39. štev. V Kranju, dne 29. septembra 1906. VII. loto. GORENJEC == Političen in gospodarskj list. =z= bhaja vsako »oholo ivefpr. - Stane za celo leto 4 K, m pni leta jI K, za četrt . Uredništvo in upravniHtvo se nahaja na pristavi gospoda K. Floriana v leta 1 K. Za druge države stane K frtiO. Posamezne številke m 10 vin. - Na «ZT«d|». — Upravnistvu naj te blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naroćhe hrez istodobne vpoSiljatve naročnine n ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vho upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. - Dopisi plačuje za petil-mto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popusl. naj se izvolijo frankirali. - Hnkopisi se ne vračajo. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Karavanška železnica. Jutri se slovesno olvori karavanska železnica s progo Celovec-Jesenice ter Ueljak-Podrožicu-Jesenice. S tem jo dovršen drugi del zveze Dunaja s Trstom. V juliju smo obhajali slovesno otvoritev bohinjsko želez« niče, in v par letih bo dokončan zadnji dol — turska proga. Celovec in Beljak, koroški mesti, s katerima so že naši dedje imeli živahno kup-ćijske zveze, kamor so pošiljali naši Gorenjci svoje otroke očit se obrtov in pa — ntm-škega jezika, se zvežeta z našim najvažnijem industrijskim krajem, z Jesenicami in se približata Gorenjski za već nego polovico poprejšnje vožnje. Po lepi zemlji bo teklo karavanška proga, pozdravljali jo bodo snežni velikani ob kranjsko-koroški meji, stari vet-rinjski samostan, sloveča romarska cerkev žihpoljska, ponosni kombieški grad bodo gledale potnikove oči, da slednjič zakrije H kilometrov dolgi karavanški predor, ki veže Kranjsko s Koroško, pogled na krasno zemljo Koroško. Sluvnost se prične v Beljaku, odkoder se odpeljejo slavnostni gostje z železniškim ministrom Dcrschalto na čelu proti Podrožici na Jesenice, odtod pa v Celovec, kjer bo PObLISTEK. Muhe. Hvaležnost sveta. Hvaležnosti le malo je na sveti; posebno, kdor za svoj slovenski rod pošteno dela tor se zanj žrtvuje, naj pazi, da ga kak slovenski trot s katoliško gorjaćo ne pobije, povrhu pa šo z gnojnico oblije! _ S-n. Pri politični. U tovariš mojih najlepših dni, kaj pa ti delaš tukaj? Ali te še ni vzel vrag ali pa odgnal orožnik v luknjo? Ko sem se poslovil od tebe, so se že jako zanimali ta tvoja lepa dejanja gospodje s pikelhavbami. Za slavnostni obed. Po slovenskih krajih teče železnica, toda no vemo. če bodo plapolale ob otvoritvi ob progi tako ponosno naše trobojnice, kakor so vihrale" v. julgu po,Gorenjskem in Primorskem notri do sinjo Ad-rije. Mnogo ponomčenpga ali narodno nezavednega ljudstva biva; ob toh progah, izobraženstvo razen duhovščine je skoro izključno nemškega mišljenja in vendar je tukaj tekla — zibelka slovenskega naroda. Vrli Šentjakobčanje še krepko drže narodni prapor, toda drugod se po 8c pred-desetletjem popolnoma slovenskih tleh šopiri ošabni lujec. ki si je s pomočjo vlade, nemških uradnikov in ponemčenih učiteljev duševno in gmotno zasužnjil precejšnji del slovenskega ljudstva. Velenemški želozniški minister bo monda liolj žarečega lica prisostvoval slovnosti, kakor ob otvoritvi bohinjske proge, saj mu sedaj ne bodo povsod tako glasno doneli slovenski glasovi na rahlo čuteče uho. Ali preprieati se mora vendar, čo gori le še količkoj narodnega honosa v teh krajih, dn za njegove končne cilje še ni pripravljena južna Koroška. Odtrgana veja slovenskega debla so bili dosedaj po Karavankah od nas ločeni Korošci, ali gospodarsko zbli-žanje, katero prinese jutri olvorjeni Karavanški predor, zbliža nas gotovo z našimi severnimi brati tudi na narodnem polju. Še predno se je otvorila ta železnica, začutili smo skoro po vsem Gorenjskem živo zanimanje za vrle Korošce, ki so nam po- gotovo sem mislil, da te v kratkem povabijo na ričet. O, kaj še! Se prav dobro se mi godi sedaj. Vse prejšnje kazni so mi izpregledanc in izbrisane, postal sem državni uradnik in prestavili so me vslcd zaslug, ker sem prav pošteno oslcparil in odri nekaj Slovencev, semkaj na boljše mesto, kjer bom mogel brez posebnih stroškov tudi svojo otroke izšolati za kaj takega kakor sem jaz. Kaj? Šo celo v državni službi si sedaj? Tak človek, kakršen si bil ti, pa državni uradnik!? To ni mogoče! Zakaj so pa mene, ko sem nekolikokrat tebi le pomagal pri lumparijah, takoj pognali iz službe, da moram sedaj tukaj služiti za pastirja, jesti črn kruh in piti vodo, kadar mi zmanjka za jeruš. Ker si tepec! Tako bi bil naredil kakor jaz, pa bi se šo sedaj lahko mastil z dišečo pečenko ter zalival z žlahtno vinsko kapljico! stali tako simpatični radi svoje energično borbe za pravično volilno preosnovo. Društva in p'samezt I trumoma naročujejo ■ Mu», da se pouče natančneje o njihovih doslej precej neznanih razmerah, vsaka nedelja, vsak praznik pa gotovo privede več Gorenjcev onstran predora, da so spozna z najbližjimi sosedi. (Jospodarske zveze, ki s6 sc precej prekinile, odkar je prenehal stari promet po pošti in velikih «pariznrjih», se s podvojeno silo ponove in sveži veter zapiše tudi po sedaj meglenem narodnem koroškem ozračju. Vrla slovenska jeseniška postojanka kot najbližja soseda, pač čuvaj pazno na tej strani predora, da ne bo tujec segel Se bolj po lepi gorenjski strani, da bo nova proga gospodarsko in narodno Korošcem in Gorenjcem v korist! V zadnjem trenotku!, (Dopis na'cja odličnega sotrudnika.) •Slovanska zveza» je izrekla popolno zaupanje svojim elanom, ki so v volilnem odseku. Izdajalec Sušteršič in «šl reber. Ploj sta dobila od svojih tovaršev priznanje za to, da sla prodala življcnske interese koroških Slovencev, da sta v slepi pokorščini do vlade v nadi, da jih za to poleti izredno odlikovanje, podpisala smrtovnico koroškim Slovencem, s tem pa obenem najobčutneje oslabila slovensko pozicijo na (Jorcnjskem. Kako pa si naredil? Daj, no, še mene razsvetliti s svojo izkušeno modrostjo, da zopet pridem do kake boljše službe. Ako mi bo pomagal tvoj svet, bova pa zapila skupaj vse, kar bom sam prisleparil od nevednih ljudi. No, naj pa bo, ker si ti! Torej poslušaj mc ter si dobro zapomni, kar ti povem! Stopil sem v politično službo in postal sem tudi snm političen. Moj šef, ki vodi ves urad, kakor sc njemu zdi prav in potrebno, jo hud Nemec. Zato je v svojem imenu izpre-menil slovenski ž v nemški sch in povsod, kjer le more, stopa prav trdo na prste Slovencem. Da hi sc prikupil njemu, začel sem šc jaz prav robato zabavljali na Slovence v njegovi navzočnosti in v svojem imenu sem znčel pisati srh namesto ž in al namesto Tako sem tudi jaz postal trd Nemec. Vsled tega sem prišel pri šefu v tako milost, da V vseh obmejnih slovenskih dcžolah, kjer druži narodnostna ideja vse pošteno mi-sleče Slovence, se je soglasno izrekla volja narodova, da ne mara volilne reforme, kakršno je sestavila vlada s sodelovanjem Su« SterSičevim. (iovoril je energično kot najbolj zadet Celovec, obiodil jo reformo Maribor in v Gorici ter Trstu se jo proklela nakana s SuSteršičem ter nemškimi strankami zvezane vlade, da umori politično del Slovencor, ki biva onstran Karavank. Vsi obmejni slovenski kraji 30 edini v tem, da bolje nobene volilne reforme, kakor ta, ki jo nudi vlada in SuSlertič. Narodno-naprcdna stranka na Kranjskem, ki zastopa veliko večino slovenskega izobraženstva, odbija od sebe tako volilno reformo, ki Slovonce oškoduje na periferiji, na notranjem pa ubije politično oni del naroda, ki je po svoji izobrazbi in po svojih notranjih sredstvih v prvi vrsti poklican, da reprezentira Slovenstvo. .Goronjeo jo 2e opetovano imel priliko, izreči se o splošni in enaki volilni pravici. (In še enkrat odločno povdarjamo na tem mestu, dl smo načeloma za splošno in enako, a pravo volilno pravico. Op. ured.) Toda, ali je tudi naš kranjski kmet prijatelj splošne in enake volilno pravice? No, in tisočkrat ne! Vsi shodi nakmelih, ki so se izrekli za tako volilno pravico, so samo pesek v oči, samo hinavstvo. V resnici se kmet, ako se mu je pošteno razložilo, kaj zahteva taka reforma, nikdar in nikjer ni izrekel zanjo, kimal je le svojim duhovnim vodjem, ker se jim ustavljati ni upal radi svoje ne-izobražonosti. Pojdite vsi skupaj rakom žvižgal, če pravite, da naš kmet, posebno naš Gorenjce, z navdušenjem zahtevo, da ima njegov hlapec, ki no plačuje nobenega davka, ravno toliko govoriti v državi in logično tudi v deželi in občini, kakor on. Ne enega, po sebno med svojimi kimovci, ne najdete, ki bi to trdil iz propričanjal Mi našega kmeta po/.namo predobro, kima vam, ker se vas boji in pa zraven tudi, ker si misli v svoji naivnosti, da mu mate rielno nič ne škoduje, ali naj glasuje tako ali tako. bi dal zame polovico svojega nemškega srca, če bi bilo treba. In ta tvoj visoki nemški prijatelj ti je potem pomagal tudi na boljšo službo v našem mestu? I »a! Najprej je storil vse potrebno, da so mi pri ministrstvu izbrisali vse prejšnje kazni, ki som jih svoj čas poravnal v luk njuh, potem pa me je priporočil na višjem mestu, da so me v zasmeh vseh mojih pre ganjalcev prestavili semkaj na boljšo službo Zdaj pa vidim, da se nikjer ne služi tako lahko in tako podomače kakor pri politični Precej bi hotel tudi jaz tebe posnemati, ali to je vrag, da nimam v svojem imenu Ne-manič nobenega /, da bi ga presukal v nemški soh. Vseeno si lahko pomagaš. Ime Nemani se da prav imenitno prenaroditi v Ncumann In če potem stopiš s tom svojim novim imenom pred politično, se ti takoj odpro vrata na stežoj v najlepšo bodočnost. Kaj pa naj se zgodi s končnico /d? Odnese naj jo slovenski hudiči K. e bi slo za prispevek k zidanju kake cerkve, farovža ali mežnarijc, pač tedaj neha tudi natega kmeta pasja pokorščina in tedaj tudinebo e kimali Hinavstvo jo vse, kai se govori, da veČina slovenskega ljudstva želi enake volilne pravice. Principijelno proti splošni in onaki volilni pravici je naš kmet brez izjeme, ►roli vladni predlogi, ki pomeni pač precej enako pravico za posameznike, toda največjo (rivico za narode slovanske, v prvi vrsti za naš narod, pa je razen brezdomovinca Šu-šlcršiča le njegov klub, ki se mu lopo po-ćorava, kar je resnih mož no vred no, dalje ona klika, ki so zbira po ljubljanskih trščanskih shodih, ki izgubiti nima nič, pir najetih kreatur okrog rimskega lista Slovenca* ter socijalni demokratje, ki v svoji kratkovidnosti ne vidijo, da delajo le tlako za svoje najhujše sovražnike, rimske klerikalce. Vse drugo na Slovenskem je zoper vladno volilno reformo in če so slovenska klerikalnu delegacija na Dunaju no postavi v zadnjem času na edino iravilno stališče, da jo vladna reforma v prvi vrsti radi koroških Slovencev za nas nesprejemljiva, potem vemo, da je ona tista, ti hoče uničili slovenstvo na Koroškem, samo da dičijo ŠuflterSiča in Ploja — železne krone no prsih. Obrtna nadaljevalna šola v Kranju. V zadnjih treh številkah seje bavil «Go-ronjec. s to šolo. Priobčil je daljšo notico in dolg članek. Tendenca obeh sestavkov je naperjena proti nameravani preložitvi pouka z večernih ur na dopoldanske. Poteza se Klimi v imenu mnogih* (?) prav nasprotno za preložitev še na poznejše uro ponoči, liodi dovoljeno, da se na istem mestu čuje tudi nasprotni glas; menda to ne bo škodilo stvari. Pisec omenjene notice in članka zagotavlja, da je prepričan o «krvavi potrebi obrtne nadaljevalne šole za obrtne vajence. Dozdeva se pa, da to priznano prepričanje ni ni'! kaj trdno, kajti vsa izvajanja glede umestnosti preložitve učnega časa so nekako nezavedno zanikanje one .krvave potrebe*. Vendar hočemo smatrati ono priznanje resničnim in pričeti tudi z istim. Ros, obrtno nadaljevalne šolo so krvavo potrebne za ves naš obrtni stan brez vsake izjeme. Slovenci imamo eno samo strokovno obrtno Solo v Ljubljani — pač najmanj desetkrat premalo. *4ase obrtne nadaljevalne Sole so le slabo nadomestilo onih — a vtekako je nekaj Se vedno bolje kakor nič. '/njimi je naSemu obrtnemu naraščaju omogočeno, da si pridobi vsaj nekaj tehnične izobrazbe za razne obrto ki bi jih od svojih mojstrov (brez izjeme) nikoli ne dobil. Omenim le prepotrebno strokovno risanje. Kateri mojster pri nas bi hotel in mogel svoje vajence podučevali v tem prepotrebnem predmetu ? Pa o tem bodi dovolj toliko. Ostanimo pri Soli. Vedno in vedno se čujejo tožbe iz obrtniških krogov o nazadovanju, o mizeriji obrtnega stanu. Naše vlade so obračale Se precej svojo pozornosti no to stran in poskušalo razna pomožna sredstva. Kno izmed najvažnejših je bilo ustanavljanje strokovnih in nadaljevalnih obrtnih Sol. teči sinemo, da so obrtniki sami kmalu uvi-leli njih dobroto. Seveda, nezadovoljnežev se no zmanjka nikjer in tudi ne med obrtniki; taki bi bili komaj zadovoljni, ako bi jim vlada (ar sipala svetle kronice ali kaj Sc bolj svetla. A teh ne moremo smatrati resnim. Kdor pa je priznal korist obrtne nadaljevalne šole, bode gotovo tudi odobraval in podpiral vsaki korak, ki meri na njeno zboljšanje, in t veseljem pomagal odstranjevati vsako zapreko, ki ovira njeno nojuspeSnejo delovanje. Naravno je, da se nam kaže nekako nasprotje med interesom Sole in mojstrom; a to je le navidezno. Ako mora obrtnik svojega vajenca po 2 do 4 ure na teden od dela pošiljali v šolo, je to navidezno zanj izguba časa. V resnici pa to izgubo gotovo vajenec povrne proti koncu učne dobe s svojo večjo spretnostjo v strokovnem oziru, katere bi si gotovo brez Sole ne bil nikoli pridobil. In sploSno mora pač vendar mojstrom več ko- Vprašanjo in odgovor. Zakaj učitcljstvo želi poravnati se s Šu-SterSičem ? Ker za junaške so kosti, ki jih jim je prelil zrahljati, učiteljski plašljivci vsi zdaj silno se začeli bati! _ 8-n. ,,Mioa, kavo kuhati" Prigodilo se je, da je moral prednik našega slavnega Toneta nekoč prenočiti v daljnem hribovskem župnisču. Ker pa je imel ondotni župnik le eno posteljo v svojil sobah, ni mogel pomagati in postreči svo jemu visokemu gostu drugače, kakor da ga je povabil, da naj se vleže zraven njega v isto posteljo k nočnemu počitku. Kmalu sta oba sladko zaspala ter sanjala vsak svoje sanjo. Med tem jo župnik popol noma pozabil, kdo počiva zraven njega. Zalo je po svoji lupi stari navadi dvignil roko, ko se je zbudil proti jutru, ter z njo krepko oplazil svojega posteljnega tovarša, rekoč; «Mica, kavo kuhat!* A meni se zdi, da sta potem pila župnik in njegova kuharica Mica namesto sladke kave le kislo jezikovo juho, ki jima jo je skuhal — Skof. pj*. Krvavo tepoškanje. V neki vasi na Slovenskem so imeli v prejšnjih časih vsako loto semenj na «tepežji dan*. Na zadnjem takem semnju so pa fantje iz dveh sovražnih si vasi izrabili ime tega dneva ter so se tako silno in tako brez-merno tepeškali, da je en tepeSkar obležal mrtev v lastni krvi. Fantje so se potem pri sodišču izgovarjali, da je poboja kriv le prijatelji, kako je bilo mogoče nakopičiti v naprednem listu toliko budalosti, saj je njegov lastnik in urednik vendar napreden mož. Sodim, da omenjenega članka pred tiskom niti Čital ni. Kako pojasnilo v tej zadevi bi ne škodilo. Kaj se bode zgodilo; bode ostalo na tuk. obrtni nadaljevalni šoli vse pri slarem — ali se bode opustil večerni poduk ob torkih in petkih od f>. do 7. ure z dopoldanskim ob četrtkih od H. do 12. ure — uli pa se bode celo potisnil Se bolj nazaj v noč, ob torkih in petkih od 0. do 8, ure? Prvi bo imel o tem odločati Šolski odbor. Upam, da so v njem sedeči obrtniki res prijatelji samim sebi — torej obrtnemu slunu in kol taki tudi obrtni nadaljevalni .Soli ler du bodo ukrenili tako. kakor je za Solo najboljše. Zalo mirno Čakamo odločitve in sklepam jaz s trditvijo: Obrtno-nadaljevalna šola je potrebna In koristna vsemu obrtnemu stanu in vsakemu p o s a m o z ne rn u obrtniku. Zaraditega mora jo obrtniki parni skrbeti za njeno izboljšanje In neoporečno so bode Sola izboljšala, ako se opusti večerni podukin n a d o m e s t i z d o p o 1 • danskim. Kdor dola proti temu, dela proti Soli, je njen sovražnik in sovražnik sam svoj tor v s c h k r a n j s k i ii obrtnikov. Eden v imenu Se več drugih. Trgovinski promet in ob-veščevanje. Kom, Opreznemu trgovcu podajajo ti zavodi natančne podatke o mogočnosti prodaje in prometa njegovih proizvodov v raznih pokrajinah; dajajo mu dragocen materijal naslovov znubitnih kupcev njegovega blaga; naznanjajo mu dobre in zmožne dobavne vire; trgovec si lahko pridobi pri lakom zavodu točno obveslilo o tvrdkah, s katerimi je stopil ali pa hoče stopiti v zvozo; tak zavod gu obvešča tudi do gotovega časa o vseh važnih izpremombah dotičnih tvrdk, Velikost teh pojedini h obveščevalnih zavodov si lahko predočimo, če pomislimo, da posedujeta n. pr. The Iiradstreol Gompanv v Ameriki in Auskunftei W. Schimmelpfeng v Kvropi, katera imata medsebojno organizacijo in nekoliko stotin lastnih podružnic skoro na vs?h važnejših trgovskih točkah sveta in dado opravila okolo 5000 lastnim uradnikom. S kakega stališča so vodi take organizacije, vidimo n. pr. iz poročil genoralnega konzula v Hamburgu, katere jo izdal koncem I. 190». Isti omenja, da so je pričelo v hipu — tedaj za časa največjih nemirov v Rusiji — pripravljalno delo za ustanovljenje podružnic pojedinih obveščevalnih zavodov, tako da so po končanih nemirih slavi trgovskemu svetu na razpoloženje veliko organizacijo v tem velikem carstvu — Rusiji — in da so na ta način olajSa otvorjenje tega bogatega in za prodajo zelo ugodnega tržišča. (Koncesija je bila podeljena spomladi 1906 Auskunftei W. Schimmelpfeng.) Oprezni trgovec, kateri so posluži na primeren način take organizacije si pridobi pogoslomu z jedne strani zvezo, katera se izplača, dočim jo drugi manje poučeni trgovec mogoče odbije; od druge sirani pa se zmanjšajo njegove izgube vsled neprestano raščočega prometa, kajti nobeden zavod ne more jamčiti pri sedanjih težkih okoliščinah za popolnoma nepogrešeno obvestilo, vendar jo velika razlika, če znašajo pravilna poročila 97, 98 ali več od sto ali pa samo 40, »0 ali G0u/0; slednjič kaže tudi nenavita ura dvakrat na dan pravi čas. Delovanje teh gorostasnih organizacij je podobno — proti takozvanim obveščevalnim uradom, kateri iščejo, da si pridobe naročnikov samo z nizkimi cenami in izdajajo včasih najneverjelnejša poročila — kakor govor pametnega Človeka žlobudranju izučenc papige. To spoznanje se razširja v trgovinskem stanu prisiljeno vodno daljo. Pri vsem tem so dobe Se takozvani obveščevalni uradi, pri katerih cenah bi mogel izprevideti trezno misleč trgovec, da je opravljanje na solidnih principih naravnost nemogoče, poleg, tega so pa lahko hvalijo, da štejejo celo veliko in imenitne hiše svojim stalnim odjemalcem; najžnloslneje pa je pri lem — meni nek mnVlmk velikega in svetovni glas uživajočegn obveščevalnega zavoda v onem svojih mnogoštevilnih člankih —r da je to tudi resnica. Da ima v«aka reč dve strani, tega ne uvidijo ti trgovci, kateri v neki stvari, naslanjajoč se preveč na osebno zaupanje, ne gledajo preveč na najboljo opravo, ampak lastno segajo po navidezno najcenojom cenilniku; čo pa zapazijo, da so stvar zagrabili slabo, allora incomincian le dolenti note. Tudi potem nočejo pripisati krivdo tem in stičnim njihovim nazorom pri izberi obveščevalnega zavoda, ampak vobčo izjavljajo, da so Izgubili zaupanje do stvari in da si sami priikrbo obvestil, broz katerih ne morejo izhajati. V tem pa so podobni onemu filozofu, kateri no spada več v niso časo in ki je zagnal od sebe kozarec in glavnik, ko je opazil, da mu v isto avrho lahko služijo tudi peščica in 10 prstov na roki. Z vsem poudarkom se lahko reče, da bi se no bila mogla razviti današnja svetovna trgovina, ako ne bi obstajali veliki obveščevalni zavodi; tudi se lahko reče, da se spozna oproznost in sposobnost trgovskega stanu kakega naroda v izberi in načinu uporabe obveščevalnega zavoda, kakor se vidi in spozna prosvela kakega naroda v porabi železa in v polroSku mila. Dopisi. Il Velesovega. Po dolgem času prieako-vnnja nas bo slednjič v nedeljo zadola »velika sreča*. V nedeljo bo namreč prvo obhajilo po Štirih dolgih mesecih, med katorimi so morali olroci vsak teden trikrat hoditi k izpraševanju, katero se je pričelo v soboto pred bi n kosti, I. j. dno 2. junija in prvo obhajilo ho v nedeljo .'!<). septembra, toraj dva dni pred pretekom štirih mesecev, Ali misli g. Kalimir, da imajo naši otroci toliko čaia In ravno poletu, ko jo največ dela na polju in ravno tokrat naj bi zastonj zamujali čas. zato da s lom ustrožejo Kalimirovi sitnosti. Toraj naj so prihodnje leto ozira na našo želje. — Kako jo to, da gospod Kalimir meni nič tebi nič prodaja cerkveni svet. Zadnjič je prodal njivo za 80 gld,, vredno precej več farškemu podrepniku. Dalje je iz cerkvenega gozda «Obla gorica* prodal vse hraste. Zakaj tako hiti prodajat? Zato, ker neobhodno rabi denar, zakaj, to bi nam vedel povedati sam najbolje, Zares :> let in imajo vsaj enega otroka ter onim, ki so dovršili srednje šole, dovolita po dva glasova. Ta predlog ne dobi večine v odseku, to je že danes gotovo, zato tudi debata o § 5 ne bode predolga in prenevarna Drugače pa bo s § 41, v katerem bodo Nemci in Poljaki složno zahtevali, da se uzakonijo njih pravice ter določi, da sme državni zbor samo z dvotretjinsko večino spremeniti v tej postavi določene volilno okraje. Nemce in Poljake vodi v tej zadevi gola sebičnost in volja ohraniti si svojo nadvlado na vsak način. Proti tema dvema zaveznikoma ne bo siva. Po nagovorih bodo nadaljeval vlak vožnjo do Jesenic, kjer so bodo polom ljubljanski gostje poslovili. Ob 1. uri 42 min. popoldne zapusti vlak Jesenice ter pelje, ne da bi se kaj ustavil, naravnost v Celovec, kamor dospe ob H, uri .'10 min. na južni kolodvor. S tem bo ta slavnost s svečanostnim banketom končana. Dunajski gostje so odpeljejo ob II. uri ponoči s posebnim hrzovlukom državno železnice. - Tudi nnše uredništvo bo pri slav-nosli zastopano. Z Dovjoga se nam piše: V potok zjutiaj je umrl tu v birši javnosti znani rodoljub posestnik in lesotržec, bivši župan i. t. d. g. Jakob Janšu. Pogreb se vrši v nedeljo, .'10. m. popoldne ob '/» 4. uri iz hišo žalosti na Dovjem na farno pokopališče. Bodi vrlemu rodoljubu blag in trajen spomini Na adreso državne železnice. Z Jesenic se piše: Tu se je razširila vest, da pridu namesto g. Zupanca, ki j« premeščen v Kanal, ti d, slovenščine prav nič vešč Nemoč Koller I Ljubnegn za postnjenučelnika na Jcsenico. Koller ju na Jesenicah svoj čas Že služboval; mož ne zna niti bosedico olovensko, tor se jo kaj rad za časa svojega bivanju tu posluževal izraza «Windischer» in s slovenskimi Strankami ni mogel drugnčo občevali kakor pomočjo tolmača. Proti temu imenovanju proloslujemo odločno in poživljamo nase državno poslance, da z vsemi sredstvi skušajo preprečili to imenovanj« lor poskrbe, da bo prišel nu Jesenic sposoben uradnik, ki bo mpolnoma vešč slovenskega jezika. Sramotenje slovenskega jesika na državni železnici. Kako se slovenski jezik sramoti na državni železnici, naj služi kol drastičen zgled besedilo, ki se bore na peronskih listkih. Tam jo tiskano lole: »Kolodvorske u s t u p i c o. Dajo pravo na ustup u cekast-niealii ili na kolodvorskoj slozi i nudajo pravo na ustup v k o I a m.» Ali ve kdo, kakšon Mi no in nihče no I Vemo le to, da je taka kolobocija, da jo človek, ki je zmožen slovenščine, ne spravi nikdar skupaj, boleč dopovedati ljudem, kaj je mislil napisati. Tako besedilo naj potem razumejo kmetje, ko še izobražencu, ki so je z raznimi jeziki pečal, dela nepremagljive ležave! Vso izgleda, kakor du se gospoda na držuvni železnici poslužujejo slovenskega jezika le iz formalnih ozirov, bojnč se Skandala in energičnih pritožb slovenskih. Da se mora tako srumolenje K otvoritvi karavanske železnice. Ka-1 slovenščine v najkrajšem času odpraviti, zah-kor smo žo poročali, bodo 110. t. m. slovesno tavamo z vso odločnostjo in naj so nam ne olvoljena proga Jieljak-Jesenice-Colovoc. Ta hodi z nobenimi izgovori, da mora prej poitl dan se pripelje ob H. uri 10 min. dopoldne stara zaloga. Varčujto tam, kjer zdaj mečeta Godovi prihodnjega tedna: 8Q. septembra Jekica, Jeronima; 1. ok tobra Reniigij, Pribimir, Dragona, Blaženu; I jezik jo to? 2. Leodegar, ('ludislava, Miran, Vojslav; \\. Kan-did, Petna, Vilomir, Jaromir; 4. Franc Scraf., Stanislavu, Tegodrag; o. Placid, Vraloslav Mojuiir, G. Bruno, Brunoslav, Ljubna. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 30. septembra v Tržiču; 1. oktobra na Jesenicah. Novičar. proč tisočake in milijono Kolodvorsko poslopje v Kranjski ,,ori so znatno razširili. Otvorili so So eno čakalnico in povečuli pisarno. Tudi na Dovjem slično pospešujejo postajo, na O točah so pa napravili leseno čakalnico. Poroki. Poročil se je okrajni komisar v Radovljici, g. Kordin, z gospico Kroissovo iz Amstctlna. — Poročil se bo gosp. Salberger, učitelj na Jesenicah, z gospico Mrvo, učiteljico Istotam, Bilo srečno! Županom blejskim jo bil dne 26. t. m. Vlak, s kakimi .400 osebami, pelje z južnega izvoljen g. Ivan Pretnar, trgovec in posestnik kolodvora v Beljaku v Rožno dolino, kjer bodo | na Zagoricah. Napredek v Kranju. Vso leseno ograjo ob pokopališki ulici in v »Zvezdi* bo te dni mestno županstvo nadomestilo z želozno. Ograjo je napravila domača tovarna A. Žab-kur v Ljubljani. V tukajšnjo dijaško kuhinjo je bilo od Hi") sprejetih 71 dijakov. železniški minister dr. pl. Derschatta v sprem stvu dunajskih slavnostnih goslov z brzovla kom v Beljak. Ljubljanski gostje pa dospejo s posebnim brzovlakom čez Trbiž ob 9. uri 15(5 min. Celovški udeleženci so pa pripeljejo tudi s posebnim brzovlakom čez lilinško ves ob D. uri 4f> min. v Beljak. Ob desetih bodo vsi udeležniki zajutrkovali v kolodvorski re stavraciji južne železnice, potem pa jih od pelje ob enajstih 20 minut otvoritveni vlak. po dvanajsti uri cerkveno blagoslovil krški knezoškof dr. Kalin. Ob oni uri zapusti vlak zadnjo postajo v Rožni dolini, pelje skozi karavanški predor ter sc bode ustavil pred južnim portalom predora. Tu bodo predstavljeni železniškemu ministru dani stavbenega vod- r msmam 2. priloga „Gor«n)cu" it. 39 it 1.1906. Sorska afera. Ta tcdon 10 je zaključila usodepolna sorska afera. Janez Lustrok ju bil obsojen na tri meiecc a postom In trdim ležiščem vsakih 14 dni, Franc Bukovec na 10 tednov zapora Istolako s postom in Iczllcem, Vencel Bukovec na tri in Marija Bukovec na dva dni zapora. Janez Kavčič in Peter Peternel se Oprostita od tožbe. Obtoženci morajo plačati vse strošku kazenskega postopanja. Na adreso Ciril-Metodove družbe v Ljubljani! Se enkrat prosimo si. vodstvo pojasnili« jo 11 prejelo na uprnvnlSlvo tSlovenca* poslano svoto kranjskih abiturijontov. Odhodnico napravi «Gornnjski Sokol, svojim k vojakom odhajajočim bratom danes zvečer ob 0. uri v hotelu letnlco pravdanja proti nekemu kmetu radi vodnih pravic. fitemarski škofjeloški omoibni, ki vozi k vsakemu vlaku na Trato, je kupil najemnik gostilne «pri Kroni* v Skofji Loki. V Selcih bo v četrtek, dne 4. oktobra letni živinski semenj, na katerega bo bo gotovo prignalo mnogo lupe živino. Opozarjajo bc na ta šumenj živinorejci in trgovci z živino. Novo restavracijo jo otvovoril na Bludu blizu kolodvora g. Franc Arh. Smrt pijanca. Mletni pastir Tomaž A n-derlo v Kupljoniku pri Radovljici sejo do smrti napil žganja. Ponoči ju padol s postelje in so tako potolkel, da je žu čoz par ur umrl, Planiarika koča pogorela. Nn takozvani .Lahovi planini* jo pogoroln plnn&arskn koča posest nii-i! N e ž e L n v t i ž a r j o v o iz Srednjega vrha pri Kranjski gori. Škode jo 400 K, zavarovalnino p i (100 K. • Nesreča. Vlak St. Ki, ki pripelje ob 1*42 popoldno iz Trsta na Jeaenlcc, jo 24. t. m. nn postaji Jesenice povozil 62 let starega železniškega delavca Jožefa Prosuna, ki jo bil takoj nn lev. Doma jo bil iz Vogljan pri Kranju. Jeseniška ioll je zaprta do dnu H, oktobra radi duSljivega kašlja. Ogenj. Na Viru pri Domžalah jo posestniku Ivanu Stiltarju pogorel pod, kozohe, Supa, drvarnica in hlev ter mnogo poljskih pridelkov. Škodo ju 3000 K. Ogenj jo nastal najbrž vslod tega, ker jo nekdo vrgel gorečo smodko za pod. Odhodnico prirodi »Jeseniški Sokol* svojim k vojakom odhajajočim članom dane. v soboto, dno 29. septembra, zvečer ob devetih v restavraciji gosp. (Justina na Jesenicah. Vabijo so vsi bratje Sokoli in vsi prijatelji sokolstvo. Poita na Jesenioah. S L oktobrom t. I. se premesti na Jesenicah so nahajajoči poSlni in brzojavni urad .Jesenice na Gorenjskem* v ondotno novo kolodvorsko poslopje in bo imel novo označenju .Jesenico na Gorenjskem 1». Istočasno se otvori v kraju Jesenice projemni postni urad z označunjom 'Jesenice na Gorenjskem 2», ki se bo pečal s sprejemanjem vsakovrstnih postnih pošilja-tov in vlog v poStno-hranilničnum prometu, kakor tudi brzojavk ter z oddajo taistih postnemu in brzojavnomu uradu na kolodvoru, s katerim bo v zvozi po dvakratni pcSpoti in trikratni vožnji nn dan. Ljudska veselica so vrSi v nedeljo, dnu 30. septembra 1906 ob 7. uri zvučer v prostorih hotela .Razor* v Kranjski gori ob priliki otvoritve XIV. »Prosvetine* ljudske javno knjižnice. » * * Nesreča na železnici v Ameriki. Ko se je vlak pripeljal na moit čer. reko Cirnarron (v Severni Ameriki, Arknnsas). se je most hkratu zlomil in vlak je padol ."10 črevljnv globoko v vodo. 2'<0 oseh se ju potopilo, roAlI no je on sam, kateri ju sini prod vhodom v vagon, pogovarjajoč se s sprevodnikom, splezal ju. ko jo opazil, da leti "lak pod moit nn streho vagona in jo splaval od tu trn suho. Reierviit i leseno nogo. v Parizu je priSrl nn 2Hdnevno vojaško vajo zidar Forgnt, Ponesrečil jo hll pri zidanju, odrezali so mu v holnlrl nogo In jo znmenjnli z leseno. Sel je naiprej k orožniku, a ta je rekel, da ga lesena noga nič ne skrbi, ampak da znhlevn zdravniško spričevalo. Dn bi si to omislil, pa ni imel več časa in zato je Sol nn vajo; lesom nogo. Ko ga tam ugleda častnik, se mu zelo začudi, n ga ne odpusti, amnnk zahteva zdravniško Izpričevalo, ki bi potrdilo, da ima Forgot res leseno nogo, In Forget je moral nato tako dolgo sedeti v vojalnici, dokler ni dobil izpričevala, dn ima res leseno nogo. Gospodarstvo. Gospodarska raistava v Zagrebu. Ta musec je gospodarska rnzstava v Zagrebu, nn kntero je vos hrvatski nnrod lahko V resnici ponosen, Nn tej r: zstnvi vidiš-, kar jo najbolje™ rodilo polje, vinogrnd, vrt In gozd na Hrvaškem, kar bo živinorejci naj-lepšega priredili, kar io hrvatski Čebolarji s svojim umom In trudom pridobili, tu vidiš napuhu ribištva, lovslvn In pastirstva. Pa no snmo plodove človeSkegn uma in truda v vseh strokah poljedelstva, nn razstavi vldil tudi, kako so ti gospodnrjl delali, kako orodju, kake priprave in stroji1 so rabili pri svojem delu, kako io gnojili in orali zemljo, kako 80 cepili drevesa, kako gnojili zelenjavo In cvetju in vso, kar jim Jfl pripomoglo do denarnega uspeha Tako jo ta razstava obenem praktična visoka Soia zn vso poljodelce. Vsak, ki pride na rnzslnvn, vidi nn sadnem vrtu vso, kar mora znnti in vedeli umni sadje-rejec, v razstavni kleti vidi in sliši, kako treba rnvnali i vinnm, kako gn čistiti in držati, nn predavanjih slišiš In na posobnih razstavah vidiš, ki bo menjajo vsak teden, kako treba ravnati s rogato živino, kako s konji, prašiči, ovcami In kozami, s perutnino I. t. d. Skratka, vsak poljedelec, ubog nli hogat, dobi na tej razstavi, kar gn zanima, izve lahko kaj novega in koristnega ter od-nošo nnuk s seboj, knko mora to In ono v avojem gospodarstvu popravili in zboljSati, dn hodu boljše shajal in dn mu bode njegovo delo in njegov trud nosil večji dobiček. BnS zato ju in razstava tolikega pomena zn hrvatsko kmetijstvo, kur nam prlčn, da so ilrvntje v zndnjorn času v tem oziru zelo napredovali In ker nam je porok, da bodo odslej se dvakrat bolj napredovali, Će človek vidi uspeh ivrjoga dela, gn to tako veseli, da nikdar več ne opeSa, ker dobro vo, da je nn pravi poti in da mora priti do cilja. Tako jo sedaj g Ifrvnti. Spoznali so, da so poljedelski nato I. knjtl od 100 prebivalcev so jih peča K8 s kmetijstvom, ostalih 17 se pa razd'4! na fuhriskc delavcu, trgovce, rokodelce, uradnike, učilolje, duhovnike In drugo učene stanove In vendar ni Se dolgo tega, knr bo skoraj vsi ljudje mislili, da je pač samo za ono mnlo ljudi, ki niso kmetje, dobro, če so uče. ker čim več znajo, da si tem lažje pomagajo v življenju, Za te stanove io ustanavljali Solo vsake vrste, kmetski stan bo pa zanemarjali in mislili, da jo za kmeta vsak dober, čo je Se tako neuk in Io Inko neveden. Posledica jn biln tn, da jo poljedelstvo na Hrvatskem stralno propalo, V svoji nevednosti so zemljo tako izmojzll, dn nI mng!a voč roditi, prišle so boloznl no trte in na sadno drevje, živina je hirala — in ljudje si v svoji novodnoiti niso znali pomagali, GrnSčnki in veleposestniki bo začeli rnzkosavatl svoja posestva in jih po kosili ali pa tudi kar celn skupaj prodajati. ftld'e, Nemci in drugi so jih kupovali in tako jo prehajala hrvatska zumlja v tuje roke. Kmetje so zabredli v dolgove in čo so mogli, so prodali svoja, vslod nespametnega obdelovanja opustošena polja tor so io začeti seliti v Ameriko. Tu so rodoljubi sprcglodali in spoznali nesrečo, v katero ju ves narod prišel, kur ni poznal važnosti kmulskega stanu. Začoli so poučevati smolu, obdolovati zemljo in redili živino. Nokatori graščnki in veleposestniki so si v lom oziru pridobili posebnih zaslug, kajti oni bo bili kmotom živ vzgled, kako delali in gospodariti, da bo pride do blago-stanja. Ti vzgledi in gospodarsko Sole bo deiidi pravu čudeže. Danos gro vse na bolje , Po vsem Hrvatske m jo že cela vojski vzgiednlh gospodarjev, kntori z besedo in dejanjem uče krnela, kako naj dela; Sole in društva so množu od leta do leta in upati jo, da bo kmetski stan tudi na Hrvatskom kmalu na oni stopinji omike, kakor je na ("leškeiu ali v nemških deželah. Letošnja razstava ho ta razvoj Se bolj pospešila, znlo pravimo, da je mora biti vsak dober gospodar in pameten kmet vosel. Naši kmetjo pa noj bi si jo tudi ogledali, čn morejo, in naj bi hrvatske brate posnemali v tem, da si tudi oni začno ustanavljati gospodarsko in kmetijske šolo in vzorne kmetije, na katerih bi se praktično učili, kako morajo delali, da dosežejo za svoj trud največji uspoh - in kaj bi imeli pridelovati, da pridejo najhitreje do pofltonoga, gotovega zaslužka. Po «Dom.» Gorica @ Svoji k svojim! ® Gorica jtotet „pri zlatem jdctrn" V sredini mostn. — Narodno podjotjo. — Krasna loga. — Nad )M) sob. -- Velik jedilni salon, slukluni salon, ločarna, klubove sobo, kegljišču. — Veliki in mali vrt za reslavrneijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba. Naša železnica vns vodi v Gorico! Podpirnjto svojo rojaku, ki so bore za gospodnrsko osvohojo od tujcev. —— 17-1 lf) h Tedenski se)em v Kranja dne 24. t m. Prignalo »e jo 8 glav goveje živine, — telet, — ovco, f)4 hrvaških buS in 18 prašičev. — Pšenica po K 7'7f>, proso po K (i'6U, rž po K 7'—, ovos po K 7 —, ajda po K O'oO, llžol ribničan po K 1160, koks po K 12*50, kromnir po K 1'80. Zađrngo u upotrebi janje mestnih odpadkov so ustanovili v Gradcu. Ustanovnega zbora so se udeležili poslanec Rokitanski, dr. Kielhausser in dr. Hottcr, ki so se vsi udeležili razprav. Govorniki so vsi povdarjali, da so pri nas So vedno pregnalo gleda nn to, da bi se mestne odpndko racijonelno upombilo za povzdigo vrtnarstva in poljedelstva. R* formirali bi se moralo mestne kanalizacije ter popolnoma odslran ti takozvano odplavne kanale, po katerih se odvojajo vsi odpadki v reko, katerih vode so s lom okužene. Pametno bi bilo odpadke popolnoma izkoristili za umetna gnojila ter čuvati nad tem, da ostane voda v rekah in potokih čida. Nova zadruga bode delala na to, da se ta načela izvedejo, Zadružni deleži znašajo 20 K — vsak zadružnik plača na leto tudi Se po 1 K. Dobavni razpll. G. ki. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. kr. ministrstvo za douiolnaihbo pri malih obrtnikih zagotovili različne oblačilne in opravne pred melo, kakor: vsakovrstne čevlje, bluze, hlače, jermena, tnške i. dr. Dobave se morejo udeležili Io mojstri in jim je na prosto voljo dano dobave se udeležiti ali kot član pristojne, nn podlagi obilnega reda obstoječe obrtne zadruge, uli kol član kake občujoče ali se snu-ji če prihidninsko zadruge ali pa tudi samostojno. IN nudbi' jo najkasneje do 10. novembra t. I. 12. uro opoldne pri c. kr. ministrstvu za dom ob ram ho na I luna ju vložili. Razglas, obsegajoč vse tozadevne podrobnosti, leži v pisarni trgovinske in obrtniško zbornice v Ljub-jani na vpoghd. Na gospodarsko razstavo v Zagrebu jo prišlo 14. t. m. 2(10, 15. t. m. 1014, Ki. t, m. pa :;().'«) hrvatskih kmetov; privabila jih je posebno razstam goveje živine. V nedeljo je bilo lti.ii,",il oseb nn razstavi; toliko jih Se ni bilo poprej na en dan. Na razstavi goved v Zagrebu je bilo razstavljanih 666 živali, in sicer 181 pmegavsko iniilltalskega, 17l>simmen-lalskegn, I nit križanegn, 41 podolskega plemena, 44 živinčet pripadalo je drugim plemenom. Od izložene govedi jih je bilo 201) imovina malih po-eslnikov. Zakupni razglas, (les.in kralj, intendanca 8, voja v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotov ljenja kruha in ovsa za leto 1001 vršile zakupne ohruvnave v c. in kr preskrbovalnih magicinih v Mariboru dne 10, oktobra, v Celovcu dno i), oktobra, v Gorici dne 1. oktobra in pri županstvu v Tržiču dne H. oktobra 1.1. Natančni ponudbi ni pogoji so v zgoraj nave denih preskrbovalnih magacinih oziroma pri županstvu v Tržiču na vpogled. Povišanje oarine na Turškem. Turska se že dalj časa pogaja z evropskimi vladami, da bi zvišala carino za 3 procente na uvozne predmete. Glede pogojev, pod katerimi bi se dovolilo zvišanje, se Se niso zedinili. Najbrž se pa to zgodi v kratkem, toda to bo gotovo, da zvišanje ne nastopi takoj, ampak Sele po preteku gotovega roka, morda dveh mesecev Podraženje. Sladkor bo pri 100 kg dražji za 10 kron. — Tudi čokolada se podraži. Socialne stvari. Revščina na Angleškem. Na Angleškem in VVslesu so našteli L januarja 1906 020*741 takih oseb. ki jih občine redno podpirajo. Vsak .'17 Anglež na doželi in .'52 Londončan je navezan na občinsko ubožno preskrbo. Med podpirane! je bilo 108.1)29 na umu bolnih oseb. Listnica uredništva. ("'.tanek 'Trjf. d»m in Ii-r. nnsUvlji-mi. pri-ji-1.1'iidi prihodnjič. Iitotuko liui članek »Obrtno-nadalje valnu lola pa obrtni stan*. in e prodaja najceneje trgovina z mešanim blagom Peter Majdiu „MERKUR" v Kranju. 0. BcruMif v tjubljani, na Glavnem trgu šlev. S. Jtavelok zaslon] če se k upi za 18 ffld. sledeče stvari: Svršnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo la gospode suknjeno obleko, elegantno izvršeno „ „ posebne suknjene hlače, karirane ali črtaste „ „ modni gllet najnovejšega kroja „ „ klobnk in čepico 9 ffld. Za dečke od 11 do 15 let: Svrinik Mi zimsku- suknjo uli havelok, suknjeno obleko, posebno lil,u c, klobuk ali čepico. 4 ffld. 50 Za otroke od 3 do 9 let: Zim ■ko suknjo uli havelok, koslum, čepico, 18 ffld. Za dame: Dolg patriot nli jopa ali pelerina Iz k.urnimi- dluk«, kostum, i......i j 11. i krilo, collier. 9 ffld. Za deklioe: Jesenski ali zine ki paletol ali jopa, suknjena obleka ali pelerina iz kamu-lino dlake, collier »11 repicu. 4 ffld. 50 Za otroke: Z:,uski suknjič, oblekica, čepica. 187 il-2 Največja zaloga konfekcije za gospode ln dane zadnjih novosti po najnižjih cenah z najfinejšo opremo. 9 G Domaća knjižnica. Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Osno-valni odbor neodvisne slovenske stranke v Celjn je Izdal broSurico pod gornjim imenom o priliki dne 30. septembra t. I, se vrflečega ustanovnega občnega zbora. Slovenski Irgovsko-obrtni žopni koledsr aa 1. 1907 je izšel. To je prvi slovenski koledar te vrste in ima zelo koristno in povsem strokovno vsebino Knjižica je okusno izdelana, oblika prikladna in zategadelj priporočamo nakup tega koledarja vsem gg. trgovcem, trg. nastavljencem in gg. obrtnikom. Naroča se ali pri g. Franu deležniku, Ljubljana, ali pa pri g. Florlnnu, knjigotržec v Kranju. Cena 1 krono, s posto K 1*20. Slovanske vesti. t Jan Lepo. V zlati Pragi je dne 17. t. m. umrl največji zagovornik in pospesitelj bratske sloee med Čehi in Slovenci, Jan Lego. Svoj čas je služboval tudi na Kranjskem Slava t'jcgovcmu spominu! Čosko-ograko zbliževanje. V znamenju zbliževanja med Cehi in Ogri se je ustanovila v Budimpešti in Pragi ogrsko-Češka kmetijska in trgovinska zadruga. Namen je gospodarsko zbliževanje obeh narodov. Trgovsko delniško droitvo »Petar Prs redovlća mlsliid osnovati s sedežem na lleki, To drufttvo naj bi zastopalo vse trgovinsko panoge in zidalo tudi tovarne. Vsi uslužbenci morajo biti izkhučno Slovani. Mislijo tudi. da bi bilo vpralnnje o hrvaški Soli nn Heki s tem ugodno r« -eno. Število Slovanov. Saf lik jo leta 1H42 cenil, da jo vseh Slovanov 78,001.000 in sicer Vclikorusov 33,314 000. Malorusov 13,144.000, Belornsov 2 720 01H), skupno Rusov61.184 0 Poljakov 9,865000, Čehov 7,107.000, od teh 2.7f)3.000 Slovakov, Lužiskih Srbov 142 000 Slovencev 1,161.000, Hrvatov in Srbov 6,095000, Itolgarov 3.f>87.000. - Po naj novejših Štetjih je dandanes Vclikorusov 00 milj., Malorusov 20 milj., Belormov 0 milj Rkupno Rusov «J2 milj. Poljakov 10 milj Čehov in Slovakov 9 milj, Slovencev 1,400 000 Hrvatov in Srhov 6 milj: Bolgarov 2,000.000 Skupno 1321)00.000. Poljska podjetnost. Zavedni Poljak barnn Lucenski je kupil v ogrskih Tat ran velikanska posestva, ki obsegajo osem celih obč n. Nadalj se je ustanovilo delnisico druftlvo, ki hoče ku pili 1000 katastralnih oralov zemljo v Tatrah da na ta način pridobe nazaj Poljakom, kar je bilo že nekdaj njihovo ter na ta način prisilijo, da se ta svet priklopi Galiciji, Madžarske županijske oblasti pa seveda ukuSajo delaO nakupovanji! vsakovrstne ovire. Vozni red progo Trbiž Ljubljana in obratno, veljaven od Osobni viii k Mev. 1, oktobra 1906. 1721 1711 m/. 1718 17IJI Postaje 1714 1716 1712 1718 1720 410 i" 4&s 8« M Trliit.....f IO" JJW 714 104» |M 417 8" i*i !ius 9 T Hmlf^e-BnlniiPi . . 101» 243 701 10«» 1JB 4:1* 1» 6« jlifl 17 Kranj-k t Uora . , 1007 231 fi40 10« ]I« 4 Si 1)11 fi« {lis 29 Dovje..... 944 2w <|J5 v»s r,57 (HJj 119 Jcaenloe prlh. . 918 16H tilO 74» m fi« J,SJ 2» m «J4» 1)9 Jesenice odh. . 91« 1»7 1)00 !)«4 1JX0 f>x« (ISO ii» J 1^1 42 Jnvornik .... 9" ixx f)M 930 1215 r>M :!«•• V>44 71» JOM 47 Žirovnici* .... 90H lis f,4n Bil 120« &«« J|M BM 7IS 1010 02 H4» 10J iiu 114» 6M 11)00 »04 7»» Ulit H Kadovljirn .... H" 124« fiis J|03 11« (joi ION »"' 7.10 UK4 61 Oloi'i...... 81» 1243 filS 840 113« 6<« m »M 7Š7 l()«x 64 Podptrt-Kropa . . H« 124" fiio K«.'i 11« Š11 10» »so 747 K)" 72 Sv. ,lo»t..... gos 12" 4411 m 11» r.-i 108' Htu 7s7 10*5 ,74 12»« 441 8X0 11" On 10« H44 Hi« li"* 83 Skorja lioka . . . 74K IJMlg 438 8" lioo B« 1UM 40« h** lin Di Medvode .... 785 114« 4*4 740 10« «4« t|OJ 415 m H« 97 Vi/.m.iiji' .... 715 11*« 415 74U 70« II" 4.7 K« 11« 102 bjublinnii, drl. kol. . 7" 114.1 400 741 10»» 7011 1114 430 UŠI 10» ' l.inl.ljiiMii, jn/.iii kol. 710 lim 400 734 10X3 NajcenojSa in največja domaća eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, knkor najbolj slovečih znamk Salhausen, O- mega, Roskopf, Uraniu i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino tn ceno, ]e to, da ga razpošiljam po celem svetn in liani odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnik nest. rmoiibar-ltoHkoiif. Irueino RaVDO JO UlOlIl|)l0fft|il TOllU CBUtk, J«-rw»onU>iir, trnelno ko-kotenje, gld. 2 45, onak« is ki4__| ' nAxii-' --»I-i jm B„X4,{ ' le* e.in moćni pokrov^, gld. pravega irebra gtd. 8 9fi, Kateri S6 pOSlJO ZaSlODj in pOStmne 4 85, inla 1 dobrim anker-'•• z dvojnntlm trtim Mro- DTOStO. kolesjem |ld. tV95 in naprej. 11 moćnim pokrovom « . ■ ., . ,„ gi. ivfio in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti, lss—12 ii. (m. Nikelnaila anker Št. 606. Prava srobrna cilin- LotfirijHkiv arećlu iiuu 22. septembra t. 1. Gradec: 44 34 31 00 71 % dobrimi spričevali sprejme M. Glavnik, urar v Kranju. »97 8-1 Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice it. 9. Idila zaloga iztjotoVljcttits obttK za gospode, dečke In otroke. Konfekcija za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. (leniki so razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 194 6 2 «1 »»YEGj v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni oestl nasproti ljudski Boli. so priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biseljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengilko dvojnomardno pivo. Gorka in mrsla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večjo družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine In Šmarno goro, 12.1 m Za tujce novo opremljeno sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ugodna prilika sa leto-viščarje, za katero se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domači Usti. aar Cene oaadae! ToCua postrežba! Z ndl'iV HpoNovnnjein ANTON MAVER, lastnik 51 S- ?" — 2:« = SB .— m* o as •»> 5-* _ ^ =s 5 ~ — ^ 2. - J! rT H SF a- P- £ 3 w 2. 2- »«" ■ s- - = 3"2-ts=3 — "o 3-1= = S- —.c — J- m."--i» S 3 E a S » i« g .2 to"* 52 - 13 ~« i-S« 3 = g5 « 0 -e ^. p* ~ ^ « o < 1 rs t« — 3 - 3*5 3 £•= !T= San • o g 12- J» JE- 3 3 g !T— O S — S ŠL — 3 o o S - 3 j* g 3" s; i?|£f- S s- -< a = — S.=fl-S l5" g cr> O 3 *3 . o — b o- ^ O B a ; = 1 = J- ! I- er — ~ --- 35 -c — 3 Z" 3 67 3 = - - .S = _ ~ = — 5 — ^ ™ 3 5 0 2l S a ^ " © cd — ga " = s." e o — o 52- ■» ? »Ti -« »J pr 2 o 8 _ O j— M •i as £" = = 2 3 CB =- _ £ 2 r= J» I« 89 "S 3 5 =- 5 —~ o 3- o n _ 0 H ; F c = 2. "S - §"=. w o ^* sj __- I? a STO« P- ee — 1-1 2.B t? cb F e-w S. E. i.1 Vi OD © Z. < « § i gf S s-«J — Slavnim šolskim vodstvom se najuljudneje priporoča za cenjena naročila P" vseh šolskih tiskovin 1 s katerim je bogato založena TisHarna 3v\ ?r. lampret V Kranja. 0 e et-O S. E. i & a o i 1 o" < o. "2. P «5. 3 B1 o o I