PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Lex Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 1	Maribor, petek 8.1.2016
OBČINA PREVALJE
1. Poslovnik Občinskega sveta Občine Prevalje
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 11. seji dne 17.12.2015 sprejel
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE PREVALJE
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2.	člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3.	člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4.	člen
(1)	Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)	Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448	Leto XII
5.	člen
(1)	Svet dela na rednih, izrednih sejah in dopisnih sejah. Svet se lahko sestane tudi na svečani ali žalni seji.
(2)	Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
6.	člen
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
7.	člen
(1)	Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa " OBČINSKI SVET".
(2)	Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3)	Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4)	Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine (direktor občinske uprave).
II. Konstituiranje občinskega sveta
8.	člen
(1)	Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2)	Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan najkasneje v 30 dneh po izvolitvi sveta.
9.	člen
(1)	Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(2)	Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(3)	Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta. (4) Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
10.	člen
(1)	Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2)	Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3)	Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4)	Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11.	člen
(1)	Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
(2)	S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
12.	člen
(1)	Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, s čimer preneha mandat dotedanji komisiji za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana.
(2)	Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov.
13.	člen
Občinski svet potrdi mandat člana občinskega sveta, ki nadomesti člana občinskega sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
III. Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta
14.	člen
(1)	Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2)	Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3)	Član občinskega sveta ima pravico:
•	udeleževati se sej občinskega sveta, na njih sodelovati in odločati,
•	predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,
•	predlagati občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
•	glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
•	sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej;
•	predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)	Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
(5)	Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
15.	člen
(1)	Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
(2)	Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
16.	člen
(1)	Član občinskega sveta ima pravico skupaj z drugimi člani občinskega sveta ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti v že ustanovljeno svetniško skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. Če tega ne stori, dobi status samostojnega svetnika.
(2)	Član občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
17.	člen
(1)	Člani občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz 19. člena tega poslovnika, samostojni člani občinskega sveta pa lahko ustanovijo skupino samostojnih svetnikov.
(2)	V teku enega mandata se lahko ustanovi le ena skupina samostojnih svetnikov.
18.	člen
(1)	Člani občinskega sveta ustanovijo svetniške skupine najkasneje v 30 dneh po konstituiranju občinskega sveta. Vodja svetniške skupine v roku 10 dni po ustanovitvi svetniške skupine ali spremembi njene sestave o tem pisno obvesti župana in mu predloži zapisnik o ustanovitvi svetniške skupine s podpisi svetnikov, ki so se vanjo vključili.
(2)	Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi.
19.	člen
(1)	Dve ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
(2)	Člani občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko ustanovijo nove svetniške skupine, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 3
ustanovi nova stranka, če član občinskega sveta izstopi iz stranke ali liste, na kateri je kandidiral ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupno istoimensko listo.
20.	člen
Svetniške skupine in samostojni svetniki se v 45 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani. Če se v tem roku ne dogovorijo, sedežni red določi občinski svet s sklepom.
21.	člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
22.	člen
Financiranje svetniških skupin se določi s posebnim pravilnikom.
23.	člen
(1)	Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2)	Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3)	Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine (direktorju občinske uprave) postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
24.	člen
(1)	Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2)	Na vsaki seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3)	Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4)	Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
(5)	Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6)	Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7)	Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana pisno 7 dni pred začetkom seje. Na seji se odgovarja tudi na ustna vprašanja in pobude, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
(8)	Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
25.	člen
(1)	Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2)	Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
26.	člen
(1)	Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2)	Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3)	Članu sveta pripada sejnina na podlagi prisotnosti na posamezni seji.
(4)	Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
(5)	Članu občinskega sveta se izplača nadomestilo za prisotnost na seji občinskega sveta oziroma delovnih teles občinskega sveta.
IV.	Delovno področje sveta
27.	člen
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V.	Seje sveta
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
28.	člen
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje sveta sklicuje župan.
(3)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
1.1 Redna seja
29.	člen
(1)	Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
(2)	Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu (podžupanom), tajniku občine, predsednikom krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti in predsedniku nadzornega odbora občine, kadar je točka dnevnega reda povezana s pristojnostmi ali z delovnim področjem nadzornega odbora.
(3)	Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 4
1.2	Izredna seja
30.	člen
(1)	Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov sveta.
(2)	V zahtevi članov občinskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3)	Izredno sejo občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član občinskega sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
(4)	Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 23. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
(5)	Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
1.3	Dopisna seja
31.	člen
(1)	Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja občinskega sveta. Na dopisni seji ni mogoče sprejemati splošnih aktov ali proračuna občine.
(2)	Dopisna seja se opravi na podlagi po elektronski pošti vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski pošti.
(3)	Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so elektronsko vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(4)	Župan lahko za sprejemanje glasov pooblasti osebo zaposleno v občinski upravi, podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
(5)	Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali.
(6)	O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo.
1.4	Vabilo na sejo
32.	člen
(1)	Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine.
(2)	Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
1.5	Dnevni red seje
33.	člen
(1)	Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.
(2)	Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3)	V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4)	Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(5)	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6)	Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
1.6	Vodenje seje
34.	člen
(1)	Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(3)	Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
35.	člen
(1)	Seje občinskega sveta so javne.
(2)	Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
(3)	Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4)	Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta.
(5)	Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
36.	člen
(1)	Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2)	Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 8
2. Potek seje
37.	člen
(1)	Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2)	Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3)	Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
38.	člen
(1)	Svet po določitvi dnevnega reda seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
(2)	Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3)	Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
39.	člen
(1)	Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2)	Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3)	Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(4)	Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(5)	Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
40.	člen
(1)	Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
(2)	Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
41.	člen
(1)	Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2)	Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine (direktor občinske uprave) mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
(3)	Potem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
(4)	Razpravljavec lahko o posamezni točki dnevnega reda praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
(5)	Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
42.	člen
(1)	Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2)	Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
43.	člen
(1)	Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2)	Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3)	Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
44.	člen
(1)	Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2)	Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(3)	Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
45.	člen
(1)	Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2)	Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3)	Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 6
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
46.	člen
(1)	Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2)	Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
3.	Vzdrževanje reda na seji
47.	člen
(1)	Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2)	Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
48.	člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
•	opomin
•	odvzem besede
•	odstranitev s seje ali z dela seje.
49.	člen
(1)	Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(2)	Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(3)	Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(4)	Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
50.	člen
(1)	Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(2)	Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
51.	člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4.	Odločanje
52.	člen
(1)	Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
(2)	Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
(3)	Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani).
53.	člen
Predlagana odločitev je na sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina članov občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
54.	člen
(1)	Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2)	S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta.
55.	člen
(1)	Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2)	K glasovanju pozove predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
(3)	Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
56.	člen
(1)	Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.
(2)	Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
(3)	Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »Za«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«".
57.	člen
(1)	Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2)	Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
(3)	Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
(4)	Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
(5)	Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(6)	Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(7)	Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »Za« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(8)	Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(9)	Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
(10)	Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(11)	Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 7
58.	člen
(1)	Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
(2)	Ugotovitev izida glasovanja obsega:
•	število razdeljenih glasovnic,
•	število oddanih glasovnic,
•	število neveljavnih glasovnic,
•	število veljavnih glasovnic,
•	število glasov »ZA« in število glasov »PROTkoziroma pri glasovanju o kandidatih,
•	število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
•	ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
(3)	O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
(4)	Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
59.	člen
(1)	Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2)	O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje občinskega sveta
60.	člen
(1)	O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
(2)	Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, dnevni red in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je odločalo, imena razpravljavcev, podatke o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, o izidih glasovanja o posameznih zadevah, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih komisije za statut in pravna vprašanja o postopkovnih vprašanjih. Arhivskemu izvodu zapisnika se priloži izvirnik ali kopija gradiva, ki je bilo predloženo in obravnavano na seji.
(3)	Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine (direktor občinske uprave). Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
(4)	Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(5)	Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
(6)	Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.
(7)	Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
61.	člen
(1)	Potek seje občinskega sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema.
(2)	Zvočni posnetek oziroma magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
(3)	Član občinskega sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca.
(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.
62.	člen
(1)	Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2)	Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
63.	člen
(1)	Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine (direktor občinske uprave) na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
(2)	V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.
6.	Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
64.	člen
(1)	Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta je odgovoren tajnik občine (direktor občinske uprave).
(2)	Tajnik občine organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe občinskega sveta in določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
(3)	Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.
7.	Delovna telesa občinskega sveta
65.	člen
(1)	Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov.
(3)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,
•	opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
•	občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
•	pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 8
javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta,
•	obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
66.	člen
(1)	Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
67.	člen
Stalna delovna telesa občinskega sveta, določena s statutom občine so:
•	odbor za proračun in finance,
•	odbor za komunalne zadeve in varstvo okolje,
•	odbor za gospodarske dejavnosti,
•	odbor za družbene dejavnosti,
•	komisija za statut in pravna vprašanja.
68.	člen
(1)	Odbor za proračun in finance ima 7 članov.
(2)	Odbor spremlja in obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine, ki imajo finančne posledice in sicer:
•	spremlja stanje prihodkov, odhodkov in račun financiranja občine ter o svojih ugotovitvah obvešča občinski svet in župana,
•	na zahtevo občinskega sveta izdela celovito ali delno poročilo o finančnem stanju občine,
•	poda mnenje o predlogu proračuna, rebalansa proračuna in zaključnega računa proračuna občine pred obravnavo na občinskem svetu,
•	obravnava gospodarjenje z občinskim premoženjem,
•	obravnava in predlaga ukrepe za izvajanje davčne politike v občini,
•	obravnava finančna vprašanja glede izvajanja gospodarskih javnih služb.
69.	člen
(1)	Odbor za komunalne zadeve in varstvo okolja ima 7 članov.
(2)	Odbor obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom, nepremičnim premoženjem občine in varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve in sicer:
•	obravnava izgradnjo, razvoj in upravljanje s komunalnimi objekti in napravami,
•	obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z občinskimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi javnimi površinami,
•	obravnava vprašanja ureditve prometa,
•	obravnava vprašanja s področja komunalne dejavnosti (kanalizacija, vodovod, plinovod, toplovod, odpadki in deponije),
•	obravnava in spremlja delo ter financiranje javnih podjetij in služb s področja komunalne dejavnosti,
•	daje mnenja k izbiri koncesionarjev in spremlja njihovo delo,
•	skrbi za pripravo stanovanjskega programa občine,
•	sodeluje pri pripravi, izdelavi in obravnavi osnutkov prostorskih izvedbenih aktov,
•	oblikuje predloge ukrepov in programov na področju varstva okolja in urejanja prostora,
•	sodeluje pri pripravi razpisov in izbiri ponudnikov za izvedbo prostorske in urbanistične dokumentacije,
•	sodeluje pri javnih razgrnitvah in obravnavah strokovnih podlag za pripravo planskih in urbanističnih dokumentov,
•	spremlja pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč na območju občine,
•	spremlja prihodke in odhodke od stavbnih zemljišč, realizacijo programa investicij in o tem poroča občinskemu svetu,
•	predlaga nakup in prodajo stavbnih zemljišč in kmetijskih zemljišč,
•	predlaga razporejanje denarnih sredstev namenjenih za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
•	spremlja in obravnava delo vseh subjektov s področja obrambe, zaščite in reševanja,
•	sodeluje z vsemi dejavniki obrambe, zaščite in reševanja,
•	v skladu z zakonodajo predlaga ukrepe za razvoj in nemoteno delovanje vseh subjektov s področja zaščite in reševanja,
•	obravnava in predlaga načrta varstva pred požari in elementarnimi nesrečami,
•	obravnava in predlaga programe in finančne načrte za potrebe vseh organizacij, zavodov in služb s področja zaščite in reševanja,
•	sodeluje pri predlogu določitve kriterijev in oblikovanju prednostne liste za upravičence do neprofitnih najemnih stanovanj.
70. člen
(1)	Odbor za gospodarske dejavnosti ima 7 članov.
(2)	Odbor obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma) in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve in sicer:
•	spremlja gospodarske tokove v občini,
•	sodeluje z nosilci gospodarskih dejavnosti,
•	predlaga program razvoja podjetništva,
•	predlaga ukrepe za razdelitev podjetništva, kmetijstva, turizma, trgovine in gostinstva,
•	predlaga kriterije in razdelitev subvencij namenjenih razvoju podjetništva, kmetijstva, turizma, trgovine in gostinstva,
•	sodeluje pri oblikovanju programa razvoja kmetijstva v občini ter dopolnilnih dejavnostih na kmetijah,
•	obravnava problematiko, ki se nanaša na kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lovstvo in ribištvo,
•	obravnava razvoj turizma, trgovine in gostinstva v občini,
•	sodeluje s podjetji in organizacijami, ki delujejo na področju gostinstva, turizma in trgovine,
•	spremlja izvajanje občinskih odlokov ter drugih aktov s svojega delovnega področja.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 9
71.	člen
(1)	Odbor za družbene dejavnosti ima 7 članov.
(2)	Odbor obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve, zlasti pa:
•	obravnava vprašanja s področja šolstva, vzgoje in izobraževanja,
•	obravnava vprašanja s področja kulture, kulturno-informativne dejavnosti in vprašanja s področja kulturne dediščine,
•	spremlja in nadzira delo javnih zavodov, ki opravljajo dejavnost na področju kulture, šolstva in varovanja kulturne dediščine,
•	sodeluj z društvi s področja družbenih dejavnosti,
•	predlaga program kulturne dejavnosti v občini,
•	obravnava program varstva otrok, družine, invalidov in ostarelih,
•	sodeluje s pristojnimi službami pri reševanju socialno ogroženih kategorij prebivalstva,
•	spremlja stanje na področju zdravstva, zobozdravstva in lekarništva,
•	daje mnenje k predlogu mreže javne zdravstvene službe in podelitvi koncesij,
•	spremlja delo javnih zavodov na področju zdravstva in socialnega varstva,
•	pripravlja letne in druge programe razvoja športa v občini,
•	pripravlja predloge za razdelitev sredstev za kulturne in športne dejavnosti v občini.
72.	člen
(1)	Komisija za statut in pravna vprašanja občinskega sveta ima 5 članov.
(2)	Komisija opravlja naslednje naloge:
•	obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov
•	oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine in drugimi veljavnimi akti občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine
•	spremlja usklajenost občinskih splošnih aktov z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti ter medsebojno usklajenost veljavnih občinskih splošnih aktov,
•	občinskemu svetu lahko v sprejem predlaga spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter drugih splošnih aktov občine in obvezno razlago določb splošnih aktov občine,
•	med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta razlaga poslovnik občinskega sveta,
•	podaja mnenja h statutom krajevnih skupnosti ter
•	obravnava druga vprašanja normativnega in pravnega značaja, ki jih posreduje občinski svet.
73.	člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
74.	člen
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2)	Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
(3)	Prvo sejo odbora skliče župan.
(4)	Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
75.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
76.	člen
(1)	Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
(2)	Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
(3)	Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(4)	Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
(5)	Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(6)	Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
77.	člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
VI. Akti občinskega sveta
1. Splošne določbe
78.	člen
(1)	Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
•	poslovnik o delu občinskega sveta,
•	proračun občine in zaključni račun,
•	planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
•	odloke,
•	odredbe,
•	pravilnike,
•	navodila,
•	sklepe.
(2)	Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3)	Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 10
79.	člen
(1)	Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem župan.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
(3)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
80.	člen
(1)	Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
(2)	Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
81.	člen
(1)	Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2)	Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
(3)	Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta.
82.	člen
(1)	Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
(2)	Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
83.	člen
(1)	Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah
(2)	V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(3)	Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
(4)	Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(5)	Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom.
(6)	Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
84.	člen
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
85.	člen
(1) V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
(2)	V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta.
(3)	Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov občinskega sveta k vsakemu predlogu odloka.
(4)	Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta.
(5)	Župan lahko predlaga amandma na amandma članov občinskega sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(6)	Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
86.	člen
(1)	Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov občinskega sveta, ki glasujejo.
(2)	O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
87.	člen
(1)	Statut občine in poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
(2)	Proračun občine sprejema občinski svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
(3)	O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
88.	člen
(1)	Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen:
•	če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali svetnik, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem mandatu,
•	če predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali svetnik.
(2)	Če nihče ne prevzame predlagateljstva v roku 3 mesecev od dneva konstituiranja sveta, je postopek za sprejem akta ustavljen. Evidenco o tem vodi občinska uprava.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
89.	člen
(1)	Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(2)	Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(3)	Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
(4)	Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(5)	Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 11
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
4.	Skrajšani postopek za sprejem odlokov
90.	člen
(1)	Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
•	za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
•	prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom,
•	uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
•	spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
•	obvezno razlago določb splošnih aktov,
•	prečiščena besedila aktov.
(2)	Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.
(3)	V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
91.	člen
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5.	Postopek za sprejem proračuna
92.	člen
(1)	S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
(2)	Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
93.	člen
(1)	Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi občinskega sveta.
(2)	Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3)	V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu:
•	temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
•	načrtovane politike občine,
•	oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
•	okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
•	načrt razvojnih programov,
•	načrt nabav.
(4)	Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
(5)	Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi občinskega sveta v njem upoštevani.
(6)	Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo župan.
94.	člen
(1)	Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
(2)	V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
(3)	Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
95.	člen
(1)	V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa občinskega sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.
(2)	Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3)	Predsedniki delovnih teles občinskega sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
96.	člen
(1)	Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bosta obravnavala.
(2)	Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje pet dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
(3)	Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
97.	člen
(1)	Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles občinskega sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
(2)	V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 12
(3)	Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta.
(4)	Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
98.	člen
(1)	Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
(2)	Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
(3)	Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4)	Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5)	Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
(6)	Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
(7)	Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
(8)	Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
99.	člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
100.	člen
(1)	Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2)	Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(3)	Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
101.	člen
(1)	Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2)	Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3)	Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava komisija za statut in pravna vprašanja, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
102.	člen
(1)	Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila kot nov splošni akt.
(2)	Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema občinski svet po postopku za sprejem odloka.
103.	člen
(1)	Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi komisija za statut in pravna vprašanja uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
(2)	Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta ali odloka tako določi občinski svet.
(3)	O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave.
(4)	Uradno prečiščeno besedilo se objavi.
VII. Volitve in imenovanja
104.	člen
(1)	Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
(2)	Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
105.	člen
(1)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
(2)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
106.	člen
(1)	Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(2)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(3)	Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 13
107.	člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1.	Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
108.	člen
(1)	Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
(3)	Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
2.	Imenovanje člana občinskega sveta za začasno opravljanje funkcije župana
109.	člen
(1)	V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Kadar ima občina več podžupanov opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev tisti podžupan, ki ga določi župan, razen, če je razrešen.
(2)	Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi podžupanov, ki bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma, če je razrešen, imenuje občinski svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana.
(3)	O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
(4)	Kandidat je imenovan , če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
(5)	V funkciji župana je podžupan (oziroma drug član občinskega sveta) tudi izvrševalec proračuna za tekoče proračunsko leto.
(6)	Podžupan oziroma drug član občinskega svet, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovanja pri odločitvah, ki jih sprejema občinski svet oziroma njegova delovna telesa.
3.	Postopek za razrešitev
110.	člen
(1)	Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja.
(2)	Postopek za razrešitev osebe, ki jo voli ali imenuje svet, se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine svetnikov.
(3)	Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
(4)	Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, zoper katero je vložen, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
(5)	Če se oseba, zoper katero je vložen predlog za razrešitev, z razrešitvijo ne strinja, ima na seji sveta pravico do besede.
(6)	Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta.
VIII.	Razmerja med županom in občinskim svetom
111.	člen
(1)	Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2)	Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3)	Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
112.	člen
(1)	Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
(2)	V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3)	Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(4)	Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
(5)	Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX.	Javnost dela
113.	člen
(1)	Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(3)	Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
(4)	Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
(5)	Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
114.	člen
(1)	Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2)	Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3)	Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
(4)	Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X.	Delo občinskega sveta v izrednem stanju
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 14
115.	člen
(1)	V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
(2)	Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
XI. Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika
116.	člen
(1)	Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
(2)	Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
117.	člen
(1)	Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za statut in pravna vprašanja, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2)	Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statut in pravna vprašanja.
(3)	Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija za statut in pravna vprašanja, odloči svet.
XI. Končna določba
118.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta (Ur. l. RS, št. 44/99, 51/01 in 100/03).
119.	člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0005/2015-19 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
OBČINA ZREČE 2. Statut Občine Zreče
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel
STATUT OBČINE ZREČE
1. člen (vsebina statuta)
(1) Ta statut ureja:
1.	Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;
2.	Naloge občine in njenih ožjih delov;
3.	Organizacijo občine:
3.1.	Skupne določbe,
3.2.	Občinski svet,
3.3.	Župana,
3.4.	Nadzorni odbor občine,
3.5.	Druge organe občine;
4.	Ožje dele občine;
5.	Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini:
5.1.	Zbor občanov,
5.2.	Referendum o splošnem aktu občine,
5.3.	Svetovalni referendum,
5.4.	Druge referendume,
5.5.	Ljudsko iniciativo;
6.	Občinske javne službe;
7.	Sodelovanje občine z drugimi občinami;
8.	Premoženje in financiranje občine;
9.	Splošne in posamične akte občine:
9.1.	Splošne akte občine,
9.2.	Posamične akte občine;
10.	Prehodne in končne določbe in druge določbe, pomembne za delovanje občine.
(2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
1. Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini
2.	člen
(območje, ime in sedež občine)
(1)	Občina Zreče (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Bezovje nad Zrečami, Boharina, Bukovlje, Črešnova, Čretvež, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gornja vas, Gračič, Koroška vas na Pohorju, Križevec, Lipa, Loška gora pri Zrečah, Mala gora, Osredek pri Zrečah, Padeški vrh, Planina na Pohorju, Polajna, Radana vas, Resnik, Rogla, Skomarje, Spodnje Stranice, Stranice, Zabork, Zlakova, Zreče.
(2)	Sedež občine je v Zrečah, Cesta na Roglo 13b.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3.	člen (naloge občine)
(1)	Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine.
(2)	Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.
4.	člen
(uresničevanje lokalne samouprave)
(1)	Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2)	Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 15
sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(3)	Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan.
(4)	Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5.	člen
(grb, zastava, himna in praznik občine)
(1)	Občina ima svoj grb, zastavo, himno in praznik, katerih obliko, vsebino in uporabo določa odlok.
(2)	Grb občine ima obliko ščita. V sredini ščita je na zlatorumenem grbovnem polju srce v zeleni barvi. V spodnjem delu srca sta dve valovnici, ki sta zlatorumene barve. Ščit je ob stranicah zeleno obrobljen.
(3)	Zastava občine je zeleno zlato-rumena. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Vsaka barva zavzema po širini polovico prostora zastave. Barvi sta razporejeni po vrstnem redu od leve proti desni: zelena, rumena. V sredini zastave je grb občine. Širina grba je 2/3 širine zastave.
(4)	Himna občine je del pesmi »Zrajški Šmirarji«, imenovan »Le na nuoge, zrajški šmirarji«, avtorja besedila in melodije Jurija Vodovnika, na priredbo za zbor in orkester Avgusta Skaza.
(5)	Praznik občine je 29. maj in je določen z odlokom.
(6)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA ZREČE, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa napis: ZREČE. V sredini žiga je grb občine.
(7)	Obliko, vsebino in uporabo grba, zastave in himne občine podrobneje določa odlok. Velikost, uporabo in hrambo žigov občine določi župan s sklepom.
(8)	Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
6.	člen (ožji deli občine)
(1) Na območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, in sicer:
•	Krajevna skupnost Zreče na območju naselij Boharina, Gračič, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas, Zlakova in Zreče. Krajevna skupnost Zreče ima sedež na naslovu Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče.
•	Krajevna skupnost Gorenje na območju naselij Bezovje nad Zrečami, Črešnova, Gorenje pri Zrečah, Koroška vas na Pohorju, Padeški vrh in Planina na Pohorju. Krajevna skupnost Gorenje ima sedež na naslovu Gorenje pri Zrečah 19, 3214 Zreče.
•	Krajevna skupnost Resnik na območju naselij Resnik in Rogla. Krajevna skupnost Resnik ima sedež na naslovu Resnik 18, 3214 Zreče.
•	Krajevna skupnost Skomarje na območju naselja Skomarje. Krajevna skupnost Skomarje ima sedež na naslovu Skomarje 32, 3214 Zreče.
•	Krajevna skupnost Stranice na območju naselij Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, Spodnje Stranice, Križevec, Lipa, Mala gora, Polajna, Stranice, Zabork. Krajevna skupnost Stranice ima sedež na naslovu Stranice 37, 3206 Stranice.
•	Krajevna skupnost Dobrovlje na območju naselja Dobrovlje. Krajevna skupnost Dobrovlje ima sedež na naslovu Dobrava 78, 3214 Zreče.
(2)	S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo ožji deli občine (krajevne skupnosti).
(3)	Ožji deli občine (krajevne skupnosti) se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine (krajevne skupnosti) ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali pet odstotkov prebivalcev dela občine. Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega dela občine (krajevne skupnosti) o imenu in območju novega ožjega dela (krajevne skupnosti). Sprememba ali ukinitev ožjega dela občine (krajevne skupnosti) začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.
(4)	Ta statut določa pravni status ožjih delov občine (krajevne skupnosti), organizacijo, pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posameznega ožjega dela (krajevne skupnosti).
7.	člen
(status krajevnih skupnosti)
(1)	Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2)	Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3)	Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4)	Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
8.	člen
(naloge, prenesene v izvajanje krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, in so v okviru z zakonom, določenih področij nalog, s tem statutom prenesene v izvajanje njihovim svetom.
2. Naloge občine in njenih ožjih delov
9.	člen (naloge občine)
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
•	sprejema statut in druge predpise občine,
•	sprejema proračun in zaključni račun občine,
•	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
•	sprejema programe razvoja občine.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
•	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
•	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
•	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 16
•	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
•	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
•	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
•	pospešuje gospodarski razvoj,
•	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
•	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
•	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
•	sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
•	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
•	spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
•	gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.
5.	Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
•	zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
•	odloča o koncesijah,
•	sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
•	zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
•	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
•	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
•	ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
•	v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
•	sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
•	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
•	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
•	spremlja stanje na tem področju,
•	pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
•	sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi.
8.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
•	omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
•	določa občinski program športa,
•	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
•	z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
•	sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
•	izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
•	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
•	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
•	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
•	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.	Upravlja, gradi in vzdržuje:
•	občinske ceste,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
•	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11.	Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
•	organizira reševalno pomoč v požarih,
•	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
•	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
•	zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
•	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
•	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12.	Ureja javni red v občini tako, da:
•	sprejema programe varnosti,
•	določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
•	organizira občinsko redarstvo,
•	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
•	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
(2) Občina opravlja naloge določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer:
•	ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih,
•	pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
•	podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,
•	pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma.
10. člen (druge pristojnosti)
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
•	ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,
•	določanje namembnosti prostora,
•	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 17
•	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
•	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
•	inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
•	urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
11.	člen (naloge krajevnih skupnosti)
(1)	Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma samostojno:
•	skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način, če ni z odlokom določeno drugače,
•	skrbijo za vzdrževanje javnih poti na svojem območju, če ni z odlokom določeno drugače,
•	upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
•	izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
•	pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem področju,
•	pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
(2)	Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z odlokom.
3. Organizacija občine
3.1 Skupne določbe
12.	člen (organi občine)
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6)	Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
13.	člen (javnost dela)
(1)	Delo organov občine je javno.
(2)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
(3)	Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik.
(4)	Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
14.	člen
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.
15.	člen (občinska uprava)
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(3)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(4)	Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.
(5)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.
(6)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
3.2 Občinski svet
16.	člen (občinski svet)
(1)	Občinski svet Občine Zreče šteje šestnajst članov.
(2)	Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve po proporcionalnem volilnem sistemu. Območja volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok.
17.	člen
(konstituiranje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.
(2)	S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
(3)	Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 18
predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
18.	člen
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
(1)	Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(2)	Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
19.	člen (pristojnosti občinskega sveta)
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.
(2)	Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
(3)	Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(4)	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
•	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
•	sprejema občinski proračun občine in zaključni račun,
•	sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
•	odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
•	nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
•	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
•	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
•	določi kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan oziroma ni določeno drugače,
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
•	razpisuje referendum,
•	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in plačil predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
•	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
•	sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
•	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
•	lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
•	v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu župana,
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
20.	člen
(seje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.
(4)	Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.
(5)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
(6)	Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.
(7)	Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.
21.	člen
(pravice člana občinskega sveta)
(1)	Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 19
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
22.	člen (odločanje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
23.	člen
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2)	Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.
(4)	Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.
24.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Zreče ima pet (5) članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila.
(3)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevnih skupnosti in jih izvršuje.
(4)	Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(5)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
•	občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
•	opravlja naloge po zakonu, ki ureja nezdružljivost opravljanja funkcije,
•	izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev,
•	pripravlja predloge za podeljevanje priznanj in nagrad v skladu z odlokom, ki ureja podeljevanje priznanj v Občini Zreče,
•	obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
(6) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določen s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.
25.	člen
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta)
(1)	Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(2)	Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določata poslovnik občinskega sveta ter poseben odlok.
(3)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	Statutarno pravna komisija,
•	Komisija za negospodarske zadeve in civilno družbo,
•	Komisija za gospodarsko javno infrastrukturo,
•	Komisija za urejanje prostora in stanovanjske zadeve,
•	Komisija za gospodarstvo.
(4)	Odbori in komisije iz prejšnjega odstavka štejejo od pet (5) do sedem (7) članov. Število članov posameznega odbora in komisije določi občinski svet z odlokom in aktom o imenovanju članov.
26.	člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
(1)	Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane in predsednika pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3)	Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku devetdesetih dni po konstituiranju občinskega sveta.
(4)	Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
27.	člen
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta in posebnim odlokom, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
(4)	Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta ter poseben odlok.
28.	člen
(ustanovitev občasnih in drugih delovnih teles)
(1) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 20
(2) Organizacijo in delovno področje drugih delovnih teles, ki jih s sklepom kot strokovna in posvetovalna telesa ustanovi župan, določata poslovnik občinskega sveta ter poseben odlok.
29.	člen
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta)
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3.3 Župan
30.	člen
(župan)
(1)	Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2)	Mandatna doba župana traja štiri (4) leta.
(3)	Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4)	Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinski svet na prvi naslednji seji.
31.	člen (pristojnosti župana)
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
•	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
32.	člen
(objave splošnih aktov)
(1)	Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.
(2)	Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu.
(3)	Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.
(4)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.
33.	člen (opravljanje predpisanih nalog)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
•	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
•	imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
•	sprejme načrt zaščite in reševanja,
•	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
•	določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
•	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
•	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
•	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
•	predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
34.	člen (začasni in nujni ukrepi)
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
35.	člen (podžupan)
(1)	Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po konstitutivni seji občinskega sveta.
(2)	Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.
(3)	Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(4)	V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 21
36.	člen
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1)	Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
3.4 Nadzorni odbor občine
37.	člen (nadzorni odbor občine)
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
38.	člen
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo praviloma imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(3)	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
(4)	Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
39.	člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
40.	člen
(delovanje nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(2)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
(3)	Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov.
(4)	Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine.
41.	člen
(program dela nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
(2)	Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
•	proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
•	finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev.
(3)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
(4)	Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.
(5)	Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.
(6)	S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.
42.	člen (predmet nadzora)
(1)	Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(2)	Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
43.	člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1)	Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
•	je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 22
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
44.	člen
(osnutek poročila nadzornega odbora)
(1)	Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu.
45.	člen (odzivno poročilo)
(1)	Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2)	Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
46.	člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1)	Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
(2)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(3)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(4)	Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(5)	V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(6)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(7)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.
(8)	Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(9)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(10)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(11)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
47.	člen (postopanje nadzornega odbora)
(1)	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
48.	člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(3)	Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
(4)	Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
49.	člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1)	Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 23
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(5)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
50.	člen
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
51.	člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
52.	člen
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
3.5 Drugi organi občine
53.	člen (drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
54.	člen (poveljnik in štab civilne zaščite)
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
4. Ožji deli občine
55.	člen
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
•	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
•	sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,
•	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
•	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,
•	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
•	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
•	dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,
•	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
•	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
•	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
•	dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.
56.	člen
(svet krajevne skupnosti)
(1)	Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2)	Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(3)	Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svete krajevnih skupnosti.
(4)	Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(5)	Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.
57.	člen
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)
(1)	Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta.
(2)	Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
(3)	Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 24
58.	člen
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2)	Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti, in naloge določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(3)	Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
59.	člen
(seje sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2)	Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
(3)	Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.
(4)	Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
60.	člen
(naloge sveta krajevne skupnosti)
(1)	Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
•	obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
•	daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne skupnosti.
(2)	Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu o tem pisno poročati.
(3)	Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom ali z drugim občinskim predpisom drugače določeno.
(4)	Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(5)	Posamezne odločitve sveta krajevne skupnosti v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem z občinskim premoženjem, ki je bilo preneseno krajevnim skupnostim, so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
(6)	Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava.
61.	člen
(sosvet predsednikov svetov krajevnih skupnosti)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan
oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
62.	člen
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti)
(1)	Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(2)	Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3)	Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina.
(4)	Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
63.	člen (premoženje krajevne skupnosti)
(1)	Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja javne finance, določbe zakona, ki ureja financiranje neposrednih uporabnikov občinskega proračuna in tega statuta.
(3)	Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
64.	člen (financiranje krajevne skupnosti)
(1)	Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2)	Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevne skupnosti se določijo z odlokom.
(3)	Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4)	Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti.
(5)	Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
(6)	Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(7)	Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti sta odgovorna predsednik sveta in svet krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
(8)	Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9)	Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
65.	člen
(razpustitev sveta krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 25
ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
•	če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
•	če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
•	če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
5. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
5.1 Zbor občanov
66.	člen (zbor občanov)
(1)	Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
67.	člen (sklic zbora občanov)
(1)	Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(2)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3)	Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
68.	člen (zahteva občanov za sklic zbora)
(1)	Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov volivcev tega dela.
(2)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
69.	člen (vodenje zbora občanov)
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3)	Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
5.2	Referendum o splošnem aktu občine
70.	člen
(referendum o splošnem aktu občine)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
(4)	Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
5.3	Svetovalni referendum
71.	člen (svetovalni referendum)
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
5.4	Drugi referendumi
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 26
72.	člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki ureja referendum, ni drugače določeno.
5.5 Ljudska iniciativa
73.	člen (ljudska iniciativa)
(1)	Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem (1) mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
74.	člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
6.	Občinske javne službe
75.	člen (občinske javne službe)
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2)	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(3)	Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
76.	člen (izvajalci javnih služb)
(1)	Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2)	Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.
7.	Sodelovanje občine z drugimi občinami
77.	člen (medobčinsko sodelovanje)
Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
78.	člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugo/mi občino/ami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(2)	Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno.
8. Premoženje in financiranje občine
79.	člen (premoženje občine)
(1)	Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3)	Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(4)	Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
80.	člen (prihodki občine)
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
81.	člen (proračun občine)
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(5)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
82.	člen (izvrševanje proračuna občine)
(1)	Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 27
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5)	Župan v mesecu septembru poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
83.	člen
(odlok o proračunu občine)
(1)	Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(5)	Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
84.	člen (začasno financiranje)
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
85.	člen (uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
86.	člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
87.	člen (zaključni račun proračuna)
(1)	Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(2)	Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih (30) dneh po sprejemu.
88.	člen (zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
89.	člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3)	Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
90.	člen (finančno poslovanje občine)
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
91.	člen (javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
9. Splošni in posamični akti občine 9.1 Splošni akti občine
92.	člen (splošni akti občine)
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
93.	člen (statut občine)
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
94.	člen (poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.
Št. 2/15.1.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 28
(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti.
95.	člen (odlok občine)
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
96.	člen (pravilnik)
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
97.	člen
(objavljanje splošnih aktov občine)
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh. (2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
10. Prehodne in končne določbe
103.	člen (veljavnost aktov)
Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Zreče, če niso v nasprotju z zakonom.
104.	člen
(spreminjanje in dopolnjevanje statuta)
Za postopek spreminjanja in dopolnjevanja tega statuta se uporabljajo enake določbe kot za njegov sprejem.
105.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) ter statuti krajevnih skupnosti.
9.2 Posamični akti občine
98.	člen (posamični akti občine)
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
99.	člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
100. člen (pooblastila v upravnih zadevah)
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.
106. člen (objava in začetek veljavnosti)
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0009/2015-4 Datum: 17.12.2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
OBČINA PREVALJE
Stran
1. Poslovnik Občinskega sveta Občine 1 Prevalje
OBČINA ZREČE
2. Statut Občine Zreče
Stran 14
101. člen (izločitev uradne osebe)
(1)	O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
102. člen
(obveščenost o upravnih postopkih)
(1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi