409 Naši dopisi. z Dunaja 11. dec. — Politično življenje tukajšnje začelo se je zopet zbirati v državnem zboru. — Tam se tedaj plete vse deloma v javnih zborih, deloma v odsekih in poglavitno pa v klubih. Zato so dogodbe v zbornici večega pomena in ne dvomim, da bom vstregel marsikomu izmed bralcev ;,Novic'^, ako nekoliko na drobno popišem sedanje razmere v državnem zboru. Začenjam pri vladi. O tej ne bo treba obširnejšega popisavanja, ker ministri so stari in program imajo stari pa tudi način postopanja stari; sme se tedaj na kratko reči: da se vlada drži svojih dosedanjih načel in potov. Sploh se zoper vlado zborniška desnica pritožuje, da je glede narodne enakopravnosti izrekoma v severnih dežejah na Moravskem in Sleskem, v južnih deželah pa na Štajarskem, Primorskem, izrekoma pa na Koroškem mnogo premalo, deloma prav nič ni storila. — Da se te zamude popravijo, morala bo biti skrb, nujna skrb večine državnega zbora. Glede gospodarskih vprašanj priznati se mora sedanji vladi, da je uže mnogo koristuega storila, pa tudi to, da se sme pričakovati, da se bode vlada tudi vpri-hodnje držala svojih dobrih gospodarskih načel. Preidem k strankam in začnem z nemško-ustavaško manjino. — Razmera večine in manjine pokazala se je do zdaj pri dvakratnem glasovanji: prvo glasovanje pokazalo je desnici večino 17 glasov, drugo današnje glasovanje pa je pokazalo za desnico večino 31 glasov in to pri čisto strankarskem vprašanji: „je li naj se prične razgovor o odgovoru ministerskega predsednika grofa Taaffe-a na interpelacijo poslanca Wiesenburga." — To priča, da „združeni levičarji^ v novi zbornici glede števila niso postali močneji, kakor pa se tudi ni bati, da bi postali nevarnejši po svojih programih. — V „združeni levici" še zmiraj ni one edinosti v načelih, katera bi bila neobhodna za ;;močno" stranko. V boji so si( tam zmiraj še zmernejši veliki posestniki in fabrikanti, katera se po pravici sme imenovati konservativni del levice, dalje brezobzirni zagovorniki veliko-nemških narodnih načel, in pa tretja najmodreja , med prvo ia drugo plavajoča stranka, katera nima druzega programa, kakor odstraniti sedanjo vlado, vsesti se na njeno mesto in si sploh zopet pridobiti sladkosti večine in vladanja. Taldel levice s Clumeckjem na čelu nasprotuje sicer sedanji vladi z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi, naslanja se deloma bolj na eni, deloma bolj na drugi del svoje stranke, pa varuje si tudi potrebno zvezo s Coroninijevim klubom, toda pri vsem tem varujejo se kolovodje tega dela levice skrbno vsakega koraka, kateri bi jih storil nemogoče — na vzgor — za prilično prihodnje vladanje. Rekel sem, da so vsej levici dobra vsaka sredstva v boju zoper sedanjo vlado. Omeniti hočem pri tej priliki tudi izstopa (strelka) levičarjev iz državnega zbora, o katerem se je zadnji čas mnogo govorilo in pisalo. Po mojem prepričanji ni dvomiti, da se bodo levičarji kuj ali na mnoge načine, kakor so to pokazali deloma vlani z izstopom iz pravnega odseka, tu in tam tudi s pasiviteto v davkarskem odseku, in letos zopet v budgetnem odseku, da bi pa levičarji v resnici zapustili državni zbor, to pa se meni zdi neverjetno. Ako pa bi se to zgodilo, prepričan sem, da bi bilo to v veliko škodo levičarjev samih. O Coroninijevem klubu ni omeniti pomenljivega, k večemu to, da po vsem, kar se zdaj kaže, ravno predsednik klubov, grof Coronini, sam kot deželni glavar go-„ riški ne bode pomenljivo segal v delovanje klubovo, da ^ode tedaj morebiti drug poslanec moral prevzeti dejansko vodstvo tega kluba. O klubih desnice omeniti moram danes, da ne postanem preobširen, le na kratko. Klub središčini in pa klub desnega središča sta ostala nespremenjena in sme se reči, da, akoravno imata mnogo opravičenih želja in pritožeb, vendar kažeta največo organično mirnost. — Bolj živo se giblje v klubu gališkem in še bolj v klubu češkem. V prvem videti je močno gibanje zarad važnih gospodarskih vprašanj izrekoma zarad decentralizacije železnic, tudi sprejem rabinarja dr. Blocha ni se vršil brez zaprek. — V češkem klubu pa izbudila je izvolitev Mladočeha dr. Ed. Gregrja veliko razburjenost, klub ni hotel Gregrja v svojo sredo in to izrekoma zato ne, ker je ravno Gregr češki klub pri svoji kandidaturi zmiraj in dosledno zasramoval in ga imenoval galejo itd. Upam, da se bode tudi ta razburjenost prav kmalu polegla, ker ena vez mora vezati vse ude vsakega kluba, to je disciplina , ako pa poslanec , kakor Mladočeh Gregr, uže naprej trdi, da se disciplini ne bode uklonil, temveč ravnal po svoji glavi, tedaj se je le čuditi, ako tak poslanec vendar hoče postati ud onega kluba. "----"Iz Gorice 11. dec. (Izv. dopis.) Po zaporedoma lepem, suhem, da-si poslednjih dni nenavadno mrzlem vremenu začelo je včeraj in danes tudi pri nas snežiti; vendar pa ni mraza, tako da se sneg sproti topi. — Sobotni praznik je bila na našem Travniku tombola, v nedeljo pa bazar — prva in drugi za dobrodelne namene. Tu in tam je bilo razmerno obile udeležbe, in 80 gotovo po tem tudi dohodki ugodni. Lahonstvo jo je uže tako daleč prignalo , da se vabi občinstvo raznih narodnosti edino v italijanščini tudi tam, kjer je treba segniti v žep iz humanitarnih ozirov. Saj pa je tudi uže znano, da revežem juhe dele, kakor se ti obnašajo 'v prid laški propagandi. V tej zanjki tiči in deluje mnogo plemenitih oseb, ki ne vedo, kako se zlorabijo, ravno ker so v svoji plemenitosti prenaivne, da bi strankarsko taktiko umele. — Na praznik se je bilo sošlo obilo udov in gostov tudi v prostore našega podpornega društva, kjer je ta večer društveni predsednik g. Povše kaj razumljivo pojasnoval pomen pokojninskih zadrug ali društev, ki starim ljudem dele pokojnino po razmerah vplačnin v mlajših in krepkih letih. Govornik je tu pa tam vpletel praktičnih opomenj, ki so poslušalcem segale v srce, sosebno ko je željo izrekel, da bi se domovinska postava spremenila, ki žuga drugače občine prej ali poslej spraviti na boben. Omenjeni govor je imel namen, v društvenikih vzbuditi željo, da bi se tudi v našem društvu osnoval oddelek udov, ki bi se vpisal v pokojninsko zadrugo, na pr. pri banki „Sla-viji". — V Gorici je uže več let naseljenih bolnih duhovnov, ki se tukaj zdravijo pod ugodnim podnebjem. Zdaj si dotično društvo sezida lastno hišo, in je goriški knezonadškof prevzel pokroviteljstvo v ta namen. ' Iz Gorice 17. dec. (Izv. dopis.) Vreme imamo zdaj nestanovitno, bolj oblačno, nego jasno; danes pa lije dež tako, kakor da bi bili še le v jeseni. — Preč. gosp. dr. Jos. Gabrielčič, vodja in prof. našega osrednjega semenišča, postal je častni komornik papežev in kot tak ima naslov ^^monsignor". — V soboto je imela goriška čitalnica redni letni občni zbor. Iz podanih poročil se je pokazalo, da je letošnji odbor tudi gospodarsko napredoval, kljubu temu, da je društvo imelo več veselic, ki 80 zahtevale mnogo stroškov. Napredek je bil letos očiten v tem, da se je ustanovil zopet pevski zbor, v katerem sodeluje okoli 20 pevcev in 6 pevk. Udov šteje zdaj društvo okoli 125. Občni zbor ni imel odboru ničesar očitati, pač pa ga je pohvalil in še posebe priznal lepe zasluge, ki si jih je pridobil s svojim trudom in požrtvovanjem odbornik g. France Mere ina kot čitalnični pevovodja. Poročilo, kako je bila ob priliki intronizacije čitalnična deputacija posebno prijazno sprejeta od novega goriškega knežonadškofa dr. Zorna, je občni zbor z veseljem sprejel in je ob enem našega višega duhovnega pastirja imenoval za častnega društvenega uda. Da je občni zbor zares zadovoljen z delovanjem dosedanjega odbora, je dokazal tudi s tem, da je skoro vse prejšnje odbornike zopet izvolil. Izvoljeni so naslednji gg.: prof. Čebul ar kot predsednik, prof. dr. Kos kot denarničar; v odbor: prof. Erjavec, sodnik Figelj, dr. Anton Gregorčič, deželni uradnik Ernst Klavžar, učitelj F. Mer čina, prof. Šantelj, C. k. logarski uradnik Pirjevec, dr. M. Tonkli. — V nedeljo zvečer se je zbralo kljubu slabemu vremenu obilo udov in gostov v podpornem našem društvu, kateremu je bral g. prof. pl. Kleinmayr o slovenskih ženskah in njih vplivu na razvoj našega naroda. Spis je obsezal mnogo dobrega zrna o občih ženskih lastnostih, kakor posebnih straneh, ki so se javljale doslej 410 - v ženstvu našega naroda. Tudi je g. profesor kot pO' znan dober deklamator primerno in s posebnim razumom važneje stavke povdarjal; vendar bi bil še veliko več dosegel, ko bi bil berilo osnoval za priproste ljudi, ki ne morejo slediti s posluhom in razumom umetnim sestavam , ki so primerniše za berilo v literarnih ali društvih više omike ali po največ za tisk v leposlovnih listih. Govorniki v obče, slovenskih društev, manjšega in večega duševnega razvoja, pa posebe, bi mnogokrat manj zagrešili pravo pot, ko bi si snovi odbirali v resnici za govore, ne pa tako, da so uže po osnovi spisov prisiljeni brati. Jaz to jako zdravo in koristno načelo zato priporočam , ker bi po taki poti dobili poslušalci enotno vselej o eni glavni stvari potrebno spodbudo in zaželeni poduk, ravno iz tega vzroka pa tudi pravo veselje do govornikov in shodov, katerim je poduk prvi namen. Jaz vsaj si razlagam zaspanost in popustljivost glede na javni poduk v slovenskih. sosebno tudi mestnih društvih od tod, da govorniki niso znali odbirati primerne snovi, še manj pa, kako bi jo priredili in ugladili dotičnemu občinstvu. Jako velika zmota je misliti, kakor da bi naši omikanci ne potrebovali ali želeli podučnih društvenih govorov; saj vendar nismo še tako vsestranski učeni in vsaj na sploh gotovo ne bolj omikani, nego izobraženci in strokovnjaki velikih mest ali celo kraljevskih in cesarskih prestolnic, v katerih se tudi za najomikanejše stanove vrste tako rekoč stotnice govorov in predavanj leto za letom. Pri nas pa se tolikokrat še posebno naglasa velika potreba^ da vzgojimo narodnost in pridobimo ženstvo na svojo stran; kako pa hočemo to doseči, ako najlepše prilike za spodbudo in navdušenje za narodno stvar in domače zaklade tako lahkomiselno opuščamo? Narodna gospoda! poskušajte z nova stvar vzeti v roke, po načelih pravih, plemenito-popularnih govornikov, pa boste videli, da vspehi ne izostanejo. To stran bi jaz še posebe tudi goriški čitalnici polagal nasrće, in izgovor, da v Gorici slovenskega ženstva nimamo, nima podloge izgovora, pač pa nasprotno moč, da moramo toliko bolj prizadevati si, poslušalce in poslušalke vabiti, ne tolika s prigovarjanjem, kolikor z vrednostjo primerno izbranega in razrejenega gradiva samega. Veselice s petjem, deklamacijami in kakim slavnostnim govorom koristijo res mnogo; ali te se preredko vrše in ne dosežejo vsega, česar potrebujemo ravno po poti društev. Naše čitalnice , sosebno mestne, ostanejo bistveno gospodarska društva, v katerih se dobiva časniško berilo ceneje, nega z naročbo od strani pojedinčev, — ta društva ostanejo, pravimo, enostransko gmotno-sebična , dokler ne bodo kazala moči za pridobe ali pridobitev vedno novih živ-Ijev iz srede naše gospode, ki je poprek mlačna, nagnena bolj proti tujstvu nego domačemu duhu in temu, kar proizvaja v obče slovanski duh. Iz Poddrage 16. dec. — Prihodnjo nedeljo, to je 23. t. m. bode redni občni zbor poddraške kmet. čitalnice, ob 4. uri popol. v čitalničnem prostoru. 1) Poročilo predsednika, o delovanji tajništva. 2) Poročilo^ blagajnika. 3) Volitev novega odbora in oskrbnika knji-garnice. 4) Posamezni nasveti. Vabijo se vljudno vsi pp. gg. družbeniki k popolni vdeležbi. Odbor. Iz Ljubljane. (Deželni glavar grof Gustav Thurn) bil je dne 17. t. m. pri cesarju v avdijenci. — {Ubogih učencev ljubljanskih) tudi letos niso pozabile blage gospe. Kakor mnogo let, razdelila se je tudi letos dne 8. t. m. v čitalnični dvorani v navzočosti gospoda deželnega predsednika barona Winklerja in preblage njegove soproge, nadalje gospe Karoline pL Bleiweisove, Murnikove in Robičeveinpa go- spic Orlove in Premkovih. ki so, kakor zmiraj, tudi letos neumorno nabirale in delale. V navzočosti šolskega vodje A. Praprotnika in kateheta Kržiča obdarovanih je bilo z oblačili 40 učencev in ravno toliko učenk. Bog povrni obilo vsem dobrotnikom! ¦ -j- Miha Herman, državni in deželni poslanec I ¦ in deželni odbornik štajarski, umrl je preteklo so- I 9 boto dne 15. t. m. v 62. letu v graški bolnišnici. I m Pogreb bil je pretekli ponedeljek ob 4 uri popol- I ¦ dne. — Kot deželni poslanec štajarski zastopal je I I pokojni Herman okraj ptujski od leta 1861. nepre- I ¦ neboma, kot državni poslanec pa od leta 1873. — I I Akoravno po rodu Nemec, bil je iskren, dosleden I I in zmiraj neustrašen zagovorniii samouprave dežel I I in narodne enakopravnosti Slovencev. — Kot de- I I želnega odbornika, kjer je bil poročevalec o občin- I ¦ skih in osobnih zadevah, spoštovali in čislali so ga I I celo njegovi politični nasprotniki. — V državnem I I zbora bil je zvest ud Hohenwartovega kluba in ka- I I zal se je pri vsaki priliki navdušenega in zvestega I ¦ avtonomista in znana je še njegova tožba, da se I I zmiraj premalo povzdiguje in čisla vojvoda in kralj I I in da so vse dežele preveč „verkaisert" (pocesar- I I jene). — Pokojni bil je neoženjen, za-se varčen, I m vegetarjanec, sicer pa požrtvovalen za one namene, I ¦ katere je navdušeno zagovarjal v javnem življenji. I I Slovenski poslanci v državnem in deželnem zboru 1 g štajarskem zgube v pokojnem zvestega tovariša, I I slovenski narod navdušenega in doslednega žago- I I vornika. — Hvaležen mu bodi spo m inj! I I "i* Silvester Keše, dekan v Begunjah, c. kr. I I šolski nadzornik, vitez Franc Jožefovega reda, roj. I I dne 31. decembra 1815., umrl je dne 12. decembra I ¦ tega leta. — Pokojni, zmiraj zvest veri, domovini I I in cesarju bil je prijatelj in mnogoskušen v šolskih I ¦ zadevah, vžival je popolno zaupanje svojih duhov- I I nih tovarišev in vsega okraja in je tudi v najhujših I I časih zvesto stal in delal za našo narodno reč. Ves I I radoljški okraj pa tudi vsi Slovenci ohranijo I 1 rajncega v blagem spominu. Naj v miru I — (Slavnostni govor pri zadnji ^^besedi''^ ljubljanske čitalnice), o katerem smo svoj čas spregovorili par besed zaslužene obsodbe, bil je nekaterim krogom tako po volji, da so ga dali prijaviti vvelikausko veselje nasprotnikov naših, ki v svojem lističu ne morejo prikriti svoje velike zadovoljnosti o tem najnovejšem ,;državniškem" koraku nekaterih našincev, kateri dostikrat kaj „posebnega^^ vkrenejo , ne da bi se ozirali na stari svet: ;,respice finem!^^ — {Občni zbor ^čitalnice ljubljanske) bode letos, kakor vsako leto sv. Štefana dan dopoldne ob 11. uri. Na dnevnem redu je: Nagovor predsednikov, poročilo tajnikove, poročilo blagajnikovo, posamni nasveti, volitev 2 pregledovalcev in pa volitev 15 odbornikov. — (Licenciranje zebcev) bo v Radovljici 14., v Kranji 15., v Kamniku 17. in v Ljubljani na Poljanah 19. ja-nuarija 1884. L Od konjerejskega odseka bota pri tem navzoča gosp. Jože Sevnig, podpredsednik in podkovski učitelj Edvard Schlegel. Za druge postaje mora se do 8. januarija 1884. prositi privoljenja. — {Razpis učiteljskih sluzeb.) Na ljubljanskih deških ljudskih šolah je popolniti dve učiteljski službi L vrste - 411 in štiri učiteljske službe H. vrste. Prosilci za eno teh služeb imajo svoje prošnje z dokazi o učiteljski sposobnosti za slovenski in nemški poduk do 15. januarija L 1884. pri ljubljanskem mestnem šolskem svetu vložiti. — {Loterija za ^^Ndrodni dom''.) Vpravni odbor društva „Narodni dom" je sklenil v svoji seji dne 26. novembra t. L, da žrebanje efektne loterije na korist „Narodnemu domu'' določeno na dan 31. decembra 1883. vsled dovoljenja visokega c. k. finančnega ministerstva preloži za eno leto, torej na dan 31. decembra 1884. Da se bode loterija obnesla povoljno ter obrodila zaželeni uspeh, treba je, da se razproda polno število izdanih sreček, česar se nadejamo v tem podaljšanem obroku ter prosimo slavno občinstvo slovensko , da v tem času marljivo kupuje srečke ter omogoči sijajno izvršitev našega rodoljubnega podjetja. V Ljubljani v dan 3. decembra 1883. Dr. Alf. Mosche, Ivan Hribar, predsednik. tajnik. — {Slovensko gledališče,) Četrta redna slovenska predstava je 22. dne t. m. Predstavljali se bo dete dve igri. Vesela igra v 1 dejanju „Zakonska sol" in drama v dveh dejanjih „Trnje in lavor, ali neznani umotvor*^, toraj vsakemu svoje, prijateljem veselosti — isto tako onim, ki iščejo v adventnem resnem času resne zabave, — Dovoljujemo si o tej predstavi opravičeno željo izreči, da naj druga društva, ki bi utegnila ta večer zabavo prirediti, ozir jemljo na dramatično društvo, ki s toliko marljivostjo in z veliko požrtvovalnostjo svojih igralcev priređuje zdaj redne predstave in čegar okol-ščine ne dopuščajo drugi kot zadnji dan v tekočem tednu izbrati si v predstavo.