Fiitnlu platan« f go to rini.
II. izdaja.
Cena Din
Izha]a vaak dan zjutraj razve«
T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din P—, lanskoletne 2*—; me-lečna naročnina Din 20'—, za tujino 80*—. DredniStvo f LJub-llanl, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 80-71
Jugoslovan
Rokopisov ao vračam*
Oglasi po tarifi (n dogovora Uprava
v Ljubljani. GradiSče 4, tel. 30-08 Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24. tel 29-GO.
V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt ček. rač.1 Linbljana 13.621.
St. 170
Ljubljana, nedelja, dne 26. julija 1931
Leto H.
Pred novo ožjo konferenco velesil v Berlinu
France Levstik K današnjemu slavju v Velikih Laščah
N j. Vel. kraljica Marija v Romuniji
Bukarešta, 25. julija. AA. Rador poroča: Včeraj ob 16. je prispela v Sinajo Nj. Vel. kraljica Marija. Na postaji so jo sprejeli kralj Karol II. in kraljica-mati, bivša grška kraljica Jelisaveta, vojvoda Mihael, princ Nikola, princesa Ileana in nadvojvoda Anton Habsburški in mnoge druge osebnosti, ki se udeleže poroke princese Ileane in nadvojvode Antona Habsburškega. Jugoslovanska kraljica Marija je po zapustitvi postaje stopila v avtomobil h kralju Karolu.
Poroka na romunskem dvoru
Sinaja, ‘25. julija, n. Zaradi zelo slabega vremena je bil odložen sprejem fotografov in novinarjev do jutri. Princesa Ileana se je v sriremstvu dvorne dame odpeljala z avtomobi-i iz gradu. Zatem je sprejemala tiste depu-tacije iz države, ki so včeraj prekasno prišle. Ob 5. popoldne je sprejela vse člane romunskega kabineta. Pri tej priliki je predsednik vlade princesi Ileani izročil državno darilo: lepo škatljo, v kateri je bilo 1,000.000 lejev v novih baukovcik. Princesa je takoj odredila, da se 000.000 lejev razdeli kot njen dar ■siromakom po vseh večjih mestih Romunije. Ob 1. popoldne je prišel v Sinajo tudi dr. Maniu. lo je bilo prvič, da je bivši predsednik vlade, odkar se je umaknil iz političnega življenja zopet izvršil kako javno funkcijo. Maniu ni lio-tel dati časnikarjem, ki so ga sprejeli na postaji, nobene izjave.
»Kmetska pest« na Ogrskem
Budimpešta, 25. julija, n. Na včerajšnji seji vladine stranke je grof Bethlen imel govor o finančnih težavah Madjarske in je naglasil, da morajo pri reševalnem delu sodelovati vsi razredi in vse stranke. On sam se bo zavzel, da pridejo na jmvršje kmetski sloji in da se uvede *a sedanje težke čase prepotrebna disciplina, da se Madjarska spet dvigne.
Volilne reforme v Romuniji
Bukarešta, 25. julija, n. Vlada namerava letos v jeseni reformirati volilni zakon. Ukinila bo dosedanji sistem volitev in uvedla volilna okrožja. Vlada bo po svoji volji določila meje volilnih okrožij. Nadalje se bo zmanjšalo število poslancev za 120, tako da jih bo ostalo vsega 260. Tudi Število senatorjev bodo skrčili.
Nemiri v Santiago de Chile
Pariz, 25. julija. AA. Novejše vesti iz Santia-Ra de Chile poročajo, da se je študentom pri-druilo tudi zdravniško društvo. Tudi mnogo drugega prebivalstva je stopilo na njihovo stran ter demonstrirajo zaradi uboja nekega študenta. Policija je morala demonstrante razpršiti z golimi sabljami.
Pariz, 25. julija. AA. Po neredih v Santiagu de Chile se doznavajo nekatere podrobnosti, študentje so stopili v stavko. En del njih se je utaboril na sami univerzi, drugi pa so demon' strirali po ulicah in pozivali prebivalstvo, naj se jim pridruži, čete so zasedle univerzo in pregnale študente. Dva človeka sta mrtva, več jih Je ranjenih.
Madjari upajo na finančno pomoč
Budimpešta, 25. julija. AA. MTI poroča: Na včerajšnjem sestanku vladne stranke je izjavil grof Bethlen, da je minila nevarnost odtegnitve tujih kratkoročnih kreditov iz Madžarske in da raste upanje na novo inozemsko posojilo. Z londonskimi in ameriškimi bankami je že dosežen sporazum glede tujih kratkoročnih kreditov, s holandskimi in švicarskimi pa se vrše pogajanja.
Odhod ministrov iz Londona — »Majhni sadovi velike konference« — V Londonu se posvetujejo strokovnjaki o izvedbi moratorija — Spor med Hooverjem in Stimsonom?
London, 25. julija, v. Vse delegacije, ki so se udeležile konference sedmih velesil v Londonu, so do včerajšnjega večera zapustile City. Že včeraj zjutraj so odpotovali Nemci. Nemškim diplomatom je odseval z obraza običajni nasmešek. Vendar pa se je na Briiningovem obrazu skrival za nasmeškom grenki občutek, da ni dosegel onega, kar je liotel. Kaj bo sedaj povedal nemškemu narodu, ko je velika konferenca obrodila tako male sadove? S seboj ni prinesel nikakega denarja, nikakih novih kreditov, niti zastavljene besede za bodočnost. Edino, kar so ministri velikih držav v Londonu dali, je bila dobra beseda, lep nasvet in pa obljuba, da bodo skušali vplivati na denarne mogotce v svojih državah, naj Nemčiji ne odpovedo kreditov in naj ji ne zapro vrata. Komisija mednarodne banke pa bo — premislila, kaj bi bilo treba še storiti za rešitev nemške krize.
V Londonu so Nemce rešili, toda le za hip. Doklej bo trajal ta »trenutek«, nihče ne ve. Nemčiji je zmanjkalo zaupanja zunanjega sveta. Pravijo, da sta Nemčijo zadeli dve krizi, vsaka posebej: Prvo bi naj bili povzročili silni zunanji dolgovi. To je vsaj za leto dni zavrnil Hoover s svojim moratorijem. Drugo je izzval beg kapitala iz Nemčije. To so menili zadržati državniki sedmih veh sil na londonski konferenci. Iz-gleda pa, da so vse več zalegli drakonski ukrepi nemške vlade kot vse dobre in lepe london i.e besede.
Toda delo, ki se je spočelo v Londonu, še ni zaključeno »Razen oe proti vsakemu pričakovanju Nemčiji uspe, da se sama sebe zrine spet na pov ršje,« pravi »Eclio de Pa-
riš«, »je vse več ko gotovo, da londonska konferenca ne pomeni konca, marveč začetek diplomatske kampanje za rešitev nemških financ. Sicer si Mac Donald na londonski konferenci ni izgovoril pravice, da konferenco znova skliče, toda državni tajnik USA Stimson se je snoči odpeljal v Berlin v družbi Briininga in Curtiusa. Tam namerava ostati še prihodnji teden, ko prideta v obiske Mac Donald in Henderson. Nič bi ne bilo čudno, če bi se takrat v Berlinu organizirala konferenca, ožja po svojem stilu, a enaka oni v Londonu.
Zanimivo je, da je Bruning na nasvet guvernerja britanske banke Montague-a Normana pozval švedskega bankirja Wallen-berga, Angleža Kindersleya in Američana Spamiea, da bi proučili finančne in gospoda*1 »a posle Nemčije. Ti trije strokovnjaki, ki jih ne veže noben uradni mandat, bodo gotovo pretaknili vse od Youngovega načrta do Hooverjevega moratorija.
Listi napovedujejo napete čase, v katerih bosta igrali glavno vlogo Nemčija in Francija. Toda ta »detente« bi lahko trajala tedne in mesece, Nemčiji pa bi ne bilo poma-gano. »Ere Nouvelle« ugotavlja uspešni nastop francoskih ministrov v Londonu. »Gospoda Laval in Briand se v Londonu nista dala izigrati, treba pa je, da ju prav tako ne bodo izigrali v Berlinu. Spričo tega mora biti njuna poglavitna skrb, da se pripravita na berlinske razgovore s prav takšno dozo previdnosti, s kakršno st se odpravila v London.«
Med tem se tu nadaljuje delo finančnih strokovnjakov, ki so se sestali že pretekli teden, še preden se je pričela velika kon-
ferenca. Njihova naloga je, da določijo mere, po katerih se bo izvedel moratorij, kakor ga je zasnoval Hoover, in da spravijo ta moratorij v sklad z Youngovin» načrtom. Njihovo delo je sicer izgubilo na pomenu, ker so ministri sedmih velesil Hooverjev načrt v splošnem že sprejeli. Spričo tega se bodo morali omejiti na tehnično plat zaradi čim boljše izvedbe Hooverjevega načrta.
Washington se je med tem razburil. Proglas predsednika Hooverja o londonski konferenci ni našel med masami onega navdušenja, kakor so spočetka pričakovali. Izid konference je na gospodarske in finančne kroge v Ameriki napravil skrajno slab vtis. Na VVall Streetu so silno pesimistični. Borza je dala prav simptomatičen odgovor na vesti iz Londona. Pravijo, da sta se predsednik Hoover in zunanji minister Stimson sprla. Hooverja je baje globoko zadela vest, da je Stimson v Londonu izjavil, da Amerika nima namena staviti kakšen nov predlog, čeprav v Wa-shingtonu vsi vedo, da je Hoover že pripravil predlog, da se kratkoročni privatni krediti za Nemčijo podaljšajo in da se ji na ta način zagotovi 240,000.000 funtov sterlingov. O tem novem predlogu so sicer popolnoma rezervirano obvestili angleške in francoske ministre že preteklo soboto, a ga do torka niso hoteli objaviti. Ker pa se Stimson za novi, čeprav na-pram prejšnjemu nekoliko orne,jeni predlog ni zavzel, pričakujejo, da bo tudi v Berlinu zastopal povsem drugačno stališče, kakor to želi predsednik Združenih držav,
Finančne težave v Nemčiji
Banke ustavljajo svoja izplačila tel jev — V Nemčiji
Bremen, 25. julija. AA. Uradniška banka v Bremenu je zaprla biagajpe. Zavod ni mogel zadnje dni tako naglo realizirati svojih vrednot, da bi lahko izplačal tekoče zahteve.
Frankfurt, 25. julija. AA. Lastnik frankfurtske banke Jakob Isaac Weiller in sinovi, ki posluje že 136 let, se je zastrupil z veronalom. Banka je zašla v težkoče.
Dunaj, 25. julija. AA. Včeraj so razburjeni vlagalci napadli in demolirali hiši dveh ravnateljev hranilnice v Diirnkrutu, ki je pred kratkim ustavila plačila.
London, 25. julija. AA. »Daily Tele-giapli« poroča, da so pričeli po londonski konferenci kopičiti v Nemčiji denar, kar je povzročilo veliko pomanjkanje denarja. Boje se, da nastanejo iz tega nove težkoče.
Berlin, 25. julija. AA. Zaradi finančne krize sta včeraj zaprli svoje blagajne dve nemški banki.
- Razdejane hiše bančnih ravna-kupičijo denar doma
Berlin, 25. julija. AA. Znana nemška banka »Gebruder Lang« je zaradi krize ustavila svoja plačila.
Beograd, 25. julija. 1. Prvi viceguverner Narodne banke dr. Čingria je danes prevzel svoje posle.
Berlin, 25. julija, d. Po današnjem povratku zveznega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v Berlin se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri sta oba državnika podrobno poročala o londonski konferenci. Po seji je bilo slišati, da bosta naredbi o potovanjih v inozemstvo in o bančnih izplačilih drugi teden revidirani in da nastopi precejšnje olajšanje.
Berlin, 25. julija. AA. Davi se je obesil v vrtu svoje vile v predmestju Zehlendorf znani finančnik Wilhelm Tang, ravnatelj Južno-amerišlce banke, ki je bila afiljacija Danatbanke. Samomor je povzročil v vseh krogih veliko senzcijo.
Nemiri v Španiji
Na smrt obsojeni atentatorji — Prepovedane sindikalistične organizacije — Poskusen napad na plinarno
Pariz, 25. julija. AA. Havas poroča iz Madrida, da je vojaško sodišče obsodilo danes na smrt dva atentatorja, obtožena sabotaških del v Sevilji in Cordobi. V Madridu so aretirali jako uglednega člana anarhistično - komunistične stranke. Nad Madridom neprestano patrulirajo letala.
Madrid, 25. julija. AA. Vlada je prepovedala sindikalistične organizacije po vsej Španiji. Vsi voditelji sindikalistov so bili aretirani. Seviljski neredi so zahtevali 20 človeških žrtev. 155 oseb je bilo ranjenih. Glavni stan komunistov v Corneli, ki je bil prava trdnjava, so morali uničiti s topovskim ognjem.
Madrid, 25. julija. AA. Iz Sevilje poročajo, da so stavkujoči včeraj hoteli naskočiti plinarno, vendar je policija njihovo nakano izjalovila. Med poboji je bila ubita ena oseba, več pa jih je ranjenih. Ves včerajšnji dan so nemiri zahtevali eno smrtno žrtev, 50 ljudi pa je dobilo večje ali manjše rane.
Madrid, 25. julija. A A. Velika skupina demonstrantov, pred katero so šli žene in
otroci, je skušala ob 7. zjutraj zasesti stražnice civilne garde. Po hudem boju, v katerem je bilo mnogo ubitih in mnogo ranjenih, so orožniki napad odbili. Mesto nudi zelo žalosten vtis. Vsak, ki si upa na ulico, je bil prisiljen hoditi z dvignjenimi rokami, sicer bi ga ustrelila policja, ki z najostrejšimi odredbami skuša preprečiti streljanje z oken in streh.
Nad mestom krožijo letala s strojnicami, da intervenirajo, če bo potreba. Vojno sodišče je obsodilo na smrt dve osebi, ki sta se udeležili zadnjih nemirov. Doslej so aretirali nad 500 oseb. Aretirance so zaprli v mestni hiši, ker so zapori prenapolnjeni.
Neopažen povratek nemških delegatov iz Londona
Berlin, 25. julija. AA. Da se izogneta morebitnim demonstracijam sta dr. Briining in dr. Curtius na povratku iz Londona izstopila namesto na postaji Friedrichstrasse na šarloten-burškem kolodvoru. Njun prihod je bil skoro neopažen.	•
Izpred haaškega razsodišča
Pariz, 25. julija. AA. Havas poroča iz Haaga:
O	priliki razprave o avstrijsko-nemški carinski uniji pred haaškim sodiščem je imel včeraj govor zastopnik Francije Paul Boncour. Glavna tema njegovega, govora je bila zveza med versajsko in senžermensko mirovno pogodbo ter ženevskim protokolom, če prihajajo Francija, Italija in češkoslovaška pred haaško sodišče, se to zgodi za to, ker so tudi te države prevzele obvezo, da ne bodo ničesar storile, kar bi utegnilo načeti vprašanje neodvisnosti Avstrije. Vsa ta polemika se suče okoli tistega dela teksta, ki pravi, da se neodvisnost Avstrije ne more odtujiti, v zvezi s formulo, ki takoj nato sledi »izvzemši na pristanek Društva narodov«. Toda haaško razsodišče sploh nima naloge baviti se z vprašanjem, ali sta Avstrija in Nemčija karkoli storili, s čimer bi bili prekršili omenjeno odredbo, nego mora danes dati sodbo o tem, ali se besedilo dunajskega protokola o avstrijsko-nemški carinski uniji sklada z besedilom ženevskega protokola in versajske in senžermenske mirovne pogodbe.
Na koncu je govornik naglasil namen in duha, v katerem so omenjene države podpisale ženevski protokol in prišle Avstriji na pomoč.
Njegov govor se danes nadaljuje.
Nemško-poljske vohunske afere
Varšava, 25. julija. AA. Pat poroča: Listi ugotavljajo, da so še zmeraj zaprti trije Poljaki, ki so jih za kongresa Stahlhelmovcev v Bratislavi prijeli kot vohune. V zvezi s tem listi spominjajo na to, da je v Ženevi pri razpravi o poljsko-nemškem razmerju zastopnik nemške vlade izjavil, da je Stahlhelm popolnoma zasebna organizacija, ki zanjo vlada ne more odgovarjati. Pozneje je isti dr. Curtiua dal podobno izjavo kot odgovor na poljske pritožbe. Vkljub temu jso te tri Poljake aretirali zaradi vohunstva v korist tuje države, čeprav so vedeli, da so javno prišli kot gledalci na ta kongres. Potem takem je logično vprašanje, kako je mogoče vohuniti pri zasebni organizaciji, ki nima vojaškega značaja. Ali pa je nemara treba pričakovati, da bo dr. Curtius ovrgel svoje izjave o zasebnem in civilnem značaju Stahlhelma in bo javnost zvedela, da je Stahlhelm medtem postal javna vojaška organizacija.
Volilno nasilje na Ogrskem
Budimpešta, 25. julija, n V parlamentarnih krogih mnogo govore o velikem volilnem nasilju, ki so ga izvajali veliki župani v posameznih pokrajinah. Socijalno - demokratska stranka je sklenila zahtevati pojasnil in bo njen poslaneo Biller predložil posebno interpelacijo in predlog, da se ustanovi parlamentarna komisija, ki b® predlagala vse pritožbe. Vsa opozicija bo glasovala za ta njegov predlog.
Ob stoletnici Levstikovega rojstva
Pred sto leti je France Levstik prišel, kakor so prihajali vsi stvaritelji naše kulture, od spodaj, iz kmečke bajte, in si je »kiišal priborili mesta na solncu, kakršno je sijalo v Ljubljani, v prestolici njegove neznane domovine. To ni bilo solnee, kakršno je med Sv. Rokom in Sv. Ahacem sijalo na zdravo kmečko delo in prostodušno preproščino ljudi — tu je bilo že solnee tujega, mrzlega, zaklenjenega sveta. Zid, visok od tal do neba, ki je od nekdaj ločil mesto in \a«, je tudi po letu 1848. še ostal. Slovenske kulture ni bilo ne na papirju ne na zemljevidu ne nikjer. Prešernove Pesmi so bile sicer blesteč, do neba vpijoč dokaz, da «e po teh poljih in vaseh budi narod, morda najmanjši izmed vseh, toda zato nič manjši po svoji notranji, po svoji božji pravici — toda te Pesmi so bile času in ljudem knjiga s sedmerimi pečali. Peščica slovenske inteligence, ki se je zbirala po mestih, je s svojo slepo pasivnostjo zavirala in dušila vsak plamen jasne zavesti in ubijala vsako Celo, namenjeno navzgor. Ljudstvo, ki je zapadlo v njene ro' >, je bilo obsojeno, da se nikoli ne razrase v drevo in da nikoli ue doživi svojega vrha: na tihem, korak za korakom mu je ta inteligenca odvračala hrbet in je iz njegovih malih, tesnih razmer prehajala tja, kjer so se smejale svetlejše šanse. Slovenci, la najmanjša, najbolj .nebogljena veja velike slovanske družine, ki jo je bil val zgodovine zanesel na najbolj eksponirano me*to sredi Evrope, so bili na tem, da utonejo v svoji lastni zemlji in da jih kopita od severa navaljujočega imperializma zmandrajo v nič.
V tak čas in v tak svet je prišel France Levstik, majhen, čokat kmečki fant iz Spodnjih Retij, silen in uporen kakor kak majhen Martin Krpan. S čudovito bistrovid-nostjo je precej spoznal, da se mora ta narod v resnici udušiti, če se ne bodo še ta trenutek, brez odloga zdramile in razgibale v njem vse sile in mobilizirala vsa volja po življenju in zmagi. Vzel je nase, čeear ni maral nihče sprejeti, vrgel se je v borbo toper vse, kar je tlačilo in dušilo, sam, od nikogar branjen in zavarovan, in je kapljo za kapljo trgal kri iz svojega srca, da bi »tvojemu narodu z njo vsaj majhno stezo zaznamoval do svobode pred Bogom in ljudmi. Iz njegovega silnega, brezprimerne-ga svetega'fanatizma, iz njegove izredne pripravljenosti, žrtvovati zadnjo kapljo in zadnji dih, iz vse njegove življenjske tragedije, kateri v vsej naši književni in nacionalni zgodovini ni primere — iz vsega tega «o zidani temelji naše kulturne in življenjske zgradbe in vse naše svobode in moči.
Gigantsko je delo, ki ga je Levstik opravil v svojih dneh. Tam, kjer ni nikogar nikjer, tam mora človek vse sam. Najprej bi »e bil najrajši ukvarjal s pesmimi, toda kmalu je videl, da je bilo ob njegovi uri in njegovim ljudem treba-vsega, in tako je šel iji je zaoral povsod, kjer je bilo kaj ledine. Bil je poet, estet in filolog, bil je politik, borec in organizator. V književnosti je bil učitelj celih generacij in vsega svojega ča-ea. Njegove novele so vogelni kamen moderne slovenske proze, njegov Martin Krpan, ki je do danes ohranil vso svojo aktu-»Inost, je ena najčudovitejših in najdrznej flih koncepcij našega duha. Iz ognja, s ka terim se je vrgel na študij filologije, so se rodile osnove našega modernega jezikoslovja. V politiki je proti brezidejnim, na vsak kompromis pripravljenim prvakom starega rodu, ta katere je bila »tara monarhija bolj udoben, domačnoeten rendez-vous kakor pa državni sistem, v katerem en narod zatira, drugi je pa zatiran, postavil zahtevo po zedinjeni Sloveniji in tako prvkirat pred zgodovino z dejanjem afirmiral slovensko narodno zave.~t. In kakor je vedel, da je »jegov mali narodič sred' borbe sveta samo v vetru list, je šel in je svojemu času oznanjal Se drugo, še bolj revolucionarno in optimistično tezo od prve: v času, ko prvaki fie niso dali svojim Kranjcem, da bi polagoma zrasli v Slovence, je Levstik že učil, d« eo Slovenci bratje vsem drugim zatira nim slovanskim narodom na jugu in vsem slovanskim narodom sveta, in je živo vedel, da se samo po tej cesti pride do osvobojena.
Levstik je bil človek božje misije kakor morda noben drug kulturni delavec in literat, kar "h pemort iTiša zgodovina, in ljudje niso vajeni, sprejemati misijonarje in jih ne znajo plačevati. Skoraj vse svoje življenje je bil Levstik za ves svoj gigantski napor in za vse svoje tveganje plače-van kakor najmi/.ernejši dnevničar, mnogo, mnogo je gladoval, mnogo so ga ljudje s peatjo tolkli v obraz in srce. Toda v sto letih se na svetu malo obrne in Levstik še dane« stoji pred nami ves nerazumljen in nepoznan. Generacije, ki so prišle za njim se mu niso potrudile do dna in niso zajele iz njega, kar bi mogle in morale.
Levstik je tista velika, najbolj na globoko in na široko razrasla, najbolj kvišku stremeča osebnost našega razvoja, ki bi nam morala biti neprestano pred očmi in katere silni, neuklonljivi zalet bi moral vsem našim generacijam polagoma preiti v &ri in temperament. Levstika bi bilo treba
Francoski letalci v Beogradu
Med letalci je tudi Costes,
Beograd, 25. julija. 1. Danes dopoldne so prileteli v Beograd in pristali na zemunskem letališču francoski letalci pod vodstvom generala Goycea. Med njimi je tudi slavni letalec Costes. Na letališču so jih sprejeli francoski poslanik Dard z osebjem poslaništva in zastopniki našega
znani prekooceanski letalec
letalstva ter mnogo občinstva. Slavni letalec Costes, ki je bil že enkrat v Beogradu, je novinarjem izjavil: Zelo me veseli, da sem spet prišel v Jugoslavijo in med Jugoslovane, katerih prijatelj sem bil v vojni in miru. Njihov prijatelj bom ostal še nadalje.
Velika letalska nesreča
Sofija, 25. julija, n. Aeroplau Carigrad-Bukarešta je padel na bolgarska lla. Ubitih je bilo 8 oseb in med njimi tudi pilot. Istovetnost mrtvih še ni ugotovljena.
Budimpešta, 25. julija, n. Po najnovejšil) vesteh znaša število žrtev ponesrečenega potniškega letala, ki je letelo iz Carigrada, 10 oseb. Med njimi je ludi neka ženska.
Sofija, 25. julija, n. Šele danes dopoldne so ugotovili istovetnost žrtev včerajšnje strašne letalske nesreče. Ubitih je 6 oseb: pilot, mehanik in 4 potniki. Istovetnost potnikov so ugotovili po listinah. Med ponesrečenimi potniki je bila tudi gdč. Čast. Druge žrtve so: Barlsby, norveški konzul v neki evropski državi, Crust in Reben. Pilot Tihaja je bil turške narodnosti, mehanik Poncet pa je bil Fran-
coz. Tihaja je do nedavna vodil aeroplan na progi Carigrad-Sofija in je šele pred kratkim časom prevzel progo Carigrad -Bukarešta. Kolikor se je do sedaj dalo dognati, se je nesreča primerila, ker je nastal v motorju defekt. Lelalo se je zaradi defekta začelo spuščati. V višini 200 m pa se je vnelo in se zrušilo na lla. Ob padcu je nastala slrašua eksplozija, ki je potnike vrgla 15 m daleč. Trupla je strašno pogledali, ker so večinoma grozno ožgana.
Vest o nesreči je izzvala v Sofiji in Bukarešti zelo mučen vtis. Listi so izdali posebne izdaje o katastrofi. V Bukarešti je vladalo veliko razburjenje, ker so prvi čas mislili, da so bili ponesrečeni potniki Romuni.
Novi zakon o pošti, brzojavu in telefonu
Beograd, 25. Julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog prometnega ministra inž. Lazarja Ra-divojeviča in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o PTT.
Po združitvi smo imeli v naši kraljevini različna zakonodajstva za v rti te v poštne telegrafske in telefonske službe, kakor n. pr.: zakon o pošti kraljevine Srbije iz leta 1865., z izpre-membami in dopolnitvami iz let 1871., 1879., 1890. in 1896. avstrijski zakon o poštah iz leta 1837. in ogrski iz leta 1851., srbski zakon o poštnih določilih za pisma in časopise iz lota
1886., z izpremembami in dopolnitvami iz leta
1892., srbski zakon o poštnih nakaznicah iz leta 1879., avstrijski zakon iz leta 1865. o peri-jodičnih transportih oseb, avstrijski zakon iz leta 1870. o zaščiti tajnosti pisem, zakon o brzojavu in telefonu iz leta 1899., zakonski člen 31. iz leta 1888., skupni ogrski-hrvatski državni sabor o telefonu in telegrafu, avstrijski zakon o zaščiti pomorskih kablov iz leta 1888. in hrvatski iz leta 1888., dekret iz leta 1847. o uvedbi telegrafskega regala v Avstro-Ogrski in naredba trgovinskega ministrstva na Dunaju iz leta 1883. o regalu.
Vsi ti zakoni, zlasti zakoni starejšega datuma so nesodobni, nepopolni in neporabni za današnje razmere ter vsebujejo tudi odredbe, ki so v nasprotstvu medseboj in z obstoječimi zakoni. Ta neenakost zakonodajstva je škodovala delu in razvoju poštne, telegrafske in telefonske službe in zbujala in ustvarjala težkoče v administraciji. Zato je po osvobojenju nastala potreba, da se ustvari za vso državo en zakon, ki bi normiral sodobna načela za PTT in njihov promet in izvedel unifikacijo zakonodajstva v PTT.
Bivše ministrstvo za pošte in telegraf je leta 1919. načelo načrt zakona o PTT, toda tedanje in kasnejše razmere in pogoste izpremembe v upravi PTT so izvršitev in sprejetje novega zakona onemogočile in se je sprejetje zakona pustilo za kasnejši čas.
Po 6. januarju 1929 se je razen rešitev drugih važnih vprašanj načelo tudi vprašanje PTT službe in izdelal načrt zakona o službi PTT, pri čemer se je vpošteval že prej zbrani materija) in je zakonodajec imel pred očmi vse evropske države in najnovejše razprave glede tega zakonodajstva ter upošteval naše posebne razmere in potrebe. Po zaslugi prometnega ministra inž. Radlvojeviča se je tako dokončalo delo na tem zakonu.
Zakon o službi PTT se deli v štiri dele:
Prvi del vsebuje splošne odredbe, ki se nanašajo hkrati na poštno, brzojavno in telefonsko službo.
Drugi del govori o pošti in o odnotejih v poštni službi.
Tretji del vsebuje brzojav in telefon, žični in brezžični in odnošaje v brzojavni in telefonski službi.
četrti del vsebuje sklepne odredbe.
Posebna pažnja je bila posvečena izdelavi predpisov o izključnem pravu (regalu) pisemske tajnosti, o odgovornosti in kazenskih sankcijah.
Ta zakon predvideva širše določbe glede opravljanja poštne, brzojavne in telefonske službe, ker teži promet PTT neprestano k reformam in stalno narašča in napreduje. Pri poštnem regalu je uvedena novost za našo kraljevino, ki oostoji v ukinitvi regalne pravice za
dati med ljudi kakor nikogar, kar imamo velikih mož. Proslave so lepe in dobre, toda samo pri njih ne smemo ostati. Najlepša počastitev Levstikovega spomina bi pač bila, če bi se za stol- lnico njegovega rojstva zganili vsi, ki so odgovorni in poklicani za takšne stvari, in bi položili vsaj vogelni kamen za ustanovitev Levstikovega instituta, nekakšne Levstikove akademije, kakor imajo vsi kulturni narodi navado, da jih gradijo svojim največjim možem in v katerih se steka vse, kar so ti ljudje ustvarjali in za kar so se borili, in ki so prave žive visoke šole vsem generacijam in ča som.
Za očimetvo, ki ga je Levstik prenašal od svojih mladih dni pa do danes, si bo narod lahko zaslužil odvezo samo s kakšnim v resnici velikin* dejanjem.	Fri
časopise in liste, ker ta pravica v naprednih državah več ne obstoji. Rezervirana je samo še za pisma, dopisnice in druge dopise.
Pri zaščiti poštne tajnosti je disciplinska odgovornost ločena od kazenske odgovornosti, kar je bilo dozdaj nejasno tako pri nas kakor tudi drugod.
Ukine se razlika med poštnimi, brzojavnimi in telefonskimi tajnostmi v širšem zmislu in tajnostjo pisem, telefona in brzojava v raznih razgovorih v ožjem zmislu. Pri telefonskih in brzojavnih napravah je določena odgovornost za škodo, ki jo store državni organi in zasebniki na teh naravah.
Pravilnemu funkeijoniranju in razvoju prometa PTT in ureditvi teh vprašanj je posvečena velika pažnja. Glede ustanavljanju brezžičnih brzojavnih in telefonskih prog po privatnikih predvideva novi zakon nadzorstvo države in nje predhodno odobritev.
Vprašanje uporabe radija se bo uredilo s potrebnimi zakoni. Vprašanje oprostitve taks je Izločeno iz novega zakona in se bo uredilo s posebnimi uredbami z zakonsko veljavo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Plačila taks se ne more nihče oprostiti, tudi ne državne ustanove. Izvzeta so samo uradna poročila ustanov PTT, nujna poročila državnih in občinskih organov v dobi mobilizacije in vojne, pri velikih požarih, epidemijah, potresih in podobnih nesrečah, pri nujnih poročilih Rdečega križa in državnih oblasti v primeru mobilizacije in vojne.
Dosedanje oprostitve taks za telefon in brzojav izgube veljavo z dne uveljavitve tega zakona.
S sprejetjem tega zakona je storjen velik korak naprej za omogočenje okrepitve in nadalj-nega razvoja službe PTT pri nas. Zakon predstavlja važen akt v delu kraljevske vlade in pomeni rešitev akutnih problemov naie državne politike.
[ Zakasnel dementi
Budimpešta, 25. julija. A A. Mil porota: Navzlic dementiju so nekaleri listi ponovno otvorili vprašanje restavracije Habsburgov na Marfjar-skem. Pariški »Populaire«, »Ere Nouvelle« in zagrebške »Novosti« trdijo, da vedo celo za vsebino deklaracije, ki je očividno falzificiiana, in po kateri naj bi Oton Habsburg pretendiral na inadjarski prestol. Uradno se popolnoma formalno ugotavlja, da je ta vest plod domišljije in da je bila objavljena v svrho širjenja konfnzije in lažnega slikanja madjarukih namer v tujini.
*
Nekako pred 10 dnevi so »Češke Slovo« in za njim tudi drugi listi objavili dokument prokla-niacije Otona Habsburškega, ki je bila sestavljena v sporazumu z niadjarskimi legitimisti in ki govori o pravicah Otona na inadjarski prestol. Ta proklamacija je izzvala razne komentarje, a navzlic temu so inadjarski odgovorni krogi na vse to molčali, kar se je tolmačilo lako, kakor da se z njo slranjajo. Šele sedaj po več ko 10 dneli se je madjarska vlada spomnila in je preko svoje brzojavne agencije dementirala vesti o lej proklamaciji. Vsakogar mora začuditi, da je ma-djarska vlada potrebovala toliko časa za ta de-menti, ki pa sicer pravi samo, da se lažnivo predstavljajo madjareke »namere«; Kakšne pa so te namere? Po vsem izgleda, da so bile informacije listov le točne. Ta kasni demanti najbrž ni izšel zaradi neresničnosti tislib vesti, temveč zaradi pritiska francoskega časopisja, ki je začelo pisati, kakšne bi bile posledice takega delovanja madjarskih legitimistov. Dementi je bit pač izdan zaradi HČinka v inozemstvu, ne pa zaradi dementiranja samih dejstev, ki morajo biti resnična.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 25. julija, d. Vdor zapadnega vetra, marsikje močne padavine in spremenljivo hladno vreme.
<$«* 2»
Šahovska olimpijada v Pragi
Praga, 25. julija, d. Viseče partije šahovske olimpijade so bile danes končane. Izidi: Jugoslavija — Poljska 2 : 2, pri čemer je dr. Vidmar z Rubinstelnom remiziral, Astaloš pa pripravil poljskemu mojstru Tartakowerju prvi poraz. Poljak Friedmann je pa zato porazil Koniga. Avstrija je podlega Letonski z 1 in pol proti 2 in pol. Stanje pred predzadnjim kolom: Amerika 42 in pol, Avstrija in Poljska 42, Češkoslovaška 41 in pol, Jugoslavija, Letonskc in Švedska po 41.
*
Praga, 25. julija, d. Danes popoldne se je odigralo na šahovski olimpijadi 17., t. j. predzadn'*' korb:
Nemčija—Italija 2 : 1 (1),
Anglija—Švica 2 : 1 (1),
Španija—Norveška 2 : 1 (1),
Amerika—Romunija 3!4 : 1 'A,
Poljska—Litva 1 : 1 (2),
Jugoslavija—Danska 3'A : 'A,
Letonska—švedska 2 : 1 (1),
Češkoslovaška—Francija 2 : 1 (1), Madjarska—Avstrija 2 : 1 (1).
Za jutrišnje zaključno kolo bosta startali kot favorita Amerika, ki je z današnjim kolom dosegla 46 točk, in Poljska, ki ima sicer samo 42 točk, a bo najbrž dobila še dve viseči partiji. Med tema dvema se bo bil boj za odločitev.
Odsek za službo pri hudournikih pri Dravski banovini
Ljubljana, 25. julija. AA. O. ban dravske banovine dr. Marušič je podpisal tale odlok: Na podstavi i 40. zakona o urejanju hudournikov ter IS 1. in 5. zakona o banski upravi odrejam, da se ima s 1. avgustom 1931 pri kraljevski banski upravi dravske banovine ustanoviti poseben odsek za službo pri hudournikih z nazivom: fiumarsko-tehnlčni odsek za urejanje hudournikov (17).
V področje tega odseka spadajo v zmislu i 38, IV., točke 22, 23 in 24 zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1928.
1. Posli po zakonu o urejanju hudournikov, kolikor niso pristojna zato podrejena oblastva, in reševanje pritožb zoper njih odločbe.
2. Izdelovanje projektov in predhodnih računov za urejanje hudournikov in za melioracijo gozdnega zemljišča in
3. pregledovanje in odobravanje projektov, kakor tudi kolavdacija izvršenih del, kolikor ne presezajo Din 600.000.
Odsek je neposredno podrejen meni.
Nov upravni odbor Državne hipotekarne banke
Beograd, 25 julija. AA. Na osnovi zak<. •> o Državni hipotekarni banki so postavljeni za l.a-lie upravnega odbora Državne hipotekarne banke:
Milan Simonovič, bivši minister, Sljepan Barič, bivši minister, Radiča Nikolič, general v pokoju, Risto Ognjenovič, profesor v pokoju. Milan Nikolič, predsednik sodišča v pokoju. Mita Klicin, publicist iz Novega Sada, dr. Mitan Me-tikoš, advokat iz Oline, Aca Dinič, trgovee iz Beograda, in Adolf Ribnikar, publicist iz Ljubljane.
Za člane nadzornega odbora so postavljeni: Sava Paunovič, polkovnik v pokoju, Vojin MašiA, veliki župan v pokoju, Nikola Petkovič, prota iz Drniače, Risto Skokaljevič, profesor v pokoju, in Milan Aleksandrovič, bivši kmet beograjske občine.
Zeppelin na letu na severni tečaj
Berlin, 25. julija. AA. Iz Berlina bo zrakoplov »Grof Zeppelin« odplul« » Leningrad. V Leningradu bo zrakoplov imel postanek.
Berlin, 25. julija. AA. »Grof Zeppelin« je ob 4.40 odletel proti Ljeningradu.
Potek senzacionalne partije, katero je izgubil dr. Aljehin
Največio senzacijo na vsej olimpijadi v Pragi je brez dvoma zbudil poraz svetovnega prvaka dr. Aljehina, ki ga je moral utrpeti od Le-lonca Mattisona. Sicer je že v 13. kolu dr. Aljehinu tudi trda predla. Po 40 minutni zamudi je kmalu zašel v časovno stisko proti Romunu Erde!y-ju. V največji živčni razburjenosti (moral je napraviti 15 potez v 1 minuti 1) je žrtvoval figuro in zmagal je. To pot pa ni Slo tako gladko. Po otvoritvi treh konjev, katero je Le-tonee sijajno odigral, je kazalo da bo partija remis. Toda zopet at* oba igralca prišla v časovno stisk«. Dr. Aljehin ni našel prave poti k remisu in končna igra samih kmetov je bila za Mattisona dobljena. Partija je potekla takole: Beli: MaMisoB.	Črni:	dr. Aljehin.
Igra treb konjev, t. e2—e4 e7—e5	22. c2—c3 Td8—d5
2. Sb1-c3 Sb8—t'b	23. Kgl-f2 Tf8-d8
3. Sgt—f3 d7—dti	24. Kf2—e3 h7—h5
4. d2—d4 Lc8—d7	25. Ke3-e4! h5Xg4
5. Lil—«4 e5Xd4	26. Tfl-gl Td5-d7
6. Sf3Xd4 Sg8-f6	27. TglXg41d7—e7 t-
7. 0-0 LIS—e7	28.	Ke4— f3 b7—b&
8. Sd4—15! Ld7XI5	29. Tg4-g2l Td8-d5
9. e4Xf5 0-0	30.	Tg2-d2 Kg8-f7
10. «2—g4 Sf6—d7	31. h4—h5 Lc5Xd4
11. 12—M Sd7-h6	32. Td2Xd4 Td5Xf5
12. Lc4-d3 f7—f6	33. Td4—d5 Te7-e5
13. a‘*-a3 d6—d5	34. Td5—d7+ Te5—e7
14. Ii2—b4 Sc6—d4	35. Tdl—d5! Tf5Xd5
15. Lel—e3 c7—eft	36. Td7Xd5 d7—afi
16. Le3Xd4 «5Xd4	37.	Td5-d6 le7—e6?
17. Sc3—e2 Sb6—c4	38. Ta6Xc6 Kf7X«'6
18. Ld3Xe4 d5Xc4	:»9. Kf3-e4 Ke5-d6
19. DdlXd4 Dd8Xd4	40. Ke4-f5 Kd6-Ke7
20. Se2Xd4 Le7-c5	41. Kf5-g6 Ke7-f8
21. Tal—dl Ta8—d8	42. f4—f5 Crni se vda. Vzrok izgube je 37. poteza, ker je končnica
na to izgubljena. Črnemu v vsakem slučaju zmanjka potez.
Prošlo nedeljo smo prinesli razpredelnico uspehov našega moštva na olimpijadi. Tudi danes jo prinašamo. Predvsem opazimo, da je dr. Vidmar sijajno popravil svoj score. Od zadnjih 7 partij ni niti ene izgubil. Nasprotno pa so prof. Astaloš. Kostič in Pirc procentualno nekoliko poslabšali svoj uspeh. Konig sicer nima več 100%, izgubil pa ni več kot 'A.
igral dobil remis Izgubil dr. Vidmar	13	5	5	3
prof. Astaloš	13	5	6	2
Kostič	13	4	7	*
Pirc	13	7	4	2
Konig	5	4	10
Dr. Vidmar je torej f celoti prispeval do končnega 16. kola 7/4točk, prof Astaloi 8. Kostič 7H. Pirc 9 in Konig 4H.
Prvo poslopje ljubljanske carinarnice pod streho
Pri zgradbi vseh objektov carinarnice je zaposlenih 300 delavcev
Ljubljana, 25. julija.
Danes je pod streho prvo poslopje bodoče ljubljanske carinarnice, dolgo 48 m in široko 7-20 m. Če pomislimo, da je bilo šele 13. junija slavnostno polaganje temelja, moramo priznati, da stavbna dela, ki jih vodi Stavbna družba d. d., zelo hitro napredujejo.
Poslopje, ki so ga danes pokrili, spada k skupini stanovanjske kolonije, ki stoji severno od Vilharjeve ceste. Je to 5 stanovanjskih hiš s 4—6 stanovanji, skupaj 26 stanovanj. Ostala štiri poslopja te skupine pridejo pod streho drugo za drugim v presledkih po približno teden dni, tako da bo vsa stanovanjska kolonija pod streho najpozneje do konca avgusta t. 1.
Južno od Vilharjeve ceste se gradi sedaj samo stražnica finančne kontrole in poslopje dobodarstvenega urada, oboje enonadstropni stavbi z ravnima železobetonskima strehama. Tudi tu gre delo hitro od rok in bosta stavbi do konca avgusta t. 1. pod streho.
Južno od Vilharjeve ceste bosta stali še zadnji dve carinski poslopji, t. j. upravno poslopje in skladišče. S stavbnimi deli pri teh dveh poslopjih pa dosedaj niso mogli pričeti, ker sega »jih tloris na eni strani v sedanjo Vilharjevo cesto, na drugi strani na kolodvorsko ozemlje
3	tiri in delavnico. Zato je treba najprej preložiti Vilharjevo cesto in preurediti ta del kq-lodvorskih naprav. Dela na Vilharjevi cesti bodo v kratkem toliko napredovala, da s te strani ne bo več ovire za gradnjo. Dela za preureditev kolodvorskih naprav se še niso pričela, ker je ostala prva licitacija brezuspešna. Za te dni je razpisana ponovna licitacija. Upati je, da bo druga licitacija uspešna in da se bo potem pričelo s preureditvijo železniških naprav.
V	tem primeru bodo lahko začeli kopati temelje za upravno poslopje in skladišče carinarnice sredi prihodnjega meseca in bosta ti dve stavbi do zime po večini pod streho.
Kako velik obseg zavzema nova carinarnica z vsemi številnimi objekti, je razvidno iz količine štabnega materijala. ki se bo porabil pri gradnji. Zazidalo se bo približno 1,200.000 komadov zidne opeke, okoli 100 vagonov cementa, 50 vagonov apna in okoli 6500 m* gramoza in peska. Organizacija stavbnih del je Stavbni družbi d. d. v toliko olajšana, ker ima v bližini svojo žago. kjer se pripravlja ves potrebni stavbni les, zidno opeko dovaža po večini iz lastne opekarne na Viču, kamen pa iz svojega kamnoloma v Podpeči. Gramoz in pesek dobi deloma na licu mesta pri izkopu temeljev, deloma ga dovaža iz svoje bližnje gramoznice.
Mestna občina je prav storila, da je vpošto-vala veliko potrebo nove carinarnice in da se je odločila za gradnjo carinskih poslopij. Z gradbenimi deli pa se tudi v veliki meri omejuje brezposelnost. Samo pri gradnji carinarnice je zaposlenih okoli 300 delavcev, ki so večinoma Ljubljančani ali pa iz najbližje ljubljanske okolice. Tem delavcem izplača Stavbna družba vsakih 14 dni okoli 200.000 Din zaslužka. Zanimivo je, da zaslužijo čolnarji, ki vozijo po Ljubljanici kamen za carinarnico iz kamnoloma v Podpeči, mesečno nad 3000 Din, tedaj več kakor marsikateri uradnik s fakultetno izobrazbo. Seveda pa je prevažanje kamna na velikih čolnih zelo težko in naporno delo.
Stavbna družba, ki so ji poverjena gradbena dela nove carinarnice, je ena naših najstarejših stavbnih družb — obstoji namreč že 57 let. Zgradila je, kakor dokazuje statistika, okoli 50 odstotkov stavb v Ljubljani. Izmed večjih njenih zgradb omenjamo sodno palačo, bansko palačo na Bleivveisovi cesti, novo šolo v Zgornji šiški, zgrajeno po Plečnikovih načrtih' ki je eno najmodernejših poslopij v kraljevini itd. Mnogo je zgradila — in tudi še gradi — tudi na deželi, kjer so bile skoro vse večje zgradbe njej poverjene.
Na Bledu je okoli 2400 gostov
Zanimiva statistika tujskega prometa na Bledu - Za Jugoslovani je največ Nemcev, katerim je potovanje v inozemstvo zdaj zelo
otežkočeno
Bled 24. julija.
Letošnja tujsko prometna sezija na Bledu je na splošno slabša od lanske, vendar pa je Zdravniška komisija s številom tujcev zadovoljna.
Gospodarska svetovna kriza se kaže tudi v tujskem prometu, s čimer je prešla kriza tudi v naša letovišča, posebno pa na Bled, ki je do sedaj aadnja leta ni poznal. Iz poročili posnemamo, da imajo nekatera letovišča v Avstriji do 60 odstotkov slabši obisk tujcev, kakor lansko leto. Spričo nove nemške zakonske odredbe za zaščito domačega kapitala, ko mora vsak nemška državljan plačati 100 mark, da dobi dovoljenje za potovanje v inozemstvu, bo kriza v tujskem prometu prišla do vrhunca. Razumljivo je radi tega, da je napravila ta taksa v vsej Avstriji, kakor tudi v ostalih državah veliko razburjenje. Bile so že razne diplomatske intervencije, sestanki g remija hotelske obrti, do sedaj, žal, vse brez uspeha. Tudi blejska zdraviliška komisija je obvestila odločujoče kroge v Beogradu o novo uvedeni taksi in njenih slabih posledicah. (Dobra petina tujskega prometa na Bledu zavisi samo od Nemcev iz Reicha.) Z novo takso je Nemcem skoro popolnoma onemogočen dohod v Jugoslavijo, zato bo tujski promet ne samo na Bledu, temveč tudi po ostalih krajih mnogo manjši.
Na Bledu se je uvedla zadnja leta takoiineno-vana posezija. Meseca septembra in še oktobra so prihajale na Bled razne potovalne družbe, ki so za ceneni denar uživali lepoto jesenskega Bleda in občudovali divjo romantiko Gorenjske. Množina teh poznih letoviščarjev če tudi samo uradnikov je mnogo pripomogla k dobremu razvoju tujskega prometa na Bledu. Z zakonsko odredbo izvozne takse je Nemcem tudi v septembru in oktobru nemogoče potovati v Jugoslavijo. Radi tega je posezija, kakor tudi predsezija na Bledu popolnoma uuičena!
Do 22. julija je bil na Bledu sledeči tujski promet: Vseh gostov je bilo na dan 2414; napram 2650 v lelu 1980. istega dne. V vseh blejskih vilah so bili ta dan 804 gostje; napram 1065; Park-hotel in dependance 321, na-pram 324, Petrau 83, napram 77, Toplice Bel-vedere in dependance 307, napram 231; Jekler 79; napram 89; Troha 12, naprem 20; Union 63 napram 52.
Do 20. julija je bilo na Bledu: Angležev: 05; Amerikancev 39; Avstrijcev 1918; Bolgar 1; Belgijcev 7; Čehoslovakov 1274; Dancev 9; Francozov 17; Grkov 17; Holandcev 20; Italijanov 98; Jugoslovanov 3142; Madjarov 333; Nemcev 1821; Poljakov 70; Rumunov 26; Rusi 14; Švicarji 21; Švedi 12; Turki 6; drugi 8. Nočnin je bilo do tega časa 70.228, napram 80.976 v I. 1930.
Bled — najlepše, kar so videli na potovanju po Jugoslaviji
'-esKoslovaški učitelji na Bledu — V začetku avgusta nas bo obiskala druga skupina
Bled, 25. julija.
Kakor smo že poročali, so priredili češkoslo-učitelji po Jugoslaviji izlel, ki se je zaključil 25. t. m. na Bledu. Na Bled so jih iz Ljubljane spremljali učitelji gg. Župančič J., Kus V. in Supančič D.
Krasno jutro je ustvarilo med udeleženci najboljše razpoloženje. Na ljubljanskem polju sta se kakor v pozdrav dvignila pred očmi naših bratov ter spremljala vlak do Mečnega dva aeroplana. Navdušeno so pozdravljali varuha nase zemlje. Na sorškem polju jih je pozdravilo škofjeloško vojaštvo, ki je vežbalo ob železniški progi.
V Lescah sta pričakovala izletnike uprav. g. Gradnik Rajko in slrok. učitelj g. Dermelj Mirko. Na postaji Bled-jezero je pozdravil izletnike Imenu radovljiške učit. društva in blejskega komisije; šol. uprav. g. Gradnik Rajko pa v y toplih besedah blejski zdravnik dr. Janežič Zvonimir v imenu blejske občine in zdraviliške učiteljstva. Za pozdrave si je zahvalil tehnični Jfodja ekskurzije g. Mlejnek, z željo, da bi jih cinipreje poselili jugoslovanski tovariši, kjer Vini bodo lahko povrnili milo za drago. Po zakuski v hotelu Triglav so odšli na jezero v čol-flih, ki jim jih je dala na razpolago Zdraviliška komisija. Pred Park hotelom je drage goste pozdravil odbornik centralne CJ. Lige v Beogradu S dr. Milan Glavinič s svojo soprogo, znano prosvetno delavko. Gostje so si ogledali Bled.
Enoglasno mnenje vseh je, da je Bled s svojimi krasotami res najlepše, kar so videli na Potovanju po naši domovini. Drugo leto jih Pride več na počitnice, neka izletnica je pa Ostala kar na Bledu. — Po prijetnem popoldanskem kopanju in večerji v hotelu Triglav so se naši dragi gostje odpeljali preko Jesenic m Koroške v svojo domovino.
V začetku meseca avgusta bo prispela druga Učiteljska ekskurzija iz CSR v Jugoslavijo. Sa-
dovi te prve ekskurzije bodo obilni. Na 60 polah bodo čsl. učitelji pripovedovali o krasotah naše domovine.
Med udeleženci te ekskurzije je bila tudi inšpektorica šol v Los Angelesu, ki proučuje evropsko šolstvo, M. Madileue Veverka.
K tujskoprometni razstavi v Ljubljani
Poziv tujskoprometnega sveta vsem občinam in letoviščem Dravske banovine.
Ljubljana, 23. julija.
Ker je oddal velesejmski urad za jesensko tujsko-prometno in kmetijsko razstavo prav vse prostore, se zamišljena umetnostna razstava (slovenska pokrajina in folklora) ne bo mogla vršiti v obliki in obsegu, kakor je bilo prvotno nameravano. Radi sile razmer želi Tujsko-pro-metni svet kraljevske banske uprave v Ljubljani ob sosvetu in »opomoči slovenskih umetnikov porazdeliti posamezne umetnine na krajevno ustrezajoče jim koje. Razstave se udeležujejo po posameznih kojah vse večje in pomembnejše občine ter naša letovišča in kopališča.
Na prosto bo vsakemu umetniku, da razstavi slike, grafiko, relijefe, kipe pokrajinskega in etnografskega značaja v onem oddelku, kateremu krajevno pripada njegovo delo, bodisi da je v privatni lasti ali pa da ga nudi v nakup. Vse prodajne slike, grafika in plastika ter mala obrt (keramika) bodo vidno označene z avtorjevim imenom, naslovom in ceno. Tu bo najlepša prilika, da se zainteresirajo posamezni ljubitelji dotičnih krajev, pa tudi vsi krajevni faktorji, občine, župnije, olepševalna društva, prosvetni in sokolski domovi, posojilnice in hranilnice za nakup te ali druge umetnine krajevnega sujeta.
Tujsko-prometni svet je razposlal te dni ponovno apel vsem občinam in letoviščem Dravske banovine, da naroče za svoj kraj vedute,
Hranilnii Celje -1	:a Dravske banovine Jubfjana - Maribor
Pupila	O rno varni denarni zavodi
Dravske banovine, ki tudi jamči	
za vse	njihove obveznosti z vsem
svojim premoženjem in vso svojo	
daven«	) močjo.	Sprejemajo
vloge	na knjižice in tekoči ra-
čun z	najvišjim obrestovanjem.
Dovoljujejo kredite, posredujejo	
v vseh denarnih poslih!	
	o
Najbolj v«	»na naložba prihrankov!
	
panorame, krajevne propagandne slike, risbe, grafike, plastiko folklornega značaja itd., ki bodo tudi pozneje lahko služile ponovnim propagandnim namenom v državi in tujini kot dragocen dekor posameznim sejnim dvoranam, občinskim in župnijskim pisarnam, prosvetnim domovom itd., ter uporabljene za barvaste reprodukcije kot prospekti, plakati in razglednice služile krajevni propagandi. S pozivom so prejele vse občine tudi točno listo naslovov vseh v poštev prihajajoči h slovenskih umetnikov, v kolikor se javno udejstvujejo.
25 let dušnega pastirstva
Slov. Bistrica, 25. julija.
V	sredo je v Krčanjah na Koroškem med našimi neosvobojeiiimi brati in v krogu sorodnikov pel srebrno sv. mašo Urli Hafner, tinjski župnik, znani narodni borec izpred vojne in med vojno, ki pa se je ob politični razkosanosti po osvobojenju umaknil iz političnega življenja.
Rojen je bil 1. julija 1882. v Krčanjah na Koroškem, enorazredno osnovno šolo je obiskoval v Krčanjah ter odšel na to na gimnazijo in v bogoslovje v Celovec. Novo mašo je pel 22. julija 1906. v domači fari v Krčanjah. Kot kaplan je pastiroval in vzgajal naš narod v narodnem duhu pri Sv. Jakobu v Rožni dolini in v Pliberku. Pozneje je bil župnik v Melvičah, odtod je prišel na Ojstrico in 1. 1926. na sedanje mesto v Tinje na Pohorju.
Vsa leta njegovega dušnega pastirstva pred in med vojno so bila leta preganjanja in trpljenja. Trpel je kot so trpeli vsi oni, ki so bili »P v.«; imej je nešteto hišnih preiskav in bil med vojno nekaj časa celo zaprt kot srbofil. Kljub temu je vstal stalno v stikih z vodilnimi osebnostmi slovenskih nacijonalistov in kot tak prirejal v župnišču tovariške sestanke. L. 1919., ko so pridrle nemške tolpe tudi v Ojstrico, je komaj odnesel golo življenje. Avstrijsko vojaštvo je z zagrizenimi nemčurji iz okolice oropalo župnišče in cerkev, a kuharica je rešila kelih in monštranco, ter oboje zakopala na pokopališču.
Danes 26. t. m. bo obhajal obletnico v svoji župniji v Tinju med svojimi župljani. Zavednemu duhovniku želimo še mnogo srečnih in mirnih let službovanja v osvobojeni domovini!
Noseče matere marajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Razširitev »Počitniškega doma kraljice Marije« v proslavo kraljevega jubileja
Maribor, 25. julija.
Odbor društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru je sklenil, da bo počastil proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra dne 17. avgusta t. I. na ta način, da bo razširil svojo napravo »Počitniški dom kraljice Marije« in postavil temelj za nov veliki objekt m celoletno vzdrževanje slabotnih otrok, namenjen kot preventorij za tu: berkuiozi podvržene otroke in gozdno šolo. V ta namen se je dne 23. t. m. vršil komisijo- , nelen ogled posestva in okolice, katerega se . je udeležil direktor drž. higijemskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pirc, inžener istega zavoda g. Guzelj, upravnik Zdravstvenega doma v Celju di\ Rebernik, zastopnika mestne občine mariborske dr. Wauktnuller in ing. Černe, zastopnica Slov. ženskega društva v Mariboru gospa Ivanka Lipoldova, društveni podpredsednik upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru, dr. Vdovec, namestnik društvene gospodarice, šol. upravitelj Lukman in društveni tajnik, upravitelj Dimnik. Zo natančnem pregledu celega 75 oralov obsežnega posestva in ugotovitvi vetrov-, nih razmer, je komisija izbrala več prostorov, ki bi prišli v poštev za veliko deloma zidano, deloma leseno poslopje, v katerem bo prostora za 100 otrok s spalnicami, prostozračnimi lopami, dnevnimi prostori, veliko kuhinjo, shrambami in vsemi potrebnimi stranskimi prostori in pril klinami, Z zgradbo se namerava pričeti takoj, kakor bodo pripravljeni načrti in urejeno, finansiranje zgradbe. Zgradba bo projektirana tako, da se bo, ako se bo izkazala potreba, lah-, ko povečala na kapaciteto do 200 otrok.. Poleg tega je komisija pregledala prostor na posestvu kjer se bo postavil kopalni bazen, ter ta prostor, zakoličila, tako. da se bo pričelo z i/.kopom že prihodnji leden.
Došli gostje so občudovali že obstoječe naprave, ozoren red in »t; prepričali o dobri prehrani otrok ter skrbni negi in nadzorstvu. Zlasti jim je ugajalo dobro razpoloženje otrok in pripovedovanje o velikem apetitu ter naraščanju njih teže kot posledice dobrega zraka in prehrane. Posebno pozornost so vzbujale gospodarske naprave, njive in vzorno obdelovan velikanski vrt, kakoršnega ne bi pričakovali v tem gorskem kraju.
Po končanem delu je pripravil odbor gostom mrzlo zakusko, pri kateri je pozdravil društveni podpredsednik došle goste, zahvalil se je pa za pozdrav šef drž higijenskega zavoda iz Ljubljane dr. Ivo Pirc, ki je izrekel društvenemu odboru in članicam Slov. ženskega društva za njeh trud, ki je kronan s tolikim uspehom, vse priznanje ter zagotovil svojo naklonjenost.
Spomenik Petru I. Velikemu Osvoboditelju -
prispevki iz žuljavih rok slovenskega kmetskega delavnega
ljudstva
m
Jx Dravske banovine
to vzletanju spominske listine v podstavek spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju
Ljubljana, 25. julija. Dopoldne ob 11. se je vršila v sejni dvorani na magistratu 11. plenarna seja odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. Na sejo so bili povabljeni: častno predsedstvo, 42 Slanov z banom dr. M a r u S i 8 e m na želu, reprezentančni odbor, obstoječ iz 79 članov ,in izvršilni odbor 2!) Slanov. Svojo odsotnost so opravičili minister inž. Dušan Sernec, nad-fckof dr. Anton Bonaventura Jeglič, bivši minister dr. Niko Župani 5, podban dr. Pirk-mayer, bivša ministra Anton Sušnik in Iv. Vesenjak, bivša poslanca Karol Škulj in Franjo Žebot, dr. Andrej Karlin, dr. Anton Rogina, inž. Vinko Strgar, dr. Jakob Borko in dr. Danilo Majar on.
Med navzočimi so bili župan dr. Puc, brigad-ni general Popovič, knezoškot dr. K o ž:m a n, rektor dr. Serko, bivši minister dr. Gosar, generalni ravnatelj TPD g. S k u b e c , predsednik Društva denarnih zavodov dr. Slokar, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, vladni svetnik dr. Mencinger, dr. Pippenba-eher za sokolsko župo Ljubljana, tajnik Zveze industrijcev inž. S u ki j e, načelnik Sancin, direktor realke dr. Lončar, direktor Srednje tehnične šole dr. Reisner, tajnik Delavske zbornice g. Uratnik, ravnatelj Zveze za tujski promet Pintar, g. Franc Gerželj za »Zvezo kmetskih fantov in deklet « in »Kmetsko prosveto« itd.
Sejo je otvoril predsednik izvrševalnega odbora inž. Bevc, ki jeizčrpno poročal o delu izvrševalnega odbora. Iz poročila posnemamo: Delo, ki smo ga leta 1926. prevzeli, traja že peto leto in je prod ugodnim zaključkom. Kakor bi to hotel slučaj, se bo spomenik postavil ob lOletnici smrti velikega pokojnika, katerega, večnemu in svetlemu spominu se je narod oddolžil s tem, da je zbral sredstva za postavitev njegovega spomenika. S tem je dokazana eno-dušna volja, ki ste jo manifestirali v prvem proglasu, da se da viden izraz ponosa in hvaležnosti naroda nad doseženimi, nepreklicnimi dejstvi osvobojenja in ujedinjenja. Spomenik, umetnina trajne vrednosti, delo sinu našega naroda, bo predstavljal ponos, hvaležnost, ljubezen, dnševne in gmotne žrtve vse Slovenije, vseh in vsakogar in bo veljal najvzvišenejŠemu v prvi etapi že doseženemu idealu, ki so ga gojili najslavnejši in najzaslužnejši naši možje in na katerem krepko gradi današnja generacija: osvo-bojenju in ujedinjenju; predvsem ho pa spomenik veljal prvemu in največjemu naših slavnih in zaslužnih mož:	kralju Petru I. Velikemu
Osvoboditelju. On je hil vodja, ki je z genijalno logiko in jekleno voljo uravnal tok naše zgodovine iz tožnega rohstva v dneve najvefjega narodnega ponosa, v dneve osvobojenja, v katerih nam je bilo usojeno, da vstanemo na rodnih tleh kot gospodarji.
Iz poročila boste posneli, da je odkritje spomenika dokončno določeno na nedeljo 6. septembra. Ker bo to že po lOletnici smrti, ki bo 16. avgusta, smatra izvršilni odbor za potrebno, da Vas ob današnji svečanosti vlaganja spominske listine v podstavek spomenika prosi, da počastite lOletnico smrti prvega kralja našega rodu, prvega kralja, ki je čutil, delal in trpel za nas in z nami, s tem, da zakličete njegovemu spominu: Slava! (Klici: Slava!).
Inž. Bevc se je nato omejil na ugotovitev najvažnejših dejstev, ki so sledila kot zaključek mnogokrat trudapolnega in dolgotrajnega dela in prizadevanja.. Uspeh nabiralne akcije za spomenik nazorno kaže stanje 20. t. m„ po katerem je izvršilni odbor prejel: po blokih 62.265 Din, od občin 68.611 Din, od društev 19.271 Din, od župnišč 844 Din, od hranilnic in posojilnic 9610 dinarjev, od industrije 20.935 Din, od raznih 146.123 Din. Skupno z obrestmi in raznimi rakuni je izvršilni odbor prejel 481.7B2 Din. Inž. Bevc je poudarjal,- da je odbor v neugodnem Sasu organiziral zbiralno akcijo in da so v njej sodelovali v največji meri nepremožni sloji. Akcija je torej segla v najširše plasti naroda iu je zato tudi uspela. Ponosni smo. da moremo ob tej priliki to poudariti, ker sta vreduost in zna ftaj spomenika s teni prišla res da svojega pravega pomena.
Izdatkov je imel odbor 260.930 Din, tako da znaša gotovina še 260.930 Din.
Inž. Bevc je nato omenil, kako je prišlo do tega, da je odbor sklenil s kiparjem Dolinarjem pogodbo za spomenik, nakar je prešel na zaključke revizije poslovnega odbora po izvedencih banske uprave iu mestnega načelstva. Revizija je ugotovila brezhibno in vzorno poslovanje.
Program odkritja, ki pa še ni izdelan, predvideva na predvečer slavnostno bakljado in razsvetljavo, dalje petje pred bansko upravo in pred magistrtaom. Ves ta zunanji aranžma prevzame mestna občina. V to svrho se je že sestavil odbor.
Pri odkritju bo trg med magistratom rezerviran za člane častnega predsedstva, reprezentančnega in izvršilnega odbora, za vse darovalce, občine, predvsem pa za Nj. Vel. kralja, njegov dom in kraljevsko vlado. Na sporedu bodo govor z odkritjem, govor g. župana, ki bo prevzel spomenik v last in varstvo občine, morebitni govori dostojanstvenikov, polaganje vencev, sodelovanje godb in pevcev.
Ob priliki odkritja se bo vršila tudi vojaška parada, za kar naprosi izvršilni odbor komando dravske divizije.
Inž. Bevc je končal svoje poročilo z ugotovitvijo, da je izvršilni odbor vse storil, da je mogel v izredno težavnih okoliščinah izpolniti nalogo, dano mu pred petimi leti.
Bivši prosvetni šef dr. Lončar je izrekel v imenu vseh navzočih najlepšo zahvalo odboru za njegovo požrtvovalno delo, nakar je inž. Bevc dal zborovalcem na vpogled spominsko listino iz kože, ki so jo po seji vložili v podstavek spomenika zunaj pred magistratom. Izvršilni odbor je dal izdelati poleg te listine še tri: eno iz kože podari Nj. Vel. kralju za njegov arhiv, ostali dve iz kartona pa prejmeta odbor in mestna občina.
Besedilo spominske listine Po seji 60 vsi zborovalci odšli pred magistrat, kjer jim je predsednik inž. Bevc še eukrat prebral besedilo spominske listine. Glasi se:
Koncem 1. 1918. izvojeVali so Slovenci svobodo, ko so zvezali svojo usodo z usodo Srhov in Hrvatov, borečih sp prav tako za svobodo vseh, in jo položili v roke kralja Petra.
Izhajajoč iz ljudstva, živeč v njegovi sredi v radostnih in bridkih dneh in vodeč ga v neenaki borbi k zmagi, je kralj Peter simbol nesebičnega naroda, borečega se za svobodo, iu svetel vzor. da se borec za svobodo ne sme ukloniti. Zmaga njegova je bila obenem zmaga Slovencev!
Iz hvaležnosti mu postavijo Slovenci 1. 1931. spomenik, ki gft je izklesal akademični kipar Lojze Dolinar.
Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani.
—--------
Potok je izsušil in uničil ves žlahtni ribji zarod
Sava pri Litiji, 25. julija.
V	potoku Lešca, ki izvira pri Št. Lambertu in se steka v Savo pod vasjo Sava, ima ribji lov zakupnik zastopnik drž. tožilca dr. Munda iz Ljubljane. Kakor vsako leto, je tudi letos zakupnik spustil v potok večjo množino mladih žlahtnih postrvi in mren. Znano je ime ribolovnega paznika Špindlerja, ki je posvečal res vso pažnjo, da se je ribji zarod dobro razvijal tn množil v bistrem potoku. Prejšnji teden pa je Juvanov France, ki ima pod Lešami svoja polja in njive, kralkonialo potok zagradil in napeljal vodo na svoje polje. Potok je popolnoma usahnil in ves ribji zarod je bil mahoma uničen.
Da se vsaj malo okoristijo okoličani z ribami, med katerimi je bilo mnogo velikih postrvi, je g. Špindler dovolil, da so jih iz struge pobrali, kmeta pa. ki je g. zakupniku napravil ogromno škodo, prijavil orožništvu, kateremu je v svoj zagovor mogel le navesti, da je vso vodo po rabil na polju pač zaradi suše. Vendar to ne bo zadostna opravičba, kajti tudi prejšnja leta so v času suše spuščali vodo na njive, vendar samo toliko, da je ostalo v strugi potoka d< volj vode.
d Nevarnost gozdnih požarov. J)a se prepreči nevarnost gozdnih požarov, opozarjamo posestnike goodov iu vse občinstvo na toaadeviie predpise zakona o gozdovih z dine 21. decembra 1929.
V	času suše iu velikih vetrov je kuriti v gozdu »ploh prepovedano, takisto zunaj gozda na razdaljo 50 metrov. Kdor kuni v gozdu radi poseb-mili varnostnih ukrepov (n. pr. radi zatiranja lubadarja), mora ogenj nadzirati in pred odhodom popolnoma pokasiti. Če zapazi kdo v gozdu tali ob gozdnem robu nepogašen in zapuščen ogenj, ga mora pogasiti. Posebej se opozarjajo izletniki, da mora kadilec vsako cigareto in vžigalico, preden jo odvrže, popolnoma ugasiti. Prestopki navedenih predpisov se po zakonu najstrožje kaznujejo.
d Člani Slovenskega planinskega društva se opozarjajo, da morajo vidirati od policijske oblasti oziroma pristojnega sreskega načelstva vse legitimacije, ako želijo, da imajo legitimacije veljavnost za turistovski obmejni promet z Avstrijo. Nevidirane članske izkaznice v obmejnem prometu niso več veljavne. Kdor se hoče v bodoče posluževati ugodnosti sporazuma o turi-slovskein obmejnem prometu z Avstrijo, mora dobiti na člansko legitimacijo vizum pristojnega upravnega oblastva, to je policije ali sreskega načelstva, v katerega službenem območju stanuje imejitelj legitimacije. Vizumi se sedaj izdajajo zastonj (brez kolekovine).
d Specialne avto gume. Po naših informaci-;ah so se pričele uvažati tudi v našo državo specialne pnevmatike za osebne in tovorne avtomobile ter avtobuse. Posebnost teh pnevmatik je v izredno močnih plasteh platna Protektor iz kaučuka pa se odlikuje po visoki elastičnosti, ki preprečuje pokanje in trganje gume ter omogoča obrabo kaučuka do samega platna. Te vrste pnevmatike pod imenom Super-tires izdeluje tvornica India Inchionan. Generalno zastopstvo' za Jugoslavijo pa ima tvrdka Janko Žirovnik v Ljubljani.	1700a
d Primarij dr. Bluniauer ne ordinira privatno do 17. avgusta 1931.	1691
d Hranilni in posojilni konzorcij, sedaj na Aleksandrovi c. 5, se preseli v sredo 29. julija v svojo novo zgradbo v Gajevi ulici (vzporednica Aleksandrovi cesti).	1695
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Starj trg 9.	420
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Dne 2. avgusta priredi Dvorska knjižnica na Borštnikovem tirgu veselico z godbo, petjem in plesom. Ker bo ta prireditev v kolikor mogoče večjem obsegu, zato bomo objavili podrobnosti natančneje v teku prihodnjega tedna.
Dvorska knjižnica, d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 760‘3, termometer 15-6, relativna vlaga 76%, tiho, oblačnost 3, v Mariboru je kazal barometer 759*2, termometer 15‘8, relativna vlaga 84%, tiho, oblačnost 5. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 26‘9 (12'8), v Mariboru 22-8 (J0-4), v Zagrebu 28-2 (15*3), v Beogradu 30'6 (15’5), v Sarajevu 263 (I0\5), v Skoplju 27'2 (14-3). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo
tovarna Jos. Reich.
685
Cjubliana
Nedelja, 26. julija 1931: Ana. Pravoslavni, 13. julija: Sab. arh. G.	.
Ponedeljek, 27. julija 1931: Pantaleon, m. Pravoslavni, 14. julija: Akila.
Nočno službo imata v nedeljo lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti, v ponedeljek pa T r n k o c z y na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
*
•	Za vozovni promet zaprta Rimska cesta. Na Rimski cesti tlakujejo z drobnimi granitnimi kockami križišče Rimske ceste in Gorupove ulice oziroma Gradišča. Spričo močnega vozovnega prometa bi bilo prav umestno, da bi vso Rimsko cesto tlakovali.
■ Preložitev električne napeljave iz Tacna v Šiško. Zaradi prihodnje gradnje tramvajske železnice prestavljajo droge, ki nosijo električno žico za razsvetljavo in pogon, dva do tri metre vstran od cestišča. Te dni prestavljajo drogove na Celovški cesti blizu tramvajske remize. Po večini bod preložili napeljavo na nove droge.
■ Dr. Leo Savnik ne ordinira od 24. t. m. do
15.	avgusta zaradi udeležbe na internacionalnem kongresu v Parizu.	1688
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite tele-ion 25771	1470
■ Na angleški uačin pere in lika ovratnike, da se kravala lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
B Najboljši liker sveta sGromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ Izvršujem gojzerje, smučarje itd. Sprejemam čevlje v barvanje Škraba Franc, Ljubljana, Novi trg — Turjaški St. 2.	1442
■ Vse barve, lake, lirnež najceneje pri »filistra«. Gosposvetska cesta 12.	1480
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Hudi nočni razgrajači. Policiji je bilo prijavljeno, da &o pred kratkim ponoči vprizorili ponočnjaki pred stanovanjem magistralnega uradnika Engelberta Gostiše v Vrhovčevj ulici 1, velik kraval. Ponočnjaki so huronsko vpili in pričeli nato še razgrajali. G. Gostiša je odprt okno in pozval ponočnjake naj utihnejo. Ta pa so pričeli metati kamenje v prvo nadstropje in pri teni razbili šipo in 50 Din vredno vazo. Politija naj take razgrajače eksemplarično kaznuje.
■ Dentist 1’alovec, Kongresni trg 14, sprejema od 20. t. m. do 1. septembra samo od 8. do 13. ure.	-	1685
■ En »PAN« nadomešča 24 drugih ovratnikov.	1629
Dr. Ijeo ^wvjr*ll«, specialist za žensko bolezni in porodu — od 24. julija do 15. avg.
n e ordinira.	nsss
Specijalist za zobne in ustne bolezni
l)r. Logar Franci
sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana ne ordinira od 27. julija do 24. avg.
170.J
Zobni zdra^vnfk
Dr. Ivan Oblak
ne ordinira do 23. avgusta
_____1698
■ Neprijeten nočni obisk. Včeraj okrog 3. ure zjutraj se je neznan storilec, z očividnim namenom tatvine, splazil pod okno uradnice Roze N. stanujoče na Vodovodni cesti. N., ki je ime. la okno odprto, se je neznanca zelo prestrašila in začela klicati na pomoč. Neznanec je nato pobegnil v temno noč, zjutraj pa je našla N. pod oknom nakopičene več opeke. Za neznanim storilcem poizveduje policija.
■ Tatvina ure. Zidarskemu delavcu Anionu Dragarju iz Ihana, je bila na novi stavbi Tomažičeve hiše na Dunajski cesti ukradena 300 Din vredno ura z verižico. Za neznanim storil-oem poizveduje policija.
V poletni vročini kuhajte
s plinom I	«
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
■ Tatvina obleke pri kopanju. Zadnje dni se je kopal v Savi pri tržiškem mostu nad Kranjem tesarski pomočnik Albin Križnik. Med kopanjem mu je bila ukradena vsa obleka s čevlji, razen srajce. Križnik si je moral obleko izposoditi, da je mogel nazaj v Ljubljano. V petek pa je Križnik pred glavnim kolodvorom nenadoma opazil neznanca, ki je bil oblečen v njegovo obleko. Križnik je takoj stopil do bližnjega stražnika in pojasnil svojo zadevo. Stražnik je mladega neznanca takoj aretiral. M je to 25-letni samski šofer France P. doma iz Solkana, ki je takoj priznal tatvino in izpovedal, da je svojo obleko, ki je bila vsa raztrgana pustil v nekem skednju blizu ceste, ki vodi proti Tržiču. P je moral v zapor.
■ Poskusen samomor. 38-letna zasebnica Ivana K. iz Vevč si je pognala v petek okrog 10. ure kroglo iz samokresa v prša tik nad srcem. Samomorilka je bila že dalje časa potrta in je končno sklenila končati življenje. Ko je slišala korake delavcev za seboj, je s kroglo v telesu odhitela nazaj proti Vevčam in povedala svojemu bratu, kaj je storila. Obupanko so nato prepeljali v Ljubljano v bolnišnico, kjer so j* operirali.
Kranj
Kino Talija Kranj predvaja v nedeljo 2. julija ob 5., 7. In 9. uri prvi 100 odstotni govoreči nemški film Harry Piel »On ali Ja«, senzacionalni pustolovni zvočni film lov za življenje.
Zanimiv jubilej. Letos je preteklo 50 let, odkar je bila v Kranju prva tombola, ki je bila obenem prva tombola na bivšem Kranjskem. Gasilska tombola je postala tako tradicionalna, da se zanimajo zanjo vsa Gorenjska, Ljubljana in še drugi deli naše banovine. Prva leta je bil glavni dobitek ovca ali voz drv, pozneje oprava, lansko leto celo mali avtomobil za dve osebi. Letošnja tombola pa bo gotovo najsijajnejša prireditev te vrste v vsej državi. Glavni dobitek bo 5 sedežni Cheurolet-avtomobil, ki je vreden 54.000 Din. Zelo lepa je tudi moderna spalna oprava, delo mizarja Pollaka. Razen tega je še 500 drugih lepih dobitkov. Vsi glavni dobitki so razdeljeni v posebnem paviljonu na Glavnem trgu. Tablice stanejo v predprodaji
4	Din, na dan tombole pa 5 Din. Nihče naj ne pozabi, da se tombola vrši že danes teden, v nedeljo 2. avgusta.
Gradbena sezona. Velika gospodarska kriza, ki vlada na vseh področjih, se čuti letos zlasti pri zidanju novih poslopij. Dočim se je prejšnja leta gradilo na vseh koncih mesta, da so rasle hiše kakor gobe po dežju, se letos vsak pošteno premisli, predno začne z novo hišo. Pač pa je hvalevredno dejstvo, da so hišni posestniki začeli pridno prenavljati in beliti poslopja. S tem se bo zunanje lice mesta gotovo dosti Izboljšalo V kratkem bodo dobile naše ulice nova imena.
JUGOSLOVAN
Stran 0
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO:
INDIA SUPER TYRE	Tavčarjeva	ulica	6	—	Telefon	33-77
IZVRSTNA	,D E SA“ — MARIBOR
Trg svobode št. O — Tel. 28-50
AUTO PNEUMATIKA MOTORIMPORT CIE- CELJE
perci pri strašni avtomobilski katastrofi. Bratu Rudolfu večna slava! Odslej dobimo kot pod-starosto sreskega prosvetnega referenta brata Vinka Zahrastnika, dolgoletnega tajnika društva in vsega zaupanja vrednega brata. Prvi je bil, da prinese bratsko ljubav ob plebiscitu onim — onkraj Karavank.
Peto leto po ustanovitvi Sokola je razvilo društvo svoj prapor. Le tri leta je plapolal simbol sokolskega bratstva, ko je avstrijska vlada dne 29. julija 1914. ustavila nadaljno delovanje društva.
Oktober leta 1918. je hitro zbral stare prijatelje Sokolstva. Škofja Loka že sodeluje pri narodni manifestaciji v Ljubljani. V novi domovini je pričel Sokol vsestransko razvijati svojo delavnost. Odseki so se ustanavljali, potrebe so se večale. Društvo ima prosvetni, veselični, narodno-obrambni, socialni, zdravstveni, smučarski, dramatični in nogometni odsek, ne ra-
čunajoč pridnega dela v knjižnici, orkestru, pri pevcih in tamburaših.
Epohalen pojav zase je gradnja Sokolskega doma, ki je bil slavnostno otvorjen leta 1922. Žrtve članstva se nikjer ne zrcalijo tako jasno, kot vprav na tem polju. Danes je škofjeloški Sokol, kljub instalaciji kina bremen prost.
Slavnostne akademije, gledališke predstave, javni nastopi, tekme, družabne prireditve vseh vrst se vrše sedaj skoro vsako leto — Sokol je Škofji Loki osrednja kulturna gibalna sila visoke vrednote.
Vsak bo razumel, da hoče škofjeloški Sokol danes teden, ko pohite društva in čete na zgodovinska tla Loke,, čim najlepše, praznovati svoj jubilej. Bratje in sestre so iz dneva v dan v Domu; neprekinjeno delo telovadnice, raznih odsekov in odborov nam jamčijo, da bosta 1. in 2. avgust to domnevo sijajno znova potrdila.
Sokolu v Škofji Loki, želimo ob 25-letnici že veliko častnih in solnčnih dni.
»Jugoslovanovo« družabno potovanje v Pariz
Ljubljana, 25. julija.
Kok za prijave za ^Jugoslovanovo« družabno potovanje na mednarodno kolonijalno razstavo v Pariz od 10. do 10. avgusta podaljšujemo do
20, t. ni. Program potovanja je bil objavljen v »Jugoslovanu« 16. t. m. Kakor znano, dobe udeleženci našega družabnega potovanja znatne popuste, in to na železnicah, v hotelih, pri vi-diranju potnih listov itd., tako da jih stane vožnja z brzovlakom od Jesenic do Pariza in nazaj do Jesenic, stanovanje in hrana v prvorazrednih hotelih, tip >Hotel Francija«, oz. v dobrih hotelih, tip »Hotel Baudinc, vožnja s postaje v hotel obenem s prtljago in obratno, ogled Pariza po programu, ki smo ga objavili, izleti, vodniki, napitnine, legitimacije, viziranje potnega lista itd.
za naročnike	v III. razredu 205fl Din
za druae	” III. razredu 3000 Din
za naročnike v II. razredu 3900 Din za druge	v II. razredu 3950 Din
Vozno karto od svojega kraja do Jesenic ii obratno si nabavi vsak udeleženec sam. Popust na naših železnicah znaša S00/n s posebno legitimacijo, ki bo pravočasno dostavljena vsakemu prijavljenemu udeležencu na naslov, ki ga bo prijavil.
Ponovno vabimo vse one, ki se nameravajo udeležiti našega prvega družabnega potovanja v Pariz, da se nain javijo najkasneje do 29. t. ni. Do tega rasa si mora vsak udeležene« nabaviti potni list, ki naj ga nam pošlje tudi do navedenega roka, da preskrbimo avstrijski, švicarski in francoski vizum. Ker je Čas kratek, naj interesenti blagovolijo pohiteti s prijavami. Vse informacije ustno in pismeno daje uredništvo »Jugoslovana«, kakor naj se tudi naslove prijave.	Uredništvo	'Jugoslovana«.
indokitajski del mednarodne kolonijalne razstave v Parizu
31 učiteljic in učiteljev v tečaju za ročna dela in radioamaterstvo
Ljubljana. 24. julija.
Te dni je bil otvorjen na tehniški srednji šoli v Ljubljani tečaj za rokotvorni pouk, ki ima namen usposobiti učiteljstvo v raznih ročnih spretnostih. Šola današnje dobe pač zahteva, da pouk združuje teoretično s praktičnim; o čemer učenci slišijo, to naj tudi oblikujejo, sami ustvarijo in izdelajo.
Letošnji tečaj obiskuje 31 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev Dravske banovine, čeprav se sličen tečaj vrši tudi v M;,riboni. Spored tečaja je izvanredno skrbno izbran in pa 1ako raznolik, da še sam po sebi kaže na široke sposobnosti ravnatelja meščanske šole v Spodnji šiški g. Alojzija Novaka, ki vodi letošnje počitnice sedmič tak tečaj.
Poleg ravnatelja g. Alojzija Novaka, ki uči pletarstvo. poučujeta strok, učitelj g. Adolf l)o-lak lesno-kovinsko stroko in g. Franc Uršič, pletarstvo. Zaradi hude julijske vročine je pouk urejen tako, da se dela od 7. do 11. in od 15. do 18. V ponedeljkih, sredah in petkih se neha že ob 17., ker gredo tečajniki pozneje v poslopje I. drž. realne gimnazije (realke) k radio amaterskim delom.
Radijski tečaj, ki ga poseča prostovoljno tudi mnogo učiteljev-natečajnikov, vodi prof. An-dree. Ta tečaj je razdeljen v teoretični, praktični in propagandni del. Udeleženci se po 5 ur tedensko seznanjajo z osnovami in vedo radijskega nauka. Izdelujejo se enostavni detektorski aparati. Dela se v fizikalnem kabinetu.
Rokotvorni tečaj traja mesec dni. Kakor pretekla leta. bo tudi letos izšla iz šole skupina učiteljstva, ki bo znala koristno in vzpodbujajoče izrabiti pridobljene zmožnosti v svojih učnih krajih. G. ravnatelju Novaku in vsem
njegovim sodelavcem pa bodo lepi uspehi močno okrepilo za smotre, ki so jih odlični šolniki že dosedaj izvrstno uveljavili.
Strašen vihar in toča v Dalmaciji
Vihar odnašal strehe in dimnike. — Uničeni skoraj vsj nasadi oljke. — škoda je ogromna.
Velaluka na o loku Korčuli, 22. jul.
Zadnji torek je doletela meslo Velaluka velika nesreča, ki je radi siromaštva lega mesta katastrofalna. Po veliki suši, ki je grozila da uniči vse, kar premore la kraj, v prvi vrsti vinograde in oljke, se je nebo stemnilo in kar se je ulila ploha in nastal je velik vihar.
Mnog^ ribiške ladje, ki so se vračale iz nočnega ribjega lova so z najveiijo silo prepele v pristanišče. Morje je bučalo, plat zvona je opozarjal na veliko nevarnost. Veliki plohi, bulji se je pridružila še toča in ljudstvo je s strahom pričakovalo, da jim uniči neurje še ono bore malo, kar ima. Vihar jp odnašal opeko, odnašal strehe, ruval orjaška drevesa, toča pa je uničevala pridelke. Sreča v nesreči je bila, da je padala toča med ploho. Neurje je trajalo le dobre pol ure, a je prizadnjala mnogo škode. Na lice mesta je doseJ zastopnik sreskega načelstva iz Korčule, ki je ocenil škodo. Prvo pomoč je nudila učiteljska kolonija, kjer je zbralo jugoslovansko učiteljstva, ki letuje, za naj-siromašnejše od siromašnih. (Od našega poročevalca iz Velaluke.)
Murska Sobota
Smrad. Zdaj v vročih poletnih dneh, ko človek komaj čaka večernega hladu in čistega zraka, se širi v severnem delu mesta od Ben-kove tovarne neznosen smrad, po gnilih živalskih odpadkih.
Obletnica Galerij Nj. Vis. kraljeviča Andreia v Po-
kljuški luknji
Zavetišče naših pradedov
Pred 25 letnico Sokola v Škofji Loki
Gorje, 26. julija.
-Pred letom osorej eo kresovi naznanili dan zgodovinske važnosti za Gorje: otvorili so v Pokluški luknji galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Od blizu ln daleč so prihiteli pogledat prijatelji prirodnih krasot Pokluške luknje Vrtce, Prerae in galerije. Pri odkritju spominske plošče je predsednik planinskega društva v izbranih besedah opozarjal zbrane planince na lepoto kraja, nakar se je množica odzvala z vzkliki na časi Nj. Vis. kralju in kraljevskemu domu. Pevci so zapeli in godba je zaigrala državno himno. Plošča, pritrjena na 6kalo, bo ostala v trajen spomin nam in našim potomeem, planinska podružnica je pa s tem postavila temelj, na katerega bo s ponosom zidala svojo bodočnost.
S temi galerijami je odprta najbližja pol , roko Pokljuke na prekrasni Mrzli studenec pod Triglavom. Pot ni težka, pelje po lepem gozdu skozi Pokljuko (tako imenovani Graben) in se končuje na glavni cesti pred Mrzlim studencem. Pot je martvirana z Bleda (trikot z belo piko) In Podhoma skozi Pokluško luknjo, dalje skozi štiri prekrasne Vrtce. V tretjem Vrtcu se nahajajo galerije, na koncu teh pa je prehod »kozi skalnato duplino (preras). Vrtci so obdani krog in krog z navpičnimi skalami in naravnimi oboki ter mostovi.
Pokljuša luknja se posebno odlikuje po znani prižnici, kjer je baje Primož Trubar razlagal gorjanskim kmetom svojo luteransko vero. Tudi Je imelo v Pokljuški luknji bivše nemško planinsko društvo sestanke in društvene seje.
2. avgusta bo planinska podružnica praznovala obletnico otvoritve galerij. Ob tej priliki bo priredila v Pokljuški luknji, v tem roman-
Ob važnem mejniku sokolskega dela
Ljubezen do svojega naroda in jezika je dvignila našo mladino, da je zanesla nesmrtno idejo ustanovitelja Sokolstva, dr. Tyrša na slovanski jug. Z navdušenjem so se ustanavljala po naši zemlji Sokolska društva kot čuvarji, braniki in nacionalni preporoditelji.
Škofjeloški Sokol je bil vreden drug svojim sokolskim bratom, čim je 2. februarja leta 1906. položil temelje svoji organizaciji. Spočetka pičla četvorica br. Sinka, dr. Januarja, Ziherla in Blaznika je našla močno oporo v Stari Loki pri bratu Dolencu st., ki se je z mladeniškim ognjem in zaupanjem poprijel sokolskega dela.
Prvi odbor s starosto dr. Zakrajščekom na delu je imel težko nalogo, da iz dobre volje sokolskih članov nekaj ustvari. Križi in težave, zapreke in pa nasprotstva niso omalodušili odbora, ki je brž poskrbel za pripravno lopo ob Bori, da se je lahko pričelo s telovadbo. Br.
Bojan brenik, kot prvi vaditelj z zadovoljstvom •sotavlja da so bili vsi takratni telovadni oddelki »lepega vedenja, marljivi, ubogljivi, uka-teljni in vztrajni«.
Težišče novega društvenega delovanja je bilo tudi pozneje vsa leta v telovadnici, ki je opajala mlade ljudi s sokolskim evangelijem, kovala odločne značaje in pošiljala v svet bori-telje za nezlomljivo Idejo Sokola. Nešteta Je vrsta sodelavcev — kdo bi jih mogel prav po
tičnem zavetišču naših pradedov veliko, planinsko veselico. Na ta dau so vabljeni vsi prijatelji prirode, da si ogledajo lepote Pokljuške luknje in n je okolico
Galerije v Pokljuški luknji
Načelnik brat Horvat
Starosta brat Franc Dolenc st.
zaslugi v teh kratkih spominskih dnevih očrtati? Načelnika Višnerja je zamenjal brat Pri-stou, mednarodni telovadec, ki se je umaknil Avstriji z begom v Ameriko. Pri Clevelandu Je našel smrt v valovih jezera... Sledijo v vodstvu telovadbe br. Gašperlin, Potočnik, R. Ziherl, Pangeršič, Hafner in sedaj brat Horvat.
Staroste so se v Sokolu le malo izmenjavali. Le štiri imena so, ki jih izgovarja vsak član društva s hvaležnostjo in priznanjem. Prvega starosto dr. Zakrajščeka je odvzel Maribor. Poprijel je nato dolgoletni starosta, navdušeni in kremeniti učitelj brat Slavko Flis. Tretji starosta je bil sedanji ravnatelj Mestne hranilnice brat Avgust Nadilo. Po zopetnem starosto-vanju brata Flisa stopi na krmilo Sokola vele-industrijec brat Dolenc Franc st., popularen sokolski brat širom jugoslovanske zemlje, nezlomljiv sokolski borec, vztrajen do skrajnosti; steber, da malo takih! Vsa predvojna leta je bil Sokolu podstarosta; sedaj pa je enajst let starosta. Torej polnih 25 let v prvih vrstah nacionalnega pokreta!
Podstarosto Dolenca je izmenjal trgovec br. Ziherl Rudolf, ob V^crr?*. spominu se že danes orosi oko slehernega Sokola. Poln življenja, načrtov, misli in neutrudljivega gibanja na vseh toriščih javnosti Je 'egel ▼ preran) grob na Je-
Roparja napadla posestnika in zažgala kozolec,
hlev in hišo
Napadeni Berti ima 10 hudih ran -- Posestnik trpi veliko škodo
Guštanj, ‘24. julija 1931.
Na posestvu g. Mihe Hvomka v Selah pri Slovenjgradcu je bil v noči od ‘22. na 23. t. m. napaden posestnikov svak Berti, in sicer v svoji sobi. Napadla sta ga dva napadalca, tako da je zadobil od enega 10 težjih ran in se je moral podvreči zdravniku v oskrbo. Med klicanjem na pomoč je prihitel Se drugi, ki je med tem časom kradel, in sta skupno zbežala. Med
potoma pa sta zažgala kozolec, od katerega se je ogenj bliskovito razširil na hlev in eno stanovanjsko hišo. Utegnili so rešiti le živino in nekaj iz stanovanjske hiše, vse drugo je zgorelo.
Reševalna dela so tam zelo otežkočena, ker je malo vode. Ob 4. zjutraj so bili že na licu mesta orožniki, ki pridno poizvedujejo za storilci. Z zavarovalnino bo škoda le delno krita.
'M.a.vibov
m Nastop novega predstojnika mestne policije. Včeraj je prispel iz Celja v Maribor novi predstojnik mestne policije, policijski svetnik g. Alojzij Geržinič in prevzel uradne posle.
m Lajtersberg. Z odlokom ministrstva je bila občina Lajtersberg že davno prekrščena v Košake. Po istem odloku je tudi prepovedano uporabljati še nadalje staro, umetno po pokojni Avstriji uvedeno ime. Skrajni čas bi tedaj bil, da bi pričela upoštevati to dejstvo tudi Opekarna Lajtersberg in bi se prekrstila v »Opekarno Košaki«. Prav tako naj odstrani napise Lajstersberg tudi s svojih motornih vozil.
m Zakon o državnem prometnem osebju. Železničarje in druge interesente opozarjamo, da se dobi v naši upravi na Aleksandrovi cesti št. 24 novi »Zakon o državnem prometnem osebju« s stvarnim kazalom. Zvezek obsega 134 strani in stane satno 14 Din.
m 40-letnictt poroke. Danes praznujeta 40-letnico poroke vpokojeni nadučitelj Janko Koderman in njegova žena Marija roj. Lešnikova. Na mnoga letal
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU. Maribor.	1182
in Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor. Trg svobode 1.	1554
m Pijte original »CHABESO«.	1114
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom sa vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
m Odpovedana nogometna tekma. Nogometna tekma med 1SSK Mariborom in SK Železničarjem napovedana za 18. uro danes, je odpovedana. Pač pa bo ob 1(1-30 na igrišču SK železničarja tekma med SK Železničarjem in SK Svobodo I.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Najdeno truplo utopljenca. V nekem rokavu Drave pri Slovenji vasi so v torek našli že razpadajoče truplo mladeniča, oblečenega v hlače in srajco. V hlačnem žepu so našli nekaj jugoslovanskega in avstrijskega drobiža ter vizitko z itnenom Ervin Motzer. Kakor smo svoječasuo poročali, je Motzer utonil dne 24. junija pri preizkušanju novega motornega čolna na Dravi pod državnim mostom. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Hajdini pri Ptuju, kjer so ga pokopali.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Dve podjetni ženi. V petek zvečer sta delavčeva žena Marija K. in čevljarjeva žena Marija Z. popivali z avstrijskimi železničarji v neki gostilni na Aleksandrovi cesti. Ko so ti odšli, sta prisedli k neki drugi družbi, ki pa ju ni hotela sprejeti, zato je Marija K. vzela z mize pol litra vina in ga odnesla k svoji. Ker je gostilničarka intervenirala, ji je Marija Z. dala zaušnico; zaradi tega je nastal še pretep. Obe ženski so vrgli na cesto, tam pa so opazili, da je Marija K. ukradla tudi 3 kozarce. Izročeni bosta sodišču.
Celje
* Seja okoliške občinske uprave. V petek zvečer ob 20. se je vršila kratka seja okoliške občinske uprave. Zupan g. Mihelčič je sejo otvo-ril in vodil. Po odobritvi zapisnika zadnje seje se je soglasno sklenilo, da se okoliška občina prijavi kot interesent za razdelitev veleposestniških gozdov v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme. V domovinsko zvezo se sprejmejo tovarniški preddelavec Rajšek Jakob iz Gaberja, delavec Diinec Anton z Brega, delavka Dornik Marija iz Gaberja, oskrbnik Zidanšek Jakob iz Medloga, tesar Škorc Aleksander z Dobrove. Štefanija ter Antonija Kavčičeva iz Gaberja, Margetič Franc iz Zavodne, posestnik Lajler iz Lise, posestnik Podergajs Jožef Za gradom, delavec Kresnik Alojzij iz Gaberja ter uradni sluga Otorepec Ivan iz Gaberja. Trem prošnjikom se sprejem odkloni, trem pa se za-»igura, da si zamorejo pridobiti državljanstvo. Na mesto pokojnega občinskega odbornika g-Pograjca se izvoli kot občinski blagajnik podžupan g. Kukovec Vinko. Materinskemu domu v Beogradu se nakloni podpora 100 Din. V odbor ekspoziture OUZD občina ne bo poslala zastopnika, ker so iz vrst občinskih odbornikov itak ie trije gospodje v tem odboru. Občinski odbornik g. Brumen predlaga, da naj občina nabavi prepotreben škropilni voz. Zadeva se odstopi finančnemu odseku. Otroški vrtec, ter občinska hiša v Gaberju se bosta temeljito popravila. Ob 2P30 je bila seja končana.
* Nogomet. Danes ob 17.80 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma mde ŽS Hermesom ter SK Celjem. ZSK Hermes gostuje mesto mariborskega Rapida, ki bi bil moral danes igrati v Celju
* Nezgode. 9-lelno Goršek Terezijo iz Nove cerkve je njena sestra pri košnji ranila s koso na desui nogi in ji presekala peto. —- 8-letnega najemnikovega sina Špeguja Ivana v Bnitnih eelih pri Grižah ;: mlatilni stroj pograbil za desno roko in jo hudo poškodoval. — V Stranicah je padla 4-letna posestnikova hčerka Laznik Marija po stopnicah in si zlomila levo nogo.
— Z voza je padel 70detni občinski revež Re-pinšek Jože in si zlomil levo nogo. — V Šoštanju je v svojem no eni stanovanju na gladkem parketu padla tovarnarjeva soproga ga. Wo«chnagg Hermina in si zlomila desno roko.
— Vsi ponesrečenci se zdravijo v javni bolnici.
* Najdba. Na veselici ob priliki sokolskega zleta se je našla ženska kopalna obleka zelene iu modre barve. Dobi se na policiji.
* Radi suma tatvine je bil aretiran 45-lelni delavec Kandorfer Ivan iz Pilštanja. Pni njem so našli 460 Din gotovine, o katerih je trdil, da jih ja zaslužil v Pilštanju, tamošnje orožništvo pa je sporočilo, da o njem ničesar ne ve. Nalo je Kandorfer trdil, da je zaslužil denar s prodajo črešenj. Kdor bi biil morebiti oškodovan, naj to javi celjski policiji.
* Sleparija s srečko. V kolodvorski restavraciji je neki neznanec plačal avoj zapitek s »taro srečko gasilnega društva v Cerkljah pri Kranju iz leta 1928, kn je zelo slčina 100-d'inar-skemu bankovcu. Sleparijo so opazili šole po odhodu neznanoa.
Nova šola, imenovana po Nj. Vis. princu Andreju
Novo mesto, 25. julija.
Novo šolo zidajo na Malem Slatniku pri Novem mestu po zaslugi tamošnjega krajevnega šolskega sveta. Šolsko poslopje bo stalo ob državni cesti na zemljišču g. Mikca. Stavba, ki jo gradi zidarsko podjetje Vrhovnik Valentin, bo samo visoko-priliična, bo pa zato najmodernejše zgrajena. V njej bodo tudi stanovanja za učitelje in šolskega slugo. Ob poslopju bo tudi šolsko igrišče in prostor za telovadbo. Stroški za gradnjo tega šolskega poslopja so preračunani na Din 542.998-—. Šola naj bi se imenovala, kakor je zaprosil krajevni šolski svet na Malem Slatniku pri prosvetnem ministrstvu, po Nj. Vis. princu Andreju. Mali Slatnik, kakor vidimo, zelo napreduje in k napredku ga je takorekoč prisilila potreba, da otrokom ne bo treba več eno uro daleč hoditi v Šmihel v šolo.
Revež s tisočaki, ki je skrivnost svojega bogastva odnesel v grob
Celje, 25. julija.
O	pokojnem občinskem revežu Verdevu, o katerega smrtni nesreči sine včeraj poročali, se je po njegovi smrti dognalo, da mož ni bil ravno reven. Na njegovem domu so našli v nekem zavitku nekaj tisočakov, ravno tako pa v bolnici, ko so ga preoblekli. Tik pred svojo smdjo je Verdev hotel napi viti še oporoko, češ, da ' a še nekje skrit denar, pa je bilo že prepozno, ker je izdihnil.
Novo mesto
Sprememba posesti. Novomeški dentist g. Filip Ogrič je na prostovoljni javni dražbi kupil enonadstropno stanovanjsko hišo, last pokojne gospe Ane Vodnik.
Streliška družina v Novem mestu ima streljanje na vojaškem strelišču vsako nedeljo in praznik, in sicer od 7. do 10. ter popoldne od
16.	in 19. Na strelišču se sprejemajo tudi novi člani.
Vina dosti — in poceni je letos na Dolenjskem. Naši vinogradniki ga imajo toliko, da ne vedo, kam z njim, zato ga prodajajo že po sramotno nizkih cenah in sicer po 2, 3 do 4 Din liter. Marsikateri pa si je izposloval dovoljenje, da sme točiti vino pod »vejico«. Da je to huda konkurenca za gostilničarje, Je razumljivo.
Na novomeškem okrožnem sodišču trajajo dopusti od 16. Julija do 25. avgusta.
Srebrni mašniškt jubilej je obhajal v sredo 22. julija v tukajšnji kapiteljski cerkvi pri oltarju, kjer je leta 1908. daroval novo mašo, g. P. Valerijan Učak, prljor in komtur križ-niškega reda v Ljubljani.
Na palači novomeškega okrož. sodišča se te dni vršijo razna zidarska ter pleskarska dela.
S	temi deli bo stavba zunaj in znotraj vsa prenovljena.
Vitanje
Zastoj v lesni trgovini pri nas še vedno traja in je čezdalje hujši. Pričakovali so naši lesni iudustrijci zastonj zboljšanja v sedanji poletni sezoni, ker se je navadno v tein času vedno največ ldsa iz naše Pohorske doline odvozilo, a so se bridko varali. Bodisi po rezanem, bodisi po tesanem lesu ni skoro nikakega povpraševanja, in če kdo kaj proda, mora prodati po smešno nizkih cenah. Edino smrekovo lubje gre v denar, a tudi to po tlačeni ceni. Tu in v okolišu je nad 20 žag, ki se pečajo z rezanjem lesa, a večina teh ne obratuje, ker ni odjemalcev za les, ki je glavni vir dohodkov prebivalstva naše Pohorske doline.
Naše Sokolsko društvo je priredilo v soboto 19. t. m. zvečer v društveni dvorani dvoje gle-diščnih iger, ki sta obe prav dobro uspeli. Tudi obisk predstav je bil zadovoljiv. Obe igri sla se v nedeljo popoldne ponovili. Sploh se naše Sokolsko društvo pridno giblje in uspešno koraka po svoji začrtani poti.
Pri delu se je ponesrečil v tukajšnji fužini zaposleni kovaški pomočnik Auton Kržišnik dne 18. t. m.	Ko je	koval na	nakovalu	žarečo
železo, mu je	odletel	kos istega na dlan	desne
roke in mu povzročil občutno rano. Kržišnik je moral v celjsko bolnico.
Tropa ciganov se je pojavila 20. t. m. v Stranicah. Cigani, šestnajst jih je bilo, so bili namenjeni v Vitanje, a jih je tukajšnja orožniška palrola pregnala do meje svojega rajona in tako preprečila	njihov	dohod v	Vitanje.
Živinski in	kramarski sejni,	ki je bil	v Vi-
tanju 20. t. m., je uspel. Živine so prignali kmetje rekordno število na sejmišče, a tudi kramarji so prišli v večjem številu. Okolt poldne pa je močna nevihta z nalivom napravila nepričakovan hiter konec sejmu, ki je bil tedaj v polnem razmahu. Kupcev za živino je bilo precej iu je bilo za izvoz v Italijo kupljenih 14 komadov pri dokaj ugodnih cenah. Tudi ovac je bilo precejšnje število prodanih.
Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je priredilo pred kratkim uspelo veselico. Odnor društva se zahvaljuje vsem posetnikom, osobito pa še darovalcem prekrasnih dobitkov za sre-
Celjski peki zaradi navijanja cen drugič pred sodniki
Celje, 25. julija.
V	petek dopoldne se je na okrožnem sodišču začela razprava proti vsem pekom iz Celja in okolice. Kako'- anauo so bili peki pri svoječas-ni razpravi oproščeni. Tedaj so bili obtoženi radi prestopka maksimalnih cen.
Tokrat pa obtoženi radi n; vijanja cen. Razprava je bila odložena na nedoločen čas, da se sodišče prepriča o zagovoru pekov, da pri pravilni kalkulaciji ni mogoče govoriti o navijanju cen.
Trbovlje
Zadruga rudarski dom v Trbovljah sklicuje
za dne 9. avgusta 1931 izredni občni zbor s temle dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Nadomestne volitve odstoplvšega načelstva; 3. Razno. — Načelstvo.
Laško
Nov zdravnik. Te dni se je naselil iz Leskovca v Srbiji g. dr. Ludovik Jenko kot sreski sanitetni referent. Nastanil se je začasno v hiši g Srebota v Marijagraški ulici. Izvrševal bo zobotehniko, kirurgijo in zlasti se bo bavil z ginekologijo. To je tretji zdravnik pri nas, pa bo imel vseeno mnogo posla. Domačinom je s tem zelo ustreženo. Kakor se govori, je zaprosil pred kratkim tudi neki (armaceut za lekarniško koncesijo v Laškem.
Te dni so zaposleni z asfaltiranjem glavne ceste skozi mesto. Pri tej priliki so znatno zvišali cesto od mostu, trg pred šolo pa zopet znižali, kar bo vsekakor olepšalo mesto. Po ulicah je videti nove table z imeni; nekatera so stara, predvojna, n. pr. Vrtna ulica. Med novimi imeni najdemo Trg ujedinjenja, Slomškov trg, Orožnovo ulico itd. Toplice so polne gostov, mnogo jih stanuje tudi po gostilnah in zasebnih hišah v mestu. Največ se sliši seveda srbohrvaščine, pa tudi nemščine i. dr.
Hrastnik
Prostovoljno gasilno društvo na Dolu si namerava v najkrajšem času nabaviti motorno brizgalno. Preizkušnje z nekterimi sistemi takih brizgalen so se vršile ob navzočnosti obeh hrastniških ter dolskega gasilnega društva pri tamkajšnji župni cerkvi. Steklarsko gasilno društvo priredi prih. mesec veliko tombolo. Glavni dobitek bo novo motorno kolo, za katerega se poteguje nekaj sto Hrastničanov in okoličanov.
Kamnik
Telovadni nastop kamniškega Sokola. Sokolsko društvo v Kamniku priredi v nedeljo 2. avgusta ob 4. uri popoldne na letnem telovadišču poleg drž. smodišnice svoj vsakoletni Javni telovadni nastop. Ob 14T5 bo sprejem vseh bratskih društev na kolodvoru in odtod skupen odhod z godbo na čelu na telovadišče, kjer prične ob 4. url Javna telovadba. Nastopijo s prostimi vajami vsi oddelki. Telovadni program bodo zaključile posebne točke okrožnih društev in orodna telovadba gostov. Sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane. Po telovadbi sokolska veselica. Zdravo!
Ustanovni občni zbor kolesarskega društva v Kamniku se vrši v sredo 5. avgusta zvečer v salonu gostilne Terpinc na Sutnl. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, čitanje pravil, volitev odbora in določitev programa za prvo medklubsko kolesarsko tekmo, ki bo 15. avgusta. Prijatelji kolesarskega športa vabljeni!
Današnji nogometni program bo prav bogat. Imeli bomo priliko videti kar 3 tekme. V prvi nastopijo Juniorji Kamnika proti rezervi SK »Virtus« iz Duplice, v drugi rezerva Kamnika proti prvemu moštvu »Vlrtus-a«, v tretji tekmi pa SK Kamnik proti SK Spartl Iz Ljubljane.
Bled
Jugoslovansko-češkoslovaška liga na Bledu bo
priredila v torek 28. t. m. ob 21. v dvorani Zdraviliškega doma prvi češkoslovaško-jugoslo-vanskl družabni večer. Vabljeni vsi prijatelji Cehov.
Najlepše, kar so videti na potovanju po Jugoslaviji
Nov poslovni lokal v Park-liotelu. Pred kratkim je bil otvorjen nov poslovni lokal — bazar Triglav v spodnjih prostorih Park-hotela.
Iluminacija na Bledu. Ob priliki 10-letniee vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra, t. j-15. avgusta t. 1., bo uprizorila blejska občina pod vodstvom nekega zagrebškega strokovnjaka iluminacijo, s čimur bo Bled proslavil ta dan.
šahovski turnir na Bledu. Kakor smo poučeni iz vodilnih krogov, se bo vršil 28. avgusta na Bledu šahovski turnir; v la namen je votirala blejska občina že znatno vsoto denarja. Igralcem bo dala oskrbo zastonj.
Tenis turnir. Od 28. julija do 4. avgusta se bo vršil na Bledu mednarodni tenis turnir, ki ga bo vodil Beograjski ŠK. Omenjene tri prireditve, ki se bodo vršile v letošnji seziji, bodo nedvomno gotovo dvignile tujski promet na Bledu. Zato je pohvalno omeniti neumorna prizadevanja in stremljenja tukajšnjih oblasti, ki imajo nalogo dvigati tujski promet.
»Jugoslovan« je uajcenejši slovenski duevnik. Stane tudi nedeljska številka samo 1 Dinar.
Dobite ga v trafiki g. Mandeljca poleg lekarne, v Drini in v trafiki poleg krojača Janka Mu-žana.
Rogaška Slatina
Srečolov našega marljivega Sokolskega društva je uspel nad vse dobro. Razprodane so bile vse srečke. Cisti dobiček je določen za zgradbo prepotrebnega Sokolskega doma.
Anska proslava. Ob priliki godu zaščitnice Zdravilišča sv. Ane se vrši največja plesna prireditev v sezoni, takozvani »Anin-bal«. Prireditev bo elitna, z volitvijo »Miss« Rog. Slatine.
Splašen konj. V četrtek tega tedna se je ripetila čevljarskemu mojstru g. Čečku iz Te-ačevega nezgoda ki bi pa lahko imela hude posledice. Proti večeru se je peljal g. Č. 8 kolesljem skozi Slatino proti domu. Ravno pri holelu »Pošta« pa se mu je konj splašil ter jo udaril naravnost v park pred Zdrav, domom. Pri stebričih, ki zapirajo prehod vprege skozi park, se je konj opraskan ustavil, gospodarja pa je vrglo pod voz. Konja so potem ljudje prijeli, tako da je gospodar lahko zlezel izpod voza.
Logaško pismo
Kakor po vsej Notranjski, je bila tudi v Logaškem okraju prav huda suša in da ni bilo pondeljskega dežja, bi bil naš kmet hudo prizadet. Saj je na nekaterih krajih deloma že odpovedal vodovod, posebno po klancih Čevi-ce. Zelo umestna je bila naredba vodovodnega odbora, da se je ta čas odpovedala voda železnici. Sicer bi bilo v takih primerih tudi umestno, da se zabrani škropljenje vrtov iz vodovoda. Pravijo, da cevi na nekaterih krajih puščajo.
Lel os je Logatec še precej obvarovan pred raznimi veselicami, kar pa ni čuda, saj itak ni denarja za najpotrebnejše, veliko manj pa za pijačo in ples. Lesna industrija preživlja hudo krizo. Razumljivo je, da so mnogi delavci radi tega izgubili zaslužek, pa so se morali iz občine izseliti.
Dolenji Logatec, pod vodstvom svojega župana g. Oblaka vidno napreduje. Ima svoj občinski dom, ki je eden izmed najlepših v Sloveniji; občina je lani zgradila popolnoma nov betonski most na Brodu in tudi moderno s« higijensko urejeno letno kopališče. Vrhu tega letos regulirajo logaške uliče. Skratka Dolenji Logatec je v zadnjih petih letih zelo napredoval. Vendar pa še tare občino skrb, da bi si mogla ureditii čim preje evojo hiralnico.
Naša kotlina »Jačka«, (o kateri je naš dnevnik že mnogo pisal) še vedno čaka junaka, ki jo bo otrebri. Banovina je sicer že zdelala potrebne načrte kakor proračun, h kateremu je Občina obljubila polovico prispevka, toda banovina se do danes še ni odločila za delo, vendar pa upamo, da se bo tudi to uredilo čim preje. Letos imamo še mir pred slavnimi logaškimi »komarji«.
Delavno škofjeloško olepševalno društvo
Škofja Loka, 23. julija.
Zdrava in mila klima, krasna okolica s prijetnimi izprehodi, bližina Ljubljane in neprebrane cene so one vrline, ki že nekaj let sem utrjujejo Škofji Loki značaj priljubljenega leto-viščarskega naselja in mesteca, ki je takorekoč na vsak korak posuto z bogato zgodovinsko preteklostjo. Olepševalno društvo, ki že dolgo vrsto let deluje na lepotni povzdigi mesta iu njegove okolice je le praktična, lepo zamišljena izpopolnitev vseh onih dobrot, s katerimi je Škofja Loka že po naravi oblagodarjena. Hvaležno in obenem široko polje dela ima društvo. Še lažje bi mu bilo. ako bi vsi meščani njegovo prizadevanje in stremljenje prav razumeli in ga tudi podpirali.
Društveniki s predsednikom, sresk. šol. nadzornikom g. Zahrastnikom in tajnikom mag. • pharm. g. Burdychom v vodstvu so razvili letošnje leto prav živahno in pohvalno delavnost. Oznamenovale so se bližnice na kolodvor, V mestu in na vseh izprehajališčih so se obnovile • in popravile klopi, deloma mize. Iniciativno je spremljalo društvo vsak pokret za odstranitev prahu in za ureditev cesta in potov. Mnogi predlogi za olepšavo mesta so se predložili odločilnim činiteljem mestne uprave. Stalno se opozarja na bigijenske nedostatnosti in pomanjkljivosti na javnih prostorih. Uvidevno se oskrbujejo drevje in nasadi v mestnem centru. Smelo trdimo, da bi Škofja Loka. ki je itak prijazno domače slovensko mesto, imela še lepše lice. ako^ bi se vse misli in pametni predlogi tudi izvršili. Krivda Olepševalnega društva prav gotovo ni, ako ta ali ona stvar ni izvedena, kakor bi bilo prav.
Da se vzbudi v meščanih ljubezen do okrasitve oken in stavb s cvetjem in zelenjem je društvo razpisalo letos dve nagradi po 150 Din in 100 Din. Tekmovanje ni rodilo zaželjenega uspeha. Z izjemo par gospodarjev se meščani niso ogreli za stvar. Ostalo je. gotovo ne v priznanje, vse pri starem.
Vso brigo in skrb posveča Olepševalno društvo svojemu »miljencu« obsežnemu, sodobno urejenemu kopališču ob Poljanski Sori. Kopališče ima dovolj solnca, zraka, vsakovrstne vode. in tako posrečeno lego. da se je naprava takoj spočetka vsem kopalcem močno priljubila. Živahno vrvenje mladega sveta se na sipinah, obrežju in dirah prične z zgodnjo pomladjo in traja do pozne jeseni. Prijateljsko so sprejeti gostje, čeprav obisk od drugod ni posebno velik. Kopalni vlak in znižana vožnja ‘2 Din zn avto bosta kopalce gotovo pritegnila v višji meri. Sem in tje poskrbi iznajdljivo društvo za godce in domačo zabavo, stalno se vzdržuje buffet. Na razpolago so kabine dveh vrst: manjše za 4 osebe in večje za 10 oseb. Poskrbljeno je tudi za brisače, kopalne hlače; na izbiro je senca, postavljene so mize in stoli. Kopališče se vsako leto na udobnosti izpopolnjuje. Odbor društva skuša svojo ustanovo postopoma najlepše dvigniti in jo usposobiti vsem zahtevani obiskovalcev. Prvi gradbeni stroški so znašali nad 30.000 Din.
Nesebičnim sotrudnikom Olepševalnega društva, ki šteje 103 članov, bomo gotovo najbolj ustregli, ako jim želimo še veliko prav uspešnih in delavnih dni v zadoščenje njim samiiu, v prid Škofji Loki in njenemu tujskemu prometu.
JUGOSLOVAN
Stran 7
Nova nevarnost za nas letošnji izvoz
Gospodarska depresija v vsej srednji Evropi
(0<i našega lednega dunajskega dopisnika A. G.;
Kaj torej storiti, da spravimo svoje izdatnejše pridelke v denar? Imeli bomo več blaga in »labše trge, zato bo treba več pameti in več truda. Stara površnost pri izvozu mora izginiti, pripraviti se moramo po vzgledu naprednih dežel, ki imajo svoj izvoz že urejen po vseh željah, navadah in razvadah tujih trgov.
Ker bomo torej imeli mnogo pridelkov in manj možnosti, da vse dobro vnovčimo na tujem, moramo prestanke porabiti doma in doma poživiti industrializacijo z našimi pridelki. Konzervirano sadje v raznih oblikah se da čez zimo in spomladi bolje spraviti v denar doma in na tujem.
Pa tudi sveže sadje bi mogli in morali doma v večji množini prodajati in uživati. Sadje kot hrana se pri nas veliko premalo ceni in uporablja. Z mirno dušo lahko trdim, da n. pr. Dunaj porabi petkrat več naših češpelj nego mi Slovenci. — Je sicer stara resnica, da je za državo in narod najbolje tisto, kar gre za denar iz države. Toda po vseh žalostnih preizkušnjah bi že morali priti tako daleč, da bi za zmanjšan izvoz prejemali enako denarja, a doma ostalo sadje porabimo za prehrano in domačo industrijo. V nekem dopisu sem dejal tudi letos, da bi n. pr. za 300 vagonov češpelj na Dunaju prejeli lahko ravno toliko denarja kakor za 500, a pri tem bi ostalo 200 vagonov doma. Ta navidezno drzen izrek bo veljal posebno letos, ko bodo katastrofe še veliko groznejše, ako ne bo
—	pameti pri naših izvoznikih. Recimo: dunajski trg bo za 40"/» slabši nego lani, a naši izvozniki bodo drli semkaj še v veliko večjem številu, kar je jako verjetno. Tedaj se utegne zgoditi, da naši ljudje ne bodo prejemali denarja niti za stroške. Ako naši izvozniki proufie možnosti take perspektive, se morda vendarle oplašijo in bodo pametnejši v svojih dispozicijah, am koliko bodo pošiljali. Ne po starem ko-modncm običaju na tisto omejeno število evropskih trgov, marveč razširiti je treba ta delokrog in najti novih odjemalcev v manjših krajih. Preostalo blago pa je treba prodajati — doma za hrano ali predelavo.
V	nedeljskem »Jugoslovanu« sem z velikim zanimanjem čital članek starega znanca — strokovnjaka g. Andreja Žmavca, ki zahteva »več lepšega In cenejšega grozdja na trg«. On se ogreva v prvi vrsti za pošteno zobanje sladkega grozdja po nižjih cenah nego doslej. Ima menda z vinsko kupčijo preveč bridkih skušenj, o k a* terih sem pripovedoval tudi jaz marsikakšno hi-storijo. Samo da sem jaz priporočal izvoz grozdja z državno premijo po vzgledu Grške, on pa heče na vse strani dobro na ta način, da ljudstvo manj pije in več — zoblje. Sam je do-*ivcl, da je zobal slabikavo grozdje po ceni, ki ,e b'la povprečno najmanj za 300",'o previsoka. G. Žmavc živi med narodom, dela za njegovo blagostanje, a pravi, da je zobal grozdje, ki je bilo za 300”/o predrago. To pomeni, da se bodo morali naši vinogradniki zadovoljiti s cenami, ki bodo mnogo nižje. To pridigujem tudi jaz, ako hočemo sploh zmagati hudo tujo konkurenco. Da bi v normalnih časih prejemali smederevski vinogradniki do 6 Din za kg, se ne zgodi več, čeprav imajo še vedno takšen apetit.
Veseli me, da se celo taki narodni ekonomi, kakor je brez dvoma naš g. Andrej Žmavc, izrekajo za večji konsum doma, kar bo narodu tudi z zdravstvenega stališča v korist. Pa ne samo grozdje, marveč posebno češplje in tudi hruške in jabolka naj bodo še v večji meri del ljudske prehrane in to v raznih oblikah: sveže, kuhane, sušene, predelane v razne konserve marmelado itd. Saj se dogaja, da naš narod preslabo živi ob tolikih božjih darovih, ki mu Jih zemlja daje. Preživlja se slabo, ker se ne ana bolje hraniti, ali pa po nespameti skopari v domnevi, da mora delati in se potiti samo za druge, ki lahko plačajo.
Ob pametni uporabi sadja doma ostane še Vedno več ko dovolj blaga za pameten izvoz. In tu ne morem dovolj poudariti svojih sku-ki sem jih skušal naravnost nazorno razložiti v prejšnjih dopisih. Ako vse to, kar smo ze slišali in čitali, ne bo pomagalo, potem bo nekega dne z našim izvozom sploh konec. Mesto nas bodo prodajali po Evropi naši pametnejši sosedje.
Po dolgem obotavljanju smo dobili nov »pra-vilnik« za izvoz sadja. Ali rojaki, ki hočejo biti bolje poučeni nego jaz, mi zagotavljajo, da ostane vse pri starem. Izvoznikov bo najmanj toliko kolikor doslej, in ti bodo prav tako bedasto drli z neštetimi vagoni na tuje trge. Ako smo tako dolgo čakali na »Pravilnik«, naj se zdaJ tudi strogo izvaja. — Pa &> nekaj: Cernu *>*j bi stopil »Pravilnik« v veljavo šele 15. septembra, ko bo velik del izvozne dobe že za na-
1,1 i? Zakaj ne prej?
Ker bodo z izvozom čedalje večje težave in imamo boriti s sosednjo konkurenco, bo tre-Paziti na vsak dinar, ki ga moremo prište-'• Zato morajo biti domači stroški po možno-*w majhni. Tudi radi tega sem se ogreval le za ^elike izvozne tvrdke, n. pr. zadruge, delniške "^užbe, le velike zasebne izvozniške organizacije. y naših slovenskih razmerah morejo zaseb-1*1 tekmovati tudi z zadrugami, kajti zaseb-morejo delati z manjšimi režijami in nijhov ‘govski aparat deluje lahko lažje, hitreje, ker Prost slehernega birokratizma, ki se ga tudi zadruge ne morejo tako zlahka otresti. Pri rjonigah so načelstva in nadzorstva, ki so si če-'lo v laseh, kar vse ustvarja zamude in za-ržke v trgovskem poslovanju. Tudi se zadružništvo pri našem ljudstvu še ni dovolj vživelo,
.a bi ga prav pojmovalo. Dobro zadružništvo » moglo biti pravi blagor za kmeta in za naš *voz v obče.
Ime, sem priliko videti in opazovati pri delu J*Zne naše izvoznike in reči smem, da jih ima-ilh '8lt0 mal°’ ki so tej nalogi kos, toda imamo l'"- Tem smem torej zaklicati: prišli so za naš lik02 fiasl’ zato PriPravUajte se nanj s to-iMt°*Ve<l'-° vnemo ln Pridnostjo, porabljajte svoje usnje iz prejšnjih boljših časov in uredite »le'6 fielovanie P° zahtevah ln potrebah seda-■®8a časa. Domovina potrebuje vaših izkušenj,
vaše pridnosti in podjetnosti. Ni vaša naloga ta, da vas bodo smatrali za dobrotnika ljudstva na ta način, da jim boste v bedasti tekmi med seboj nudili višje inv išje cene, kar vede v pogubo ves naš izvoz, marveč treba je postaviti izvoz na zdravo trgovsko podlago, da bo za pošteno delo tudi pošten zaslužek. Kajti le tako bo naš izvoz imel stalne odjemalce po poštenih cenah svetovne konjunkture. Več nuditi producentu je škodljivo za ves naš izvoz in torej škodljivo tudi za našega kmeta, ki mu hočemo dobro, ali ne na škodo in pogin našega izvoz-ništva. Dobro organiziran izvoz je za našega producenta edini blagor, kajti le tak mu zagotovi reden in pošten dohodek, ki bo prihajal iz pametne prodaje pridelkov, ne iz bedaste konkurence izvoznikov, ki bodo pri tem delu krvaveli, dokler ne izkrvavijo.
Stanje Narodne banke
Dne 22. julija t. 1. je bilo slanje Narodne banke, kakor posnemamo po službenem bule-timi. tole:
Aktiva: zlato v blagajnah in drugod 1.543 milijonov 177.000. bankovci v inozemskih valutah 641.000, devize 519,343.000. tako da znaša vsa podlaga 2.063,165.000. Napram stanju dne 15. julija t. J. so se povečale za 17,751.000. Deviz, ki ne pridejo v poštev pri podlagi, je za 1,340.000. Vsota kovanega d^Harja v niklu se je povečala za 31.000. Posojila na menice znašajo 1.357,000.000, na vrednote 194,848.000, skupno 1.551,849.000. 1. j. za 62,889.000 več ko pred tednom dni.
Pasiva: bankovci v obtoku 4.722,678.000 (za
32,160.000	Din več ko pred tednom dni), obveznice na imetnika 713,148.000 (46,650.000 več ko pred tednom dni), obveznice na rok 237 milijonov 012.000 (33.000 več ko 15. julija), razna pasiva 55,279.000 (za 2,366.000 več ko pred tednom dni).
Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev v Ormožu
Preteklo nedeljo je priredila ormožka podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ormožu zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 200 ljudi. Predsednik podružnice g. Pevec je otvoril zborovanje s pozdravi zastopniku oblasti in strokovni organizaciji. Po daljšem govoru je naglasil, kakšen pomen ima izbira sadja za izvozno trgovino. Svoj govor je zaključil s pozivom na sadjarje, naj se Čimbolj oprimejo svojih organizacij.
Sledilo je predavanje tajnika g. Lasiča o borbi proti drevesnim in sadnim škodljivcem. Predavatelj je priporočal škropljenje z žvepleno brozgo odnosno z arborinom. Iz svojih izkušenj pa je nasvetoval sadjarjem naj škropijo drevje tudi s tobakom, kar je on spoznal za koristno. Sadjarje je pozval, naj skrbno goje slive, ki so postale važen del sadjarjevih dohodkov. Po njegovem predavanju sc je razvila debata. Predsednik je med drugim konstatiral, da so zajci le v ormožkem okraju prizadejali drevju več ko milijon dinarjev škode.
Prav z ozirom na to so sklenili, da bo organizacija naprosila bansko upravo, da bo ščitila kmetovalca pred divjačino. Lepo uspelo zborovanje je predsednik zaključi) s pozivom, naj vsak sadjar skrbi za dobro kakovost sadja, ki ga namerava prodati.
Hmeljarji!
V nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. ob 8'30 dopoldne se vrši v Roblekovi dvorani v Žalcu običajni shod hmeljarjev. Na dnevnem redu tega zborovanja bo: 1. poročilo o splošnem položaju vseh hmeljskih nasadov, 2. razprava o začetku obiranja hmelja, 3. razprava o mezdi hmelj-skim obiralcem in 4. slučajnosti.
Na zborovanje sme in naj pride vsak hmeljar!
Jesenske prireditve v Ljubljani
V dobi, ki jo najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna udruženja uporabljajo za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost ter širijo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje, se vrši jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, ki bo obsegala razstave kulturnega, tujskoprometnega in gospodarskega značaja. Tako bo ta prireditev viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času razkaza našega gospodarstva, o priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. augusta do 9. septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja.
Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da se bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi in našemu gospodarstvu klanjal. Ne cepimo moči in pokažimo se v celoti. Najlepša prilika za to je čas letošnjega jesenskega velesejma.
Vse organizacije, društva, zveze itd. so na-prošene, da se vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. Obvestila naj se blagovolijo čimpreje poslati uradu velesejma v Ljubljani.
Gospodarske vesti
X Konkurzi in poravnave. Od 1. do 20. julija t. 1. so bili razglašeni konkurzi: »Crayon« d. z o. z.. Ljubljana, Dolžan Marija, Ljubljana, »Peklenica«, Mursko Središče, in drugih 15 v ostalih banovinah; prisilne poravnave pa:
Knecbtl Ivan. Celje. »Fot©mayer«. Maribor, Mttller, Slov. Bistrica, Zupane Anton. Stara Fužina, in 19 v ostalih banovinah. — Odpravljeni pa so bili konkurzi: Neškudla .laroslav. Ljubljana, in 12 v ostalih banovinah; prisilne poravnave pa: Brezovnik Ladislav, Vojnik, Osredkar Josip. Ljubljana. Šefman Franc, Radohova vas. in 9 v ostalih banovinah.
X Eksploatacija gozdov v Južni Srbiji. Nero-diinsko-jezeračka planina v Južni Srbiji je poraščena z ogromnimi gozdovi. Po mnenju strokovnjakov so gozdovi dorasli za sečnjo. Direkcija gozdov v Skoplju je spričo tega stopila v stik s tamkajšnjo trgovinsko zbornico zaradi eksploatacije teh gozdov. Letos bi se dalo posekati v teh gozdovih preko 800.000 ma bukovega lesa. ki bi ga bilo mogoče predelati v gradben les, delno pa porabiti kot kurivo. Vrednost za eksploatacijo zrelega lesa znaša okrog 20,000.000 Din. Eksploatacija bi trajala več let. Na konferenci, ki so jo imeli v zvezi g tem vprašanjem trgovci v Skoplju, so sklenili, da bodo gozdove v resnici pričeli eksploatirati pred vsem zaradi tega. ker se v Južno Srbijo uvaža po 3000 m3 lesa iz drugih delov države.
X Kmetijska kriza v USA. Zaradi strašnega padca žitnih cen je našlo il« v USA velika go-s pod a reka kriza, ki kaže že sedaj prav takšne znal- kakor ooslednja botrzna katastrofa. V vseh jugozapadnih predelih Zedinjenih držav je padla cena žita na 25 centov za bushel (56 Din za 300 kg).
X Madjarsko Inozemsko posojilo. Iz vrst ma-djarskih vladnih krogov se je razširila vest, da je emisija novih madjarskih obveznic v inozemstvu v vrednosti 4,000.000 funtov sterlingov zagotovljena in da so obveznice tudi že plasirane. Po teh vesteh bodo prevzele nove ma-djarske obveznice 1 francoska bančna skupina,
1	angleško-švicarska nizozemska, katero vodi londonski Rottschild, in končno 1 ameriška bančna skupina. Slednjo skupino tvorijo baje National City banka in bančna zavoda Speyer in Co. Emisija se bo že v nekaj dneh Izvršila, istočasno pa bodo baje madjarske banke otvo-rile svoje blagajne. Za kontrolorja deviznega prometa na Madjarskem je imenovan bivši finančni minister grof Teleky.
X Nazadovanje avtomobilske produkcije. Fordovo podjetje je objavilo podatke o svoji proizvodnji avtombilov. V Fordovih tvorničah so letos izdelali skupno 538.000 vozil, napram istemu času lanskega leta je padla proizvodnja za
450.000	avtomobilov (45*5%). -Napram prvi polo-vici leta 1929., ko je avtomobilska produkcija v Fordovih tvorničah dosegla rekordno produkcijo, je padla produkcija v prvi polovici tega leta za 50'5%, oziroma 551-000 vozov.
X Nova pomorska velesila. V zadnjih dneh se v inozemskem tisku z vedno večjo trdovratnostjo šilijo vesti o pogajanjih med Belgijo in Nizozemsko za' ustvaritev carinske unije med obema državama. Nizozemska in Belgija dosežeta v svoji zunanji trgovini vsako leto skupno do 50,000.000 ton blaga prometa, če bi skupno
PRVI DAN PLAVALNEGA TEKMOVANJA ZA PRVENSTVO PODSAVEZA Velik napredek naših plavačev
Ljubljana, 25. julija.
Danes dopoldne se je pričelo tekmovanje za plavalno prvenstvo Ljubljanskega plavalnega podsaveza. Kopališče SK Ilirije je nudilo pestro sliko. Na eni strani bazena lična tribina za gledalce, na drugi strani tekmovalci, ob skakalnem stolpu pa je zavzela mesto juryja.
Na vseh progah so pokazali plavači velik napredek od lani. Večina podsaveznih rekordov Je bila znatno izboljšana. Tekmovanje Je poteklo gladko in brezhibno. Na vseh točkah vodi sigurno Ilirija pred Primorjem.
50 m prosto junlorji predtekmovanja: na startu 9 tekmovalcev, ki so startali v treh skupinah. Po času najboljših 8 je prišlo v finale.
I	Wllfan (Primorje) 28! za 0'6 sekunde boljše od jugoslovanskega rekorda, 2. Fritsch (Ilirija) 30, 3. Maier (P) 31, 4. Lavrenčič (I) 312, 5. Čuček (Elan) 31‘5, 6. Šerbec (I) 32 2, 7. Nachti-gal (P) 342, 8. Vrbič (I) 345.
100m hrbtno seniorji finale: (startalo 5). 1. Žirovnik (I) 1:23'5 podsav. rek., 2. Medved (I) 1:32, 3. Otruba (I) 1:32 2, 4. Payer (I), 5. Klemenčič	(Elan).	Točke:	I. 29, E. 2	(seniorsko
plavanje).
200 m prsno seniorhe finale (4): 1. Prekuh (P) 3:484, 2. Sever Z. (I) 3:58'6, 3. Klemenčič (I) 4:217, 4. Jenko <P). Točke: I. 42, P. 16, E. 2 (sen. plav.).
50 m prosto juniorke finale (7): 1. Lampret (I) 35 8 podsav. rek., 2. Bradač (I) 38, 3. Gro-schel (I) 42'8, 4. Lavrenčič (I), 5. Mahkota (P),
6.	Brate (P). Bradačeva je zaostala žele v zadnjih metrih. Tečke: I. 29, P. 3 (Juniorsko plavanje) .
Skoki juniorjev finale (4): 1. Ziherl (I) 5218 točk, 2. Pavlič (I) 40 30, 3. Skrbinšek (I) 37'76,
4	Pribošek (I) 1996. Točke: I 29 (Juniorski skoki).
100 m	prsno	Junlorji	finale (7):	1. Kiirbos
(P) 1:29'8 podsav. rek., 2. Čadež (I) 1:36'3, 3. Stegnar (I) 1:381, 4. Svetek (I), 6. Kukovec (P), 6. Skrbinšek (I). Zmagovalec je velik talent. Točke: I. 46, P. 18 (juntorsko plavanje).
3X100 m mešano juniorke finale (2): 1. Ilirija I (Sever M., Dolenec, Bradač) 4:53, 2. Bi-rija II (Babinek, Ozlmič, Lampret) 4:55 6. Lampretova je plavala sprint progo 1:17!! Primorje je prijavilo 2 štafeti, nastopila ni nobena. Točke: I. 88, P. 18 (junior. plavanje).
100 m	hrbtno	seniorke finale (4):	1. Prekuh
(P) 1:44 7, 2. Wohlfart	(I) 1:47-2, 3.	Jenko (P)
1:58'5, 4. Paumgarten (I). Borba se je odločila šele 15 m pred ciljem, ko se je Wohlfartova zapletla v progo. Točke: I. 53, P. 34, E. 2 (senior. plavanje).
1500 m prosto seniorji finale (3): 1. Jesih (I) 25:188, za 2 minuti boljše od podsav. rekorda!,
2.	Otruba (I) 27:56, 3. Liška (I) 30:21'9. Sigurna zmaga Jesiha, ki bo na državnem prvenstvu sigurno plaval pod 25 min. Točke: I. 79, P. 34, E. 2 (senior, plavanje).
Dopoldanski spored Je bil s tem končan. Izven konkurence se Je vršil rekordni poizkus štafete Primorja na 4X50 m prosto. Primorje v
nastopali, bi tvorili tretjo največjo evropsko pomorsko velesilo, ker bi ju presegali le Se Anglija in Francija.
X Angleško zlato v Parizu. Te dni so prepeljali iz Londona v Pariz z letalom 6300 kg zlata, v vrednosti 107 in pol milijonov zlatih frankov. Sedanje zaloge francoske banke v zlatu znašajo 56'5 milijard frankov (preko 124 ijiili-jard dinarjev).
Dobave
Vršili se bosta naslednji oferlalni licitaciji: Dne 12. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave elektrotehničnega materijala; dne 14. avgusta t. 1. pa pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave pisarniškega materijala (različni papir, kuverte, svinčniki, črnilo, ravnila, peresa itd.) ter glede dobave žar. nic, pljuvaluikov in amerikan-platna.
Dne 15. avgusta t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave obvestilnega materijala, dne 22. avgusta t. 1. glede dobave umivalnikov, posode; dne 25. avgusta t. 1. glede dobave gumijastih blazin, gumijastih termoforov in zidnih ur; dne 27. avgusta t. 1. glede dobave žimnic in blazin; dne 29. avgusta t. 1. pa glede dobave omar itd.
Oddaja zgradbe in zakupa menjalnice na postaji Subotica se bo vršila potom licitacije dne
11.	avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Borzna poročila
dne 25. julija 1931.
Devize
Dunaj, 25. julija. Amsterdam 28685. Atene 9-2150. Beograd 12 5988, Bruselj 9920. Bukarešta 4125, London 34 55. Madrid 65-80. Milan 37-22, Newyork 711-20, Pariz 27 90, Praga 2107, Sofija 5-14, Stockholm 190-30, Kopen hagen 190. Varšava 79-58. Curih 138-70.
Curih, 25. julija. Beograd 9085. Pariz 20125, London 24 90. Newyork 513-25, Bruselj 71*65, Milan 26-85, Madrid 46. Amsterdam 206 90, Dunaj 72-15, Stockholm 137-15, Oslo 137-05 Kopen-i37,'05- So,‘ia s‘73« Pr»Ka 15-21. Varšava 57-55. Budimpešta 90-025. Atene 6 65 Carigrad 2-43. Bukarešta 3-0475. Helsingfors 12-925.
Vrednote
Dunaj, 25. julija. Bankverein 1426, Dunav-Sava-Adria 12 90. Prioritete 9260, Trbovlje
London, 25. julija. 7% Blaire 7250—73-50.
Newyork, 25. julija. 7% Blaire 72-50—74, 7% pos. drž. hip. b. 72—75.
2ito
Novi Sad, 25. julija. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 17 vagonov, koruza 14 vagonov, moka 7 vagonov, otrobi 2 vagona Tendenca : neizpremenjena.
postavi Tuma O., Kolar, Maier, Wilfan je doseglo čas 2:04 3, kar je točno za eno sekundo slabše od jugosl. rekorda. Plavali so po vrsti: 32 4, 31"7, 33, 27"2. Wilfanov čas 27'2 je zopet znatno boljši od rekorda, vendar čas ne more biti kot rekord priznan.
Po dopoldanskem tekmovanju je stanje prven. stev naslednje: v Juniorskem plavanju Ilirija 88, Primorje 18; v seniorskem plavanju Ilirija 79, Primorje 34, Elan 2; v juniorskih skokih Ilirija 29 točk.
Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo ob 15. Izboljšana sta bila dva jugoslovanska rekorda in sicer po Wilfanu (Primorje) na 100 m hrbtno v času 1:181 (stari rekord 1:18'2) ter po Lampretovi (Ilirija) na 100 m prosto v času 1:17*3 (stari rekord 1:22).
Sobota dne 25. julija 1931 popoldne:
100 m hrbtno juniorji — finale (5): 1. Wilfan Draško (P) 1:18*1 jugoslovanski rekord (stari 1:18"2), 2. Lavrenčič Marko (I) 1:266, 3. Maier Dionizij (P) 1:33, 4, Deutschmann Herbert (1) 5. Lavrič Jure (I.). Točke: I. 101, P. 36 (1u-nior. plav.).
100 m prsno juniorke — finale (7): 1. Sever Mara (I.) 1:37*8, podsav. rek., 2. Keržan Ančka (I.) 1:48'6, 3. Mahkota Manca <P.) l:49"l, 4. Babinek Marija (I.), 5. Badiura Draga (I.), 6. Božič Valči (Kamnik), 7. Presl Uka <K). Točke: I. 127, P. 41, Kamnik 1 (jun. plav.).
100 m prosto seniorji — finale (7): 1. Turnšek Vice (I.) 1:11-9, 2. Tuma Ostoj (P.) 1:12"8, 3. Žirovnik Boris (I.) 1:13, 4. Uršič Adolf (I.), 5. Svetek Rajko (I.), 6. Čuček Slavo (Elan),
7.	Wallner Leopold (P.). Točke: I. 102, P. 42, Elan 3 (sen. plav.).
3X100 m mešano seniorke — finale (2): 1. Ilirija v postavi: Sever Zlata — Paumgarten Ada — Wohlfart Iva v času 5:19, 2. Primorje v postavi: Ogrin Marica — Prekuh Vika — Dou-gan Nuša v času 5:39. Točke: I. 128, P. 98, E. 3 (sen. plav.).
Skoki juniork (2):	1. Keržan Ančka (I.)
2086 točk, 2. Komar Štefka (Kamnik) 1394. Končno stanje juniorskih skokov:	Ilirija	45,
Kamnik 8. Ilirija je postala prvak v juniorskih skokih.
200 m prsno seniorji — finale (4): 1. Sever Igor (I.) 3:218, 2. Kramer Ivan (I.) 3:28 8,
3.	Jamnik Jože (I.) 3:398, 4. Mikšič Mladen (P.). Točke: I. 154, P. 61, Elan 3 (senior, plav.).
100 m prosto seniorke — finale (2): 1. Wohl-fart Iva (I.) 1:38, 2. Paumgarten Ada (I.) 1:54. Točke: I. 175, P. 61, E. 3 (sen. plav.)
100 m juniorke prosto — finale (4): 1. Lampret Nada (I.) 1:17"3 jugoslovanski rekord!! (stari 1:22), 2. Bradač Zorka (I.) 1:28'8. 3. Groschel Janja (I.) 1:42-8, 4. Brate Mica (P.). Točke: I. 153, P. 44, K. 1 (junior. plav.).
Waterpolo Primorje : Ilirija (juniori): SK Ilirije: Čadež, Svetek, Vrankar, Fritsch, Lavrič, Fuchs, Bladonja; ASK Primorje: Menardi, Živec, Nachtigal, Wilfan, Aplenc, Maier, Močnik.
Odigral se je samo prvi polčas s rezultatom 1 : 1.
O polčasu je Primorje odstopilo ter tako izgubilo tekmo glasom pravil s 3 : 0.
Tekmovanje se nadaljuje danes ob t. In popoldne ob 15'30.
<Sp©z»i
J* tabora tvbcveljshih gozdovnikov
na gorcn/sfecm
Težko pričakovani dan je bil za trboveljske gozdovnike 8. julij. Polni veselja in navdušenja smo se zbirali ta dan v zgodnjem jutru, dobro opremljeni ter čakali nestrpno trenutka, ko nas očrnela lokomotiva popelje na Gorenjsko, na toliko zaželjeno letno taborenje.
Odrdral je vlak in mi z njim; prijetno vožnjo do Radovljice pa je spremljala živahna pesem. V Radovljici smo izstopili in šli, 96 nas je bilo, na naš prostor. Nedaleč od tam, kjer se štakata Dolinka in Bohinjka v že mogočno Savo, je bilo treba iti neštetokrat s čolnom čez Reko, da je prišla ta velika družba in naše stvari na drugi breg, kjer se nahaja prostor
—	obsežen travnik, namenjen našemu novemu domovanju.
Prvi dan je bil pač dan dela; neumorno res! V kratkem času je bil postavljen tabor 27 Šotorov, ki so se zableščali v solncu kot bela vasi1 Postavili smo še »totem«, ognjišče, kuhi-hinjo in gospodarski šotor, nato pa v notranjosti uredili naše šotore in ležišča. Hitro je potekel prvi dan, in ko so ugasnile zadnje zarje solnca in je nastopil mrak, smo se že zbirali ob ognju in imeli slovesen večer. Vse navzoče je s toplimi besedami pozdravil naš taborni glavar brat Danilo Kostanjšek, imenovan »črni Panter«, nakar so sledile pesmi in nagovori. Z goždovniško himno je bil zaključen večer, ki nas je vpeljal v novo svobodnejše življenje.
na tem kraju prav ugodna za ta šport. Veselje je pogledati zagorele tabornike, ki neprestano vrve sem in tja, breskrbni in telesno okrepljeni. Da naš tabor ne pozna bolnikov, je tudi ne-mala zasluga brata zdravnika, ki vestno pazi, da se izpopolnjujejo v taboru higijenski predpisi. Taborna lekarna je povsem v redu, pač pa je že v drugič zmanjkalo joda, ki je najučinkovitejši lek za razne praske, ki so Jih deležni taboreči. Kar se tiče prehrane, moramo ugotoviti, da je izborna, obilna in zdrava. Za dobro kuho skrbita dve kuharici, ki sta pač najbolj spoštovani osebi v taboru. Obeta se nam še veliko veselja, zlasti, ker je prišel v goste naš slavni artist debeli Stefan iz Ljubljane, ki nastopa pri večernih zborih z raznimi smešnimi nastopi. Zadnjo soboto taborenja se bo zvečer vršil v taboru sprejem novih bratov in sester med gozdovnike. Mnogi se že vesele tega večera, ki bo v znamenju prijateljstva in dobre volje.
In naši zadnji dnevi? Zdi se nam, da čas neverjetno beži in skoro se bomo morali vrniti med »bleda lica«. Vendar nas tolaži misel, da se bomo v prihodnjem letu zopet sešli, še bolj številni in okrepljeni z novimi močmi.
Vabimo zato vse naše prijatelje: Pridite in oglejte si v teh dneh naše življenje; bratsko vas bomo sprejeli in ne bom vam žal!
Trboveljski taborniki.
Naslednjega dne smo že podrobneje uredili tabor,, medtem pa smo se že prilagodili življenju, ki ga zahteva naš taborni red, ker dobro vemo, da je vsa prijetnost in zadovoljstvo odvisno od taborne discipline. Naš dnevni red je nekako takle: Zjutraj po budnici je vstajanje, nato pozdravimo naš prapor. Sledi telovadba, jutranje vaje in tek, nato zajutrek. Zatem ureditev šotorov in taborišča. Opoldne obed. Popoldne taborno delo, kratki izleti, nato večerja. Po večerji zabava pri ognju in končno počitek. Nimamo preveč dela in ubogamo glavarja, saj smo vsi enaki, vsi enako oblečeni, vsi imamo enako hrano in enaka ležišča.
Tako nam potekajo dnevi v veselju in zadovoljstvu. Ker taborimo že nekaj tednov, smo napravili že mnogo izletov v okolico, tako na Brezje, Bled, Vintgar in tudi na odaljene gore. Telovadba, kopanje, pesem in smeh, vse se vrsti eno za drugim. Najlepši so pač naši večerni zbori in le težko se razhajamo po njih. Te lepote, ki ostane človeku v trajnem spominu, ni mogoče popisati. Vodstvo taborenja je tudi letos v rokah neumornega glavarja brata »črnega panterja«, kateremu stoje zvesto na strani brtje vodniki in sestre vodnice. Lepi solčni dnevi, božja priroda in pravljični večeri ob ognju so pa nagrada nas vseh.
V	tem času nas je obiskal naš rodov starešina brat dr. Hugon Baumgarten z učiteljem g. Pleskovičem, poleg njiju pa mnogo gostov, med njimi mnogo domačinov, ki se živo zanimajo za naš pokret in se pohvalno izražajo o njem. Slednji nas posečajo zlasti ob večernih zborih. Nedelje so posebno zanimive v taborih, zlasti zadnjič, ko je rodov starešina obdaril cel tabor z raznimi dobrotami. Poleg tega se je vršila v nedeljo tekma za najbolje urejen šotor, kjer seveda niso izostale nagrade. Tekmovalo se je tudi v lahki atletiki, metanju žoge, takozvani »Woley-balu«. Dalje so vedno na programu tekme v veslanju, kajti Sava je
Pismo iz Trebnjega
Poletna sezona je na vrhuncu. Letoviščarjev je v našem kraju čedalje več. Trebnje pridobiva na ugledu, lcot dobro An urejeno letovišče. Leto3 imamo letoviščarje iz Avstrije (Dunaj), Italije (Gorica, Milan) in iz naših južnih krajev. Z dotokom tujcev so pa tudi začele naraščati potrebe letoviščarskega kraja. Najbolj občutimo pomanjkanje kopališča, ki je pogoj za uspešen razvoj tujskega prometa. Zato smo se odločili prihodnje leto zgraditi v Trebnjem na Temenici ali pa na bajerju moderno kopališče. Te dni ustanavljamo tujsko prometni svet, ki bo s pomočjo občinskega odbora osnoval potreben odsek, ki naj izgotovi že letos načrte in proračun za kopališče, a v bodočem letu pa prične, dogotovi in otvori moderno letno kopališče v Trebnjem.
V Temenici je toliko kopalcev, da je skoro glava pri glavi. Pomanjkanje kabin občutijo posebno tujci. Teh nekaj kabin, ki jih imamo, je zasebna last nekaterih Trebanjcev. Da je to neugodno za tujca, ni potreba še posebej po-vdarjati. Prihodnje leto se morajo tujci udobno kopati v novem kopališču. Še eno zlo je, ki nas tare. Avtomobilske dirke skozi kraj. Oblake prahu dvigajo po Trebnjem številni avtomobili. Prebivalci bodo odslej vsakega brezobzirnega avtomobilista naznanili oblastem.
Občina Trebnje je nabavila pri tvrdki br. Kolenc, Mirna, lične ulične table v predpisanih državnih barvah. Krajevne table bodo ta teden nameščene po vseh vaseh občine.
Velika razburjenost je nastala med prebivalstvom te dni, ko se je v naših krajih po bližnjih gozdovih naselilo okoli 20 voz ciganov s številnimi družinami. Cigani so bili izgnani iz sosednjega litijskega sreza, Dobili so pa dovoljenje sreskega načelstva v Novem mestu za mesec dni v tem srezu in nesreča je hotela, da so se aselili baš v tej občini. Cigani so zelo usiljivi ter motijo tujo posest. V sosednji občini so opustošili njivo krompirja ter se zoperstavili celo orožniški patrulji. Tukajšnje ljudstvo želi, da se izženejo tudi iz teh krajev, ker nimajo nobene zaposlitve, denarnih sredstev za življenje pa tudi ne. Kupčevati skušajo s konji, vendar pa naj ljudstvo ne gre v te kupčije.
V ipondeljek bo živinski in kramarski semenj v Lukovici pri Trebnjem. Ugotovilo se je, da nekateri odkladajo smeti za cerkveni ograjni zid in na zapadni strani občinske hiše. Ker je to iz zdravstvenih in higijenskih ozirov nedopustno, je županstvo zabrauilo nadaljno odkla-danje smeti na teh krajih. Vsi lastniki šmar-ničnih nasadov, je županstvo zabranilo vsabfh ničnih nasadov se opozarjajo na posledice zakonskih predpisov, ki zadenejo vse one, ki niso prijavili svoje šmarnice in od nje plačali
davščine. — 7,a pogozdovanje sadik revnim gozdnim posestnikom bo oddajala banska uprava najrevnejšim prosilcem potrebne sadike. Interesenti naj vlože prošnje pri pristojnem županstvu. Vsa pojasnila na občini! — Danes je objavljena uredba o izvozu in uvozu pšenice in se tozadevni razpis ministrstva notranjih poslov .nahaja v občinski pisarni na upogled. Posebno se opozarjajo na lo okrožnico vsi mlinarji. — Cenilci in županstvo Trebnje so izdelali seznam oškodovancev po toči. Po seznamu je teh oškodovancev 50. katerim je uničen 100 % ves žitni pridelek. Oškodovanci bodo prejeli semensko pšenico za seme, denarnih podpor pa ne bodo dobili. — Reševalni avto prostovoljnega gasilnega društva je imel ta teden prevoženih rekordno število voženj ponesrečencev v bolnico v Novo mesto in Ljubljano.
Zadeva nove šole v Rudniku
Vse kaže, da prihaja zadeva zgradbe novega šolskega poslopja v Rudniku k uresničenju. Stvar se obravnava že 20 let, a šolske razmere v starem poslopju, kakor v zasilni učilnici v kmetski hiši, in ker v okraju ni stanovanj za učiteljstvo, so poslale iz vseh ozirov nevzdržne. To so tudi uvideli lokalni faktorji in se oprijeli dela.
Stavbišče je sreč .o izbrano, nova zgradba bo že glede na lego okras vse okolice. Da je prišlo v Rudniku, do novega življenja, je pokazala tudi razstav šolskih izdelkov in šolska prireditev koncem leta na Vidov dan.
Čudili smo se Izdelkom in uspehom prvega razreda in dekliškim ročnim delom, kakor tudi obilici dznelkov iz kmetijskega pouka in sadjarstva v višjem razredu. Žal, da ni bilo na razstavi tudi izdelkov iz kmetijsko nadaljevalne šole, ki se je vršila letos na šoli v zimskih mesecih. Popoldue na Vidov dan se je vršila šolska proslava. Šolska soba, v kateri je bil okusno napravljen oder, je bila polna domačega občinstva; navzoči so bili tudi zastopniki občine in šrlskega odbora z g. županom. Šolska mladina je igrala igro: »Janko in Metka« nadvse pričakovanje. Petje, deklamacije, vse je občinstvu ugajalo, ki je imelo prvič priliko gledati tako obširno šolsko prireditev združeno z razstavo. Šolski upravitelj je v svojem govoru prav poljudno podal navzočim zgodovinski pomen Vidovega dne za nas Jugoslovane.
Tako je prav, šola naj ne bo dom prosvete le za mladino, temveč tudi za odrasle. A marsikateri posetuik razstave in prireditve, ko je videl prostore, se je prepričal in glasno priznal, da je nova šola v Rudniku res krvavo potrebna.
Ljudski glas, božji glas!
Jesenice
Oglejte si dobitke sokolske tombole na Jesenicah, ki so razstavljeni v Sokolskem domu!
Seja jeseniških mestnih svetovalcev. Minuli torek zvečer se je vršila seja jeseniškega mestnega zastopa. Sejo je otvoril župan g. Andrej Cufer. Uvodoma je omenil, da je podal ostavko na to mesto, ostavka pa do sedaj še ni sprejeta. Ker pa je bilo treba več nujnih vprašanj rešiti, je sklical sejo. Razpravljali so o novem zakonu o likvidaciji agrarne reforme. Sklenili so na seji, da bo vložila občina kot agrarni interesent potrebno prošnjo na bansko upravo. Na seji so govorili tudi o vzdrževanju vodovoda. Pri razpravi o tem vprašanju so sklenili svetovalci, da naj si vsaka stranka nabavi števec, ker sta le na ta način mogoči prava kontrola nad uporabo vode in pravična odmera davka za gradnjo in vzdrževanje občinskega vodovoda. Katera hiša odnosno družina si ne bo nabavila števca, bo plačevala mesečno po 3 Din prispevka za vodovod na osebo, oni pa, ki bodo imeli števec, pa po 2 Din na 1000 litrov porabljene vode. Na tej seji je bilo rešenih tudi več prošenj za sprejem v občinsko zvezo in za podelitev občinske podpore.
Danes bo na Jesenicah »športni dan«. SK Brastvo priredi štafetni tek na 800 m. Proga je od gostilne »Golica« do kolodvora. Poleg te tekme se vrši tudi kolesarska dirka na 110 km.
Levstikovo zbrano delo
Največje, najdragocenejše dejanje v počastitev Levstikovega spomina, ki ima mimo vseh jubilejnih slavij in prigodniških govorov in člankov trajno, večno vrednost, je na vsak način dejstvo, da se je Jugoslovanska knjigarna lotila, za stoletnico njegovega rojstva začeti izdajati njegova zbrana dela in tako pred očmi našega časa in naših generacij še enkrat oživiti snovanje enega največjih, najprodirnejših tvorcev naše kulture in enega izmed utemeljiteljev naše nacijonalne zavesti in naše politične svobode. Tretji zvezek Levstikovih del, ki je v redakciji mladega, toda razgledanega in tesno z našim časom živečega literarnega zgodovinarja dr. Antona Slodnjaka pravkar izšel kot debela, nad 450 strani obsežna knjiga, natn je prišla v roke kot knjiga, ki je vsa prežeta z vonjem naše zemlje in razgibana s stiskami našega človeka in skoraj si ni mogoče misliti dela, ki bi nam moglo bili bližje in dražje v teh dneh.
V	tretjem zvezku je urednik zbral vse tiste Levstikove, deloma že doslej objavljene, deloma še ne objavljene »spise, ki spadajo v najširši okvir pripovedne proze«. Zvezek prinaša torej vrsto novel, črtic in osnutkov, ki jih delo-
i zdaj u. Od
ma poznamo že iz revij naše starejše dobe ter Levčeve izdaje, deloma pa so te ! prvikrat dostopne čitajočeinu občinstvu. Popotovanja iz Litije do Čateža, od Martina Krpana, Desetega brata, Svetega doktorja Be-žanca pa do tistega pravljičnega drobiža, s katerim se je Levstik ukvarjal v svojih zadnjih letih — vse so to same stvari, ki utegnejo biti tako šolanemu kakor preprostemu čitatelju vsega zanimanja in vse ljubezni vredno čtivo. Mimo nekaterih novosti in varijant, ki doslej še niso bile objavljene in ki so dragocene predvsem za kritika in zgodovinarja, ker jima na široko odpirajo vpogled v delavnico tega naj večjega dolavca v slovenski književnosti, pa prinaša ta
zvezek tudi celo vrsto doslej neznanih stvari, ki so književno pomembne že same ob sebi in po katerih se bo vsakemu čitatelju iznova odkrilo bogastvo velikega pisatelja, umetnika in borca (Krpan z Vrba, Pižmar, Pisma, Slovenskih novel pisateljem, Pokljuk, Iz ininolosti f. t. d.) Vse te novosti so dodobra zavrnile in osmešile vse pomisleke, ki so svoj čas plašili odločilne činitelje pred popolno izdajo Levstikovih stvari in po tem zvezku bomo še z večjim zanimanjem pričakovali naslednjih.
Urednik je knjigi napisal 35 strani obsežen uvod, ki se po svoji tehtnosti, po svojem jasno izpričanem smislu za živo zvezo med vsakim umetniškim prizadevanjem in pa osnovami materialnega in kulturnega življenja naroda visoko odlikuje nad povprečnostjo večine današnjega vase zamaknjenega recenzentstva. Dr. Slodnjak zaključuje svoj uvod takole:
»Levstika je mogoče oceniti samo po eni plati njegove velike delavnosti; kajti on je ves kakor svet zase. In ta svet pomeni — slovenski svet v drugi polovici 19. stoletja. Gojil Je vse panoge slovstvenega dela. Čeprav je bila njegova najprvobitnejša nadarjenost pesem, je bil vendar dovolj močan, da je tudi v povesti, dramatiki, mladinskem slovstvu, v politični in kritični publicistiki, v jezikoslovju, v društvenem življenju odkril nove, pristne narodne vidike in vrednote.
Kakor globoko idoč plug se je zarezal v ledino slovenskega duhovnega življenja, razkril in vrgel je na solnce nove, plodnejše plasti in podo-ral neslovenske, polutanske oblike in vsebine.
Njegova leposlovna proza je izrazita satira, toda ne satira hipokrita, temveč moža iz ljudstva, v katerem so se najplemenitejše misli 19. stoletja spojile z najbitnejšfmi slovenskimi duhovnimi vrednotami v eno samo goreče spoznanje:
preporod slovenskega naroda je edino mogoč na temelju očiščenega narodnega jezika, narodnega čuvstovanja in mišljenja ob vzajemnem
kulturnem delu s sorodnimi slovanskimi narodi in ob vzorovanju na idejah vesoljne človečanske kulture.
Levstikova proza ima poleg narodnega tudi socijalni značaj. V njej oznanja, da so prvine kmetskega duhovnega in telesnega življenja nad meščanskim zasnutkom. Razodeva kljub vsej borbenosti jasno etično prepričanje, da resnica zmaguje nad lažjo, pravico in krivico, trpljenje in nasiljem.
Ce gledamo nanjo kot na izraz umetnostnega znanja, se pač ne smemo dati motiti od kritikov in slovstvenih vedežev, ki priznavajo samo tisto umetniško dejanje, ki prija njihovemu okrnjenemu umetniškemu nagonu. Priznati moramo, da je Levstikova proza genijalen temelj svetišča slovenske govorice, katerega je položil — on, ki je bil vse ob enem: iskatelj najplemenitejšega gradiva in zidar pristno narodnih literarnih svetišč.
Slog njegovih povesti je slog narodnega pripovedovanja, do zadnje melodije, z vsem besednim zakladom, imeni, skladnjo zajet v kmetiški duši. In že zato zasluži naše največje spoštovanje. Saj je poleg Prešernovih poezij najvišje, kar je ustvaril slovenski duh v minulem stoletju.
Prepričan sem, da bo slovenska povest današnjih dni morala kreniti v smer Levstikove proze, če se bo hotela rešiti težav, v katerih živi, in doseči stvariteljski ter čitateljski stik s človekom, ki je edina snov zanjo in njen edini čitatelj.
Največji Levstikov učenec — Ivan Cankar ji naj bo vodnik v tein, kako naj ta preokret razume in v skladu z,zahtevami sedanjosti izvrši.«
Ničesar drugega si ni mogoče tako živo želeti, kakor da bi Levstikova dela šla med ljudi in da bi jih, zlasti mladi rod, razgibala k resnici in dejanjem — kakor je poštena resnica in moško dejanje vse, kar je prišlo izpod njegovega peresa in ostalo naša večna dediščina!
Ob pol 11. uri bo otvoritev športnega igrišča v Kurji vasi.
Zastrupljenje. 10-letni deček Peternel iz sosednje vasi Hrušica si je pred dnevi pri obse-kavanju drevja zadal manjšo rano s sekiro v nogo. Nastopilo je zastrupljenje krvi in so ga v petek oddali iz bolnice bratovske skladniee na Jesenicah v bolnico v Ljubljani v nadaljuo lečenje.
Nekaj za Kranj
Beograjska »Politika« dne 24. julija piše pod rubriko »Med nami« tole:
Na poslopju občine v Kranju se nahaja poleg termometra in barometra tudi tablica, na kateri so napisani važnejši podatki o Kranju: geografska dolžina in širina, nadmorska višina in število prebivalcev, če se pomisli, da Je Kranj mesto, skozi katero potuje veliko število turistov, potem je jasno, da morajo biti O važni podatki točni.
Toda, naravno, da niso točni...
Tako je napisano: »Prebivalstva po popisu iz leta 1910 — 2579« ...
A sedaj imamo leto 1931 in od leta 1910 se je vršil popis že večkrat In tako tudi letos. Ce že ni bilo mogoče izmenjati tablico, moralo bt se vendar prečrtati številko 2579 in napisati novo, kajti Kranj ima po zadnjem popisu nad 4000 prebivalcev.
Ali pa, mogoče kranjski Občinarji ne priznajo popisovanja po letu 1910!
Šmartno pri Litiji
Golobarjeva hiša na prodaj. Na prodaj je Golobarjeva enonadstropna hiša na Uštju št. 6. Hiša je bila letos povsem v švicarskem slogu obnovljena.
Sprememba posesti. Dne 23. t. m. je Trinkovo hišo z vrtovi v Gabrovki na sodni dražbi zdra-žil za 15.001 Din	g. Robert	Vidmar,	trgovec
pri Sv. Križu pri	Litiji.
Svarilo. Vozniki	in kolesarji se opozarjajo	naj
na ovinkih in po	trgu vozijo počasi.
Običajno letno žegnanje bo danes v Jablanci pri podružnici Sv. Ane. Zato danes vsi v Ja-blanco.
Kresnice pri Litiji
Coln mu je odpeljal. Godec France iz Kresnic si Je lani zgradil nov ličen in trpežen čoln za prevažanje lesa itd. Pred dnevi mu je nekdo čoln ukradel. Po poizvedbah je ugotovil, da Ja čoln vzel P. Maks in se kratko malo z njim odpeljal mimo Litije do Trbovelj, kjer ga Je hotel prodati. Orožnik mu je pa izprašal vest in lastnik je dobil čoln nazaj.
Sokolstvo
Sokolski telovadni nastop v Dolenjskih Toplicah
V	nedeljo 19. julija je imelo sokolsko društvo v Dolenjskih Toplicah letni telovadni nastop.
Prireditve so se udeležila v častnem številu bratska društva in sokolska četa kmetijske šole na Grmu. Sodelovala je godba Godbenega društva iz Novega mesta.
Ob pol 15. uri se je pričela povorka s prapori na čelu, za katerimi je korakalo 33 članov v krojih, 15 članic, 37 moškega naraščaja, 15 ženskega naraščaja, 9 moške dece, 12 ženske dece ter 25 članov grmske kmetijske šole. Povorka je bila povsod navdušeno pozdravljena.
Takoj po povorki se je pričela javna telovadba. Prva je nastopila moška deca (9) in takoj nato ženska deca (13) z igrami. Mladi Sokoličl in Sokoličice so želi s svojimi igricami mnogo pohvale in smeha. Za deco je nastopila sokolska četa z Grma (25), ki je izvedla seljaške vaje zelo dobro in jih je mnogobroj-no občinstvo nagradilo s ploskanjem, 8 članov je nastopilo s precej težkimi vajami, nato 23 moškega naraščaja s praškimi prostimi vajami, 14 moškega naraščaja (samo domači) s vajami s puškami, 32 članov s prvo praško vajo in lažjimi vajami za zlet v Splitu, 14 članic s praškimi vajami, 16 moškega naraščaja s splitskimi vajami s palicami in članice (11) z vajami s kiji. Pri orodni telovadbi je nastopilo 20 moškega naraščaja na drogu, bradlji in konju ter 14 članov na drogu in bradlji. Telovadba je prav dobro uspela.
Po končani telovadbi je vse članstvo prikorakalo na telovadni prostor, starosta brat Gregorc pa je v govoru nazdravil prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Alksandru in kraljevski rodovini, nakar je godba zaigrala »Bože pravde«. Po odigranju državne himne Je govoril o pomenu sokolske vzgoje ter povabil vse one, ki še niso v sokolskih vrstah v sokolske vrste.
"Radio
Ljubljana, nedelja, 26. julija. 9.00 Jože Krošl: O kmetski Izobrazbi. 9.90 Prenos cerkvene glaa-be. 10.30 Versko predavanje: Reruin novarum (P. dr. Angelik Tominec). 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Ca3, dnevne vesti. 14.00 Prenos proslave lOOJetnice rojstva pisatelja Levstika * Velikih Lašč. 15.00 Materi, recitira Danilo Gorinšek, član mar. nar. gled. 15.80 Lahka glasba.
10.00 Otroški kotiček, govori Danilo Gorinšek, član marib. nar. gled. 16.30 Salonski kvintet.
20.00 Klavirski koncert. 20.45 Samospevi gosp-Franca Deržaja. 21.15 Koncert citraškega terceta »Vesna«. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.1» Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa *» naslednji dan.
Zigreb, nedelja, 26. julija. 11.30 Orkestralni koncert. 12.30 Kuhinja. 18.0 Koncert radio orkestra. 20.15 Poročila. 22.00 Lahka glasba.
Beograd, nedelja, 26. julija. 10.00 Prenos i* Saborne cerkve. 12.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Novosti. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Predavanje. 18.00 Pevski zbor-
20.00 Vokalni koncert. 20.40 Violinski koncert-21.20 Novice. 21.40 Lep večer. 22.20 Plošče-22.45 Ciganska glasba.
Praga, nedelja. 26. julija. 7.00 Koncert. 8.3JJ Cerkvena glasba. 9.00 Brno. 10.00 Plošče. 11-®® Brno. 12.05 Orkestralni koncert. 13.05 Plošče-13.30 Bratislava. 16.00 Koncert vojaške godbe-17.50 Plošče. 19.05 Koncert. 19.55 Polj ud n* glasba. 21.00 Brno. 22.15 Orkestralni koncert-