško združenje je podelilo nagrado ob svojem letnem natečaju. Dobitniki so bili Jacqueline Renoust, prva nagrada za izrazni ples, Sara Acquqron, nagrada za koreografijo.
V letošnjem letu so bile v Londonu premiere treh krajših baletov:
Prvi, »Cranks«, koreografa Johna Crankoa, v katerem plešejo le štiri osebe, predstavlja novost v tem, da dejanja prehajajo ena v drugo in da izvajalci premikajo kulise na vse strani sami in tudi svoje kostume menjajo na odru pred gledalci.
Več zanimanja kot ta balet sta pa vzbudila baleta »La Peri« in »Nootambules«. »La Peri« je koreograf Ashton po 25. letih ponovno osvežil. To je legenda o perzijskem pSoetu-filozofu, ki je videl rožo nesmrtnosti v rokah speče Peri in o njegovi usodi, ko si jo je poskušal pridobiti v nepoštene namene. Margot Fonteyn in Michael Somes plešeta krasen pas de deux, v katerem se duševno in fizično trgata za pravico do posesti rože. Glasbo je napisal Paul Ducas.
»Noctambules« koreografa Kennetha Macmilanna (glasba Humphrey Searle) je zgodba o hipnotizerju, čigar predstava propade in ki nato iz zlobe hipnotizira svoje občinstvo, da dela mnoge čudne stvari, ki sodiijo v dobo romantike; bogataš se ne drži več proč od revnega dekleta, vojakove sanje se uresničijo in ostarela lepotica iz občinstva postane zopet lepa žena, v katero se hipnotizer zaljubi. Ona mu skuša ubežati, a on jo odnese na oder v preplah svoje asistentke, ki žalostno gleda njegovo novo osvojitev. Prizor se konča z bobnanjem, ki ponovno vabi množico v gledališče.
Nenad Lhotka, bivši prvi plesalec zagrebške opere, je letošnjo sezono aganžiran kot baletni mojster kraljevega baleta v Wdnni-pegu, Kanada. Tam je tudi postavil balet »Vrag na vasi«, ki ga je pa okrnil na polovično dolžino, tako da ga uprizarjajo skupaj z drugimi deli.
V Ziirichu, Švica, pripravljajo skrajšano verzijo »Labodjega jezera« pod vodstvom Jaroslava Bergerja s samimi švicarskimi plesalci. Druga točka večera bo pa »Trirogelnik« Manuela de Falla, ki ga pripravlja španski par Susana Audeoud in Jose Udaeta, ki bosta tudi plesala glavni vlogi. Kostumi in dekor bodo napravljeni v Španiji.
New Yonk Oity Ballet se je vrnil domov. George Balanchine je za to priliko naštudiral nov »Pas de deux« na glasbo Glazunova
20
»Rajmonda«, balet, ki se oslanja na karakterni material, predvsem na čarda.ške plese. Sestoji se iz velikega entreeja, adaigia, dveh solov in enega dueta za dekleta, kvarteta za fante, variacije za primabalerino in prvega plesalca in velike code. Plesala sta Andre Eglevsky in Maria Tailchief z grupo osmih plesalcev. Kulis ni bilo, kostume pa je zasnoval Esteb an Frances.
Druga novost je balet »Scvuvenir«, ki se godi pred prvo svetovno vojno in v katerem iso nanizane razne sličice: srečanje, koketiranje, sanje in zapeljevanje gostov v hotelski predsobi, plesni dvorani, hodniku, spalnici in na obrežju. Stil baleta je isti kot v staromodnih nemih filmih.
Georgesa Bizeta »Jeux D’Enfants« (Otroške igre) so uprizorili v novi koreografiji Balanchina, katerega so navdahnile numberške lutke iz 18. in 19. stoletja. S tem so pridobili nov balet za otroške matineje, kakršne bi tudi pri nas gotovo vsi toplo pozdravili.
Margot Fonteyn, prva plesalka baleta Sadler‘s Wells iz Londona, je prejela v začetku letošnjega leta častni naslov: Dama britanskega imperija (Dame Commander of the British Empire) za svoje zasluge v baletu. Pred njo je prejela ta visoki naislov tudi že Ninette de Valois, umetniški direktor istega baleta. Iz tega se vidi priljubljenost in spoštovanje, ki ga uživajo balet in njegovi člani pri Angležih.
Ballet Riusse de Monte Carlo je gostoval v Državni operi v Chicagu s Cocteaujevim baletom »La Dame a da Licorne« koreografa Heinza Rosena. V glavnih vlogah sta bila odlična Frederic Franklin in Irina Borovska. Ostali repertoar je bil sestavljen iz drugega dejanja »Labodjega jezera«, Fokinove »Šeherezade«, »Les Sylphides«, in drugih baletov.
Ko so prišli plesalci Festival Balleta v Belfast, so našli gledališče v temi zaradi stavke električnih delavcev. Matinejo so morali odpovedati, večerno predstavo pa so dali s pomočjo baterij in z lučmi na drogovih. Med odmori je bilo občinstvo v temi, katero so le tu in tam prekinjale posamezne bakle. Tudi v orkestru so si morali pomagati z baklami. Plesalci in občinstvo so se pri tem precej zabavali, edina neprijetnost je bila pomanjkljiva kurjava.
V gledališču na Elizejskih poljanah v Parizu gostuje pravkar slovaški ansambel pesmi in plesov »Sluk«, v katerem nastopa preko 100 plesalcev, pevcev in godbenikov. Izbrali so jih dz najboljših folklornih grup dežele. Moški plesalci niso taki mojstri kot plesalci ruskih grup, ženski element je pa poln gracije in tudi kostumi so zelo ljubki. Glasbena spremljava je le iz treh instrumentov. Od vzhodnoevropske folklore so do sedaj Parižanom še najbolj ugajali Madžari, ki so gostovali lani.
Balet Janine Charrat se je predstavil letos z novim baletom koreografa Maurice Bejarta »Visoka napetost«. Grupa je gostovala v zadnjem času v Milanski Scali, Dublinu in v Nemčiji. Proti koncu leta so povabljeni tudi v Južno Ameriko. V tej grupi plešejo sedaj Helene Trailine, Ethery Pagava, Milorad Miškoviič in Jean-Bemard Lemoine.
V Kairu deluje kot koreograf in baletni mojster Frida Nichols, ki je tam ustanovila Klasično in odrsko plesno akademijo, ki naj ponese v Evropo orientalsko umetnost. Predstave bodo pokazale nove poglede na klasičen egipčanski in islamski ples.
23. januarja letos je preteklo 25 let od smrti plesalke Ane Pavlovne Pavlove. Povsod v večjih baletnih centrih so proslavili to obletnico z baletnimi večeri.
21
V Londonu je bila polnočna predstava v gledališču Stoli. V spominskem govoru se je poklonila slavni plesalki Ninet/te de Valois. Glasbeno vodstvo sta imela Robert Inving in Leighton Lucas. Splošna kvaliteta večera (je bila, kar je sicer pri svečanih predstavah redkost, izredno visoka: zbrali so se britanski, francoski, ameriikanski, indijski in skandinavski plesalci in sicer: Elsa Mardanne von Rošem, Marjorie Tallchief, George Skibine, Margot Fonteyn, Michael Somes in Violetta Elviin, Alicia Markova, Beryl Grey, Ram Gopal, Ivette Chauvire, Bjorn Holmgren in še mnogi drugi. Alicia Markova je med drugim plesala tudi »Umirajočega laboda« na Saint-Saensovo glasbo, ki je bil najboljša točka Pavlove.
Koreografski institut pariške opere namerava postaviti spominsko ploščo v Theaitre du Chatelet, kjer je Pavlova prvič nastopila leta 1909. z grupo Sergeja Djagileva. Ustanovili bodo tudi nagrado, ki se bo podelila vsako leto mlademu briljantnemu plesalcu v njen spomin, in priredili razstavo v operni knjižnici.
22. marca je Ruski konservatorij v Parizu priredil nastop svojih učencev skupaj s plesalci pariške Opere z Lifarjem na čelu. »Umirajoči labod« je bil uprizorjen na praznem odru z nekaj cvetlicami ob spremljavi klavirja in čela, kar je dalo predstavi pečat dostojanstva in patosa.
Tudi gramofonska družba »His Master’s Voice« je počastila spomin Pavlove z izdajo plošč pod naslovom »Poklon Pavlovi«, ki vsebujejo več njenih baletov, med drugim tudi »Slovo jeseni«, »Ga-votte Pajvloiva« in seveda »Umirajoči labod« pod taktirko njenega glasbenega vodje v zadnjih letih Efrema Kuntza.
Ann Hutchinson, ameriška avtoriteta v plesni pisavi je izdala pri založbi »Phoenix« knjigo z naslovom »Labanotation«. To je knjiga, ki razlaga kinetografijo — zapisovanje gibov in korakov človeškega telesa, po sistemu, ki ga je pnvii začel Rudolf Laban. S tem baleti ne bodo šli več v pozabo, temveč se bodo ohranili zanamcem.
BELEŽKE
N. B. C. Televizijska Opera v USA bo januarja 1957 uprizorila 'ameriško premiero Prokofjeva opero »Vojna in mir« v prenovljeni in skrajšani avtorjevi izdaji, ki jo je priredil malo pred svojo smrtjo. NBC bo .v tej sezoni uprizorila tudi Stanleya Hollingsvvortha opero »'La Grande iBreteche« po Balsacovi noveli in poleg tega še »Boheme«, »Traviato«, »Flektro« in Menottijevo »Amahl and the Night Vdsitors«.
New York City Opera bo odprla sezono z opero Franka Martina »Vihar«, dalje pa bo uprizorila še »Orfeja v podzemlju«, »Mignon«, Orffovo opero »Mesec« in Floyda Carlisleja »Suzano« v enem večeru, osvežili pa bodo še »Carmen«, »Boheme«, »Traviato« in »Netopirja«.
V San Franciscu bodo med drugim uprizorili »Borisa Godunova«, »Manon Lescaut« in Zandonaiijevo »Francesco da Rimini«, v kateri bo naslovno vlogo pela turška sopranistka Lejla Gencer, ki je letos imela veliko uspeha pri svojih nastopih v Neaplju.
V Buenos Airesu so poleti imeli svetovno premiero opere Juana Castra »Bodas de Sangre«, ki jo je skladatelj uglasbil po tragediji Federica Garcie Lorce. To je že tretje Castrovo operno delo. Pri premieri, ki jo je dirigiral avtor, je imela nova opera lep uspeh tako pri občinstvu kakor tudi pri kritiki.
L**tnik in izdajatelj: Uprava slovenskega narodnega gledalifida v Ljubljani. Urednik Smiljan Samec. Tlak Casopdsno-založivi-Skega podjetja »Slovenski poročevalec«. Vsi v Ljurbljanl.
Kvalitetno! Hitro!
Vam popravi aii uglasi vse vrste glasbenih instrumentov
HARMONIKA
TITOVA c. 35 • Tel. 31-708
(Poleg trolejbusne postaje)
TRGOVSKO PODJETJE
„ROŽINIK"
UPRAVA TITOVA 10 - TELEFON22-254
se priporoča za nahup špecerijskega in kolonialnega blaga v svojih trgovinah!
Albanska ul. 20
Bezenškova ulica	22	Resi j p va cesta J
Einipilerjeva ulica 21	Rudnik 2C
Turnvrvt. Galjevica 9-a	Titova cesta	47-c
Gosposka ulica 3	Titova cesta	K
Hrenova ulica 1*	Trg revolucije 2
Ježica 97	Trubarjeva cesta	14
Karlovška cesta	i	Vodnikov trg S
Mala vas 37	Vodnikova caata	<T
priporoča nakup živil in gospodinjskih potrebifein v svojih trgovinah, kj«r boste solidno postreženi z vedno svežim blagom po konkurenčnih cenah.
Zahtevajte prvovistne modne tkanine
J&kstMne, taval*te Jiodvode,
pri Ljubljani
telefon 27
V TRGOVINI
ČOPOVA 16 Telef. 22-622
dobite vse vrste ženskega perila, nogavic i. t. d.
Kvaliteta prvovrstna! Najmodernejši vzorci! Cene konkurenčne! Brezobvezen ogled!
Priporočamo se!
PARKETARSKA ZADRUGA
KOLODVORSKA 35, tel. 30-969
dobavlja, polaga, struži vse vrste parlcetov hitro in solidno)
Izvršujemo državna in privatna dela I
Vse informacije dobite na telefon številka 30-969
GOSTINSKO PODJETJE
Hotel SLON
LJUBLJANA
z obrati: hotelom, restavracijo, slaščičarno, kavarno in barom. Priporoča se za cenjeni obiski
V	naših lepo urejenih poslovalnicah Vas vedno postrežemo 2 dobrini blagom po najugodnejših cenah! Dostavljamo na dom, sprejemamo telef. naročila!
£%£6yfUčJ&
Šentvid 20 - lhjbuana
TELEFON 27-18
Vsakodnevno v zalogi vse vrste živil! Postrežba hitra in solidna!
Po želji dostavljamo na dom! Priporočamo se!
Trgovsko podjetje z živili
Kidričeva 5 — Telefon 22-146
Ml feL
NEBOT CNIKU
Vam nudi
vec elektrotehnični mateiial po najboljših dobavnih pogojih
GRAND HOTEL
LJUBLJANA
se priporoča gledališki publiki za obisk kavarne, restavracije in bifeja. Delovni kolektiv vam bo postregel z veliko izbiro časopisov, revij in okusno pripravljenih izbranih jedil, peciva in prvovrstnih pijač.
Vse za
FOTO KINO
dobite najugodneje v trgovinah trgovskega podjetja
Fotomaterial
LJUBLJANA
na Cankarjev c. 7 telefon 22-509 in Titovi c. 28, telefon 22-321 Poštni predal 420
okraja LJUBLJANA
priporoča
obiskovalcem gledališča obisk ljubljanskih gostinskih obratov
'OD J f TJ e
LJUBLJANA Resljeva 14/AI
Proti bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola revmatičnim bolečinam, nevralgijam itd.)
zahtevajte v lekarnah
le originalno škatlico
tablet COFFALGOL
ali tablete z močnejšim
učinkom PHENALGOL!
Izdeluje:
Tovarna farmacevtskih in kem. proizvodov
LJUBLJANA
INO
KOPER
nudi na veliko prvovrstna istrska vina: refoško, malvazija, cabernet itd.
Direkcija Koper, telefon 25
Zastopstvo: Ljubljana,Titova 12 - tel. 22-327
TRGOVSKO PODJETJE
^SvLLa
((ivlsl ‘Zsteianc) SE PRIPOROČA
TOVARNA BARV IN LAKOV
COLOR'
MEDVODE - SLOVENIJI - JUGOSLIVUI
izdeluje:
Hraeže, oljnate barve, podvodne barve, lake, emajle, steklarski Idi, umetne smole, nitrolake, ipi-rttne lake, trdilo za obuterv
»KRANJICA«
Mestni trg 28 (bivši Samec)
Vam nudi ▼ bogati izbiri moško in žensko perilo, volno in volnene Izdelke, razno otroško perilo in galanterijsko blago
Se priporočamo »Kranjica«, Mestni trg
Ljubljana, Gosposvetska cesta 7 (telefon 22-377)
KRUH, PECIVO, DROBTINE, PREPEČENEC, PRESTE, KEKSI, BONBONI, ČOKOLADA
DVAKRAT DNEVNO SVEŽE PECIVO!
SPREJEMAMO NAROČILA!
Uprava: Črtomirova ulica 3 Prodajalni:	Titova	51	in 168
Mala vas 14 Podrailščakova 57
NE POZABITE OBISKATI NASO SLAŠČIČARNO
Titova 77, kjer boste postreženi s kvalitetnimi izdelki. Naročila sprejemamo na telefonsko štev. 30-938
RADIO CENTER
LJUBLJANA,
Cankarjeva 3
trgovina na debelo in drobno, nudi radijske aparate, magnetofone domačih in tujih znamk, gramofone, elektronke, gramofonske plofiče in igle, ojaflevalce In raeni raiditjskt material
po amernlh cenah.
OBIŠČITE NAS!
POSTREGLI VAS BOMO STROKOVNO IN SOLIDNO!
RESTAVRACIJA
»ŠESTICA«
•	VAM NUDI
# PRIZNANO DOBRO HRANO
• IN PRISTNE PIJAČE
Živila za gospodinjska potrebščine nabavljajte pri trgovskem podjetju
JHj&jfLCL
LJUBLJANA, NAZORJEVA ULICA 10 — Telefon št. 21-386 PREŠERNOVA 15 - NA VRTAČI SVEŽE BLACK) / NIZKE CENE / DOSTAVLJAMO NA DOM!
Pravi užitek je kaditi cigarete
Morava
izdelek ljubljanske Tobačne tovarne
Uvoženo in lepo domaie sadje in zelenjavo imamo po zmernih cenah vedno v zalogi:
»VIŠNJA«
»VIŠNJA*
»VIŠNJA*
»VIŠNJA*
Gradišče 7 Titova 88 Arkade Vodnikov trg
„PARK”
IZOLA
posluje od julija 1955 v najlepšem parku istrskega polotoka. Cenjenim gostom nudi na svojem vrtu prijetno zabavo s plesom, raznimi nastop; ter solidno in ceneno postrežbo — vseh vrst gostinskih uslug.
S pričetkom sezone letošnjega lata bo gostišče razširjeno v gostinsko podjetje
„P<airk hoteli”
lzo//c1)
ki bo imelo v svojem sklopu sedanje gostišče, moderno urejene hotelske »obe, restavracijo, bar ter kopališče.
Priporoča se uprava gostiičs »PARK« — IZOLA
PRED ALI PO PREDSTAVI OBIŠČITE
l'
~T<aDČ<6iirjeD hram*
# Vino direktno od vinogradnikov
# Sveža topla in hladna jedila
LIFT - SERVICE
montažno-tehnično podjetje zn električna osebna in tovorna dvigala
Dipl. Ing. Čebular Lndvik
Ljubljana, Cankarjeva ul. 4 (Pasaža) — telefon 23-290
Strokovni izvedenec za dvigala — tehnični sodelavec tovarne dvigal
»RADNIK« / ZAGREB (licenca Wertheiin-Werke A. G. Wien
Teh/nična izvedba naročil in projektov — revizija dvigal in projektov, strokovna mnenja ter montaža m popravila vseh vrst osebnih in tovornih dvigal.
KUVERTA PREDELOVALNA INDUSTRIJA LJUBLJANA, TITOVA 67
IZDELUJE KUVERTE, PISEMSKI PAPIR V MAPAH, DISAVNE IN SPECERIJSKE VREČKE, RAZNE VREČKE IZ CELOFANA IN PERGAMINA S TISKOM IN BREZ TISKA, OVOJNI PAPIR ITD.
OPTB KA
LJUBLJANA,
TRG REVOLUCIJE 4 Telefon 22-533
bdeluje in strokovno po« pravi j a vse vrst« očal. Opravlja vsa optična popravila. Sončna očala (talno na zalogi.
7S
e (c stil-pr omet
LJUB LIANA, Stritarjeva alica 5
Vam nudi
veliko izbiro tekstilnega ter galanterijskega blaga, in to po »do ugodnih cenah
ki je it nad
pol stoletja vodilna
v modi in kvaliteti
Pri nakupu čevljev se boste odločili za znamko
Gostinsko podjetje
Tisžeh,"
Kolodvorska ul. 24
Vam nudi odlična jedila in orvovrstna vina. Priporočamo Vam tudi naša prenočišča in prenočišča v hotelu ..^oča44, Trubarjeva ul. 5.
I () V ARNA NOGAVIC / I J C lil J A N A / SAVI, J K
Zi &if a
IZDELUJ K NOGAVIC K IZ SINTETIČNIH V LA MA. K A KOK NU.O.N. PERLON. ENKALON IN SL., KAKOR TUOI VSE VRSTE KAZTKC!-LJ1V1H iNOGAVK , PRVOVRSTNA KAKOVOST IN OKI SNA TER PRAKTIČNA OPREMA!
Tovarna kleja
LJUBLJANA
ŠMARTINSKA 50
Telefoni: 30-368 in 30-611 Brzojav: »OSSA«
Proizvaja: kostne in kožne kleje, želatino tehnično in prečiščeno, tehnične maščobe, gnojila in krmila
/ rij a vi t e pravočasno svoje potrebe, ker vas med letom zaradi omejene proizvodnje ne bomo mogli upoštevati
TRGOVSKO POD J KJ Ih'
»Breskev«
C GOSPOSVETSKA 6 (.pri Slamiču)
TELEFON 21-924
IMA VSAKODNEVNO NA ZALOGI VSE VRSTE SADJA, i'O VRTNIN IN POLJSKIH PRIDELKOV
POSTREŽBA HITRA, NA ZELJO DOSTAVLJAMO NA DOM!
Priporočumo sc!
TRGOVSKO PODJETJE
»GOLOVEC«
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 35
Telefon 21-921
Prepričajte se o solidni in dobri postrežbi in konkurenčnih cenah.
Poslovalnice:
PREŠERNOVA 35 PREDJAMSKA 24 ČERNETOVA 2J TITOVA 71 CIGLARJEVA 26 DOMŽALE, SAVSKA 1
5LASCICAHNE
IN
PEKASNE
LEDINA
Potrošnikom nudi dnevno prvovrstno pecivo, kruh in vsakovrstne slaščičarske izdelke
Slaščičarna in pekarna LEDINA
POLJANSKA CESTA II — TELEFON 30-952
s svojimi obrati: Parna pekarna, Trubarjeva 25, telefon 31-779-5. Parua pekarna. Trubarjeva 76. Slaščičarska delavnica, Mestni trg št. 11, telefon 20-342. Slaščičarna, Miklošičeva 18 telefon 22-910. Slaščičarna, Trg Osvobodilne fronte 14, telefon 31-757. Prodajalna kruha in slaščic, Kolodvorska (poleg kina Sloge). Slaščičarna in prodajalna, Pražakova ulica 15. —Sprejemamo naročila!
ima v zalogi:	damske
torbice, kovčke, aktovke, rokavice in vso ostalo drobno usnjeno galanterijo! — Ugodne cene, dobra kvaliteta!
Oglejte si našo zalogo! LJUBLJANA Kardeljeva 1 (nasproti Ria)
PRH) PREDSTAVO OBIŠČITE Kavarno in slaščičarno »T I V O L 1«
LJUBLJANA, C ANKARJEVA 6
KJER BOSTE POSTREŽENI S PRVOVRSTNIMI SLASCICAMI, TURSKO KAVO IN LIKERJI PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
0