-   105    -
Novičar iz slovenskih krajev.
Iz Koroškega IS. t. m. Pri nas dežuje brez vse mere, in kaderbudi se sneg prikaže; zato je pa tudi taka raerzota, da se bojimo, da bi nam slana žita, ki sedaj prav lepo stoje, ne uničila. Nar lepši je dozdaj rež, posebno avstrijanska, ktere je okoli Verbe več vaganov vsejane. Ječmen nam podjed vničuje, tako da hoče že clo zibniti. Krompirja niso mogli veliko nasaditi, ker je nam letaš semena zmanjkalo. Zdaj stojimo zastran žetve med nado in gladom; če doživimo lepo toplo vreme, in ako nas Bog toče obvarje, bomo imeli vsega dovelj, — če pa ne, bomo strašno gladovali (stradali). Tudi marljivim bčelcam deževje bero krati in kazi. Rojev smo na levem Podravju, kjer nemarno vresa, dosedaj le malo dobili. — Z našimi županstvi smo večidel prav zadovoljni; obnašajo se večidel dobro; pa vonder tudi tacih ne manjka, ki svoje uradne meje ne poznajo, in se ošabno v druge opravila vtikvajo, ktere njim ne dostoje. Tako smo za gotovo slišali, da je nek župan *) svojimu fajmoštru, tudi zastran du-hovskih opravil prav ojstre ukaze dajal, in da tako tudi
*)  Ime  zamolčimo,   ker nam ni za osebe, ampak za reč.
Pis.
škof svoje županije alj srenje biti hoče! Še bolj zmožen je pa nek drug župan, ki si je, clo pravico uče-nike svoje županije voliti, prilastil. Prav je zastran obnašanja tega župana naša „BčeIa" zdihovaje rekla: ?)Pridi sv. Duh!" Ta župan je tudi tistih eden, ki bo se v začasnem deželnem odboru 24. aprila 1849 št. 72 in drugič 5. junia 1749 št 78 pri našemu škofij— stvu, pismeno pritožili, da duhovstvo svojih dolžnost zastran nedeljnih keršanskih naukov prav ne dopolnuje, in potrebno izpraševanje farmanov pri keršanskim nauku zanemarja. Prav radi bi tega župana pobarali: kolikokrat se je kaj sam, ker je za to tako skerben, pri keršanskih naukih znajdel ? Enkrat vpije in pisari, da je premalo keršanskega nauka, drugibart pa po novi-nah razglasuje, da učitelju ni treba maternega jezika naroda znati. Cilj hoče, sredstvo pa ta cilj doseči, zatiraje in uničuje! Jeli morebiti hoče, da bi se ter-dim Slovencem, kakor so v Gorjah, keršanski nauk tudi le nemško razlagal ? Ali je dro mogoče Slovence z nemško besedo v keršanskem nauku prav podučiti? — Dozdaj kamnja take modrosti koroško du-hovsto še ni našlo, in perve binkošti so pa tudi že minule ! Bog razsvitli pamet vertogiavcam , ki tako ravnajo!                                                                 Dvorčan.
Iz Borovelj na Koroškim. Rokodelec sim scer, in imam dosti skerbi, pa vunder kdor otročiče ima, mu je ena nar večin skerbi za dobro učilnico, v kteri se vstanovi podloga prihodnega blagostanja vsakega človeka. Zatorej se pazljivo oziram na našo učilnico že od tiste dobe, ko sim še sam, kakor slovenski fantič, pred takrat še terdo nemškim učiteljem sedel. Takrat so bili za našo in za vse slovenske učilnice hudi hudi časi, le, hvala Bogu, da so pretekli! Dobro se bo še vsak z mano spomnil „pukštabiranja,a ;,silabira-nja," „adiranja," „suptrahiranja" i. t. d. in kako smo na vprašanje učenika waufsogali." Nihče ni nič razumel; vsi smo se le kakor popege učili. — Za rajncim nemškim učenikam smo dobili učenika občno znaniga rodoljuba g. Somra; — kakor zvedeni zdravnik je hitro spoznal nad čem naša slovenska mla-dež boleha, in je začel že pred letam 1848 slovenščino v učilnico vpeljavati. Seme je padlo na dobro zemljo, hitro je kalilo in sedaj se že sad vživa. Neskončno veselje imajo otročiči s čitanjem knjig, ktere jim tukaj po nekih rodoljubih napravljena slovenska čitavnica deli. — Ali kakor vsako dobro delo svojo napoto najde, tako so bili tudi tukaj neki nemškutarji, ki so začeli učenika zabavljati, černiti in tožiti, — pa ko vse to nič ni pamagalo, je moral en 74 let star črevljarkopita in kleštro zapustiti inučeniku v škodo — slovenske otročiče nemško citati in pisati učiti začeti!! O tej dobi pridejo g. nadzornik ljudskih šol na svojem popotovanju tudi k nam, in našo učilnico za nar boljši slovensko pohvalijo. S tem je bilo vsega hrupa konec — nemškutarji, previdši, da se s samo termo teško mir prebije, so pustili gor omenjeniga detovodja se zopet črevlarije poprijeti. Otročiči pridno v učilnico hodijo, in veliko jih v Ma-jarjevim „spisovniku" pridno napreduje. De bi pač vse slovenske učilnice le naši enake bile. Za gotovo vemo, da naš visoko častiti nadzornik ljudskih šol, g. Simon Hud maš imajo resno voljo, tudi slovenske ljudske učilnice tako osnovati, da bojo ljudstvu koristne in domovini v prid.    Bog jim daj ljubo zdravje!
A. Šajnik.