OPERA SNG V LJUBLJANI P. I. ČAJKOVSKI LABODJE JEZERO .42110 > o PREMIERA DNE 18. NO VEMBR A 1956 Koreografija in režija: po Petipa - Ivanovu: Mile Jovanovič Dliigent: dr. Danilo Švara akadem. slikar Marjan PHberSek Kostume so po načrtih MiUcc Bablč-Jovano-vlč iadeiaie gledališke krojafirace pod vodstvom Cvete Ga-Iptove in Joieta Novaka Inspdciemt: Mile Škabar Odrski mojster; Celestin Sancin Razsvetljava: Anton Drčar Lasulje in maske: Janez Mirtič tn Emilija Sanclnova P. I. ČAJKOVSKI LABODJE JEZERO balet v Štirih dejanjih NAPISALA V. P. BEGIČEV IN J. GELTZER Princ Siegfrid............... Mati princesa................ Wolfgang, prinčev varuh Odetta, kraljica labodov Benno, prinčev prijatelj Von Rotbart, čarovnik . Dvorska norca................ Oclilia, čarovnikova hčd Vlasto Dedovič Milica Buhova Slavko Eržen Milica Jovanovič k. g. Majna Sevnikova Janez Mejač Stane Polik Jaka Hafner in Henrik Neubauer Lidija Lipovževa Baletni zbor. PIA IN PINO MLAKAR OB PREMIERI BALETA ,LABODJE JEZERO* V LJUBLJANSKI OPERI Po prvi svetovni vojni ni samo naša drama dobila priliv iz vrst ruskih gledaliških ljudi; v mnogo večji meri so vplivali na razvoj operne in baletne ustvarjalnosti v Jugoslaviji plesalci in plesalke nekdanjega imperatorskega ruskega baleta, iln ravno Ljubljana je bila njihovo prvo mesto, ki so si ga izbrali za delovanje. Ljubljana jih je lepo sprejela in jih očarala; vendar naše majhno mesto jih ni moglo pridržati. V zimskih mesecih leta 1921 so med drugimi plesali več odlomkov iz Labodjega jezera v koncertni obliki. (Jelena Poljakova je plesala tudi Fokinovega »Umirajočega laboda« na muziko Saint Saensa). To je bil prvi stik ljubljanskega občinstva s klasično-romantičnim stilom ruske baletne šole. Naslednjo sezono pa so naše operne deske že osirotele, Narodno pozorište v Beogradu jim je nudilo več možnosti razmaha. Tako so čakale te naše deske od leta 1821 do sedaj na mehke, trepetajoče in plavajoče korake labodov, belih plesalk. Po našem načrtu bi moralo priti do izvedbe celovečernega baleta Labodje jezero že letošnjo spomlad. !S tem pa, da je naša Opera sprejela častno ponudbo za Holandski festival (in jo tudi častno rešila!), smo morali preložiti premiero na letošnjo jesen. V desetih povojnih letih, v katerih je ljubljanski balet izvedel vsega skupaj že 22 baletnih del, je »Labodje rjezero« dvanajsta premiera. Za razmeroma majhno obdobje desetih let je to tako veliko število, da se ne more z njim ponašati niti beograjski niti zagrebški balet. Res da številke v umetnosti ne odločajo; vsekakor pa govore o zmogljivosti, razvoju in umetniški rasti tega eminentno gledališkega umetniškega telesa na Slovenskem. Na žalost se ljubljanski balet (kot tudi Opera ne moreta postaviti pred svojim občinstvom v takšnem okviru, v takšni luči in odrskem razmerju, kakor bi to bilo želeti. Studijske možnosti v naši operni zgradbi in k temu še majhen oder dušijo vedno bolj in bolj razmah, čistočo, lahkoto in polet našega baleta in lepoto vsega baletnega odrskega dogajanja. Zato naše občinstvo ne more priti do pravega užitka in le malokdo zna oceniti, kakšni so napori in kakšni so U9pehi ljubljanskega baleta. Da, včasih se nam zdi, kot da ni nobenega razmerja med trudom, uspehom in priznanjem; že več: da je sploh vse zaman ... Da smo se odločili za izvedbo celotnega, celovečernega baleta Labodje jezero in ne samo za izvedbo drugega dejanja, kot se to v mnogih primerih dela, so nas vodili sledeči nagibi: v naših baletnih solistkah Lidiji Lipovž-Sotlerjevi in Majni Sevnikovi imamo dve plesalki, ki sta si po stasu, velikosti in umetniški zrelosti tako blizu kot sta si po plesnem karakterju nasprotni in zato kot ustvarjeni za antitezo Odette-Odilie. 2al je Majna Sevnikova pred tedni zbolela in tako bomo na premieri videli v vlogi Odette Milico Jovanovič, nekdanjo učenko Mile Jovanoviča (ni v sorodstvu), ki pleše to vlogo tudi v Beogradu iin jo je dolgo časa plesala v Londonu pri angleškem Festival baletu Antona Dolina. Prvo in tretje dejanje pa nudi dovolj prilike, da se pokaže naš balet v solističnih in ansambelskih plesih. Poleg tega 1 PETER 1LJIC ČAJKOVSKI poskušamo, če le mogoče, izvesti vsako delo v celoti in tako, kot ,ie bilo prvotno od avtorjev zamišljeno. In če je sedaj tako baletno delo kar štiri dejanja dolgo in izpolni cel večer, nas to ne moti, saj ravno mi v Ljubljani zavestno gojimo poleg krajših tudi celovečerne balete. Za koreografa in režiserja »Labodjega jezera« smo angažirali kot gosta Mile Jovanoviča iz Beograda. Ljubljanskemu baletu je Mile Jovanovič dobro znan kot sporadični pedagog in u&itelj Srednje baletne šole. Njegova je namreč zasluga, da je nekdanje zvezno ministrstvo za prosveto in kulturo v Beogradu postavilo baletno šolanje v Jugoslaviji na seniozno in skupno obligatno podlago. Zato ga v Beogradu visoko cenijo. Pred drugo svetovno vojno je Mile Jovanovič preživel skoraj ves svoj čas po raznih baletnih centrih in je bil nekaj let plesalec v baletni trupi slavnega Djagiljeva. Tam je prišel v stik s tistim duhom ruskega baleta, o katerem je napisano v zadnjih desetih letih toliko knjig. Imel je priložnost videti velike plesalke 'in plesalce ,in posebno ruske baletne manire. Ko smo pričeli misliti na našo izvedbo Labodjega jezera, smo seveda takoj mislili tudi na čim večjo avtentičnost stare, tradicionalne koreografije Petipa-Ivanova. Mile Jovanovič je od naših jugoslovanskih baletnikov po vsem najbližji temu ruskemu stilu in Labodje jezero mu je že dolgo, zelo, zelo pri srcu. Kakor skoraj vsi baletni režiserji in koreografi, ki stojijo pred nalogo Labodjega jezera in se s spoštovanjem zavedajo stare koreografije Petipa-Ivanova, tako tudi Mile Jovanovič. Režijsko je marsikaj skrajšal in spremenil, vendar nič bistveno važnega. Lotil se je tukaj predvsem raznih scen in mizan-scen, ki so se mu zdele dolgočasne po svojih staromodnih pantomimnih recitativih. Po svoji lastni zamisli je koreografsko ustvaril, ali pa prikrojil razne ansambelske in karakterne plese. Koreograf mora 2 II M l\ L I* A 1 O V C K i K M h ( K o 15 ( K i K T E A T P bi Vb BOJIfcUIOMTb TEATPft It K«2b3F TiBSASStlgU Tihii KAPHAKOBOa la, Ji Nii JIEBEflHHOE 03EP0, S}»>*>.* -,/t % e ****»«. * —■---1-- "Hlm>rrn - H •** ‘~m* .'*>«*>«»*», ***».* %«*•*. n**««—a«**« »imm * * # 0 P A IH * »•••? ******... r M****® ,•*> ******-r i?#***, *«* <**♦**—r *»«. j **.**** »***> »«*■* S#, • *. *~m i?***.*«* t* > *-irt-frr(. <*««►*»•»>.**«*, «M» «* «**«*»* *•**#«** » f •***. *m« / «&**■' "**’*** * ■ **•*'» ■********» u iV* _________________________________ .*snti2!rwB < ■ .«««'' ^ ^.s*^ tsw * *^r-fe':r.j • »"cv o. -1 ■ »•«»»«*>•. > * ’*«♦'«' V«fc«** » V*~ *< *fc»* •; ' ' » ■.WA>**6* » («*><'» -4; 4 J* ',■«>' •< ! ** > « » **MM •<» »iW'l i * ® | f *> ■«*<*«...*. / ♦, **►.*«.»>*<*< . r%p£ffi^T**' ■ iM* *** • ‘**>'** '* "4W-*''***•*• • '*-*> *•*:..■> «*-«*». .- t .»**•, i ' . ", *•**»•»> v. »«•«*, :V|HW ♦ * „** <**■»» «• *»■•.*•**, v • * **.*»» **,*«* **:»»».*)*** 2TL il''7Lil ** ** ***» * **»•. ^8? c. t,ir% sr«* -•. «£&»£ ?%*** ^:- ->, a«* ,«*. i* :-?*** ***** f JISV'W**» h. w - w ,.w» ... » r«r~ ■* *m ***> r«w***# ***** «■» *»#•* •. > ■ '« <» «*(*-* (*» i ! **»> •» ***** * | ^ -*W *..%♦**> * Uvm X*HA&Q 9% tv t4C0«m. » * »*»-* -V ^ .vt»*s | “<««« * > «»». »,*» « Plakat prve uprizoritve »Labodjega jezera« namreč pri postavljanju baleta računati s številom izvajajočih in 7. odrskim prostorom. V ljubljanski Operi smo zelo omejen,! v enem in drugem. Koreografsko bistvene plese pa je pustil takšne, kakršni so v tradicionalnem izročilu. Dokazal je svojo umetniško kvaliteto s tem, da je dragoceno koreografijo znal združiti in zliti s svojimi koreografskimi in režijskimi prijemi v celoto, iz katere diha klasično-romantični baletni stil Labodjega jezera. 3 LEV IVANOV je z Mariusom Petipajem pripravil prvo koreografijo »Labodjega jezera« Načrte za kostume je izdelala Milica Babičeva iz Beograda, ki nam je napravila svojčas že načrte za kostume v baletu Ohridska legenda. Dekoracijo pa je napravil ak. slikar Marjan Pliberšek. Pred 35 leti je Ljubljana videla na teh istih deskah v odlomkih nekaj tega izrazito rusko-romantičnega stila v izvedbi ruskih plesalk in plesalcev, ki so bili eno sezono pri nas angažirani. Današnja premiera tega celovečernega baleta z našimi domačimi silami pa utegne biti dragocena novost. Hoteli smo obogatiti naš repertoar s tehtnim baletnim delom v želji, da bi ugajalo občinstvu in bilo v dobro šolo našemu baletnemu naraščaju. PINO MLAKAR: NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV O BALETU »LABODJE JEZERO« Med maloštevilnimi celovečernimi baleti, ki jih srečujemo na repertoarjih baletnih gledališč, ima Labodje jezero pomembno mesto. Ob svoji prvi izvedbi 4. marca 1877. leta v Moskvi ni doživelo uspeha. Četudi so nekateri hvalili njegovo glasbo, je večina ostala hladna in delo je obležalo na prašnih policah moskovskega opernega arhivarja skoraj 14 let nedotaknjeno. Peter Iljič Čajkovski, ki je bil zelo občutljive narave, je zelo ljubil ta svoj ibalet, a zaradi hladnega sprejema pri občinstvu si je domišljal, da morda partitura le še ni dobra, in je večkrat izjavljal, da jo namerava predelati. Spoznajmo se malo pobliže s to zgodovino. Začetek je skromen: leta .1871 je Čajkovski skomponiral za otroke svoje sestre kratek balet istega naslova in leto pozneje ga je Petrovič 1 -' v bi^ahta-H .•> i t'» j v..,,,x. Naslovna stran klavirskega izvlečka Begičev, direktor moskovske velike Opere (Bolžoj teatra) nagovarjal, naj razvije to stvarco v pravo gledališko delo. Begičev je namreč-čutil senzibilnost in originalno ustvarjalno silo Čajkovskega za to snov nemške romantične pravljice. Verjetno pa ni mislil na to, da baletni večer vkljub dobri partituri lahko propade, če nima dobrega koreografa. Takratni baletni mojster v moskovski Veliki Operi je bil Julius Rei-singer, ki je prišel tjakaj z Dunaja. Res da je bil soliden baletnik, toda nič več. In (Labodje jezero je pričel postavljati po receptih, kd nikakor niso bili primerni za ta balet. Ta glasba je namreč v svojem bistvu in v vsej izpeljavi ravno tako simfonična, kot je tudi plesna; obenem tako romantična kot je romantična cela fabula. Premiera ni imela uspeha 5 MILE JOVANOVIČ in primabalerina Karzakova ni prišla' v baletno zgodovino kot kreatorka čudovite baletne vloge belega laboda — Odette. Za Čajkovskega so prišle drugačne naloge in njegov glasbeni genij je bil deležen vedno večje pozornosti in slave. Intendant Marinškega gledališča v Petrogradu I. Vsevoločeski ga je pridobil za to, da mu je skomponiral veliki balet Trnjulčico (Spjaščaja Krasavica) in balet Trlec (Sčelkunščik). (Oton Zupančič je svoj čas predložil za to izraz Hrestač. Severni Slovenci poznajo besedo trlec za klešče, s katerimi se trejo orehi in zato predlagam, da rabimo za rusko besedo Sčelkunščik slovensko besedo trlec. Hrestač je samovoljna besedna tvorba, ki nekje niti ne ustreza baletu). Premiera Trnjulčice je bila 1890 v gledališču Marinskij in leta 1892 prav tam balet Trlec. Vsevoločeski pa ni napravil iste napake kot Begičev v Moskvi; Vsevoločeski je imel v svoji hiši odličnega koreografa Francoza Marius Petipa-ja in, kakor bomo še kasneje videli, Rusa Ivanova. Uspeh enega in drugega baleta je bil nadvse velik. Zopet se je polastila Čajkovskega želja, da bi predelal svoje Labodje jezero, misleč da je njegova partitura kriva neuspehu. Smrt ga je prehitela in tako imamo še danes njegovo originalno kompozicijo iz leta 1876. Ob izgubi Čajkovskega, enega svojih največjih glasbenih genijev, pripravlja Petrograjska Opera svečanost v njegov skomin. Marius Petipa predlaga fragmentarno izvedbo Labodjega jezera, to veliko ljubezen Čajkovskega, kot je Petipa v razgovorih z umrlim lahko večkrat slišal. Zaprašene so prišle note iz moskovskega opernega arhiva in potrebno je bilo hitro najti pravi koreografski koncept za kome-morativni koncert. Marius Petipa ga je sicer našel, ali prave volje in navdušenja za ptice-labode ni imel. iSkicirano zamisel je razložil svojemu koreografskemu asistentu Levu Ivanovu. Ta se je lotil naloge i vsem svojim žarom in februarja 1894 je bilo izvedeno drugo dejanje 6 MAJNA SEVN1KOVA TATJANA REMŠKARJEVA Labodjega jezera v Petrograda s tako velikim uspehom, da je uprava Marinškega gledališča sprejela v študij celo delo. Premiera celotnega baleta je bila 27. januarja 1895. leta z italijansko primabalerino Pierino Legnani. Prvo in tretje dejanje je v celoti koreografsko zložil Marius Petipa, drugo in četrto pa njegov asistent. 'Lev Ivanov je bil mož skromnega in zadržanega značaja, vedno pripravljen pomagati brez vsakršnega računa na priznanje in sloves. V svoji mladosti je plesal z ostalo generacijo imperatorskega toaleta, ki je bila že prepojena z romantičnim duhom. Njegov koreografski ideal je bila izraznost, neke vrste plesalčeva »pesem brez besed«, lirična in elegična oblika plesa. In tako je sreča hotela, da mu je Petipa prepustil najprej drugo in pozneje še četrto dejanje Labodjega jezera. V teh dveh dejanjih plešejo predvsem labodje in tudi glasba Čajkovskega je ravno v teh dveh dejanjih za baletno delo tistega časa nekaj posebnega. Ivanovov koreografski ideal se je kar le moč lepo skladal s to glasbo. Še več: ta simfonična obdelava motiva je našla pravi odmev tudi v koreografu in izzvenela v tak simfonični prijem. V svetovnih koreografskih kompozicijah naletimo samo še pri Silfidah Mihaela Fokina na tako kongeni-alnost. Ples Odette in njenih družic je ustvarjen iz resnično občutenih gibov ptic, ki nas stalno spominja na dvojno naravo teh fantastičnih bitij v baletu: od mraka do zore so deklice, od zore do mraka labodje. Plesalka nalahko zaokroži glavo; kot ptica, ki s kljunom pogladi perje okrog vratu in prsi. Roke vzvalovijo kot da so peroti. Drobni petits battemervts nakazujejo trepet ptice, ko stresa vodne kapljice s telesa. Roke plesalke ne držijo več v oporo ali okras telesnih gibov, temveč so postali bistveni del koreografske izrazne zamisli. Seveda sprejemamo 7 LIDIJA LIPOVŽEV A STANE POLIK mi danes to vse kot nekaj samo po sebi razumljivega. Takrat pa je to pomenilo novost. V ljubavnih epizodah med princem iSiegfridom in kraljico labodov Odetto razvija koreograf Ivanov dosledno to svojo zamisel. Melodija zaplava v višine in ker vidimo, kako hoče 'Odetta v letu ubežati Siegfriedu, jo ta dvigne v zrak, spusti na tla, plesalka odmakne nogo vstran kakor ptica, ki se je ulovila v lovčevo zanko; majhen zastoj, spusti nogo in sledi hitro pirueta, ljubezen lin strah se zvrstita v belem bitju. Kakor že rečeno, prvo in tretje dejanje je koreografsko delo Mariusa Petipa-ja in je dosledno v tradicionalnem baletnem stilu svojega časa. Vendar moramo to pravilno razumeti. Ta tradicionalnost ni enostavno posnemanje ali epigonstvo drugih, ne, saj je Marius Petipa sam ustvarjalno oblikoval in dognal svoj klasični stil imperatorskega baleta. Ako torej govorimo, da je prvo in tretje dejanje dosledno v tradicionalnem stilu, potem se moramo pri tem zavedati, da je to baš stil Mariusa Petipa-ja, ki je prinesel s seboj v carski Petrograd blestečo tradicijo francoskega baleta, ali ki je bil tudi tako močna umetniška osebnost, da je tam v ruski okolici precej drugače vse to zaživelo. Marius Petipa je še klasik, Lev Ivanov je že romantik. In tako so skupinski plesi, pas de trois in razni karakterni plesi tretjega dejanja tehnično spretni, iznajdljivi in dopadljivi. Posebno efektna je koreografija Odile-črnega laboda, o kateri misli princ da je Odetta. Atrakcija te Petipa-jeve koreografije pa je bilo še 32 fonettes entour-nantes, ki jih je Pierlna iLegnani prvič v baletni zgodovini prinesla na oder. Moram še omeniti, da pleše večkrat i vlogo Odette 1 vlogo Odilie ena dn ista plesalka, četudi sta vlogi mišljeni za dve plesalki, kakor to vendar zahteva legenda. Da lahko pleše to tudi samo ena plesalka, zagovarja koreograf takole: po eni strani mora videti princ Siegfried v Odiliji vendar Odetto, po videzu sd morata biti čisto enaki; v baletu 8 VLAST1MIR DEDOVIC JANEZ MEJAČ (kjer ni sličnost samo obrazek ali velikost, temveč stas, proporci nog, način gibanja) [je to mogoče de, če obe osebi predstavlja in pleše ena plesalka; po drugi strani pa je plesalki Odetti na ta način dana možnost, da se pokaže kot Odilija v popolnoma drugačni luči. Labodje jezero je še dandanes v Sovjetski zvezi najpriljubljenejši balet, ki je obenem ponos njihove baletne kulture. Osemintrideset let so ga plesali v isti 'koreografiji, režiji, dekoraciji in kostumih. Sele leta 1933 so poverili nalogo »modernizacije« Agriponi iVaganovi. Ta je obdržala osemdesetodstotno originalno koreografsko vrednost, medtem ko je režijsko, dekorativno in kostumno prenesla prvotno srednje-veško-viteško obeležje v nemško romantiko bidermajerja. Drugo gledališče, ki je izvedlo ta balet, je bil Narodni divadlo v Pragi leta 1907. Tri leta za tem ga že srečamo v ILondonu ali le kot stagione ruskega baletnega ansambla (Kavalir z rožo) 1. 7. Smerkolj Samo (66 nastopov): Don Juan 2, Sharpless (Butterfly) 6, Renato (Ples v maskah) 4, Germont (Traviata) 2, Šakloviti (Hovanščina) 1,1, Rigoletto 4, Valentin (Faust) 3, Grof Almaviva (Figarova svatba) 13, Gianni Schicchi 4, Julij Cezar (Kleopatra) 12, Scarpia (Tosca) 2, Pantalon (Zaljubljen v tri oranže) 3. Basi: 1. Korošec Ladko (100 nastopov): Lunardo (Štirje grobijani) 15, Leporello (Don Juan) 2, Ochs (Kavalir z rožo) 11, Kecal (Prodana nevesta) 13, Doktor (Traviata) 2, Grof des Grieux (Manon) 7, Figaro (Figarova svatba) 13, Sparafuciile (Rigoletto) 1, Podkoljosin (Ženitev) 14, Potinos (Kleopatra) 12, Cerkovnik (Tosca) '1, Kralj Tref (Zaljubljen v tri oranže) 9. 2. Kovač Zdravko (62 nastopov): Canoian (Štirje grobijani) 15, Tom (Ples v maskah) 3, Majordom (Kavalir z rožo) 1, Notar (Kavalir z rožo) 2, Komisar (Butterfly) 5, Monterone (Rigoletto) 1, Marko (Gianni Schicchi) 14, Mark Brut (Kleopatra) 12, Mag ‘Celij (Zaljubljen v tri oranže) 9. 3. Lupša Friderik (124 nastopov): Simon (Štirje grobijani) 15, Komtur (Don Juan) 2, Notar (Kavalir z rožo) 8, iKecal (Prodana nevesta) 10, Komisar (Butterfly) 4, Bonec (Butterfly) 2, Sparafucile (Rigoletto) 4, Samuel (Ples v maskah) 3, Grof des Grieux (Manon) 8, Manko (Ero z onega sveta) 3, Bartolo (Fiigarova svatba) 13, Doktor IS (Traviata) 2, Ivan (Ženitev) 14, Simone (Gianni Schicchi) 14, Enobarbos (Kleopatra) 12, Cerkovnik (Tosca) 1, Kuharica (Zaljubljen v tri oranže) 9. 4. Merlak Danilo (53 nastopov): Maurizio (Štirje grobijani) 15, Samuel (Ples v maskah) 1, Dosifej (Hovanščina) 11, Monterone (Rigo-letto) 4, Grof des Grieux (Manon) 7, Mefisto (Faust) 4, Bonec (Butterfly) 1, Marko (Ero z onega sveta) 1, Leander (Zaljubljen v tri oranže) 9. BALETNE NOVICE Z VSEGA SVETA Roland Petiit iz Pariza je postavil na oder dva nova baletna komada: »Soba« (La Chamtore) po zasnutku znamenitega avtoria detektivskih noniel Georgesa Siemona z dekorjem Bernarda Buf-feta in glasbo Georgesa Aurica in »Lepe zavrženke« (Les Belles Damnees) z dekorjem Toma Keogha, glasbo Michela Lengrada in na temo Jeana Michela Damaseja. »Soba« je popolnoma realističen balet. V začetku se vidi smrtne trenutke umorjenega moža, neka ženska vstopi in ga opazi. Policija prihiti in inšpektor se zapre v sobo, da obnovi dramo; vidi jo v vsej njeni grozoti, kot da bi bil sam v njej sodeloval. Vstopi neko dekle, nakar sledi precej brutalna ljubezenska scena, po kateri ga ona zabode. Balet se konča, kot se je pričel, s krči umirajočega moža in odkritjem njegovega trupla. Ta balet vsebuje mnogo več pantomime kot plesa in zelo spominja na balet »Mladi človek in smrt«, a brez fantastičnega in poetičnega napona. Jugoslovanska plesalka Veronika Mlakar je igrala vlogo morilke in Amerikanec Buzz Miller vlogo žrtve. »Les Belles Damnees«, koreografski prizor, ki se dogaja v Hadu s fantastičnimi demoni in zavrženimi ženskimi dušami, je balet brez finese in poduhovljenosti. Poleg teh dveh baletov so pa prikazali ponovno še balet »Volk« (Le Loup) z Violetto Verdy. Velik uspeh tega baleta gre na račun te velike umetnice. Rahločutna, strastna, vibrirajoča izraža vse odtenke svoje zapletene in težke vloge v vsakem gibu svojega telesa, tako da si ni mogoče zamisliti druge plesalke v tej vlogi. S temi tremi baleti in še z baletom »Carmen« je Roland Petit tudi nastopil 8. maija svoje štiri tedensko gostovanje v Londonu. Balet gledališča Stanislavski je sprejel povabilo za gostovanje v Parizu v letošnjem letu. Prišla bo grupa 100 umetnikov z lastno, zanimanja vredno verzijo »Labodjega jezera«. V Monakovem so ustanovili baletno društvo »Freunde des Ballets« (prijatelji baleta). V študiju Gudrun Sohn se je sestalo 50 plesalcev, kritikov, inscenatorjev, baletomanov in študentov z namenom, da osnujejo društvo, ki too začelo širiti in popularizirati baletno umetnost. Postavili so si delovni program za leto 1956., in društvo namerava positatii središče za ljudi, ki jih zanima balet v Monakovem, ki pa preje niso imeli priložnosti za tako udejstvovanje. Pomagali bodo mladim plesalcem, da se uveljavljajo, in obveščevanje javnosti o baletnih dogodkih se bo izboljšalo. Društvo bo tesno sodelovalo z toaletnimi grupami v prid večje umetniške ravni. Maurice Bejart je pravkar uresničil idejo, ki jo je imel že dolgo v mislih. Zahvaljujoč se Nicola9u Schofferju, ki je skonstruiral 1» »prostorno-dinamičen« kip, občutljiv na luč in zvok, bo plesal prvič v baletnem pas de deux-:ju dva in pol metra visok robot. Ta balet, v kaiterem bosta kot živa plesalca nastopila Michele Seigneuret in Maurice Bejart, bo simboliziral človekov boj z izurjenostjo stroja. Michele Seigneuret iz baleta de l‘Etoile je prejela nagrado Rene Blum za leto 1955. To nagrado prisoja Zveza plesnih kritikov in pisateljev, in je namenjena kot plačilo mladim umetnikom, ki so se posebno odlikovali med letom, ne da bi doslej že imeli slavno ime. Podeljena je bila nagrada »Prix Terpsichore«, katero je ustanovila Alicija Nikitina, ki je plesala še v Diagilevovem baletu, z namenom, da odkrije mlade talente in prisodi štipendijo, ki naj pomaga mladim ljudem v njihovem koreografskem študiju. Žirija plesnih kritikov je pred komitejem, kateremu je predsedoval minister M. Paul-Boncour in ki združuje glavne umetniške osebnosti Pariza, podelila po dve nagradi v vsakem razredu. Začetniki: 15-letna Frangoiise Houle in 8-letna Dominique Duibois. Juniorji: 11-letna Frangoise Zumbo in 15-letna Sylvaine Paul-Milani. La Scene Frangaise, dobro mano pariško umetniško združenje je podelilo nagrado ob svojem letnem natečaju. Dobitniki so bili Jacqueline Renoust, prva nagrada za izrazni ples, Sara Acquqron, nagrada za koreografijo. V letošnjem letu so bile v Londonu premiere treh krajših baletov: Prvi, »Cranks«, koreografa Johna Crankoa, v katerem plešejo le štiri osebe, predstavlja novost v tem, da dejanja prehajajo ena v drugo in da izvajalci premikajo kulise na vse strani sami in tudi svoje kostume menjajo na odru pred gledalci. Več zanimanja kot ta balet sta pa vzbudila baleta »La Peri« in »Nootambules«. »La Peri« je koreograf Ashton po 25. letih ponovno osvežil. To je legenda o perzijskem pSoetu-filozofu, ki je videl rožo nesmrtnosti v rokah speče Peri in o njegovi usodi, ko si jo je poskušal pridobiti v nepoštene namene. Margot Fonteyn in Michael Somes plešeta krasen pas de deux, v katerem se duševno in fizično trgata za pravico do posesti rože. Glasbo je napisal Paul Ducas. »Noctambules« koreografa Kennetha Macmilanna (glasba Humphrey Searle) je zgodba o hipnotizerju, čigar predstava propade in ki nato iz zlobe hipnotizira svoje občinstvo, da dela mnoge čudne stvari, ki sodiijo v dobo romantike; bogataš se ne drži več proč od revnega dekleta, vojakove sanje se uresničijo in ostarela lepotica iz občinstva postane zopet lepa žena, v katero se hipnotizer zaljubi. Ona mu skuša ubežati, a on jo odnese na oder v preplah svoje asistentke, ki žalostno gleda njegovo novo osvojitev. Prizor se konča z bobnanjem, ki ponovno vabi množico v gledališče. Nenad Lhotka, bivši prvi plesalec zagrebške opere, je letošnjo sezono aganžiran kot baletni mojster kraljevega baleta v Wdnni-pegu, Kanada. Tam je tudi postavil balet »Vrag na vasi«, ki ga je pa okrnil na polovično dolžino, tako da ga uprizarjajo skupaj z drugimi deli. V Ziirichu, Švica, pripravljajo skrajšano verzijo »Labodjega jezera« pod vodstvom Jaroslava Bergerja s samimi švicarskimi plesalci. Druga točka večera bo pa »Trirogelnik« Manuela de Falla, ki ga pripravlja španski par Susana Audeoud in Jose Udaeta, ki bosta tudi plesala glavni vlogi. Kostumi in dekor bodo napravljeni v Španiji. New Yonk Oity Ballet se je vrnil domov. George Balanchine je za to priliko naštudiral nov »Pas de deux« na glasbo Glazunova 20 »Rajmonda«, balet, ki se oslanja na karakterni material, predvsem na čarda.ške plese. Sestoji se iz velikega entreeja, adaigia, dveh solov in enega dueta za dekleta, kvarteta za fante, variacije za primabalerino in prvega plesalca in velike code. Plesala sta Andre Eglevsky in Maria Tailchief z grupo osmih plesalcev. Kulis ni bilo, kostume pa je zasnoval Esteb an Frances. Druga novost je balet »Scvuvenir«, ki se godi pred prvo svetovno vojno in v katerem iso nanizane razne sličice: srečanje, koketiranje, sanje in zapeljevanje gostov v hotelski predsobi, plesni dvorani, hodniku, spalnici in na obrežju. Stil baleta je isti kot v staromodnih nemih filmih. Georgesa Bizeta »Jeux D’Enfants« (Otroške igre) so uprizorili v novi koreografiji Balanchina, katerega so navdahnile numberške lutke iz 18. in 19. stoletja. S tem so pridobili nov balet za otroške matineje, kakršne bi tudi pri nas gotovo vsi toplo pozdravili. Margot Fonteyn, prva plesalka baleta Sadler‘s Wells iz Londona, je prejela v začetku letošnjega leta častni naslov: Dama britanskega imperija (Dame Commander of the British Empire) za svoje zasluge v baletu. Pred njo je prejela ta visoki naislov tudi že Ninette de Valois, umetniški direktor istega baleta. Iz tega se vidi priljubljenost in spoštovanje, ki ga uživajo balet in njegovi člani pri Angležih. Ballet Riusse de Monte Carlo je gostoval v Državni operi v Chicagu s Cocteaujevim baletom »La Dame a da Licorne« koreografa Heinza Rosena. V glavnih vlogah sta bila odlična Frederic Franklin in Irina Borovska. Ostali repertoar je bil sestavljen iz drugega dejanja »Labodjega jezera«, Fokinove »Šeherezade«, »Les Sylphides«, in drugih baletov. Ko so prišli plesalci Festival Balleta v Belfast, so našli gledališče v temi zaradi stavke električnih delavcev. Matinejo so morali odpovedati, večerno predstavo pa so dali s pomočjo baterij in z lučmi na drogovih. Med odmori je bilo občinstvo v temi, katero so le tu in tam prekinjale posamezne bakle. Tudi v orkestru so si morali pomagati z baklami. Plesalci in občinstvo so se pri tem precej zabavali, edina neprijetnost je bila pomanjkljiva kurjava. V gledališču na Elizejskih poljanah v Parizu gostuje pravkar slovaški ansambel pesmi in plesov »Sluk«, v katerem nastopa preko 100 plesalcev, pevcev in godbenikov. Izbrali so jih dz najboljših folklornih grup dežele. Moški plesalci niso taki mojstri kot plesalci ruskih grup, ženski element je pa poln gracije in tudi kostumi so zelo ljubki. Glasbena spremljava je le iz treh instrumentov. Od vzhodnoevropske folklore so do sedaj Parižanom še najbolj ugajali Madžari, ki so gostovali lani. Balet Janine Charrat se je predstavil letos z novim baletom koreografa Maurice Bejarta »Visoka napetost«. Grupa je gostovala v zadnjem času v Milanski Scali, Dublinu in v Nemčiji. Proti koncu leta so povabljeni tudi v Južno Ameriko. V tej grupi plešejo sedaj Helene Trailine, Ethery Pagava, Milorad Miškoviič in Jean-Bemard Lemoine. V Kairu deluje kot koreograf in baletni mojster Frida Nichols, ki je tam ustanovila Klasično in odrsko plesno akademijo, ki naj ponese v Evropo orientalsko umetnost. Predstave bodo pokazale nove poglede na klasičen egipčanski in islamski ples. 23. januarja letos je preteklo 25 let od smrti plesalke Ane Pavlovne Pavlove. Povsod v večjih baletnih centrih so proslavili to obletnico z baletnimi večeri. 21 V Londonu je bila polnočna predstava v gledališču Stoli. V spominskem govoru se je poklonila slavni plesalki Ninet/te de Valois. Glasbeno vodstvo sta imela Robert Inving in Leighton Lucas. Splošna kvaliteta večera (je bila, kar je sicer pri svečanih predstavah redkost, izredno visoka: zbrali so se britanski, francoski, ameriikanski, indijski in skandinavski plesalci in sicer: Elsa Mardanne von Rošem, Marjorie Tallchief, George Skibine, Margot Fonteyn, Michael Somes in Violetta Elviin, Alicia Markova, Beryl Grey, Ram Gopal, Ivette Chauvire, Bjorn Holmgren in še mnogi drugi. Alicia Markova je med drugim plesala tudi »Umirajočega laboda« na Saint-Saensovo glasbo, ki je bil najboljša točka Pavlove. Koreografski institut pariške opere namerava postaviti spominsko ploščo v Theaitre du Chatelet, kjer je Pavlova prvič nastopila leta 1909. z grupo Sergeja Djagileva. Ustanovili bodo tudi nagrado, ki se bo podelila vsako leto mlademu briljantnemu plesalcu v njen spomin, in priredili razstavo v operni knjižnici. 22. marca je Ruski konservatorij v Parizu priredil nastop svojih učencev skupaj s plesalci pariške Opere z Lifarjem na čelu. »Umirajoči labod« je bil uprizorjen na praznem odru z nekaj cvetlicami ob spremljavi klavirja in čela, kar je dalo predstavi pečat dostojanstva in patosa. Tudi gramofonska družba »His Master’s Voice« je počastila spomin Pavlove z izdajo plošč pod naslovom »Poklon Pavlovi«, ki vsebujejo več njenih baletov, med drugim tudi »Slovo jeseni«, »Ga-votte Pajvloiva« in seveda »Umirajoči labod« pod taktirko njenega glasbenega vodje v zadnjih letih Efrema Kuntza. Ann Hutchinson, ameriška avtoriteta v plesni pisavi je izdala pri založbi »Phoenix« knjigo z naslovom »Labanotation«. To je knjiga, ki razlaga kinetografijo — zapisovanje gibov in korakov človeškega telesa, po sistemu, ki ga je pnvii začel Rudolf Laban. S tem baleti ne bodo šli več v pozabo, temveč se bodo ohranili zanamcem. BELEŽKE N. B. C. Televizijska Opera v USA bo januarja 1957 uprizorila 'ameriško premiero Prokofjeva opero »Vojna in mir« v prenovljeni in skrajšani avtorjevi izdaji, ki jo je priredil malo pred svojo smrtjo. NBC bo .v tej sezoni uprizorila tudi Stanleya Hollingsvvortha opero »'La Grande iBreteche« po Balsacovi noveli in poleg tega še »Boheme«, »Traviato«, »Flektro« in Menottijevo »Amahl and the Night Vdsitors«. New York City Opera bo odprla sezono z opero Franka Martina »Vihar«, dalje pa bo uprizorila še »Orfeja v podzemlju«, »Mignon«, Orffovo opero »Mesec« in Floyda Carlisleja »Suzano« v enem večeru, osvežili pa bodo še »Carmen«, »Boheme«, »Traviato« in »Netopirja«. V San Franciscu bodo med drugim uprizorili »Borisa Godunova«, »Manon Lescaut« in Zandonaiijevo »Francesco da Rimini«, v kateri bo naslovno vlogo pela turška sopranistka Lejla Gencer, ki je letos imela veliko uspeha pri svojih nastopih v Neaplju. V Buenos Airesu so poleti imeli svetovno premiero opere Juana Castra »Bodas de Sangre«, ki jo je skladatelj uglasbil po tragediji Federica Garcie Lorce. To je že tretje Castrovo operno delo. Pri premieri, ki jo je dirigiral avtor, je imela nova opera lep uspeh tako pri občinstvu kakor tudi pri kritiki. L**tnik in izdajatelj: Uprava slovenskega narodnega gledalifida v Ljubljani. Urednik Smiljan Samec. Tlak Casopdsno-založivi-Skega podjetja »Slovenski poročevalec«. Vsi v Ljurbljanl. Kvalitetno! Hitro! Vam popravi aii uglasi vse vrste glasbenih instrumentov HARMONIKA TITOVA c. 35 • Tel. 31-708 (Poleg trolejbusne postaje) TRGOVSKO PODJETJE „ROŽINIK" UPRAVA TITOVA 10 - TELEFON22-254 se priporoča za nahup špecerijskega in kolonialnega blaga v svojih trgovinah! Albanska ul. 20 Bezenškova ulica 22 Resi j p va cesta J Einipilerjeva ulica 21 Rudnik 2C Turnvrvt. Galjevica 9-a Titova cesta 47-c Gosposka ulica 3 Titova cesta K Hrenova ulica 1* Trg revolucije 2 Ježica 97 Trubarjeva cesta 14 Karlovška cesta i Vodnikov trg S Mala vas 37 Vodnikova caata