Zveza Slovencev se počasi rojeva V teh dnevih potekajo po naših društvih prve volitve za ustanovitev Zveze Slovencev videmske pokrajine. Ponekod so že glasovali v nedeljo 22. decembra, kot recimo v Grmeku, na sedežu kulturnega društva Rečan, kjer je bila udeležba zadovoljiva. Drugod bojo to storili v naslednjih dneh, saj je možno glasovati vse do konca leta. Na osnovi predlogov, ki so izšli iz srečanj po posameznih organiziranih skupinah na vsem našem obmejnem pasu so se izoblikovale tri liste. V listi štev. 1, ki jo opredeljuje moto "Tam za goro"' je 11 kandidatov, v listi štev. 2 - moto je Lipa zelenela je - jih je 14, v tretji, moto katere je Naš dom, jih je 12. Vsak voli-lec lahko glasuje za listo ali da 15 preferenčnih glasov. Izvoljenih bo 25 članov pokrajinskega sveta Zveze Slovencev videmske pokrajine, katerim se pridružijo še slovenski duhovniki in župani, ki so polnopravni člani našega sveta. Namen Zveze Slovencev kot smo večkrat povedali, čeprav morda nismo znali dovolj jasno ali argumentirano to obrazložiti ali pa preprosto nas niso hoteli poslušati, je ponovno povezati v enem samem telesu vse ljudi dobre volje, vse zavedne Slovence videmske pokrajine ne glede na ideološka ali nazorska prepričanja. Želja je bila, danes, ko so časi bolj zreli in je naša skupnost v videmski pokrajini politično in vsestransko napredovala, ko so padli zidovi, ko so se ošibili nacionalistični pritiski, stopiti na dan kot Slovenci in obenem ohraniti tisto sposobnost enotnega nastopanja, ki je bila značilna za naše kulturne delavce v dosti hujših povojnih letih. beri na strani 2 Srečno novo leto BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 46 (595) • Čedad, petek, 27. decembra 1991 tednik Slovencev videmske pokrajine Moč politike v literarnem ustvarjanju Z zanimivim predavanjem dr. Matjaža Kmecla, ki mu je žal sledilo skromno število ljudi, se je v špetrski občinski dvorani zaključil letošnji ciklus benečanskih kulturnih dnevov, v središču pozornosti katerega je bilo, kot je znano, vprašanje razvoja slovenske nacionalne ideje. Profesor Kmecl, ki je literarni zgodovinar, literarni ustvarjalec in hkrati član predsedstva republike Slovenije in torej pooseblja eno od lastnosti slovenskega naroda, da se literatura povezuje s politiko, je obravnaval vlogo literature v oblikovanju slovenskega naroda. Izhajal je iz opredelitve pomena kulture v procesu identifikacije naroda. Nato je predstavil najvažnejše etape literarne zgodovine od tiskanega slovstva pa vse do današnjih dni s poudarkom na energijo, odpornost in voljo slovenskega naroda po suverenem nacionalnem obstoju. Nasvidenje! Arrivederci! Vsem bralcem sporočamo, da bojo naši uradi, zaradi božičnih in novoletnih praznikov zaprti od torka 24. decembra do srede 1. januarja. Novi Matajur pride spet med vas, na vaše domove, v četrtek 9. januarja 1992. Nasvidenje! Vi informiamo che i nostri uffici, in occasione delle feste di fine anno, rimarranno chiusi da martedì 24 dicembre a mercoledì 1 gennaio. Il Novi Matajur uscirà nuovamente giovedì 9 gennaio 1992. Arrivederci! O NAŠIH VPRAŠANJIH NAJ BI RAZPRAVLJALI NA SESTANKU 15. JANUARJA De Michelis o manjšinah Petnajstega januarja 1992 bo za našo narodnostno skupnost povsem pomembno srečanje med Slovenijo in Italijo, na katerem naj bi tekla beseda o zakonski ureditvi naših vprašanj. Istega dne se bodo sestali predstavniki Slovenije, Italije in Hrvaške, da bi se dogovorili o položaju italijanske manjšine v dveh sosednjih republikah. Sklep o tem srečanju, ki pomeni korak naprej na poti dokončnega zakonskega reševanja naše problematike, so sprejeli na nedavnem obisku italijanskega ministra Giannija De Michelisa v Ljubljani, kamer je dopotoval na povabilo predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana. Ob tej priložnosti je italijanski minister gostitelje seznanil s pobudami za priznanje Slovenije, ki naj bi se sklenile 15. januarja tudi z uradnim aktom Evropske skuponosti. Sedaj pa je treba vz- Glanni De Michelis trajno delati, da bodo vse evropske države, predvsem ZDA, priznale Slovenijo in ne samo dvanajsterica. O tem je minister De Michelis že govoril z ameriškim zunanjim ministrom Bakerjem, ki bo v kratkem srečal tudi slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Milan Kučan Rupla. Med svojim obiskom v Ljubljani je minister Gianni De Michelis srečal tudi predsednika vlade Lojzeta Peterleta ter se kasneje udeležil ustanovnega kongresa Demokratske stranke, ki ji načeljujeta sama ministra Dimitrij Rupel in Igor Bavčar. Gianni Bravo o furlanskem gospodarstvu Gospodarska stvarnost v Furlaniji, kljub splošnemu negativnemu trendu v letu 1991, je ohranila nivo iz leta 1990 oziroma ga celo izboljšala. To ji je uspelo kljub splošni recesijski krizi na Zapadu, predvsem v Združenih državah Amerike, kjer smo priča množičnim odpustom, nepričakovanemu gospodarskemu zastoju po vojni v Zalivu in splošni negotovosti, kar zadeva Vzhod, začenši z razpadom Jugoslavije. Takšno oceno je na tiskovni konferenci dal predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo, ki je ob tej priložnosti predstavil javnosti novo avtomobilsko karto Furlanije-Julijske krajine. Če je kriza na Vzhodu pustila boleče posledice v tržaškem in beri na 2. strani pridi na Dan emigranta Le organizzazioni slovene della provincia di Udine vi invitano al Dan emigranta che avrà luogo domenica 5 gennaio alle ore 15 presso il teatro Ristori a Cividale. Prenderanno la parola Milan Kučan, presidente della Repubblica di Slovenia e Adriano Bia-sutti, presidente della Regione Friuli-Venezia Giulia. Al programma culturale partecipano il duo Chiabudini - Duria-vig con "Slovanski plesi ", il Beneško gledališče con la commedia "Čudne boliezni" di Dario Martinig, ed infine Ližo e Gušto. Siete tutti invitati! 5. januarja Slovenske organizacije videmske pokrajine vas vabijo na Dan emigranta, ki bo v nedeljo 5. januarja ob 15. url v gledališču Ristori v Čedadu. Slavnostna govornika bosta Milan Kučan, predsednik republike Slovenije in Adriano Bia-sutti, predsednik dežele Furlani-je-Julijske krajine. V kulturnem programu bojo nastopali duo Chiabudini - Duri-avig s skladbo "Slovanski plesi", Beneško gledališče z igro "Čudne boliezni"’ (besedilo in režija Dario Martinig) in še Ližo in Gušto. Vsi vabljeni! “Made in FriuK” stoji na trdnih tleh s prve strani goriškem gospodarstvu, predvsem kar zadeva blagovno izmenjavo, to ne velja za videmsko pokrajino, ki je v letu, ki se izteka, zabeležila porast za 6,5 %. Sicer splošni pregled kaže, da je furlansko gospodarstvo vzdržalo negativnim zunanjim pritiskom in se znalo kaj hitro prilagoditi novim razmeram. Po podatkih, ki so jih zbrali na Trgovinski zbornici, izvemo, da je srednji mesečni dohodek Furlana znašal 1,8 milijona lir, kar presega državni nivo. Živ-ljenski stroški so se v Vidmu zvišali za 0,7 % v primerjavi z državnim trendom. Dokaj nizek pa je odstotek brezposelnih: 5,7 odstotka (11,1 % v Italiji), od teh je velika večina žensk. V prvem šestmesečju so furlanske banke zbrale za 6500 milijard lir prihrankov, kar predstavlja 12,5 % manj kot v istem obdobju leta 1990. Če je brezposelnost pod državnim nivojem, zaskrblja veliko število (+ 53,2 %) vpisanih v dopolnilno blagajno (mehanska, tekstilna in kemična industrija). Kar zadeva falirana podjetja, teh je bilo leta 1991 125, vsekakor manj od podjetji, ki so se na novo vpisala v registre Trgovinske zbornice. Po daljšem obdobju so tudi v kmetijstvu zaznali določene pozitivne znake. Kmetijskih podjetji je danes v Furlaniji 35.287. Poglavje zase predstavlja turistično gospodarstvo, ki je letos doživelo pravi preporod. Zaradi znanih dogodkov v sosednji Jugoslaviji so v turističnih krajih Furlanije, predvsem v Lignanu, našteli 10-odstotni porast domačih turistov ter 20-odstotni porast tujcev. Gianni Bravo je kot osnovne smernice videmske Trgovinske zbornice za leto 1992 navedel posebno skrb za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo ter s tem v zvezi predalgal ustanovitev enotne trgovinske zbornice iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške. Rudi Pavšič Za skupne investicije vzdolž meje Deset let stara zamisel o povezavi kaninskih in nevejskih smučišč se uresničuje. Pred dnevi so namreč predstavniki Pro-motura, ki upravlja več smučarskih središč v Furlaniji-Julijski krajini, in zastopniki bovških turističnih sredin in same Občine Tolmin predstavili projekt o združitvi smučišč. Predsednik Promotura Delzot-to je pobudo ocenil za pozitivno in to tudi v perspektivi večjega sodelovanja z avstrijskimi turističnimi središči. Da je res tako dokazuje prizadevanje Promotura za uresničitev načrta o 4 km dolgi gondolski žicnici preko Prevala, ki ga bo sam tudi finansiral. Sicer pri splošnem načrtu bo večji del stroškov na strani italijanskih partnerjev, ki bodo pokrili 70 % 15 milijard lir vredne naložbe, ostali denar pa naj bi zbrali v Sloveniji. Sicer dokončno besedo o tem načrtu bosta izrekli obe vladi, upravljanje novega smučarskega središča pa bo šlo mešani družbi. Un conce di solidarie in Val Sabato 28 dicembre alle ore 20.30, a Prato di Resia nella Casa della cultura resiana, si terrà un concerto a favore dei popoli della Slovenia e della Croazia al quale parteciperanno il coro Monte Ca-nin, il Gruppo folkloristico "Val Resia", Rino Chinese, la corale femminile di S. Giorgio. Questa è anche un’occasione per scambiarsi gli auguri di buon anno. Non mancate! Cividale: l’inps ha cambiato sede La sede staccata dell'Inps (Istituto nazionale di previdenza sociale) di Cividale ha trasferito i propri uffici: da lunedì scorso opera infatti in via Carraria 49 (tel. 700961, fax 700959), servendo l’utenza di tutto il comprensorio cividalese, da Manzano alle Valli del Natisone. Il centro Inps sarà aperto tutti i giorni feriali dalle 8.30 alle 12; il giovedì sarà osservata anche l'apertura pomeridiana, dalle 14.30 alle 17.30. _ novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— SLT posamezni izvod 10.— SLT OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Videmsko sejmišče uspešno v letu 1991 Ustanova, ki skrbi za sejemske prireditve v Vidmu (Ente Fiera Udine Esposizioni), se pripravlja na 1992 s povsem ugodnim obračunom v iztekajočem se letu. Na vseh prireditvah, ki so jih letos pripravili, je sodelovalo 1750 razstavljalcev, kar pomeni 130 razstavljalcev več kot v letu 1990. Temu pozitivnemu podatku se pridružuje tudi povečano število obiskovalcev. Letos so jih namreč našteli 380 tisoč, leta 1990 pa jih je bilo 253 tisoč. Panoramo sejmskih prireditev v prihodnjem letu bodo uvedli s 27. menardodnim sejmom mehanizirane kmečke opreme Agri-est, ki bo od 1. do 9. februarja. Tej pobudi bo od 7. do 11. marca sledila Alimenta, 6. salon pre- hrane, ki ga bodo združili z razstavo furlanskih vin. Spomldanska dejavnost na videmskem sejmišču se bo nadaljevala s 13. izvedbo »Hobby -Sport - Turismo - Tempo Libero«, ki bo od 4. do 12. aprila. To je ena najbolj pomembnih sejmskih prireditev v Vidmu, katero si vsako leto ogleda več desetti-soč obiskovalcev. Septembrska dejavnost se bo začela 19. septembra s cvetlico v gumbnici videmske ustanove, 39. sejmom hišne opreme Casa Moderna, kateremu bo 6. oktobra sledil 4. sejem konjev. Sklepni prireditvi pa bosta sejem o informatiki Seiac (med 16. in 19. oktobrom) ter sejem božičnih daril Ideanatale (med 6. in 9. novembrom). Zveza Slovencev se počasi rojeva s prve strani Če pogledamo nazaj na delovanje v zadnjih tednih, ki je pripeljalo do sedanjih volitev, lahko rečemo, da smo intenzivno in na široko razpravljali povsod, kjer je to bilo možno in sprejemali popravke in dopolnila osnutku naše "reforme". Je bilo narejeno vse brezhibno? Verjetno ne, saj je povsem naravno, da ko se nekaj novega gradi je lahko naleteti tudi na kak nesporazum ali narediti kako napako. Vsi tisti, ki so doslej pristopili k Zvezi so vsekakor pripravljeni tudi za naprej razpravljati za še bolj polno izdelati tako program kot strukturo Zveze z zavestjo seveda, da je bil prvi korak narejen. Potrebne so moči vseh in tudi za naprej želimo sodelovati tako na pokrajinski kot na deželni ali širši ravni z vsemi ljudmi in organizacijami, ki sta jim pri srcu obstoj in rast slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Nismo in ne bomo skrivali, da se ne strinjajo vsi s to izbiro. Od nje se je odločno distancirala Zveza slovenskih izseljencev in kot smo že poročali tudi nekateri člani sedanjega glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na tem mestu moramo tudi sporočiti vsem kandidatom, da se bo nov pokrajinski svet Zveze Slovencev videmske pokrajine prvič sestal na sedežu slovenskih organizaciji v Čedadu, Ul. IX Agosto, v petek 3. januarja ob 18. uri. Za popolnejšo informacijo naj predstavimo še liste kandidatov: Lista štev. 1 Moto: TAM ZA GORO Blasutto Ivan Tipana Bonini Fabio Grmek Cencig Daniele Podbonesec Cendou Germano Sovodnje Gariup Adriano Srednje Gorjup Gianpaolo Čedad Gruden Živa Sv. Lenart Martinig Vilma Srednje Negro Luigia Rezija Rudi Renzo Grmek Scuoch Vittorio Grmek Lista štev.2 Moto: LIPA ZELENELA JE Banchig Giorgio Podbonesec Buttolo Franceschino Rezija Cerno Giorgio Videm Cerno Viljem Bardo Cher Luisa Bardo Chiabudini Luciano Videm Clodig Aldo Srednje Di Lenardo Vittorio Rezija Mischkot Lucia Trbiž Namor Jole Čedad Oman Ali Naborjet Paletti Silvana Rezija Petricig Paolo Špeter Trusgnach Margherita Špeter Lista štev.3 Moto: NAŠ DOM Bergnach Lodovico Grmek Cont Ado Fojda Cont Igor Špeter Cragnaz Pio Fojda Dorgnach Roberto Špeter Gariup Maria Grazia Grmek Martinig Aldo Videm Martinig Dario Čedad Obit Michele Špeter Petrigh Marco Ahten Qualizza Adriano Sv. Lenart Vertovec Marino Videm V novo leto z novo ustavo Pred enim letom smo Slovenci oddali svoj glas za samostojno in neodvisno Slovenijo in sedaj je že povsem jasno, da nam bo vesoljni svet to pravico priznal oziroma da nam bo mednarodnopravno priznal samostojnost slovenske države. To leto je bilo kot lupljene čebule. No ja, lepše bi se slišalo: kot brušenje diamanta. Pa je le bilo ob vsem veselju tudi nekaj solz, predvsem pa je res, da se na začetku poti ni niti najmanj vedelo, kam nas bo vse skupaj pripeljalo. Upam, da zgodovinopisci ne bodo pozabili, da bi se pred letom večina Slovencev zadovoljila še s konfederacijo, ohlapno federacijo ali kakršnokoli pač Jugoslavijo, kjer bi se dalo svobodneje dihati in predvsem žeti in uživati sadove lastnega dela. Tega ne podčrtujem zato, da bi zmanjševal vrednost lanskoletnega plebiscita, ampak prav obratno, ker se mi zdi hvalevredno zorenje slovenske politične ideje v tem letu. Lahko bi rekli, da smo Slovenci pametno izrabili neponovljivo možnost, zgodovinski trenutek, v katerem smo z izjemnim posluhom za pravilne odločitve igrali izmenoma vlogi igralca in opazovalca. Modro smo se prepustili toku in sedaj smo na koncu brzic. Vsaj enih. Kakšna je pot naprej, bomo videli sproti. Časi planiranih družbenih sprememb, ko naj bi se vse vrtelo tako, kot je bilo zapisano v kratko, srednje in dolgoročnih načrtih so (upam) mimo. V jugoslovanskem, to je socialističnem obdobju naše zgodovine, smo bili zaverovani v pisanje sprememb. Jugoslavija (in z njo vse republike) je z neverjetno naglico menjavala temeljni akt, ustavo. Vsaka nova velika in revolucionarna zamisel partijskih ideologov se je v hipu prelevila v ustavni zakon, kmalu zatem v ustavo. Izmišljali smo si nova poimenovanja za upravljalcè oblasti, namesto ministerstev smo imeli sekretariate, namesto vlade izvršne svete, namesto župa- nov predsednike občinskih skupščin, namesto podjetij ozde (organizacije združenega dela) in tako v nedogled, vse do končne zamenjave, namesto dejanj... besede. Danes naj bi nekaterim besedam vrnili prvotni zvon in pomen. V slovenski skupščini bodo namreč razpravljali o novi ustavi in če naj gre vse po sreči, naj bi jo tudi sprejeli. Sprememba ustave je star dolg prve večstrankarske slovenske skupščine, pravzaprav še predplebiscit-na naloga. Če izvzamemo zadnje polemike o pravici ali svoboščini glede odločanja o rojevanju otrok, so se glavne polemike o novi ustavi zvrstile že lani. Predvsem o ne-umestnosti ali meje o "svetosti življenja" in o regionalizmu. No, svetosti življenja v novem ustavnem besedilu ni, regionalno povezovanje pa je dopustno, ne pa tudi zakoličeno. Kako se bodo končno odločili poslanci v slovenski skupščini, pa bomo še videli. Za sprejetje ustave sta potrebni dve tretjini glasov "za”, poslanci pa bodo imeli pred seboj besedilo, s katerim so se končno strinjali vsi člani medstrankarske komisije za pripravo nove ustave. Nekateri resda s stisnjenimi zobmi, toda upam, da ne tudi s figo v žepu. V skupščini pa bo vsak glasoval po svoji volji, vesti in presoji, torej brez obvezujoče strankarske discipline. Če bo takoimenovana kvalificirana večina za, bomo torej šli v novo leto in na samostojno pot v svet z novo ustavo v bisagi, če ne, je pa bolje, da gremo takoj na volitve in zamenjamo skupščino. No, ko berete te vrstice, je že vse jasno, torej gre res le za razmišljanje ante festum. Z željo, da bi še nocoj nazdravili novi ustavi. Novi skupščini, ki bo manjša od sedanje, pa čez približno leto dni. In ko smo že pri slavju in nazdravljanju vesele praznike vsem in polno sreče in zdravja v novem letu. Toni Gomišček Speter Slovenov La novità di una casa nuova, un borgo silenzioso, un paese Miskič, uno dei tre fratelli ancora vivi, é puntuale anche oggi. Arriva alla fontana per riempire d'acqua i suoi due secchi. Abita una casa sotto il monte, assieme alla madre e a due fratelli, dove -dicono quelli che sono riusciti ad avvicinarsi - le invadenti mani di questo secolo non hanno ancora portato né luce né acqua. E’ il primo segnale di vita che mi coglie, ancora assonate* la mattina, dalla finestra. E’ gennaio, e sono i miei primi giorni da abitante di S. Pietro: S. Pietro degli Slavi (Špeter Slovenov), come si chiamava una volta. Scoprii che quello era il vecchio nome del paese, tramutato poi nell'attuale S. Pietro al Natisone, una sera in cui, in una conferenza all'albergo Belvedere, sentii parlare l'architetto Valentino Simonitti. C’era la paura, forse non del tutto scomparsa, che ci potessero portare via il Natisone, che gli acquedotti potessero rubare l'acqua delle sue sorgenti. "Ma come, prima ci tolgono gli Slavi, ora vogliono anche il Natisone" sbottò Simonitti, e non era una battuta da ridere. Il Natisone mi fa tornare in mente tutte le estati passate qui, con gli amici. Io abitavo a cinque, sei chilometri di distanza, ero forse quello meno legato agli altri: non ero del paese. Non riuscivo a parlare, a scherzare con tutti, mi sentivo in qualche modo diverso dal resto della compagnia. Ora, che abito a poche centinaia di metri dai miei amici di allora, mi rendo conto che quasi non ci conosciamo più. In questi primi giorni a S. Pietro ho scoperto di aver paura: paura che la gente non sappia il mio nome. Ho sentito un vecchio chiedere ad un altro: "Chi é quello, come si chiama?" ed indicava me. Abito in un borgo che possiede una grande qualità: il silenzio. Raramente passano automobili, nella stretta via, e poi questa non é la stagione per scendere al fiume. Ci sono due o tre case disabitate, di fronte alla mia. Ricordo che una volta qualcuno le abitava, una donna vecchia e grassa che spaventava i bambini, il falegname del paese. Una di quelle costruzioni deve essere stata usata come ricovero per i soldati, durante l’ultima guerra. Poco più in là, fino a pochi anni fa, c’era un bar. Lì, una sera, un nostro amico strabiliò tutta la compagnia citando a memoria i numeri di targa delle automobili dei nostri genitori e di altre persone. Noi ridevamo a crepapelle, increduli che qualche bicchiere di troppo potesse sollecitare in tale maniera la memoria di un uomo. Ricordi. Torno a letto, per dormire ancora un po’. Qualcuno cammina la stradina che passa sotto le finestre. Sono due persone, che ridono e parlano in fran- cese. Una dice di aver appena calpestato una merda, e che quella é la parte migliore di S. Pietro. * * * Suonano le campane, ma non ho voglia di contarne i battiti. Il tempo non fa altro che cucire e ricucire, senza tregua, le cicatrici della memoria. Ora mi tornano in mente quei giorni di sole di molte estati fa, passati a suonare assieme a due miei amici. Io e Paolo avevamo due chitarre, una imprestataci e mai restituita, un'altra regalataci da un amico troppo convinto dei nostri mezzi. Enrico dava il ritmo con la sua batteria. Suonavamo poco lontano da qui, in un malconcio prefabbricato costruito subito dopo il terremoto. Qualcuno, a volte, veniva ad ascoltarci, qualche ragazzina che si divertiva un mondo per il nostro tentativo troppo modesto di fare musica. Quando il primo di noi partì soldato, lasciammo da parte gli strumenti con la promessa di ritornare a suonare appena possibile. Non accadde mai più. * * * S. Pietro é come l'aveva descritto un mio amico: "Non credere di trovarci chissà cosa, é come tutti gli altri paesi ". Già: le macchine incolonnate sui marciapiedi, i ragazzini che si ritrovano sul muretto, i vecchi con la pipa in bocca, seduti davanti al bar dove la signora (Njanja per tutti, zia nel dialetto sloveno) li accogli oggi come faceva vent anni fa, solo con il suo zoppicare un po' più accentuato. Usano ancora la lingua che tutti, qui, una volta usavano. Ma sono gli ultimi, e nessuno sembra lagnarsene. Sono tutte cose che conoscevo, che non sono una scoperta, cose che adesso, e forse per sempre, fanno parte di me. Michele Obit GLASILO ZVEZE SLOVENCEV PO SVETU PRINAŠA VEČ ZANIMIVIH ČLANKOV Emigrant na voljo bralcem V teh dneh je v dvojni številki (s prilogo) izšel dvomesečnik Emigrant, glasilo Zveze Slovencev po svetu, ki na naslovni strani ima božični motiv tržaškega slikarja Deziderija Švare. V uvodniku odgovorni urednik Ferruccio Clavora se navezuje na notranjo organizacijo zveze same, kakor tudi Deželne ustanove za izseljeništvo, ki je oktobra meseca imela svoj kongres v Vidmu. S tem v zvezi Clavora predlaga drugačno, bolj pošteno notranjo organiziranost, ki naj upošteva celotno stvarnost emigracije. Ob seriji člankov, ki so posvečeni specifično delu slovenskih izseljeniških društev, se Nino Ciccone loti vprašanja kmetijstva v beneških dolinah, Riccardo Ruttar pa predstavlja Občino Tipana. V prilogi je več zanimivih prispevkov. O pomenu Zveze za primorce v zdomstvu piše Alek-sij Pregare, Riccardo Ruttar se posveča slovenski poti v globalno ekonomijo, Nadja Kriščak pa opisuje čar Kraške ohceti. O delovanju Združenja književnikov Primorske piše Boris Pangerc, Miloš Pahor pa svojo pozornost posveča skupini Gallus Consort. V glasilu je še prostora za pogovor s kotalkarjem Samom Koko-rovcem ter za razmišljanje o gledališču režiserja Jožeta Babiča. L’alfabeto di Resia verso la definizione Si é conclusa proficuamente la conferenza scientifica sul tema "Fondamenti per una grammatica resiana pratica", tenutasi a Prato di Resia, nella Casa della cultura resiana "Ta Rozajanska Kulturna Hiša", nel giorni 11, 12 e 13 dicembre. La conferenza, organizzata dal Comune di Resia in collaborazione con la Provincia di Udine, con la Comunità montana Canal del Ferro-Vai Canale e con il patrocinio della Presidenza della Giunta regionale del Friuli-Venezia Giulia, ha visto la presenza di numerosi studiosi e ricercatori provenienti da diversi Paesi europei e americani. Scopo del convegno, come sintetizza il titolo, é stato quello di ricercare e valutare delle proposte per la futura stesura di una grammatica pratica resiana; questo problema é ampiamente sentito dalla élite di poeti e cantautori resiani in particolare e, più in generale, da tutti i resiani, che comprendono l'essenzialità di una grammatica resiana basata su una ortografia uniforme. Già nel 1980 una analoga conferenza era stata tentata, ma non si era giunti a risultati notevoli. Perchè? "Direi - afferma il prof. Mer-kù - che le ragioni sono molteplici: c'era stato un fattore politico non trascurabile che oggi é venuto a mancare, ma soprattutto é avvenuto un grande salto di qualità e un processo di maturazione di tutti (resiani e non), per cui oggi i problemi si affrontano con maggiore calma e consapevolezza". Il prof. Matičetov, mettendo in relazione le due conferenze, ha affermato che "questa conferenza é stata più proficua e meglio organizzata rispetto a quella del 1980. Qui siamo ad un livello molto diverso; tutto é stato affrontato con il miglior tono scientifico e le conclusioni stesse della conferenza ci danno ragione". Ma vediamo quali sono state le dichiarazioni più significative in merito alla conferenza. Il prof. Merkù, studioso da 24 anni di Resia e della lingua che la caratterizza, é legato ai resiani da rapporti di amicizia. Il suo impatto con il mondo resiano é stato molto duro, ha ricordato sorridendo, perché le sue nozioni teoriche erano insufficienti per lavorare. Solo più tardi é passato facilmente dalla teoria alla pratica, studiando e approfondendo le sue conoscenze, per cui oggi si ritiene quasi un resiano. Si ritiene soddisfatto dell'esito della conferenza? Sì, molto soddisfatto. Resia sta crescendo di qualità ed anche la quantità di iniziative sta aumentando. Penso quindi che molti problemi si siano risolti e altri si risolveranno facilmente. Si nota una maggiore coesione fra i resia- ni, fra i resiani e gli studiosi, fra gli studiosi stessi, per cui ogni iniziativa e tutti gli sforzi compiuti dagli studiosi di varie discipline porteranno presto a risultati apprezzabili. Come sarà composto l'alfabeto resiano, dunque? Questo é ancora da vedere. Ognuno di noi ha fatto delle proposte ma non é stata ancora presa alcuna decisione, anche se ormai si é orientati su un tipo di scrittura ed é necessario definire solo alcuni particolari, non di scarso rilievo ma di scarsa entità in confronto alla massa di indicazioni che sembrano già univoche. Crede che la proposta da lei presentata verrà accolta favorevolmente dai resiani? Non so se sarà accolta da tutti con lo stesso favore. Il nostro lavoro é comunque finalizzato alle giovani leve che presto prenderanno il nostro posto e quindi penso che possiamo guardare con maggiore tranquillità alla soluzione dei problemi. Penso che almeno il 90% delle mie proposte verrà accettato senza riserve. Quale secondo lei dovrebbe essere la parlata (se ce n'é una) alla base di una lingua letteraria resiana? E' forse d'accordo con Duličenko che sostiene che la parlata di S. Giorgio sia quella ottimale? In teoria sì, ma sono persuaso che la lingua letteraria che si andrà sviluppando sarà un compromesso fra le parlate locali. Io trovo che sia esagerata la stima che si fa delle differenze fra le singole parlate e sono convinto che uno studio approfondito porterà a rilevare delle somiglianze fra le parlate, più che delle differenze. Sarà quindi facile trovare un modo comune di scrivere che soddisfi tutti e soprattutto che sia di pratico uso a scuola e nelle pubblicazioni di bollettini, giornali, ecc. Nel corso della conferenza gli studiosi si sono mostrati particolarmente favorevoli alla proposta dell’olandese Groen, dell'Università di Leida, che ha suggerito la nomina di un comitato con il compito di creare una grammatica resiana. Ma in cosa consiste più dettagliatamente? "E' essenziale - ha affermato Groen - che il lavoro che la conferenza ha portato alla luce venga portato avanti; il comitato avrebbe appunto questo compito. Sarebbe necessario che ne faccia parte anche un esperto linguista. Personalmente spero che fra due o tre anni si tenga una analoga conferenza per valutare e analizzare il lavoro, e non fra cinque anni soltanto, come é stato proposto, perché mi sembra un lasso di tempo troppo lungo". Catia Quaglia Al Ristori ritorna la musica dal vivo Il Teatro Ristori di Cividale ospiterà nei prossimi giorni una serie di concerti che raggrupperanno i maggiori complessi musicali locali. Sabato 28 dicembre, alle ore 21, suonerà la Rhythm & blues band, in un concerto durante il quale ascolteremo musiche di Otis Red-ding, Blues Brothers, Cab Callo-way, Little Richard ed altre famose "firme” del rock n roli e del blues a livello mondiale. La band, composta in gran parte da elementi cividalesi, annovererà tra gli ospiti, nel corso dell esibizione, anche il coro Pod lipo di Ver-nasso. Domenica 29 dicembre, alle 14, saliranno invece sul palco, in rapida successione, sette complessi: Animai House, Doppio malto, Alter ego, Matrix, Eye tempie, Plasmodla e ("morose permettendo" c'é scritto simpaticamente nel programma) Die hard. Tra questi, i Doppio malto sono particolarmente conosciuti nelle nostre Valli: vi suonano infatti Daniele Capra, di Merso di Sopra, chitarrista, e Mauro Osgnach, di Osgnetto, bassista. Ai due concerti, organizzati dalla Società operaia di mutuo soccorso ed istruzione di Cividale, Spazio giovani, e patrocinato dal Comune di Cividale, alla realizzazione dei quali hanno contribuito Rete Nord-Est e la Coop. Libraria "Borgo Aquileia", si potrà accedere gratuitamente. Visto il successo dell'edizione dello scorso anno, non é difficile immaginare anche per sabato e domenica una grande partecipazione di pubblico. INAUGURATA SABATO ALLA BENEŠKA GALERIJA LA PERSONALE DI PETRICIG suo piccolo In un'atmosfera molto familiare si é inaugurata sabato sera alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone la prima mostra personale di Vasco Pe-tricig. E' stata un'inaugurazione diversa dalle solite: nessun discorso di circostanza, gente (non troppa per la verità, ma non é la quantità, in certi casi, la cosa più importante) lieta di ritrovarsi, magari dopo tanto tempo, per questo evento, un artista di casa nostra che, nonostante il titolo impegnativo della mostra "Natale con i tuoi ", sarebbe partito già in serata per altri lidi. Vasco ha presentato una serie di mini-disegni molto originali, una carrellata di simpatici figurini, tristi od estroversi, di oggetti modellati dalla fantasia e dalla semplicità, pochi centimetri quadrati di china e colore attorniati da tanto biancore. La mostra di Vasco Petricig rimarrà aperta fino a sabato 11 gennaio, con orario dalle 17 alle 19. Vasco nel Vasco Petricig: aveva sei anni S KAKŠNIMI NAMENI IN POMENI SMO ZAČELI PRAZNOVATI DAN EMIGRANTA Sparvič nas je bilo 30 Predsednik Dario vabi na k Dario Martini g Je težkuo bit predsednik? Ja, za mojo ženo. Za me nie velike težave, sigurno pa je trieba imiet puno cajta, saj predsednik muora biti nimar te parvi, pre-žent. Trieba je imiet tud puno pasjona, puno voje. Napisu si tudi komedijo za Dan emigranta, si imeu težave? Ne mi ni bluo težkuo, ideja je bila stara an mi je že dugo cajta mliela po glave. Kar sam videu, de je trieba napisat, sam se luo-žu za mizo an napisu. Komedijo sem jo mislu tud čez dan, an san se sam s sabo smejaju tu makin. Potle, kar sam paršu damu zvi-čer sam jo napisu. Za Dan emigranta sam biu vprašu Doriča an on je obeču de napiše par cajtu, že za Roženco, de se lepuo parpravmo. Potle pa je na žalost zboleu an nie mu napisat. Telekrat si tudi režiser, kuo j’ tiste? Je bluo potriebno, pa rečitat mi je buj vseč. Moja želja je, de ljudje se zberejo kupe, kupe die-lajo an se pomagajo tudi ra režijo. Sigurno če pogledam nazaj imam v liepem spominu Adrija-na Rustja, ki je pomagu, je biu režiser za Dan emigranta. Od njega smo se puno navadli. An bi muorli gledat pomuoč tudi od zuna an za napriej. Vaje za tolo predstavo so po dugem cajtu, odkar se na more nucat telovadnica na Liesah, spet na odru. Ja, posodil so nam tle v Čeda-de, v Kararji dvorano ta pod ci-erkvijo, takuo de imamo že dobra dva tiedna vaje na odru. Za tuole želim tudi na telem miestu zahvalit predsednika zveze upokojencev Sale an odbornika za šport Viola an vso čedajsko komunsko aministracion, ki so nam odparli tele vrata. Kaka bo pa komedija? Smiešna, smiešna! Z telimi besiedami, ki so dobra an liepa objuba, vas vabimo na 30. Dan emigranta 5.januarja. "Narbuj mi je bila vseč drama "Emigrant", ki jo je biu napisu Izidor Predan-Dorič. Se zmislem, de je on sam igru: biu je gaspu-od, duhovnik. Dramo smo po Dnevu emigranta še puno krat prežental okuole. Šli smo tudi v Belgijo, v Tamines, kjer so naši emigranti praznoval 10-lietnico njih organizaciona. Dorič ni mogu prit, je biu zboleu, takuo de sem ist prevzeu njega vlogo. Tista od gaspuoda je bila moja parva velika rieč v Beneškem gledališču". Takuo nam je poviedu Dario Martinig - Varhuščakov iz Pod-sriednjega, ki je od lietošnje pomladi predsednik Beneškega gledališča. Začeu je nazaj zbie-rat beneške ljudi, ki ljubijo gledališče, začeu je skarbiet za nove predstave, napisu je tudi njega parvo komedijo 'Čudne boliezni", ki jo puojdemo gledat za an par dni v teatro Ristori v Čedadu, na Dan emigranta. Duo ga na pozna Daria, telega živega, modrega an šimpatik pu-oba, ki lieta nazaj nie parmanj-ku na obedni od naših manifestacijah, je parskoču na puomuoč povsod, kjer je bluo trieba, od Sejma beneške piesmi do Kamenice. Duo na pozna tistega Daria, ki jih zna take lepe an debele pravt, de se nam je stuoru puno krat veselo posmejat? Posebno popularen je ratu z "Narodno klapo" lieta 1978, ki je njih 4 lieta dokjer se nie padar-la, zak je Dario muoru iti po svi-ete za dielam, bila pravi ambaš-jator Benečije med našimi emigranti pa tudi po Italiji an Evropi, kjer so bli festival od folkore. Dario, kada si začeu igrat v Beneškem gledališču? Za "Beneško ojcet ", ki je bila parva komedija. Tuole pride reč že od sparvič, ko se je Beneško gledališče rodilo. Kak pomien ima za te Beneško gledališče? Mi je vseč, mi store uživat, mi daje sodisfacion. Gledališče ti na da vse tu an žlah. Muoraš di-elat puno, z drugimi ljudmi, takuo de je instrument tud za se spoznat med sabo. Beneško gledališče pride reč guorit po našim, po sloviensko, an tudi par-nest spet uon, na dan, besiede, pregovore an puno druzega, ki je bogatilo naš dialeket an se sada na žalost zgubja. V tvojem jeziku moreš poviedat, se po-škercat buj spontano kot po italijansko. Ti pride uon samuo par sebe, od sarca. Sevieda gledališče pride reč tud rapresentacion, predstava, ki daje možnost vrieč uon, kar se ima notre, sevieda te narlieuše-ga. Dan emigranta 1973 /e blu že v Ristori Izidor Predan - Dorič generalni direktor Danilo Kovačič Dan emigranta. Kakuo smo ga začeli? S kajšnimi nameni, s kaj-šnimi pomeni? Kaj pomeni še današnji dan? To so vprašanja, na katera želijo jasne odgovore, posebno naši mladi rojaki. So ljudje, ki zidajo in ljudje, ki poderjajo. Kamenica je šla ra-kam žvižgat, Dan emigranta je ostù in za voljo Božjo, obdarži-mo ga, pustimo mu živet! Bilo je pred tridesetimi leti. Videu sem fotogragijo na Messaggera Venetu. Pokojni senator Pelizzo, ki je biu tudi šindak Čedada, je biu za Svete Tri Kralje zbrau okuole sebe deset emigrantov. Ponudu jim je biu par paninov z mortadelo in nekaj kozarcev vina. Na tisti fotografij je biu tudi Antonio Chiabai -Toncinu iz Gorenjega Tarbja, ki je preživeu nad trideset let u jamah, pod belgijansko zemjo. Toncin, ki je u Belgiji zbieru pomuoč, kruh, "colletto", za antifašiste, ki so utekli iz Italije, se ne more zgubit za paninam z mortadelo, sem pomislu. Poiskal sem ga in kadar sem mu pove-du, kakšen namen bi moralo imeti srečanje emigrantov, je biu hitro dakordo z mano. Parvi namien je biu, da zberemo skupaj naše emigrante, ki so prihajali domov, da bi preživeli med svojimi dragimi božične praznike. Želeli smo, da jih njih-naša slovenska domovina lepo in dostojno pozdravi, da jih z ljubeznijo objame, kot jih zna z ljubeznijo objet samuo rojstna in domovinska mama. To je biu parvi namien, pa ne edini. Želeli smo, da pride na praznik emigranta na dan protest proti politiki, ki je razgnala naše ljudi po svetu. Želeli smo ustvariti tajšno politiko, da bi dali delo našim ljudem doma in ustvarili delavna mesta, da bi se naši emigranti varnili domov. Na teh emigrantskih dnevih smo odločno zahtevali naše pravice do diela doma, do svobodne uporabe jezika in kulture slo-vensko-beneškega naroda. Na teh srečanjih emigrantov je prišla do izraza želja po fraj- 8. januarja 1967 je bilo srečanje šele v dvorani društva Ivan Trinko nosti našega človeka. S tem praznikom smo želeli dati našemu emigrantu dostojanstvo in garancijo, da lahko računa, da se lahko oprè na rojstno domovino. Na našem dnevu emigranta so govorili do sada najvišji politični predstavniki naše dežele. Vsak je poviedu svojo, vsak je parnesu svojo obljubo, pa od vseh besed, jih je le malo mesuo postalo. Pa Dan emigranta ima še zmeraj svojo vrednost. Še veliko, še puno politikantov bi ra-duo paršlo nam kozlat obljube. Jaz pa bi želel, da bi biu čisto naš. Brez slepomišanja. Želeu bi, da bi to srečanje emigrantov ohranilo svoj parvotni namien an pomien. Brez velikih političnih govorov, brez velikih an praznik besied, ki gredo, kot zluodjova moka, v otrobe. Nam še otrobi ne ostanejo, če čemo odkrito guorit. Pa pridimo na naš parvi "Dan emigranta". Organizirali smo ga kot društvo "Ivan Trinko". V dvorani društva, kjer je sedaj redakcija "Dom", v ulici Monastero 20, se nas je zbralo parvo leto parbliž-no trideset ljudi. Drago lieto nas je bluo 80. Trečjo lieto pa nas je bluo puno puno. Niso mogli vsi v dvorano. Tisti, ki so odšli in paršli, bi lahko računali na tristo ljudi. Takrat je nastopu "Ansam- bel Beneški fantje", ki jih je vodil Anton Birtič-Mečanac. Takrat so prišli pevci iz Klodi-ča. Med njimi je bil nepozabni, naš dragi, a na žalost sedaj pokojni Don Rino Markič. Ni biu pevski zbor, samo improvizirali so nekaj pesmi, novinar iz Ljubljane pa jih je posnel in objavil fotografijo v revij "Tovariš". Ko je videl to fotografijo gospod Don Rino Markič, je jau: "Sada pa smo dužni ustanoviti naš pevski zbor". Takuo je nastal pevski zbor "Rečan". Na tistem trečjem srečanju emigrantov je paršlo še do drugega važnega sklepa. Na dan je paršla pobuda, da ustanovimo Zvezo beneških emigrantov. Za to iniciativo smo dobili največjo podporo v Švici. Predsednik zveze slovenskih emigrantov je postal Dino Del Medico, ki je bil dolgo let duša te, za beneške Slovence, važne organizacije. Pomen organizacije naših emigrantov in sam "Dan emigranta", je naraščal iz leta v leto. Naša dvorana ob Nadiži, na društvu "Ivan Trinko" je bila prestisnjena. Za rešitev problema je poskrbel ravnatelj slovenskega gledališča iz Trsta, Fili-bert Benedetič. Nekega dne je prišel na društvo 'Ivan Trinko", kjer smo ga čakali z beneškimi duhovniki. Začel je, kakor on zna: "Nič, tle prostori so premajhni. Za dan emigranta gremo u teatro Ristori..." ' Ja, pa bo košta-lo. Kje bomo najdli denar?" se je oglasu gospod Cenčič. "Ne skrbite, bo že šlo", ga je potroštu Benedetič. Potle smo šli h Svetemu Štoblanku an gospod Mario Lavrenčič je Šenku Benedetiču an botilijon češpovega žganja. Tisto leto smo — po Benedettevi zaslugi — prestopili prag teatra Ristori. V teatru so igrali moje igre, drame, pa tudi igre drugih beneških Slovencev. To je pomen našega dneva emigranta, ne pa panin z mortadelo. TELEKRAT JE ’NA FOTOGRAFIJA IZ DOLENJEGA BARNASA KI NAS SPOMINJA NA NAŠE MLADE LIETA -NA LIEPA PARLOŽNOST ZA SE UŠAFAT VSI KUPE Naj živi klaša 1931! V kasinò v Tolm Ancora una laurea! Sonia Borghese è dottoressa in giurisprudenza Novi kolonel, kar je par-šu na njega miesto, je teu subit viedet v kajšnim stanu so kazerme od štacjonu karabinierju pod njega gjuriždicjonam. Zatuo je pošju usjam marešjalnam 'no pismo, “letero čirko-lar”. Naročiu jim je, de naj parnesejo v majhanim caj-tu, na komando od legjo-na 'no "pianto" od njih kazerme. Tu malo dni so vsi nesli njih "pianto", njih diženje od vsjeh štanc. Samuo an marešjal ni biu lepuo zastopu, takuo de j' stuoru usieč to narbu debelo an vesoko smrieko, ki je rasla tu duorne od njega štacjona. Poklicu j' štier karabinierje, so jo nabasal na velik kamjon an jo veselo pejal dol na komando. Kar so paršli na vrata od velikg kazerme, subit marešjal je leteu h kapita-nihu an vas veseu an šo-dišfan mu j' jau: - Gaspuod kapitanih, glejte tle, kafšno lepo "pianto" sem parpeju. Glih takuo ki sta bil naročil z vašim pismam, z letero tirkolar. Kapitanih ga debelo, začudeno pogleda. Pa za ga na luošt tu špot tam pred usijam, za de se mu ne bojo, mu je odguoriu: - Ben nu marešjal, skopajta 'no jamo na sredi duorna an nastavta na ko-nac vašo smrieko, saj manka malo za Božič, do-ložemo kajšno lampadino de rata Božični drieu (albero di Natale). Za an par ur marešjal j' jau kapitanihu: - Smrieko smo usadli, stoji po koncu, ma so nam ostale štier karjule zemlje. Kam jo ložemoi - Počakite malo, popra-šam kolonela. - Ma kapitanih - je zau-eku kolona! - se mi čudno zdi de na veste ki narest., Kaj trieba vprašat mene za 'no rieč takuo semplič? Skopajta 'no jamo an loži-ta jo notar! ... Že puno dni je pasalo an tisti štieri karabinieri šele kopajo!!! An mi Mame, tat an noni so tele dni hodil po ažilah gledat božične feštine, ki so jih napravli njih otročič s pomočjo meštri. Kajšan od nas je šu z mislijo nazaj v lieta, kar je biu otrok... Kajšni smo bli kar smo bli mi, mame an tata, noni, mineni otroc? Telo fotografijo nam jo je par-nesu Paolo Caffi. Je bla nareta v lietu 1953. Na nji so otroc iz vasi Barnas, Nokula an dol od Muos-ta, hodil pa so v vartac v Dolenji Barnas. Al se zapozna kajšan na nji, al pa, zapoznata kajšnega vi? Nomalo vam bomo mi pomagal. V zadnji varsti, ta zad, iz čepar-ne pruoti te pravi so kuharca Giustina, Gualtiero Mulloni, Gianni Beuzer, Giuseppe Causerò, Gianna .Medveš, Gianna Cozzi; v varsti tu sred, le iz čeparne pruoti te pravi; Giannina Blase- tig, Bruna Causerò Maria Rosa Quarina an meštra Onelia; v parvi varsti Giordano Costantini, Nevia Lesizza, Laura Boel, Francesca Zorzenone, Giorgio Suber, Glauco Costantini an Paolo Caffi. smo bli ankrat otroc Za vsako po deset milijonu Buojš na zgubit glave kar se videjo take reči 400 miljonu nie malo. Ki reči bi se moglo narest s tajšno taso sudu...An tuole je kar bojo ko-štale tabele an tabeioni po štier-deset stazi Nediških dolin (par-bližno take, ku na fotografiji tle zdol. Tela tabela je ložena na stazi, ki peje na goro Mija). Za-vojo tuolega so se tele dni srečal na videmski pokrajini pokrajinski ašešor za okolje, ambient, Mazzola an predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Chia-budini. V Špietre bo an velik karte-lon, kjer bojo narisane vse staže an potlè vsaka staža bo imiela svoje tabele. Na njih bo napisano ki dost so duge, dost cajta gre za jih prehodit al pa prevozit z mountain-bike (tista mo-dernasta bičikleta), ki zadnè rože an drievja rasejo blizu stazi, kera žvina živi v tistim okolju an takuo napri. An tuole bi muorlo dat 'no roko za razvoj, žvilup turizma tle po naših dolinah. Je na mi-nena štupienja, ki pa, za kar bo koštala, bi nam muorla stuort narest an velik skok (salto) napri. Je malo dni, ki je začela ta prava zima, tista z mrazam, z le-dam an gor, buj vesoko, s snie-gam, pa budgariji že študierajo na zimske popuste, salde (saldi di fine stagione!). Tergovinska zbornica iz Vidma je odločila, decidla, de začnejo hitro po novem lietu, že v torak 7. ženarja. Pruzapru na začetku so mislili jih začet 14. ženarja, pa tergovci, budgariji, so se položli an so jal, de je bluo prepozno. Saldi puodejo napri do 14. marca. Vemo, de kar videmo take plakate, manifeste, ku tel na fotografiji, "zgubmo" vsi glavo. Li-etamo po butigah s troštam, de z malo sudmi, dobar kup ponesemo damu oblieke, šuolne, an buoh vie še ki za vso družino an za olieušat naše hiše. Kajšankrat nam an rata tuole, pa se muormo tudi ahtat, zak za telo parložnost budgari denejo proč kar je narbuojšega an ve-nesejo uon s kleti an šolarji, skladišč vse tiste, ki nieso mogli predat lieta nazaj. Kajšan liep miesac je dičem-ber: pun prazniku za te male an za te velike an za de jih bo še vič, kajšan organizava tudi tiste za klašo. Takuo se je zgodilo, za tiste, ki so se rodil v lietu 1931, za tiste, ki jih imajo šestdeset na harbatu an so iz Špietra an drugih vasi atu blizu: Ažla, Barnas, Nokula, Sarženta, Klenje, pa tudi taz Tarčete an Ščigli. Zbral so se v Špietre v saboto 7. dičemberja, kjer so imiel sveto mašo. Mašavu jim jo je gaspuod Nisio Mateucig, ki je nare-du zaries lepo pridgo. Po maši so šli na kosilo gor na Klančič, v tratorijo "Alle querce'" tuk’ so se cieu popudan veselil. Puno so se imiel za pomenat, za se zmislit na tiste, ki jih nie vič. Sevieda, nie mogla parmanj-kat naša domača piesam an na koncu so se vsi jal: "še napri puno an puno liet!''. Igralnice, ali kasinò kot jim pravimo po italijansko, se nimar buj širijo v Sloveniji. Hit - družba, ki upravlja tistega v Novi Gorici, kjer je odpart že 7 liet, an tistega v Rogaški - je glih tele dni odparla še druga dva. V petak 20. decembra so ga inaugurai na Kranjski Gori, v saboto pa v Tolminu. Vič ko očitno je, da je strastnih, apasionanih, igraucu pun sviet, an še posebno dost jih je tle z naših kraju. Samuo v Novi Gorici imajo po 2 taužent "klientu" na dan povprečeno (in media). Zlo vesok je an zaslužak: se guori o 1,5 milijardi. Vriedno je tudi poviedat, de v kasino od Hita so klienti v glavnem Italijani, 25 odstotku iz našega pasu blizu meje, 60% pa iz ostale Furlanije-Juljiske krajine. Čeče naših dolin so zaries pridne: tele zadnje cajte se laurea-vajo dna za drugo. V torak 3. dičemberja na univerzi v Tarstu je ratala dotoresa v pravu (giurisprudenza) Sonia Borghese iz Gorenje Mierse, ki pa živi dol par Muoste. Soni, ki je tudi barka kot rallysta an uči čičice igrat ' pallavolo'" želmo puno uspehu, sučešu. Ma allora è proprio vero che le ragazze delle valli sono più brave dei ragazzi a scuola! Ultimo esempio è quello di Sonia Borghese di Merso superiore (ma ora abita a Ponte San Quirino) che, presso l'Università di Trieste si è laureata dottoressa in giurisprudenza martedì 3 dicembre, discutendo col chiarissimo professor Giorgio Spangher la tesi in procedura penale "L'archiviazione ". A Sonia, brava anche come rallysta ed allena-trice delle ragazzine di Volley e Minivolley della Polisportiva S. Leonardo auguriamo un futuro di successi e soddisfazioni. Ob našem visokem jubileju 40 letnice (1952-1992) uspešnega kulturnega delovanja na glasbenem, narodno-prebujajočem področju beneških Slovencev, voščimo rojakom v domovini in širnem svetu Vesel Božič in srečno Novo leto 1992! Ansambel Antona Birtiča "Beneški fantje" amm Minimataiur LEPA BOŽIČNA PRAVLJICA IZ DVOJEZIČNEGA VRTCA V ŠPETRU Naš šenk za Božič našim te malim Otroc, na kor de vam bomo pravli, de se bliža Božič: smo sigurni, de sta že napisal pismo tistemu pridnemu nuncu, ki ga vsi poznata kot "Babbo Natale" an sta ga vprašal vsake sort igrač, norčiji. Pa Božič nie samuo tuole. Ankrat, kar vaši starši, mame an tata, vaši noni, so bli mineni, so se napravjal na drugo vižo za počakat tel veliki guod. Preberimo kar je napisala 'na čeča iz nieke vasi naših dolin: An tu moji vasi, ki je Ravne, vsi judje vsako vičer za devet dni so šli v precesijo s sveto Marijo. Tel kuadar so nesli tu no hišo an vsi so atu molil. Vsako večer so šli tu drugo hišo molit svet rožar. Tele navade po vaseh je nie vic, ma ist pensam, ke če je bla šele, judje so bli vsi buj par dnim, zak donas vsi judje so buj sami. Debora - Ravne - iz Vartaca lieta 1990 Judje so molil an piel lepe božične piesmi, ki na žalost gredo hitro v pozabo. Al čemo prebrat, kako od telih piesmi, ki so jih piel že noni od naših nonu an še puno puno liet priet? Tel je naš šenk za vaš Božič, s troštam, de noni al pa mama an tata vas navadejo jih piet. Ta dan je usegà veseja Devica je rodila tega Sina božjega (Devica je ostala) našega Odrešenika Stvarnika nebeškega in angelskega kralja. Kaduo je slišu glih te glas? Devica je rodila Boga. Je čuda prevelika je čuda prevelika. Ta hči je mati postala sojga Boga rodila, stvar je sojga Stvarnika nosila in dojila. O ti Marija s'zvoljena pri Bogu si gnado najšla k'jo je Eva zgubila. Skuoz tebe je Buoh človek postau ki nas je rješu od pakla. Oj hvalo Bogu dajmo! Oj hvalo Bogu dajmo! O čuj, o čuj sosjedac muoj ka’ jest tebe povjem. Ka' se j' zgodilo nacoj to nuoč glih sedam ur pred dnem. H mene je paršu eden iant je'meu presvetli, sončni gvant. Je biu veseu, je liepo pijeu menè je gorè budiu. Mi je kuazu ustat nič vič zaspat čja u Betlehem se podat. Čja u 'no rjeuno štalico pred 'ne uoslove jaslaca, kjer j’ družinca Ježušova. Marija nijema tkaj plenic de b' Ježuša povila sadà. Kaj se vam zdi, pastirči vi, al’ ste kaj slišali? Oj srečni čas veselja glas ze nebes doni do nas. "Bogu naj čast v višavah bo, tako čuj angelci pojo in mir naj dobrim bo ljudem po širnem svjetu usem!" Za glasam tem jest hitro grem čja u mjesto Betlehem. Kar videu tam an ču bom tam naznanim, bratje vam. A glejte nuoč kako žari kako žari o punoči! Velika čuda se godi Mesija se rodil Iz brošure "Devetica božična v podutanski fari", ki jo je spisu mons. Angelo Cracina JHttSWMj “Imejmo se radi” Na snieg je parplu kuos Teli otroc so bli vietar... .an teli pa Iloki snega “Vietar'’ jo je tudi zapieu “Vesel Božič", s telim besiedam so otroc dvojezičnega vartaca zarobil njih božično igro Božič je praznik ljubezni in solidarnosti med ljudmi seveda pa tudi v živalskem svetu. To smo lahko videli tudi v petek zjutraj v božični pravljici, ki so nam jo povedali, zapeli in zaplesali otroci dvojezičnega vrtca iz Špetra. Najprej je bila slaba ura in je pihal močan veter. Nato so po nebu začele leteti drobne, bele snežinke, na tleh je že bila snežna oddeja. Zajček je iz svoje jame šel iskat "kaj za pod zob". Skrbel pa ni samo zase pač pa tudi za druge prijatelje živali in ko je našel repo jo je nesel tudi prijatelju osličku in potem je repo dobilo tudi jare in nato še srna. "Imejmo se radi”, to je sporočilo te božične pripovedi. Srna, jare, kuos, zajček an oseu: glavni igrauci igrice VOŠČILO VLECI SVINČNIK PO VRVICAH OD PRAZNIH KROGOV DO ČRK IN PREBRAL BOŠ... TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Uit Cotredig al top anche per il 1992 I risultati PROMOZIONE Tavagnacco - Valnatisone 1-1 2. CATEGORIA Pulfero - BuonacquNto 1-0 3. CATEGt ìA Savognese - Martignacco 1-0 UNDER 18 Pasianese/Passons - Valnatisone 10-1 GIOVANISSIMI Valnatisone - Flumignano 1-2 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Dlf Udine 3-2 Cogeturist/B - S. Leonardo 1-3 Pav Natisonia - S. Leonardo 2-1 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Portuale (12-1-1992) 2. CATEGORIA Forti & Liberi - Pulfero (12-1-1992) 3. CATEGORIA Colugna - Savognese (5-1- 1992) UNDER 18 Valnatisone - Cussignacco (28-12-1991 ore 16.00); Manzanese - Valnatisone (4-1-1992 ore 15.00) ALLIEVI Donatello/Olimpia - Valnatisone (12-1-1992) GIOVANISSIMI Valnatisone - Buttrio (12-1-1992) AMATORI S. Daniele - Reai Pulfero (13-1-1992) PALLAVOLO FEMMINILE Šanson Lucinico - S. Leonardo (serie D, 4-1-1992); S. Leonardo -Pav Remanzacco (Under 16, 12-1-1992); S. Leonardo - Il Pozzo (Under 14, 12-1-1992) Le classifiche PROMOZIONE Sanvitese 20,- S. Sergio, S. Luigi, Spilimbergo 18; Rauscedo, Pro Fa-gagna, Cordenonese 17; Valnatisone, Juniors, Aviano 16; Polcenigo 15; Tavagnacco 12; Buiese, Artenie-se 11; Portuale 9; Pro Osoppo 7. 2. CATEGORIA Manzano 22; Savorgnanese 21; Buttrio, Bearzi, Ancona 20; Natiso-ne, Rizzi 19; Aurora, Azzurra 17; Pulfero 14; S.Gottardo 12; Sangior-gina, S. Rocco, Forti & Liberi 9; Ga-glianese 7; Asso 5. 3. CATEGORIA Venzone 20; Chiavris 16; Ciseriis, Stella Azzurra, Nimis 14; Coseano 13; Treppo Grande 12; Colugna, Savognese 10; Fulgor 9; Martignacco 5; Com. Faedis 4; L' Arcobaleno 3. UNDER 18 Serenissima 23; Cussignacco 20; Bressa/Campoformido 19; Tavagnacco 17; Tolmezzo 17; Gemonese, Bujese, Manzanese 16; Cormonese, Sangiorgina 14; Pasianese/Passons 12; Trivignano 11; Union 91 10; Flu-mignano 9; Valnatisone 6; Artenie-se 4. GIOVANISSIMI Gaglianese 23; Donatello/Olimpia 22; Valnatisone 18; Fortissimi 17; Com. Faedis 14; Sedegliano 13; ! Buttrio 12; Flumignano 11; Azzurra ! 8; Rivolto 7; Union 91 5; Fulgor 2; Bressa/Campoformido 0. AMATORI - 1. CATEGORIA Reai Pulfero 20; Chiopris Visco-ne 15; Vacile, Tricesimo, Pieris 12; Maiano 11; Rivignano 10; Udine 82, Mortegliano 9; Variano 8; Venzone 5; S. Daniele 3. PALLAVOLO - Serie D Peugeot Mario Goi 16; Carrozzeria Emiliana Porcia 14; Socopel Sangiorgina 12; S. Leonardo, Pav Natisonia, Bor Friulexport 10; Fin-cantieri 8; Candolini Mossa, Sanson Lucinico, Celinia, La Nouvelle 6; Banear S. Vito, Itar Fontanafredda 4; Dlf Udine 0. PALLAVOLO - Under 16 S. Leonardo, Us Friuli, Pav. Remanzacco 10; Csi Tarcento, Liber-tas Gonars/B 6; Cogeturist/B 2; Asfjr 0. PALLAVOLO - Under 14 Pav Remanzacco 12; Pav Natisonia 10; Al Gelso 8; Azzurra 6; Asfjr 4; S. Leonardo, Il Pozzo 2. N.B. Le classifiche di Giovanissimi, Pallavolo Under 16 e Under 14 sono aggiornate alla settimana precedente. E Mattana chiama i suoi a rapporto aPopo»»*! /Klale * QiTKcdÉ Maria Paola Turcutto Il presidente della Polisportiva Valnatisone Giovanni Mattana sta mettendo a punto le squadre che gareggeranno nella prossima stagione nelle varie specialità ciclistiche. La società quest'anno si é arricchita di una categoria in più, quella degli Esordienti nel settore maschile. Al via ci saranno questi atleti; Dilettanti: Teat, Sari, Franti, Hubner, Braida, Ciotti, Stabile, Lojudice, Cocchetto, Medeossi; d.s. Siega, d.t. Vescul. Senior femminili: Turcutto, Toso, Trossolo; d.s. Mattana. Esordienti femminili: Zanon, Busolini; d.s. Trossolo, Je-rep. Esordienti maschi: Pitassi, Zuliani, Venturini, Nicchè; d.s. Je-. rep. Cicloturisti: Gobbo S., Gobbo L., Pellegrino, Mattana, Fantino. La società si batterà per la costruzione del velodromo a Civida-le, in quanto l'impianto di S. Giovanni al Natisone non é considerato idoneo alle sue esigenze. E’ ufficiale anche per quest'anno la sponsorizzazione della Banca popolare di Cividale, mentre altre trattative per ulteriori sponsorizzazioni sono in corso. In questi giorni é giunta infine la comunicazione da parte del Coni del conferimento a Maria Paola Turcutto della medaglia di bronzo al valore atletico quale giusto riconoscimento dei risultati agonistici conseguiti dalla ciclista cividalese nel 1990. Oltre al Reai Pulfero, nel campionato amatoriale Friuli Collinare, in terza categoria, milita la squadra della Polisportiva Valnatisone di Cividale. La società é stata costituita nel 1979 da un gruppo di amici allora ventenni, di cui una parte é ancora in attività. Al gruppo originario, via via si sono aggiunti nuovi elementi; tutti insieme hanno raggiunto un buon livello di affiatamento, divertendosi e nel contempo mettendo in luce un buon livello tec- Doveva essere un anno in cui Pietro Corredig avrebbe preso parte alle gare più belle del panorama rallistico italiano, e cosi é stato. Nonostante un avvio di stagione sfortunato, segnato dal sesto posto al rallydi Costa Smeralda ed al ritiro al rally del Carso, il pilota di S. Pietro al Natisone si é poi riscattato nella Cividale-Castel-monte, ma soprattutto con gli ottimi secondi posti di classe ottenuti al Rally di Majano e a quello del Piancavallo, famosi per la loro durezza e grado di difficoltà. Bisogna quindi sottolineare la "storica" partecipazione alla prima salita europea su fondo sterrato "Il nido dell'aquila" che già dalle prove cronometrate aveva fatto sognare a Piciul almeno un gradino del podio, mancato solo di un nico. Nonostante gli ultimi due risultati negativi, la squadra si trova nella zona alta della classifica, con buone possibilità di promozione in seconda categoria. Una nota dolente per la società é la mancanza di illuminazione nel campo di gioco di Carraria, che impedisce di effettuare gli allenamenti. La speranza é che l'amministrazione comunale provveda in merito, evitando cosi gli attuali allenamenti in palestra. soffio per un guasto alla meccanica della Uno Turbo a pochi metri dal traguardo. A consolazione della delusione sono in seguito giunte la vittoria di gruppo N al rally indor nell'ambito della Fiera dei motori di Gorizia ed il sudatissimo quarto posto di classe ottenuto al rally europeo di S. Marino dopo quasi 300 km. di prove speciali, tutte su terra. Infine il rally della Fettunta, una festa dello sport, quasi un premio di fine stagione per chiudere in bellezza il '91 agonistico: non si bada al risultato ma solo al divertimento. Il portacolori del Team Michieli ringrazia per queste soddisfazioni gli sponsors Michieli computers, Tecnomatic sistemi per ufficio, e Idraulic Service assistence, sperando un 1992 di nuove emozioni. Alla tradizionale festa del Natale bianconero organizzata dalla sezione dell'Udinese club di S. Pietro, e svoltasi martedì 17 dicembre presso la locanda al Giardino, sono intervenuti alcuni giocatori bianconeri accompagnati dal preparatore atletico prof. Claudio Bordon di Clenia. Babbo Natale ha portato i doni per i figli più piccoli dei soci, doni che sono stati poi distribuiti da Giuliani, Manicone, Balbo e Sensini. E' seguita la tradizionale Priznanja za naj-športnike s Primorske Predstavniki vodnih športov so odigrali središčno vlogo na letošnjem nagrajevanju najboljših športnikov iz zamejstva in Primorske 'Naš športnik '91", ki je potekalo v četrtek popoldne v diskoteki Odeon v Novi Gorici. Kar tri najpomembnejša mesta so namreč bila oddana predstavnikom vodnih športov: jadralki Arianni Bogateč kot najboljši športnici v zamejstvu, kanuistu Jošku Kanclerju kot najboljšemu športniku Primorske ter Kajak klubu Soške elektrarne Nova Gorica kot najboljši ekipi na Primorskem. Preostali dve prvi mesti pa sta šli šahis-tki Kiti Grosar kot najboljši športnici Primorske ter ženski odbojkarski ekipi Bora kot najboljšemu zamejskemu kolektivu. Prireditev, ki sta jo neposredno prenašala Radio Koper/Capodis-tria in Radio Trst A in katere soorganizator je tudi Novi Matajur, je potrdila, da je Primorska bogata s športnimi asi, ki so se znali uveljaviti celo na najpomembnejših svetovnih manifestacijah. Kar zadeva zamejstvo, povejmo, da se je za Arianno Bogateč na 2. mesto uvrstil Poletov kotalkar Samo Kokorovec, tretji pa je bil Kontovelov košarkar Jan Budin. V ekipni konkurenci sta se za Borovimi odbojkaricami uvrstili nogometni ekipi Zarje in Sovodenj. Kot najzaslužnejši športni delavci iz zamejstva so priznanje dobili Boris Bogateč, član ski-rolkaske-ga društva Mladina, košarkarski delavec Livio Lesizza ter nogometaš in trener Darlo Frandolič. Med kolektivi na Primorskem je 2. mesto zasedel nogometni klub Belvedur iz Izole, tretji pa rokometni klub Mlinotest iz Ajdovščine. Med posameznicami sta se za Grosarjevo uvrstili še gorska tekačiča Nataša Nakrst-Kosmač in lokostrelka Irena Rosa. Med posamezniki pa je 2. mesto šlo ša-histu Aljoši Grosarju, tretje pa kanuistu Marjanu Štruklju. bicchierata, con l'augurio che l'Udinese possa alla fine del campionato ottenere la tanto sospirata promozione in serie A. Durante la festa, ai giocatori é stato offerto un cestino contenente i prodotti tipici delle Valli quali gubane, strucchi e miele. Alla manifestazione sono intervenuti anche il sindaco di S. Pietro ed il parroco don Matteucig, che si sono rallegrati per la bella iniziativa. Valley vulnerabile Non é stato sufficiente il caloroso incitamento dei tifosi resiani alla Valley Val Resia, venerdì 13 dicembre, per battere la squadra di Buia. Come spesso accade la Valley ha compromesso ogni cosa negli ultimi set, quando stanca e deconcentrata é stata costretta ad un affannoso recupero. All'avvio la squadra si dimostra estremamente vulnerabile alle battute delle avversarie, perdendo il primo set per 15-6. Nel secondo set le ragazze entrano in campo più agguerrite e decise a condurre il gioco. Il terzo set é forse il più emozionante e soddisfacente sotto il profilo tecnico; termina con un meritato 13-15 per la Valley. Gli ultimi due set confermano la difficoltà della squadra di opporre una ferma difesa e un attacco deciso, (cq) R. Pavšič Una Polisportiva fatta di amatori Una recente formazione della Polisportiva Valnatisone Quattro bianconeri per Babbo I giocatori assieme a Babbo Natale ed al bambini SVET LENART Urniki miedihu v Nediških dolinah Ošnije Se je rodila Francesca Zibiela teče v mladi družini, ki živi tle v naši vasi. V saboto 7. dičemberja se je rodila 'na lie-pa čičica, Francesca. Nje srečna mama je Cinzia Tuti iz Jesenja, srečan tata pa Mario Gosgnach iz Matajura. Čičic želmo puno sreče, zdravja an veseja v življenju, ki ga ima pred sabo. Gruobja Zbuogam nona Felicita Smo bli že napisal žalostno novico, de 10. dičemberja je umarla Felicita Qualizza uduova Vogrig. Pa nuna Felicita je bla takuo od vsieh parljubljena, de vasnjani an družina žele, de napišemo kieki vič od nje. Nona Felicita je bla dopunla 91 liet miesca luja. Trikrat je bla ratala mama, imiela je dva puo-ba: Gina an Natalja (ki na žalost nas je že zapustu) an adno hči, Ines. An pru dol par hčeri an zet Ernestu v Rizzolo je tele zadnje cajte živiela. Vasica Gruobja je s smartjo none Felicite zgubila zadnjo ženo. Trideset liet od tega je bluo v vasi nih 30 judi, seda so ostal še sin od Felicite Gino an druga dva nunca. Vasnjani iz Hlaste so zgubil no nono, tisto, ki vsi žele imiet. 'Na nona, ki je nimar imiela cajt te poslušat an poviedat 'no dobro besiedo. Ona je tudi molila napri rožar za vse dušice Hlaste an Gruobje, an seda? V telim žalostnim momentu Laura an Giovanni, pru takuo vsi vasnjani, se stisnejo okuole žalostne družine. Bo težkuo se parvast živiet brez none Felicite. Sem biu veseu, takuo veseu, kot je lahko veseu samuo tata, oče, kadar se mu rodi otrok, sin v družini. S temi občutki sem sparjeu parvo številko "Doma", glasila slovenskih katolikov Benečije. Ne, nisem njegov tata. Tudi botar ne, pa mi je vsedno od radosti vzkipelo srce, kadar se je rodiu - če ne bratrac - sigurno parvi kužin našega prvo izhajajočega "Matajurja ". S temi misli sem šu gor po štengah v salo špietarskega kamuna, kjer je bla svečanost za 25. oblietnico izhajanja Doma. Kadar sem šu gor po štengah, sem imeu veliko čast. Kajšnih dvajset mladih me je pozdravilo s številnimi italijanskimi bandierami. Na balkonu špie-tarske komunske hiše, sem ponosen, ves srečan in veseu sto-pu pred parjatelja. "Take časti jo nisem še doživeuf' sem mu poviedu veselega obraza. "Pelar, tiste bandiere nieso za te, so za "Dom"", mi je zagulu v obraz parjateu. "Fino, lepuo. Potle pa se še trikat buj veseu, da je "Duom" zaslužu tarkaj časti. Jest sem sam, Dom pa pomeni veliko za vsakega beneškega Slovenca. Domov je puno, na žalost tudi praznih, pa vsak naš človek, doma in po svetu, sanja o svojem domu. Lepo je, da so počastili naš list, Dom, z italijanskimi bandierami!". "Petar, Avevamo già dato notizia della morte di Felicita Qualizza, vedova Vogrig di Grobbia, avvenuta il 10 dicembre. I paesani, però, desiderano che si scriva ancora qualcosa di questa donna che per loro è stata eccezionale. Nonna Felicita ha compiuto 91 anni il luglio scorso. Diventò tre volte mamma, di Gino e Natale (morto alcuni anni fa) e di Ines. E proprio dalla figlia e dal genero Ernesto nonna Felicita ha vissuto gli ultimi giorni della sua vita. Con la sua morte Grobbia ha perso l'ultima donna del paese: trentanni fa viveva qui una trentina di persone, ora sono rimasti il figlio di Felicita, Gino ed altri due uomini. Cla-stra e Grobbia hanno perso con la morte di Felicitala nonna che tutti desiderano avere: sempre pronta ad ascoltarti ed a darti un buon consiglio. Ed era sempre lei che pregava il rosario per tutte le persone di Grobbia e Clastra che morivano. Ed ora se ne è andata anche lei. In questo triste momento, Laura e Giovanni assieme a tutti i paesani sono vicini nel dolore ai figli, al genero, alla nuora, ai nipoti ed ai parenti tutti. niesi nič zastopu. To so mišini. Nas ne častijo z njih bandierami. Proteštavajo zatuo, da bi "Doma" ne bilo." je poviedu drugi parjateu. Za njim se je oglasu Jakob, ki se poznama že od otroških liet: "Kakuo moreš tardit, da "miši-ni?". Miši so pa mačke jih ne loveI' Po telih dovtipih, batutah sem stopu v konseliersko salo špe-terskega komuna. Bla je že na-punjena. Nisi imeu kam se usednit. Okuole an okuole je stalo pokoncu puno ljudi. Gor za govorniško mizo so bli že parpravjeni na slavnost: Giorgio Banchig - urednik Doma, mons. Marino Qualizza, odgovorni urednik. Blizu njega je se-deu predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, par Peterletu je sedeu gospod Adriano Bia-sutti, predsednik deželnega governa od Furlanije-Julijske krajine. Zadnji, na desni, je biu tar-čmunski famoštar, pisatelj, kulturni in zgodovinski raziskova-lev, gospod Božo Zuanella. Pred govori je v dvorani zadonela slovenska pesem. Nato je Giorgio Banchig, v slovenščini in italijanščini, orisal zgodovino "Doma ", od začetka izhajanja do današnjih dni. O tem je naš "Novi Matajur" že pisal. Na-tuo sta spregovorila dva demokristjana: predsednik našega deželnega governa, Biasutti in ŠPETER Zapustu nas je Danilo Guyon Dol v Napoli, kjer je živeu z ženo an s sinam je umaru Danilo ■Guyon iz naše vasi, imeu je 71 liet. Njega družina je bla zlo poznana an štieta po naših dolinah an v Špietre, kjer je bla gaspo-dinja Banke an ežatorije. Danilo je biu mornar, marinaj, zaslužu je biu grado od amiralja. Zavojo njega diela je živeu tudi po sviete, v New-Yorku, v Parizu... Poročen je biu z prinčipeso Marijo Consiglio Caracciolo, imiela sta adnega puoba, Marco. Čeglih je živeu deleč od duo-ma, je Danilo, kupe z ženo an s sinam zvestuo an pogostu par-haju v Špietar. Je glih poviedat, de so puno pomagal špietarske-mu duomu za te stare. Ranjcega Danila so iz Napoli parpejal v Špietar, kjer je biu pogreb v sriedo 18. dičemberja. Puno judi se je zbralo okuole žalostne družine. Špietar Umarla je Carmela Corredig V čedajskem špitale je umarla Carmela Corredig poročena Dorgnach. Učakala je lepo starost: imiela je 91 liet. V žalost je pustila moža, hčere (adna, Lia, je bla vič liet za kon-silierja na špietarskim kamunu), navuode an vso drugo žlahto. Pogreb Carmele je biu v Ažli v četartak 19. dičemberja popu-dan. predsednik slovenske vlade Peterle. Vsak je poviedu svojo resnico, pa vsedno prava resnica ni paršla na dan, ker se je hotelo dajati krivdo za nepriznanje slovenskih pravic, tistim, ki jih ni bilo, al pa bi jih bli lahko našteli na prste roke, kot je pisal "11 Tricolore" 1948. lieta. Na vsako vižo pa je pomembno, važno, important, da se je za proslavo 25. obletnice izhajanja Doma zbralo v Špetru tarkaj ljudi. Važno, important je, da sta paršla na to proslavo predsednik slovenske vlade in dežele Furlanije-Julijske krajine. Important je tudi da so paršli v Špietar konteštavat presidenta Biasuttija samuo fašisti, ker pred par leti bi ga bli lahko paršli konteštavat sami demokristjani, če bi se biu zavzeu za pravice Slovencev. Take demokristjane pa sem videu v Špetru za kantonah, in njih srce je tuklo v armoniji tistih src od fašistov, ki so dimoštral proti "Domu" pred komunom v Špetru. Napravli smo naprej velik korak: korak za demokracijo in trajnost. V tem je odigral naš prijatelj - list "Dom" veliko vlogo o svojem petindvajsetletnim življenju. Želim mu dugo in zdravo življenje v boju za naše pravice. Petar Matajurac DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak ob 11.00 v četartak ob 8.30 v petak ob 11.00 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak ob 11.15 v sriedo ob 15.00 v petak ob 9.45 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrini (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 14.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 12.30 v sriedo ob 15.00 Oblica: v sriedo ob 15.30 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v četartak ob 12.30 Gor. Tarbi: v četartak ob 12.00 Oblica: v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 8.30 do 11.00 v torak od 8.30 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v petak od 8.30 do 10.30 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. PIŠE PETAR MATAJURAC Pozdrav našemu parvemu kužinu Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 30. DECEMBRA DO 5.JANUARJA Srednje tel. 724131 Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 28. DECEMBRA DO 3. JANUARJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE DI CIVIDALE Tel. (0432) 730314 - 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 HRANILNA PISMA/CERTIFICATI DI DEPOSITO Tržaške kreditne banke predstavljajo možnost varčevanja; posebno ugodne obrestne mere in različni vezani roki omogočajo, da si vsakdo izbere pogoje, ki mu bolj ustrezajo. Varčevanje do 100 milijonov lir Mesečno Obrestna zapadlost mera 6 12 19 10,625% 11,00 % 11,00 % Varčevanje preko 100 milijonov lir Mesečno Obrestna zapadlost mera 3 6 12 19 10,75% 11,00% 11,25% 11,00% I CERTIFICATI DI DEPOSITO emessi dalla banca di Credito di Trieste SpA rappresentano un'interessante opportunità d' investimento. I tassi d'interesse particolarmente vantaggiosi, nonché le diverse scadenze previste, offrono ampie possibilità di scelta ai sottoscrittori. Investimenti fino a 100 milioni Scadenza rendimento mesi lordo 6 12 19 10,625% 11,00 % 11,00 % Investimenti oltre i 100 milioni scadenza rendimento mesi lordo 3 6 12 19 10,75% 11,00% 11,25% 11,00%