GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV M EGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 8 (570) Leto XII. NOVO MESTO, 23. februarja 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje -Delo- v Ljubljani Ženam mesto, ki jim pripada! žene pred letošnjim 8. marcem — Razgovor z inž. Vilmo Pirkovič, predsednico komisije za družbeno uveljavljanje žena, in z Romanom Ogrinom, sekretarjem okrajnega odbora Socialistične zveze Letos bomo praznovali 8. marec — dan žena v obdobju proslav 20-letnice ljudske revolucije, v kateri so žene odigrale pomembno vlogo. Praznovanje naj bo zato sdoves-nejše kot kdaj koli doslej. Ne bomo opustili tradicionalnih proslav, ko smo ženam vsaj na ta dan nudili malce razvedrila, ki je pretrgalo verigo njihovih napornih dni. Večji del proslav pa naj bo posvečen razpravi, kako rešujemo in kako naj bi reševali probleme žena. Vprašajmo se, koliko smo omogočili ženam uveljavljanje v proizvodnji, v družbenih organizacijah in v političnem življenju! Koliko je naredila družba, da bi ženo razbremenila? Servisi stanovanjske skupnosti, obrati družbene prehrane in ustanove za otroško varstvo jo naj rešijo skrbi, da se bo laže posvetila proizvodnji, da je po delu doma ne bo več čakalo toliko gospodinjskih naporov in da se bo laže posvetila vzgoji otrok — novih državljanov. Ze zaradi materinstva zasluži žena veliko skrb vse družbe, doslej pa smo jo vse preveč prepuščali njenim težavam. Ne pozabimo na žene v kmetijstvu! V naši republiki je 225 tisoč volivcev kmetijske skupine, med njimi je kar 125 tisoč žena! V našem okraju je razmerje približno enako, kljub temu pa bi zaman iskali odbornice - žene v kmetijskih skupinah zborov proizvajalcev! V okraju je približno 6 tisoč kmečkih gospodarstev v pogodbeni proizvodnji z zadrugo; skoraj polovico teh pogodb so podpisale žene, kmetijski strokovnjaki pa povedo, da so prav kmečke žene mnogo dojemlji-vejše zia sodobno kmetijsko proizvodnjo kot možje gospodarji. Na nekaterih področjih so žene celo glavni nosilec pogodbene proizvodnje! V kmetijstvu nosijo 50 odst. bremen v proizn/odnji — žene. Da ne pozabimo njihove velike vloge pri pretakanju narodnega dohodka. Največji del tega dohodka po'rcšhno skozi družinske proračune. In tu je spet žena gospodinja tista, ki kot kupec gospodinjskih predmetov potroši največ! Našteli smo le drobec pomembnih dolžnosti, ki jih v naši družbi opravlja žena. Gotovo ji torej pripada pomembnejši prostor, kot ga je imela doslej. Socialistična zveza je do zdaj vse premalo skrbela za uveljavljanje žena in za reševanje njihovih problemov. Se vse premalo je žena v organih oblasti, v organih delavskega in družbenega upravljanja in v odborih družbenih organizacij. Gotovo so tu precej krive tudi žene, saj so kot volivke v večini, pa vendar ne volijo kandidatk. Morda je po sredi občutek manjvrednosti, morda pa tudi premajhno zanimanje. Do odbornic v ljudskih odborih smo preveč kritični. Odbornika, ki že leta sedi v ljudskem odboru, ne vidimo, čeprav nikdar ne spregovori, na ulici pa ■»progrizne* vsako na seji izgovorjeno besedo; ženo, ki je molčala le dve leti, pa že obsojamo kot nedejavno. Krajevne organizacije SZDL naj čimprej ustanove sekcije, ki bodo razpravljale o težavah žena in družine, v teh sekcijah naj tovarišice skupaj z možmi iščejo pota za odpravo težav! V marcu bodo občinske konference žena kot priprava na zvezno konferenco, ki bo 19.. 20. in 21. aprila v Zagrebu. Na občinske konference bodo povabljene žene, ki so se uveljavile v DS, v organih druž- benega upravljanja in v političnem delu. Pogovorijo naj se o vsem, kar jih v občini najbolj žuli. Kmalu bodo volitve zadružnih svetov, povedali pa smo že, kako veliko vlogo imajo žene kot proizvajalke v kmetijstvu. Letošnje volitve zadružnih svetov naj bodo preizkušnja novega odnosa družbe do žena in hkrati odnosa žena do sebe, saj zaslužijo, da so v novih zadružnih svetih zastopane številneje kot doslej. Za delovni del proslav 8. marca smo našteli kar precej nalog. Mnoge bo morala uresničevati vsa družba, saj so bile žene doslej preveč prepušče-. ne same sebi. Letošnji 8. marec naj bo torej prelomnica. Z ene naj s pomočjo in podporo družbenih organizacij, organov oblasti in s povečano aktivnostjo žena najdejo v socialistični družbi prostor, ki jim — če upoštevamo njihovo odgovorno, skromno in tiho delo — tudi pripada! Po dvajsetih letih Kmalu bodo izdelani programi za 20-letnico vstaje — Največje slavje Slovenije: 22. julija v Žužemberku, kjer pričakujemo 100.000 ljudi — Žužemberk se bo ves prenovljen pri pravil na veliki dan in na odkritje veličastnega spomenika padlim borcem in žrtvam fašističneaa nasilia Ne klonite v pravični borbi! Na vseh protestnih zborovanjih po okraju smo v preteklem tednu lahko slišali: BREZ IZJEME OBSOJAMO ZLOČINE KGL0NIALIST0V! SV0B0Đ0 AFRIČANOM! Kako živo čutimo s kongo-škim ljudstvom, smo dokazali minuli teden, ko je bila v okraju vrsta protestnih zborovanj, na katerih je ljudstvo povsod obsodilo gnusni urno;-predsednika Lumumbe. V Novem mestu je bilo veliko zborovanje na Glavnem trgu; v Metliki se je na petih zborovanjih zbralo nad 700 ljudi, ki so poslali protestna pisma Organizaciji združenih narodov v Nevv Yorku zaradi pasivnosti enot OZN v Kongu. V Brežicah se je zbralo več kot 1000 delavcev, dijakov in drugih državljanov v sredo ob 14. uri. Od tod so poslali protestne brzojavke Glavnemu odboru SZDL Slovenije in brzojavne pozdrave zakoniti kongoški vladi. Protestna zborovanja so bila tudi v Dobovi in v rudniku Globoko. V sredo se je zbralo nad 800 ljudi v Sevnici in ogorčeno protestiralo proti sedanjemu početju kongoških band in njihovih vodij, kot proti politiki OZN v Kongu. V Vidmu-Krškem je bila vsa javnost močno vznemirjena spričo vesti o zahrbtnem uboju točk Je zamenja! tarifni pravilnik V tovarni celuloze in papirja na Vidmu so v zadnjem času ukinili tarifni pravilnik, kj ga je zamenjal novi način razdeljevanja osebnih dohodkov. Sleherno delovno mesto v tovarni je bilo po posebni komisiji ocenjeno in ima določeno število točk. Delo v normi in režiji ter vsi dodatki (na normo, nadure, nočno delo in posebno nadurno delo) so prav tako preračunani na točke, tako da bo lahko vsak delavec sam ugotovil, če je njegov osebni dohodek pravilno izračunan. Vsota osebnih dohodkov vsake obračunske enote se vsak mesec seveda menja; po- Seminar 0K ZKS v Dol. Toplicah Okrajni komite Zveze komunistov prireja ta teden v Dolenjskih Toplicah pe'dnevni seminar za ofoernske komiteje ZKS in člane OK ZKS. Na seminarju predava okrajni politični aktiv predvsem o aktualnih temah — o viogi članov ZK v komunah. od 23. II. do 5. in. 1061 Nestalno in hladno vreme s Pogostimi večidel snežnimi Padavinami in z mrazom ponoči. Vendar močne padavine Pričakujemo le okrog 25. februarja in okrog 3. marca. V. M. poln orna je odvisna od količine in kvalitete proizvodnje, ki jo je enota kot 'celota v mesecu dosegla. Zato je vrednost točke v vsaki obračunski (ekonomski) enoti vsak mesec drugačna; to bo prav gotovo spodbudilo kolektiv, da bo vložil v svoje delo še več truda. Čeprav je bil lanski plan v tovarni zelo napet, so vse ekonomske enote presegle postavljene dolžnosti. Plan skupne proizvodnje je bil konec leta presežen za 7 odst. oz. "za 6.778 ton blaga, plan blagovne pro- Obišeite razstavo Vladimira Lamuta! Rais'ava je odprta v prostorih Dolenjskega muzeja vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 16. do 19 ure do vključno 8. marca. Sindikalna konferenca v KOPITARNI Zadnii četrtek je bila v sev-niški KOPITARNI sindikalna konferenca, na kateri so delegati razoravljalj o številnih problemih. V soboto so se o svojfrn delu pomenili' tudi člani podružnice javnih uslužbencev, v nedeljo pa je bila sindikalna konferenca v kr-meljskem rudniku. Povsod razpravljajo člani sindikata o perečih problemih kolektivov, o občinskem gospodarstvu in nalogah v novem petletnem planu. -OK. izvodnje pa za 8 odst. Po vrednosti je kolektiv lanski plan presegel za 10,3 odst. Skupni uspehi tovarne so v primerjavi z letom 1959 boljši za 26 odstotkov, k čemur je vsekakor največ pripomoglo uspešno nagrajevanje po delu. V kolektivu si obetajo od novega načina nagrajevanja še večje uspehe. predsednika Lumumbe. Dolg sprevod manifestantov je krenil skozi mesto pred tovarno celuloze in papirja, kjer je bilo protestno zborovanje. Od tod so poslali več pisem, med drugim tudi Vsenarodnemu afriškemu kongresu v Akri, v državo Gano; to pismo so zaključili takole: »Lumumba in njegova sodelavca so mrtvi, ni pa mrtvo hrepenenje kongoškega ljudstva po osvoboditvi. Pripravljeni smo biti v vaši plemeniti borbi z vami, pripravljeni smo vam nuditi pomoč v mejah naših možnosti. Afrika jc vaša, Kongo je last kongoškega ljudstva, nič manj pravice do življenja nimate vi, kot belgijski imperialisti. Zato podpiramo vašo borbo in si prizadevamo, da bi vam pomagali doseči skorajšnjo zmago! — Ne klonite pred nasiljem, vaša borba je pravična! V tej borbi vas podpira vsa Afrika, podpira vas jugoslovansko ljudstvo in (vse napredno človeštvo!'" Na sestanku predstavnikov občinskih odborov SZDL, LMS in sindikalnih svetov ter predstavnikov okrajnega odbora SZDL, LMS in Okrajnega sindikalnega sveta so se pretekli četrtek med ostalim pogovorili tudi o proslavah ob 20. obletnici revolucije. Sklenili so, da naj izdelajo vsi občinski odbori za pripravo proslav v zvezi z 20-letnico revolucije takoj svoje programe proslav. Te naj zajemajo le praznovanje 4. julija — dan borca, 22. julja — dan vstaje in 22. decembra — dan JLA. Proslavljanje teh dni bo republiškega in zveznega značaja. Razen naštetih proslav pa so lahko še občinske in okrajne, ki morajo biti vezane na dogodke iz leta 1941. Na teh proslavah naj bi udeležencem prikazali: stanje go- Nagrajeni šoferji na Vidmu Upravni odbor Tovarne celuloze in papirja na Vidmu je nagradil šoferja Antona Dru-goviča z 10.000 dinarji,, ker je s kamionom TAM 4.500 prevozil 100.000 km brez popravil in zastojev. Deset tisoč dinarjev je dobil tudi Ivan Molan, ki je znova prevozil 100.000 km z osebnim avtomobilom brez posebnih okvar. Tovarniški Mercedes ima že 204.000 km, pri čemer je prvih 100.000 km prevozil šofer Anion Hotko-tovarna Mercedes sa i" " dila z zlato značko, ker ni imel pri teh 100.000 km nobene okvare. spodarstva v stari Jugoslaviji !n danes, delavsko in družbeno samoupravljanje in nove gospodarske ukrepe — delitev dohodka kot najvišjo stopnjo vlogo delavskega razreda v gospodarski in socialistični ureditvi. Proslavljanju ostalih zgodovinskih dni (8. marec. 27. april, 1. maj itd.) ne bomo dali posebnega poudarka 20. obletnice revolucije. Tudi razni festivali in srečanja, ki bodo letos, ne bodo imeli nobene zveze s proslavo 20. obletnice vstaje. Posebne komisije za delo s šolsko mladino in mladino nasploh bodo organizirale med ostalim tudi predavanja bivših oficirjev in borcev. Ti predavatelji naj bi ne govorili toliko o posameznih, dogodkih, skupinah in junaštvih, ampak naj bi prikazali bolj smisel NOB. ideje, za katere so se borili ljudje itd. Glavna jugoslovanska proslava ob 20-letnici revolucije bo 4. julija v Užicah. Ta dan naj bi se čimveč ljudi zbralo ob televizijskih in radijskih sprejemnikih ter poslušalo govor, ki ga bo imel predvidoma maršal Tito. 22. julija bo glavna proslava za Slovenijo v Žužemberku, kjer bodo odkrili spomenik preko 1200 padlim borcem. Na njej bo sodelovalo, kot računajo, nad 100.000 ljudi. Ni podjetja ali ustanove, kjer jih ne bi srečali, naših požrtvovalnih proizvajalk, delavk in uslužbenk. Samo v industriji ▼ okraju dela 3.160 žensk, v prosvetni službi jih je 939, v zdrav« stvu 929 in pod. Komuna v petletnem planu Na zadnjem zasedanju je Zvezna ljudska skupščina sprejela novi petletni načrt, ki predvideva zlasti skladen razvoj vseh gospodarskih panog in področij V"prihodnjih petih letih. Zdaj so na vrsti republike in komune, da pripravijo svoje načrte gospodarskega razvoja. V prihodnjem razdobju bo naloga komun, da bodo razen nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil znatno dvignile na svojem področju tudi družbeni standard. Te naloge bodo sedaj terjale izrednih naporov in znatnih finančnih sredstev. Zato je zelo važno vprašanje, kakšen bo materialni položaj komun v prihodnjem petletnem razdobju. Čeprav še niso dokončno izdelani gospodarski instrumenti, si na osnovi razprav v Zvezni skupščini in nekaterih značilnostih novega sistema delitve dohodka, ki se pripravlja, lahko obetamo, da se bo materialno stanje komun izboljšalo Predvsem moramo poudariti, da spričo novega sistema delitve dobile komune in gospodarske organizacije pri sedanji produktivnosti dela nekoliko ugodnejši položaj, kot ga imajo sedaj. Kaj bo vplivalo na boljše materialne pogoje komun? Delavske kolektive in s tem seveda tudi občine bo poslej veliko bolj in neposredno zanimala proizvodnja in čim večja akumulacija To pa obenem pomeni, da bo zaostajanje v produkciji oziroma vsako povišanje stroškov proizvodnje veljalo gospodarsko organizacijo in s tem vso komuno precej več. Odnosi razdeli'--,' "■ nost"v '-eni tako da bodo glede racionalne proizvodnje, ekonomije dela in sredstev za proizvocln' glede akumulacije itd interesi podjetja in komune sovpadali bolj kot doslej. Zakaj poudarjamo doslej? Naj pojasnimo to s primerom iz dosedanje prakse Nedavno ie prišlo do spora med nekim velikim industrijskim podjetjem in občinskim ljudskim odborom glede vprašanja delovne sile v-tem podjetju. Delavski kolektiv je namreč po analizi in ekonomskem računu ugotovil, da se je za povečanje produktivnosti dela treba rešiti odvečne delavne sile. okrog 200 delavcev. Ni šlo zato, da bi jih kratkomalo odnustUi. temveč, da se zaposle na drugih delih v mestu, za kar so že bilj dani tudi določeni predlogi Toda občina se ie uprla, ker bi se z zmanjšanjem delovne sile v tem velikem podjetju zmanjšal tudj prispevek občinskemu proračunu iz osebnih dohodkov de-'avrev in uslužbencev Ta primer praktično kaže. v kakem obsegu se ne skladajo interes* podjetja in komune, kadar gre za nadaljnje povečanje produktivnosti dela. Novi sistem hoče odpraviti take spore med komunami in gospodarskimi orcaniraciiami. Poslej za ko- mune ne bo odločujoče, koliko delavcev bo zaposleno v posamezni gospodarski orrf- -:zaciji, saj bodo njeni dohodkj in materialna osnova odvisni 'Izključno od materialnega učinka produktivnosti dela vsakega podjetja. V tem smislu bo komuna tudi določala svojo politiko povečanja proizvodnje in iapodbujala oodjetja, da bodo izpopolnila tehnološke procese v proizvodnji. Ker bodo komune in podjetja imele skupni interes za povečanje proizvodnje, bo vse manj vzrokov in potreb po iskanju centralnih fondov. Kakor določajo smernice petletnega načrta, bo razvoj vsake upravne enote odvisen predvsem od lastne gospodarske politike in lastnega uspeha dela. Zato lahko zaključimo, da ie v prid vseh gospodarskih organizacil in komun, da že na začetku leta žrtvujejo čim več naporov za maksimalno proizvodnjo In za čim večje zman'sanje stroškov. Priznanje mlademu kolektivu Direktorja podjetja za rehabilitacijo invalidov v Metliki Manka Fuxa sem srečala na cesti. Zanimalo me je, kako se novo ustanovljeno podjetje razvija, pa sem ga vprašala: »Kako gre?« »Kar z menoj stopi! Sama boš videla.« Bila sva v skladišču. Skladiščnik je pravkar pripravljal pošiljko lepih oblačil otroške konfekcije. Presenetljivo lepa Izbira več vrst vzorcev in kro- jev je bila. Lahko rečem: blago je bilo prvovrstno. Takih oblačil na trgu primanjkuje Nadalje sem si ogledala kupe hlačk za dečke, dekliška krilca, predpasnike in nedrčke za žene. »Blago lahko nabavimo,* pravi direktor. »Težave so le s kreditiranjem. Čakamo, da nam odobrijo kredite. Radi bi nabavili blago. Treba je skrbeti za trideset ljudi, da imajo kaj delati. Ko bomo odstranili Načrti Avtoprometa »GORJANCI« Podjetje Avtopromet Gorjanci je zaprosilo občino Novo mesto za poroštveno Izjavo za najetje posojila ♦ znesku 10 milijonov 600 tisoč dinarjev za nakup 4 tovornih avtomobilov in avtobusa od podjetja »Kovinar«, Črnomelj. Podjetje »Kovinar« se je ukvarjalo z avtoprevozništvom na področju občine Črnomelj, ker pa je to dejavnost opustilo, je vozila odkupilo od njega podjetje »Gorjanci« in prevzelo tudi vse prevozniške in avtobusne proge v občini Črnomelj. Podjetje »Gorjanci« bo razen tega gradilo v Bršljinu garaže in mehanično delavnico. Potrebno zemljišče je »Gorjancem« občina Novo mesto že dodelila. V garažah bodo preko noči spravljeni avtobusi rednih avtobusnih prog, ki začenjajo pot v Novem mestu, v mehanični delavnici pa bodo opravljali tudi manjša popravila. Potreb- »KRUPON« se je združil z »BOROM« V občini Žužemberk je delovalo čevljarsko podjetje »Kru-pon«, ki se je zaradi neprimernih prostorov borilo s precejšnjimi težavami. Delavski svet tega podjetja se je, ker ni našel nobene rešitve, pričel pogajati s Delavskim svetom podjetja »Bor« iz Dolenjskih Toplic, o pripojitvi. Kolektiva sta se sporazumela o združitvi. Ljudski odbor občine Novo mesto je na seji 3. februarja potrdil pripojitev »Krupona« in ustanovitev obrata podjetja »Bor« iz Dolenjskih Toplic na Dvoru pri Žužemberku. Obrat se je že preselil iz prejšnjih neprimernih prostorov v nove v stavbi SLP na Dvoru, ki jo je »Bor« preuredil, število delavcev pa se bo kmalu povečalo od dosedanjih 15 na 30. na sredstva za gradnjo ima podjetje »Gorjanci« že pripravljena. Direktor podjetja je na zadnji občinski seji načel tudi vprašanje gradnje prepotrebne avtobusne postaje v Novem mestu. Tudi zanjo ima podjetje Gorjanci že 60 odst. sredstev in pripravljene vse načrte, čaka le še na odobritev lokacije od Sveta za urbanizem pri ObLO Novo mesto, ki pa se, kot je videti, nikakor ne more odločiti... Eksploziv ni igrača! 13. februarja so trije otroci Jožeta Krotka iz Preloke, ki so pomagali očetu pri delu v vinogradu, našli vžigalno kapico. Eden izmed otrok Je zadel po kapici tolči s sekiro, ostala dva pa sta gledala. Ko je prišlo do eksplozij«, je tistega, ki j« tolkel, poškropilo po roki, enega »gledalca-" pa po obrazu -tega so prepeljali v bolnišnico v Karlovac. Kdor Je za svoje potrebe kupil eksploziv, ga mora, če mu ga Je po uporabi kaj ostalo, vrniti. Minirajo lahko le poklicni -minerji. Lastnik eksploziva in miner pa morata paziti, da eksploziva ne izgubljata, ker ga lahko najdejo otroci in se potem ponesrečijo. Starši naj bi tudi bolj pazili, kaj delajo otroci. Zidanica je zgorela 18. februarja opolnoči je zgorela zidanica Kristine StlgUe v Kotu pri Semiču. Škode je za okoli 150 tisoč dinarjev. Vzrok požara ni znan. osnovne težave, bomo sprejeli tudi invalide iz Črnomlja na rehabilitacijo.« Podjetje ima prostore v stavbi, kjer je bila prej »BETI«?.. V treh mesecih, kar posluje, so že izdelali za 4 milijone dinarjev blaga. Poudariti je treba, da so tam zaposleni predvsem ljudje, ki se delu priučijo. V oddelku za konfekcijo je nekaj tovarišic, ki vodijo delo. »Čevljarji, ki so nedavno začeli delati, že izdelujejo lične ženske copate, visoke in nizke, tople in v lepih barvah.« To je šele začetek. O tem, kar bodo še ustvarili, direktor ne govori. Je star partizan in Invalid, iznajdljiv človek. V kolektiv zaupa. Tako podjetje ima prav gotovo še lepo prihodnost. Regina Fir Nesreča dveh vinjenih kolesarjev 18. februarja se Je peljal delavec A. N. iz Dešeče vasi pri Žužemberku s kolesom vinjen domov. Seveda se je prevrnil in so potem hudo poškodovanega prepeljali v bolnišnico. Istega dne se je pri Kanižarid ponesrečil vinjeni kolesar A. D. Iz Dragovanje vasi. Pri padcu je dobil pretres možganov in poškodbe po obrazu. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Pri kolesarskih nesrečah so nesreče pijanih kolesarjev po številu na drugem mestu (največ kolesarjev se ponesreči, ker ne nakazujejo z roko, da bodo zavili v levo). Zaradi tega je bolje, da se voziš le trezen. Ce si se ga že nekje na-lezel, se najprej naspi, potem pa trezen zajahaj kolo — In vožnja se bo srečno končala! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Tunizijski tednik »Afrique Action« je objavil zadnje Lumumbovo pismo ženi, v katerem je med drugim rečeno: »Nobena brutalnost, nobeno mučenje me ni nikoli pripravilo do tega, da bi prosil za usmiljenje, zakaj rajši umrem častno z nerazrušljivo vero in globokim zaupanjem v usodo svoje domovine, kakor »da bi živel v odvisnosti in zatajil svoja sveta načela.« Kakor smo že poročali, so kongoškega premiera Patricea Lumumbo ubili Com-bejevi krvniki. Novica je stara že kakih deset dni, toda svetovno javno mnenje se še ni sprijaznilo z njo. To dokazujejo novi in novi protesti po vsem svetu in tudi na sedežu Združenih narodov, kjer so morali prejšnji teden izprazniti dvorano, v kateri zaseda Varnostni svet, da bi lahko nadaljevali z delom. Med tem je svet zvedel še za nekaj podrobnosti o umoru kongoškega premiera. Ganski predsednik Kvarne Nkrumah je izjavil, da je Lumumbo ubil s strelom v tilnik belgijski oficir. To da se je zgodilo že 18, januarja letos. Toda s tem še ni bilo konec političnih morilskih obračunov.« Posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN v Kongu Radžešvar Dajal je poročal v' New York, da so v Bakvangi, ki je pod nadzorstvom samozvanca »rudarske republike« Kalondžija, ubili šest znanih kongoških politikov, pristašev pokojnega premiera Lumumbe. Te politike je Kalondžiju izročil predsednik Kasavu-bu. Ta novi zločin je ponovno ogorčil svetovno javnost in vzel sapo celo dosedanjim zagovornikom in branilcem »zakonite kongoške vlade« oziroma »zakonitih kongoških oblastev«, ki naj bi jih zastopali razni Mobutuji in drugi krvniki kongoškega ljudstva. Tako je Varnostni svet — tudi to pot ne brez prepirov in medsebojnih obtožb na naslov posameznih delegatov in držav — prvič sprejel resolucijo treh azijsko-afriških držav (ZAR, Cejlon, Liberija), ki pooblašča Združene narode uporabiti silo, da bi preprečili državljansko vojno v Kongu. Resolucija hkrafii zahteva takojšen umik vseh belgijskih in dru- Zahodne države na čelu z ZDA nenehno poudarjajo, da ne bodo dovolile nikakršnega tujega vmešavanja v Kongu, da bi tako vmešavanje izredno zaostrilo že tako in tako napeti položaj v Kongu in v svetu in da se je treba za vsako ceno izognibi državljanski vojni v tej afriški državi. Pri tem — kolikor na videz obsojajo in obžalujejo umor Lumumbe in drugih kongoških osebnosti— skušajo prikazati svetu Lumumbo Mm sličili v KnEigu gih tujih vojaških in polvojaških oseb kakor tudi političnih svetovalcev iz Konga, razen tistih, ki so v sestavu mednarodnih sil OZN. Kljub temu, da pomeni ta resolucija korak naprej (saj je že skrajni čas), pa je vendar izraz nasprotujočih si tendenc in interesov. Resolucija ne navaja Imenoma nobenih krivcev za umor L»-mumbe in drugih kongoških politikov in nobenih krajev, kjer so bili storjeni zločini. Ameriški delegat je namreč zahteval, naj bi med mesti storjenih zločinov omenili tudi glavno mesto Vzhodne pokrajine Stanleyville, čeprav ni mogel z ničemer dokazat«, da bi bil tam ubit en sam Evropejec. To dejstvo namreč priznavajo tudi zahodne časopisne agencije. Resolucija prav tako ne omenja nobenega roka, do katerega se morajo umakniti vse belgijske in druge tuje vojaške in polvojaške osebe in tuji politični svetovalci Konga. Prav tako ne določa nobenih sankcij proti Belgiji oziroma krivcem, če prizadeti ne bi izpolnili določb najnovejše resolucije Varnostnega sveta. in njegove pristaše kot služabnike Moskve. Hkrati pa dovoljujejo, čeprav zdaj v resoluciji to obsojajo, da razni belgijski in drugi mednarodni pustolovci nemoteno pomagajo Mobutiuju, Kalondžiju in Čombeju pobijati Kongoža-ne in požigati cele vasi nasprotnih plemen. In ne samo to: pred očmi Združenih narodov v Leopoldvillu se je Mo-butujev in Kasavubujev režim okrepil zgolj po zaslugi izdatne in neprikrite finančne in vojaške pomoči Belgije. Toda gorje, če se pojavi najmanjša novica o nekakšni pomoči Gizengovim silam v Vzhodni pokrajini. To je takoj znamenje vmešavanja komunističnega sveta v notrranje afriške zadeve in izzivanje državljanske vojne v Kongu ter zaostrovanja mednarodnega položaja. Žalostna resnica pa je, da Lumumbovim silam v Vzhodni pokrajini primanjkuje vsega: streliva, orožja, hrane in zdravil in da je čudež, kako so se doslej obdržale in bile celo sposobne izvajati ofenzivne operacije proti združenim nasprotnikom. Zahod je s tako politiko že veliko izgubil v Kongu in v Afriki. Novi kadri trgovske stroke za dva okraja Na Vajenski šoli trgovslke stroke v Brežicah so 31. januarja letos končani zaključne izpite iz bBago-znanstva, trgovinskega računstva, organizacije in tehnike ter lz slovenskega in nemškega jezika. V jesenski izmeni je obiskovalo drugi razred 55 in tretji razred 43 vajencev lz novomeškega in nekaj iz ljubljanskega okraja (trboveljsko Območne). Učni uspeh Je bil dober. Izpite je opravjo 92 kan- Razglas o cepljenju psov v novomeški občini Oddelek za gospodarstvo in finance Občinskega ljudskega, odbora Novo mesto odreja cepljenje vseh nad štiri mesece starih psov. -Cepljenje bo po naslednjem razporedu: * 1. marca 1961 ob 9. url na. Superč vrhu pred Zadružnim domom, l. marca 1961 ob 11.30 v Uršnlh selili pred Zadružnim domom. lliUt.Nslil NOTRANJEPOLITIČNI PBBGLED V torek, 21. februarja je bila seja Predsedstva Republiškega sveta. Na njej so razpravljali o nekaterih političnih problemih, ki se pojavljajo ob uvajanju sprememb v gospodarskem sistemu. Predsedstvo Republiškega sveta ugotavlja, da spremembe v gospodarskem sistemu, ki bodo v kratkem sprejete, objektivno pomenijo, tako po obsegu, kot po vsebini, najpomembnejši ukrep, ki je bil podvzet v zadnjih letih. V zaključkih te seje je med drugim rečeno, da se je s tem odprl proces, ki bo mobiliziral vse subjektivne sile in sredstva za to, da bi prvič, dosegli čim večji obseg ln čim večjo produktivnost ter rentabilnost proizvodnje ter drugič, da bi čimbolj pospešili celotni razvoj gospodarstva ln socialističnih družbenih odnosov. To je objektivno nadaljevanje procesa razdeljevanja dohodka po delovnem učinku, za katerega so se sindikati zavze- Mnenje sind kata mali predvsem znotraj kolektivov. Predsedstvo sindikata meni, da je treba tem pozitivnim spremembam v gospodarskem sistemu dati vso moralno in politično podporo in da je potrebna nenehna razlaga političnih in družbenih sprememb, ki jih sistem prinaša. Med drugim bodo imele cene povsem drugačen značaj ln funkcijo. V večji meri kot doslej bodo odražale doseženo stopnjo produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja gospodarskih organizacij. Cene bodo postale eden izmed ekonomskih čLnitcljev, ki bodo neposredneje vplivale na porast proizvodnje, produktivnosti ter življenjskega standarda. Doslej so se cene določale bolj ali manj administrativno, prek ekonomskega oblikovanja cen pa bo prišlo do prelivanja akumulacije od dosedaj administrativno privilegiranih (tekstil) na tiste dejavnosti, ki so bile đoslej administrativno zapostavljene (kmetijstvo, promet). Na ta način se bodo sredstva normalneje razdeljevala med dejavnostmi ter postopoma izenačevali pogoji gospodarjenja. Predsedstvo, tako je bilo rečeno v zaključkih, podpira svobodnejše ekonomsko formiranje cen, vendar pa opozarja na notranjo logiko sistema, kajti nekateri bodo dobili manj, zato, ker so bili doslej privilegirani. V svojih zaključkih opozarja predsedstvo na nekatere pojave, ki pa nimajo nič skupnega s svobodnejšim ekonomskim oblikovanjem cen. Vodstva nekaterih gospodarskih dejavnosti so sodila, da je potrebno, da že v času razprav o spremembah v gospodarskem sistemu enostavno dvignejo cene. Pri tem so mislila samo na ozke, trenutne interese. Poskušala so špeku-lantsko izkoristiti čas, ko instrumenti novega sistema sploh še niso mogli začeti delovati. Ta vodstva so sicer zelo glasno podpirala spremembe v sistemu, toda istočasno pa si skušajo povečati dohodek s špekulacijo, oziroma s tem, da povišujejo cene. Ta vodstva, pa naj se tega zavedajo ali ne, povzročajo s tem novemu sistemu težave, še preden smo ga začeli uvajati. Taka politika je vsekakor protidelavska, čeprav so se z njo strinjali ncAateri delavci. Protidelavska je zato, ker .je naperjena proti dejanskim koristim delavcev in jo zato delavci ln ostali kolektivi upravičeno obsojajo. V zaključkih so za tem omenjeni primeri tekstilnih podjetij, ki so povišala cene, čeprav so že doslej uživala določene privilegije, izražene v sorazmerno visokih cenah. Cene povišujejo prav v času, ko pričakujemo, da se bodo le-te za tekstil znižale za okoli 10 odstotkov. Značilno je. da v teh vodstvih izjavljajo, da bodo formirali cene kot bodo hoteli ter obenem pravijo, da dvomijo o učinkovitosti Intervencije z uvozom tekstila. Jasno je, da s tako špckulac'fo direktno prisilijo skupnost, da se mora vmešati z uvozom tekstila na tržišču v večjem obsegu, kot je bilo to ob normalnih pogoiih potrebno. Posledice večjega uvoza so menda ,ia,";ne. nrkomu bo blago obležalo v skladiščih. Očitno je, da v teh primerih ne gre z\ normalno oblikovanje cen, ampak za špekulacije. Ul žele izkoristiti trenutni položaj. Vse to nima nič skupnega z ekonomiko niti z duhom sprememb v gospotlirsVoTi sistemu. Predsedstvo Republiškega sveta v-tvojih zaključkih nozivi vse sindikalne organizacije, da take primere špekulacij in izkoriščanje sedanjega položaja vselej »aj*stneje javno kritfr'--" , S. marca 1961 ob 8. uri v Straži pred krajevnim uradom. 2. marca 1961 ob 12. uri v Dol. Toplicab pred Krajevnim uradom. 3. marca 1961 ob S. uri na Malem Blatniku pri križišču, 3. marca 1961 ob 10. uri v Brusnicah pri Hudoklinu, 4. marca 1961 ob 8. uri v Stopičab pred Krajevnim uradom, 4. marca 1961 ob 11. uri v Novi gori (Koroška vas) pri križiSču, 10."**rnarca 1861 ob S. uri v Mirni peči pri Eupeni, lOi marca 1961 ob 11.30 v Otočcu pri Vidrihu, 10. marca 1961 ob 14. uri v Smar-Jetl pred Krajevnim uradom, 11. marca 1961 ob 7.30 v Novem mestu na sejmišču - za Novo mesto, 11. marca 1961 ob 9.30 v Novem mestu na sejmišču — za okoliške vasi. Psa mora prignali odrasla oseba, ki naj prinese s seboj za stroške cepljenja 350' din. Načelnik oddeHca za gospodarstvo in finance Ivo Novšak, 1. r. Kolesar poškodovat avto in sebe 13. februarja se je peljal kolesar A. N. po cesti s Čateža proti Veliki Loki. Ko se je spuščal po strmi cesti, se je na ovinku zaletel v osebni avtomobil S-12256, ki ga je upravljal Rudi Grmovsek iz Trebnjega. Pri trčenju na tem nepreglednem oviniku je bil kolesar teže poškodovan, šofer laže, na kolesu je škode za okoli 30O0 din, na avtomobilu pa za okoli 250.000 din. Kolesarja so prepeljali v novomeško bolnišnico. Je traktor za na cesto? 17. februarja se je na cesti Ribnica-Veliki Cirnik (Brežice) prevrnil traktor, ki je vozil na prikolici kamenje. — Traktor Stevr S-11145 je začel na vrhu klanca zavirati, toda teža prikolice ga je potiskala naprej, dokler se ni na cesti prevrnil. Traktorist je huje poškodovan, na traktorju pa je škode za okoli 50.000 din. Na nailh cestah se pojavlja vedno več traktorjev, ki prevažajo kamenje, pesek, hlode (ki so večkrat sumljivo naloženi) in drugo. Tak traktor ti s svojimi nekaj deset kilometri na uro zapre cesto "ln ne pusti naprej nobenega vozila. Za njim se včasih nabere cela kolona avtomobilov, ki trobijo na vse pretege, toda traktorist brezobzirno vozi počasi po sredi oeste dalje. Saj morda niti ne ve, da je za njim že cela kolona, ker ne vidi nazaj (nima ogledala), trob-Ijenja avtomobilov pa zaradi trušča traktorja ne sliši. Neredko dobi avtomobilist prednost šele takrat, ko zapelje traktor na drugo cesto. Prav zaradi tega se nam zastavlja vprašanje: ali je traktor sploh za na cesto? Dva rdeča petelina ' ' 16. februarja je zgorel svinjak Janeza Straha iz Gaberja. Zažgal -ga je domači sinček, ki je našel vžigalice, šel v svinjak in zakuril koruznico. Škode je okoli 15.000 dinarjev. •Istega dne sta zgoreli dve go-spodarsiki poslopji tudi Jožetu Bukovcu iz Kota pri Semiču. Tokrat sta se igrali z vžigalicami dve . punčki, stari 6 in 5 let, ter fantelk, star 4 leta. Ena izmed punčk je "rekla, naj bi zakurili, druga je izkoristila odsotnost stare matere in - vzela vžigalice pa so zakurili. Škode je za okoli 400.000 din. Zavarovano ni bilo. '■•■''Spet majhna neprevidnost. Otroci so dobili vžigalice in požar je tu, O.otrocih, ki zažgo, smo že velikokrat pisali. Starši, ne puščajte vžigalic ln vžigalnikov v dosegu oiroiUili rok. Predšolske otroke tudi poučite, kaj se sme ln kaj ne, za požarnovarnostno vzgojo šolarjev pa naj razen staršev skrbe še učitelji. dldatov, le 6 vajencev ima popravne izpite. OdS-ičnjake, bilo jih je 16. je Trgovska zbornica iz Novega mesta nagradida. Dobil« so praktična im knjižna darila. V zadnjii izmeni je bilo na šo&i 43 vajencev tretjega letnika. Zaradi prehoda na novi sistem šolanja je to hkrati zadnji letnik. Po novi šolski reformi je predvideno dveletno šolanje vajencev. Studij bo zato intenzivnejši, naše trgovine pa bodo dobtile več kva-IMiciranega kadra. Izobrafžev.mje vajencev bo v prihodnje zahtevalo spremembo praktičnega pouka. Ta bo moral btiti boljši in vatfenci ne bodo le delovna sila. ampak se bodo svoje stroke dejansko učili. O tem se bo s poslovodji treba še resno pogovoriti, saj so predvsem ti odgovorni za vzgojo mladih ljudi. Vajenci':, ki so zdaj končrfi tretji letnic o.piraro-stori niso povsem primerni-pri adaptiranih stavbah se fo večkrat zgod-. Vendar upamo, da bomo kljub temu nekdanji Lom JLA spremenili v moderno gostišče.« Bela krajina je vablfiva. Cesta, ki jo bodo asfaltirali, bo prav. gotovo še marsikoca pripeljali iz Novega mesta v Črnomelj in na Vinico. Ze letos lahko pričakujejo več obiskov zlasti iz tujine, ker .. . »Do zdaj skoraj nismo imeli prenočišč. Vrzel bomo nekako zmanjšali, ko bo odprt hotel. Tudi v drugih gostinskih obratih bi bilo treba kaj podobnega napraviti, zlasti jih modernizirati. Televizorja, radia in podobnih reči — tudi še nimamo.' O družbeni prehrani je povedal naslednje: »Vedno bolj pereče je vprašanje družbene prehrane. Dve tovarni sta za svoje deldvct in uslužbence že ustanovili menze, to pa je še premalo.' Sicer pa je bil promet še kar zadovoljiv. Medtem ko je znašal promet J 955 le 34 milijonov dinarjev, je bil lani ze 63 milijonov, 1965 pa bo od lanskega za 20 odstotkov večji. »Novi hotel bo precej vplival na te številke. To pa je stvar prihodnosti in ne bi rod napovedoval. Vseeno pa pridite 1. maja na otvoritev!« Res je, gostinstvo se v Črnomlju šele razvija. Tudi me- Z veselfem sem se odloči! vzel gospodarstvo. Ta je končal grmsko kmetijsko šolo in veterinarski tečaj, en brat pa študira na gozdarski fakulteti. — Kakšen jc bil prvi vtis ko ste, mlad tehnik, prišli iz Me v proizvodnjo? S seje ObLO Videm-Krško in Senovo V soboto, 18. februarja, je bila v Vidmu - Krškem prva skupna seja odbornikov občinskega ljudskega odbora Senovo in Videm-Krško. Zaradi novoustanovljene občine Videm-Krško je bil za predsednika ponovno izvoljen tov. Stane Nunčič, za podpredsednika pa predsednik bivše občine Senovo tov. Karel Stcrban. Odborniki so izvolili. odbomiške komisije in člane svetov ljudskega odbora. Glede predloga o soglasju za ustanovitev Vodne skupnosti za Dolenjsko s sedežem v No- vem mestu ter razporeditve denarnih sredstev so bili odborniki mnenja, da je premalo utemeljen. Zato je bila iz vrst odbornikov sestavljena posebna komisija, ki naj bi zadevo proučila in poročala o njej na prihodnji seji občine. Odborniki so tudi izrazili željo po ustanovitvi občinske vodne skupnosti. Na ločeni seji je bila na zboru proizvajalcev predlagana komisija, ki naj bi proučila vse možnosti za ustanovitev obrtnega izobraževalnega središča v Vidmu-Krškem. D. K. — Z dobršno mero ljubezni In veselja sem se odločil za ta poklic. Kmetje se mi zde razumni, morda včasih malce preveč nezaupljivi. Takoj pa sem opazil, da budno spremljajo razvoj in temeljito analizirajo vse novo. Z delom v zadrugi sem zelo zadovoljen. Pestro je, polno izprememb in nenehnih novosti, tako da se mu res z veseljem posvečam. Ve'iko mi pomaga upravnik tovariš Mohor, ki je že pred leti končal enako kmetijsko šolo kot jaz in je svoje znanje obogatil s številnimi praktičnimi izkušnjami, katerih jaz kot začetnik še nimam. — Kako pa živite sicer? — Ker je v zadrugi, pravzaprav na obratu, precej dela, mi preostaja zelo malo časa. Kljub temu delam v mladinski organizaciji. Zelo rad bi kmečko mladino združil v aktivu mladih zadružnikov, saj je dovolj mladincev, ki bi radi sodelovali. Morda je za to delo ma'o premalo podpore iz Novega mesta, saj smo tamkajšnje predstavnike že čakali, pa jih ni bilo, čeprav smo se dogovorili. — Bodočnost našega kmetijstva je v rokah mladih, zato jih moramo že sedaj pripravljati za velike naloge. M. J Dve novi organizaciji ZKS V zadnjem času se je delo osnovnih organizacij ZKS v metliški občini precej razgibalo. Lani sta bili osnovani dve organizaciji v podjetjih Novo-teks in Beti, ki vključujeta po 20 članov. Le-ti na sestankih razpravljajo o proizvodnih vprašanjih, o povečanju storilnosti in podobnem. Doslej še ni bilo organizacije ZKS v Lesnopredelovalnem podjetju v Metliki. Te dni so jo osnovali v obratu tega podjetja na Suhorju. Ob ustanovitvi so se pogovorili o dolžnosti nove organizacije in razpravljali o položaju v podjetju V kratkem bo organizacija ZKS osnovana tudi v mizarskem obratu v Gradcu. Tudi pri Kmetijski zadrugi se je zdaj po združitvi pokazala potreba po samostojni organizaciji ZKS. Pred nedavnim so izvolili vodstvo in se pogovorili o kmetijskih problemih na svojem področju, o petletnem planu zadruge in o oorni-či organizacijam na vasi. J sto še nima dokončnega obsega. Tovarne rastejo in še širijo. Vsak dan ie na ulicah več. ljudi, tujcev skoraj toliko kot domačinov. Tako pravijo gostinci, ki strežejo vsem enako in največ z metliško črnino. Ko je bi'a ura dve, so pisarno gostinskega podjetja zaprli. Šele tedaj se je spomnil nekdo _ in me vprašal: »Ja, pa menda niste ...?« Spozna! sem, da sem vlogo turista precej uspešno odigral. Ivan Zoran PRVI PRISPEVKI ZA TELEVIZOR ZA TBC BOLNIKE Pobuda, da bi zdravi ljudje kupili bolnikom pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu televizijski sprejemnik, je naletela na dober sprejem. Do torka opoldne so prinesli prve prispevke v upravo našega lista: učenci 7. b razreda II. osnovne šole v Novem mestu — . 1200 din, neimenovani darovalec i2 Šmihela — 500 din, naročnica iz Novega mesta, ki ne želi biti imenovana. — 500 din, G. A. iz Novega mesta — 600 din. . Skupaj: 2800 din prispevkov. Podjetja in u-stanove, ki so dobili našo okrožnico, prosimo, da pri nakazovanju prispevkov navedejo tudi namen: ZA TELEVIZOR BOLNIKOM TBC. Pomagajte uresničevati našo pobudo: ZDRAVI BOLNIM — TELEVIZOR! Naš tekoči račun: 606— 70/3—24 pri Komunalni banki v Novem mestu. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA O delavskem samoupravljanju smo že mnogo pisali in govorili, lani pa smo pričeli razpravo o decentralizaciji delavskega samoupravljanja. V večjih podjetjih v našem okraju so začeli nastajati prvi obratni delavski sveti.1 Obratne delavske svete — na kratko jim pravimo ODS imajo red-kokateri kolektivi, gotovo pa je še mnogo takšnih, ki bi jih lahko izvolili. Novoles, šteje med kolekdlve, ki je že lani izvolil ODS. Celo več, zelo vneto razpravljajo o tem, knj naj. ODS delajo, kakšne naj bodo njihove pristojnosti, in o vrsti vprašanj, ki jih je sprožila decentralizacija samoupravljanja. Vodstvo podjetja, DS, ODS, obratovodje, sindikat in mnogi člani razglabljajo o decentralizaciji upravljanja, ki jo je sprožila izvolitev ODS. Mnogo trdih orehov so že zmleli, odstranili so mnoge zapreke in še vedno se trudijo najti najboljšo rešitev. Ne bo odveč, če poudarimo, da smo Ponosni, ker je v našem okraju kolektiv, ki je v razvoju delavskega samoupravljanja prišel tako daleč. Še posebej smo Ponosni na Novoles zato, ker ie pri nas žal mnogo kolck'r-vov, kjer se delavski sveti z uPravnim vodstvom še vedno bore za svoje pravice. V petek, 17. februarja, jc bil v prostorih Novolesa razgovor o dencentralizaci.ji upravlja- nja. Razgovora so se udeležili razen članov kolektiva in predstavnikov sindikalnih organov iz našega okraja še tovariš Roman Albreht, predsednik odbora za gospodarstvo pri Republiškem svetu sindikatov Slovenije, in več članov strokovnega sveta RSS. V nemajhno čast si lahko štejemo, da je delavsko samoupravljanje v enem izmed naših kolektivov tako razvito, da je postalo predmet zanimiv«! »razprave gostov iz Ljubljane. Razgovor je organiziral Okrajni sindikalni svet Novo mesto. Posredujemo glavne misli tega razgovora in smo hkrati prepričani, da bodo mnogo delavci upravljavci našli v njih odgovore na vprašanja, ki so se jim zdela doslej morda nerešljiva. £ Kaj je delavski svet? Najbrž se boste nasmejali, češ to vendar že dolgo vemo. Zato pač nimamo namena ponavljati znanih stvari. Gotovo pa ne bo škodilo, če bomo v mislih malo oživili spomin na zgodovinski razvoj samoupravljanja nasploh in še posebej na njegov razvoj v No-volesu, o katerem bo v sestavku največ govora. Po letu 1950 smo sicer še zadržali administrativno uprav- POGUMNI ZMAGUJEJO Razaovor v N0V0LESU dokazuje, da ni dovolj s pomočjo enega delavskega sveta v večjem podjetju govoriti o samoupravnih pravicah — Tudi delavsko samoupravljanje je moč decentralizirati, postopek pa seveda ni enostaven Ijanje. krepili pa smo upravne organe. Zakonu o delavskem samoupravljanju so kmalu sledili predpisi o plačah, nato o tarifnih pravilnikih ter številni drugi, ki so DS dodajali nove in nove pristojnosti. Administrativnega upravljanja, ki je bilo močno zakoreninjeno, nismo mogli odpraviti na mah, zato smo počasi v tem okviru širili področje delavskega samoupravljanja. Tako je bilo v našem družbenem sistemu, približno enako pa je bilo tudi v podjetjih. Tudi tu nismo mogli s starimi oblikami upravljanja prenehati preko noči, saj smo delavskemu samoupravljanju komaj določili osnovni okvir. Direktor podjetja je še sedaj v podjetju predstavnik države, to pa se kaže marsikje v notranjih odnosih v kolektivu. Nova tarifna politika, ki je odigrala vsekakor pomembno vlogo, je kljub temu le še količinsko dodajala starim os- novam upravljanja, bistvenih vsebinskih sprememb pa vsaj v začetku še ni bilo. Delavski sveti so se razvijali v neke vrste politično predstavniško telo v kolektivu. Počasi smo začeli razpravljati o delitvi dohodka v podjetju, o delitvi skladov in hkrati s tem že za-, čenjali vprašanje delitve oblasti med vodstvom v podjetju in delavskim svetom. DS je kot predstavniško telo razpravljal največ o večjih problemih v podjetju, in še to bolj načelno, brez boljšega poznavanja gradiva in brez močnejšega vpliva na gospodarski razvoj. Operativna »oblast« pa je celo bolj kot prej prehajala na upravno vodstvo. Da bi to preprečili oziroma vlogo in pomen delavskega samoupravljanja povečali in utrdili, moramo samoupravljanje približati proizvajalcem. Operativno odločanje moramo prenesti navzdol, na obrate. Tu so potrebni ODS. Vsaka nova pravica pa ima za posledico tudi novo odgovornost. Zato moramo delovanje ODS prenesti čimbolj na gospodarsko področje in ga vezati na dobre in zle posledice gospodarskega delovanja. Proizvajalec bo postal dober upravljavec šele takrat, ko bo začutil slabe ali dobre posledice odločitve na svoji koži. 9 ODS v Novolesu V Novolesu bodo ODS pustili vrsto pristojnosti in pravic, ki so bile prej izključno domena DS in upravnega vodstva. DS si je pri nameščanju ljudi pridržal le pravico nameščati vodilne uslužbence direkcije in obratovodje, to bo opravljala zanj posebna komisija. Vse ostale pravice iz delovnih razmerij bodo prepuščene ODS. Tudi delitev osebnih dohodkov bo prepuščena ODS. Centralni DS le izenačuje delitev osebnih dohodkov, določa osnovna načela nagra- jevanja ter posreduje v primerih, če bi pri nagrajevanju . nastalo večje nesorazmerje med obrati ali če bi grozilo leto rušiti ekonomiko podjetja. ODS bo prav tako lahko po potrebi spreminjal delovni čas v svojem obratu, prevzel vse naloge glede izobraževanja kadrov razen štipendiranja, ki ostane še naprej pristojnost DS. Izobraževalni center bo organiziran kot posebna ekonomska enota, ki bo nudila svoje usluge obratom, po njihovih željah in potrebah. Materialni stroški bodo izključno stvar ODS. ODS bo razpolagal z delom sklada za investicijsko vzdrževanje, z delom sklada za nadomestitev in z delom sklada obratnih sredstev (skupina 3 in 4). Ključ za razdelitev teh skladov med ODS in DS določi DS v pravilniku. S svojim delom skladov razpolagajo ODS popolnoma samostojno. DS lahko pri določanju njihovega deleža upošteva posebnost nosameznih obratov in določi različne stopnje njihove udeležbe pri skladih. Ce je potrebno, lahko določi, da se delež sklada za investicijsko vzdrževanje ODS v podjetju združi zaradi pomoči obratu, ki potrebuje več teh sredstev, ter mu ponudi ta sredstva tudi kot investicijsko posojilo. ODS bodo razpolagali z delom sklada nadomesHtp-" ki je potreben za vzdrževanje potrošnih delov strojev ali za nakup strojev s kratko živ-ljensko dobo. Ce bodo zaradi težav v nekem obratu potrebna dodatna ■ obratna sredstva, pomaga DS s presežkom le-teh vendar bo določil višjo obrestno mero. Obrati bodo sami plačevali anuitete, *DS bo pomagal Ie, če tega ne bi zmogli sami. Tudi za HTZ službo bodo skrbeli ODS, DS bo izdajal le okvirne predpise. Za ODS je torej nalog dovolj in vsaj v začetku se bodo morali močno potruditi, da jih bodo zmogli. © Služba obveščanja Ta šepa povsod. Kako se je bodo lotili v Novolesu? Vsako količkaj organizirano podjetje mora imeti analitično službo, ki zbira ' podatke. Se posebej velja to za večja podjetja, ki edina pridejo v poštev za ODS. Podatke analitične službe uporabljajo strokovnjaki za razne primerjave, z njeno pomočjo ugotavljajo, kje proizvodnja šepa, odkrivajo slabosti v organizaciji dela in podobno. Te analitične podatke so v poenostavljeni obliki že doslej dobivali člani DS. Največkrat jih niso znali uporabljati, ker pač niso dovolj izobraženi. V naših delavcih upravljavcih je zvrhan koS dobre volje, vendar to ni dovoli. Pogrebno je tudi znanje. (Konec rinhodnjic) Tovariš Niko Belopavlovič je predava! v Metliki Prejšnji četrtek je MetUca-nom predavaj o gospodarstvu, petletnem načrtu naše države, republike in okraja predsednik OLO Novo mesto tov Niko FELOPAVLOVIC. V začetku je govoril o' svetovnem gospodarstvu in o razvitih ter nerazvith deželah. Dejal je, da ekonomska nujnost sili visoko razvite države, da dajejo pomoč nerazvitim deželam in da ni to nikakršno humanitarno delo, kakor še vedno nekateri mislijo. Jugoslavija ima dovolj rudnega in drugega bogastva; ti-ko ima vse možnosti, da dohiti visoko razvite industrijske države. V perspektivnem planu je predvideno, da se bomo otresli nekaterih slabosti prejšnjih let. »Važno je pravilno sorazmerje med gospodarslrimi panogami. Načrt predvideva nadaljnjo utrditev in razširitev komunalnega sistema. Potem je tov. BELOPAVLOVIČ govoril o perspektivnem planu novomeškega okraja. Potrebna bo aktivnost vseh prebivalcev našega območja, če bomo hoteli uresničti zastavljene načrte, ki so precej obsežni. Za uspešno delovanje že obstoječe belokranjske industrije bo potrebno zgraditi dva daljnovoda. Rekonstrukcija gor-janske ceste je nujna v turističnem in gospodarskem pogledu. Nad 200 ljudi je z zanimanjem spremljalo izvajanje tovariša predsednika. Razveve- ; Ijivo je, da je bilo veliko število mladih poslušalcev, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja. Predavanje je. organizirala v okviru svojega programa ljudska univerza. Kratke s Senovega Pred kratkim se je sestal odbor stanovanjske skupnosti in izvolil predsednika. 14. februarja je zasedal Upravni odbor rudnika Senovo in razpravljal o finančnem uspehu podjetja ter o delitvi dohodka. V petek. IV. t. m, je bilo zaključeno občinsko strelsko tekmovanje. Zlato puščico je prejel tov. Slavko Urbančič s Senovega, ki je dosegel 535 krogov od (500 možnih. Dobil je tudi občinski pokal v trajno last. Velika nesreča je bila za hude kadilce, ki niso imeli denarja. Prodajali so kruh, da so si lahko nabavili »božje trav-ce«, a to je bilo zanje usodno. Večina je našla pokoj na tisti obzidani njivi v kamporskem zalivu. Trg »Karlovac- je oživel po večerji, ko se je zmračilo. Sprva so Italijani preganjali trgovino. Karabinjerji so pre-žali na nas in nas razganjali, ko so pa videli, da je to njim v korist, saj so vse: ure, zlatnino pokupili vojaki po smešno nizkih cenah, so pustili. Mi smo kupovali hrano in obleko za mrzle zimske dneve. Mednami je bilo malo bogatejših, ki so od doma dobivali po raznih kanalih večje vsote denarja. Seveda niso prodajali, ampak so se oskrbeli s hrano in pijačo, da so kljubovali hudim razmeram. Marsikdo, ki je izgubil svoje najdražje na Rabu, bi žrtvoval -vse, da bi jih rešil, a prepozno, saj mnogi niso vedeli, kako je stegovala srrirt svoje kremplje nad njimi. Preslaba je bila povezava z domom. Cenzura je skrbela, da domači niso zvedeli za obupno stanje na Rabu. Ce bi kdo od domačih na lastne oči videl, kaj se dogaja, bi bilo gotovo manj žrtev. Sele ko so prišli domov prvi izpuščeni intemiranci, so doma končno zvedeli za resnico. Takrat je završalo po domovini. Zone so navalile na oblast in morali so popustiti. Upor je doživela Ljubljana, kjer so žene spontano in škripajoč z zobmi stopile pred tedanje oblastnike in njihove hlapce ter zahtevale spremembo v taborišču oziroma odpust interni-rancev. Glad je poteptal sleherno človeško dostojanstvo, ko je šlo za biti ali ne biti. Star možiček iz čabranske okolice je vsak dan razkopaval smeti in ostanke zelja jedel, kot da je najboljša pečenka. Spet drugi je vedno pri vseh kotlih stregel za dodatek s svojo porcijo. Kuharji so ga odganjali, tudi tepen je bil, dobil pa je le nekaj hrane. Ce bi dobili vsaj tisto, kar nam je bilo odmerjeno, toda na naš račun se je na debelo pilo in jedlo. Videl sem zvečer, ko je raja že pospala, da je neki kuhar nesel celo goveje stegno v rjuho zavito iz taborišča in zamenjal za vino- Pozno v noč je v kuhinji cvrčalo in dišalo po pečenki. Pilo in jedlo se je, tudi razgrajalo. Slišalo se je petje in vriskanje. Tako je bilo v kuhinji skoro vsako noč vse do jutra. Prišla je velika noč in prvomajski prazniki, ki smo jih že z vero v našo zmago obhajali O tem nekaj več pozneje! Za te praznike smo tisti, ki sono tiste dni dobili več paketov, obdarili zapuščene čabranske družine. Skromno, vsak po svojih močeh je poklonil, kolikor je mogel. Se nikoli nisem videl tako hvaležnih src, tako hvaležnih obrazov. Slovenci smo imeli dobrega zaščitnika v osebi duhovnika Sz Slovenske Benečije Puhhia, ki je kot vojni kurat v taborišču skrbel za gmotni blagor internirancev, s tem da je vtiho-tapljal denar in pakete v taborišče. Razumel je dobro slovensko in je marsikomu napravil razne usluge. Zene so pa njegov naslov pošiljale denar in pakete, obleko in časopise. Vzdrževal je zveze z znanci na Rabu in Reki. Bil je izvrsten posrednik. TfeudS od Rdečega križa je vedno kaj izposloval za tiste, ki niso imeli svojcev doma in vtihotapil razne prepovedane knjige, ki so nam lajšale čas. Takih ljudi nam je manjkalo. Nekoč, ko je bila kriza v taborišču že na višku, je prišel škof s Krka, Z velikim pompom so Italijani zbrali vse inter-nirance, da so morali prisostvovati škofovi maši in pridigi ter ostalim ceremonijam. Skof je govoril, da je to kazen božja, da naj se spokorimo za svoje grehe in. da bomo poplačani v nebesih. Pač slaba tolažba! Slišati je bilo glasen jok po taborišču. Vsak je mislil le na neizbežno smrt. ' Le tisti, ki je bil trdno prepričan, da bo prišel polom fašizma, in je veroval v našo zmago, je trdno stisnil pesti in cfarnil hrbet vsem, ki so obetali smrt, namesto da bi prinesfli stradajočim hrane in pijače ali izposlovaii izboljšanje. V jeseni in v teku zime se je množica v taborišču precej razredčila, precej jih je bilo dodeljenih v ostala taborišča v Renicci in v Gonars, a največ jih je šlo v peti sektor, to je tja na tisto njivo. In res je tista njiva bila vsak dan bolj prekopana; dan za dnem so ji prinašali nove prebivalce, sedaj je pa že res nastalo pravo pravcato grobišče. Zimska doba je bila prava Kalvarija za povsem izčrpane okostnjake. Krvava griža je še vedno razsajala in zahtevala številne žrtve, pojavile so se še bolezni mehurja in ledvic, oboleli smo na teh zadevščinah in po mrzli burji smo vedno znova morali hoditi na vodo v precej oddaljeno stranišče. Bolnik, ki je komaj prišel do svojega pograda, je že moral nazaj v mrzlo burjo. In to je trajalo po več dni. Ce bi imeli vsaj toplo obleko, toda takih je bilo zelo malo, ki so z obleko kljubovali mrazu in burji; tam je burja bila zelo ostra, pre-pihala je do mozga. Prijatelj Janez iz sosednje vasi, nekdaj močan kot hrust — mnogokrat sva kot dobra prijatelja ob pristni domači kapljici v zidanici kramljala — se je v taborišču komaj premikal, bdi je pravi okostnjak; na stranišču ni mogel vstati, klical je. Prišel sem, da bi ga dvignil, a sem se zgrudil tudi jaz; prišli so še ostali in s težavo so komaj po trije dvigali enega, tako smo bili oslabljeni. Pravo trpljenje je bilo, ko se je blato v črevesju prtisušilo na čreva. Vsled pomanjkanja hrane smo komaj na vsakih osom dni šli na stran iri tedaj se je začelo. Na latrini je bila položena umazana deska počez in posebno ponoči je bilo strahotno poslušati obupno jadikovanje tega ali onega, ki je z veliko muko izsilil krvavo blato iz sebe Kadar Luna ljubkuje s Soncem... — Trenotek nato se je nekje iznad templja oglasil nadčloveški glas: »OBRAČAM SVOJE OBLIČJE OD PREKLETEGA LJUDSTVA, IN NA ZEMLJO NAJ PADE TEMA.« Zgodilo se je nekaj strašega: čim je glas govoril, tako je sonce izgubljalo svoj blesk! Pri zadnji besedi se je stemnilo kakor ponoči. Na nebu so se zasvetile zvezde, a namesto sonca je stala črna okrogla plošča, obdana s plamcnečim obročem. Neizmeren krik se je utrgal iz stotisoč prsi. Napadalci pri vratih so odvrgli-tramove, kmetje so padli na obraz. »Vidite, prišel je sodni dan! Smrt prihaja!« je na vso moč zaječal glas konec ulice. »Bogovi! Usmiljenje! Sveti mož, odvrni pogubo!« je kričalo ljudstvo. (Odlomek iz romana Boleslava Prusa »FARAON«) svoji poti okrog Zemlje približno okrog pol devetih zjutraj tako nesrečno prišla med Zemljo in Sonce, da ga je zakrila v krajih na Južni obali Francije, v Severni Italiji, Jugoslaviji, Bolgariji in na Krimu v Sovjetski zvezi. Čeprav se Luna in Zemlja vrtita na vse mogoče načine okrog Sonca, lahko takle mrk opazujemo zelo poredko. Približno vsakih sto let enkrat, zato se niti ne more vsakdo tos potruditi na jug, ker je popolna tema nastopila selena višini Zadra. Sesti je bilo treba v avtomobil ali na ladjo in prepotovati skoraj tri sto petdeset kilometrov ob sončni obali Jadrana ... Mi smo se odpravili z avtomobilom, da se hkrati seznanimo tudi z novo avtomobilsko cesto — Jadransko magistralo. Dobra in lepa je, samo zaradi številnih ostrih in prepoložnih ovinkov, ki pokukajo v vsak Tak je bil soačni mrk 20. Paofija v zadnjem letu vladanja Ramzesa XIII. pred skoraj tri tisoč leti v čudoviti deželi ob Nilu — v Egiptu! Izobraženi in prebrisani duhovniki so preslepili faraona in ljudstvo, ki je hotelo razbiti templje osovraženih tlačilebv. Z dobro in tajno izračunanim nastopom sončnega mrka so ukrotili množico in si povečali ugled in moč, tako da je kmalu zatem prevzel v svoje roke tudi posvetno oblast sam pre-vzvišeni Veliki duhovnik. V nekaj trenutkih so namreč namesto strnjenih vrst ležale po trgu pred templjem sulice in sekire, in na začetku ulic so se grmadili v smrtni grozi bežečih kupi ranjenih in mrtvih. Nobena bitka se ni končala s takim porazom. »Bogovi! Bogovi!« je vzdihovalo in jokalo ljudstvo, »usmilite se nas nedolžnih!« »Zadnjič bom usliša! molitve svojih duhovnikov, zakaj usmiljen sem,« je odgovoril glas iznad templja. In prav ta trenutek je začela tema bežati in sonce je spet dobilo svojo svetlobo. Nov krik, nov jok, nove molitve so se oglasile med ljudstvom. Ljudje so pijani od vesolja pozdravljali od smrti vstajajoče sonce ... XXX 15. februarja letos se je redka priložnost — videti popolni sončni mrk — ponudila tudi Jugoslovanom. Cez sredino naše države (od 'otokov pred Splitom do bolgarske meje je s hitrostjo 2.600 km na uro zdrsela elipsasta senca naše stare znanke Lune, ki je na Takole so videli v Dalmaciji sonce preteklo sredo zgodaj dopoldne pohvaliti, da ga je sploh kdaj v življenju videl! Nekoliko bolj pogostni so delni in obro-časti sončni mrki, ki pa še zdaleč nimajo takega učinka kot popolni mrk. Zato smo se morali Slovenci, kogar je pač mrk zanimal, le- ALI POZNATE BREŽICE? £ Brežice—prometni center. Mesto leži ob stiku dolin Save, Krke in Sotle. V središču se steka 7 važnih cest iz smeri Zagreb, Novo mesto, Celje, Maribor ter Sromlje in Pišece. Pri Čatežu je tudi priključek na avtomobilsko cesto Ljubljana—Beograd, ki posreduje povečan lokalni in tranzitni promet z motornimi vozili. Q Avtobusni promet. Leta 1957 so izdelali načrt za novo Bizeljsko cesto, iz katerega jo razvidno, da se bo letos ustavljalo v mestu 36 avtobusov. Zaradi rasti kraja in splošnega prometa je v Brežicah že danes 112 avtobusnih postankov. Prometne zveze vzdržujejo podjetja: Prevoz—Brežice, Gorjanci— Novo mesto, Avtobushi promet-Celje, Avtotrans—Zagreb, SAP —TURIST in Kompas iz Ljubljane. V glavni turistični sezoni bo treba še prišteti sezonske proge v Piran in Crikvenico, ki jih vzdržujejo Prevoz iz Brežic in Slavnik iz Kopra, tako, da bo letno povprečje 120 avtobusnih postankov. Sedanji parkirni prostor ob gostilni pri Pošti in pred samo pošto je neprimeren in že dalj časa razmišljajo o ureditvi avtobusne postaje, ki bo posredovala sodoben prevoz številnih potnikov. ® Mesto kot naselje. Območje. Brežic je veliko obsežnejše kot mesto samo. Dejansko področje mesta obsega katastralno občino Brežice, ki jo meji Sava, stadion, bolnica, Trdinova ulica, Tovarna pohištva, pokopališče. Mesto je razdeljeno na tri rajone in ima 33 ulic in 1 trg. Zanimiv večer v Črnomlju Zadnji ustni časopis članov podružnice Novinarskega društva LRS v Novem mestu, ki Mladinci iz Kota pri Semiču pišejo O mladinskem aktivu v Kotu pri Semiču ni dosti slišati, čeravno je delaven. Redno imamo sestanke, organizirali smo jazz. dramska sekcija pa študira trodejanko »Matura«, s katero se bo v kratkem predstavila občinstvu. Igralci redno hodijo na vaje. Hvaležni smo tovarišici Strniševi, študentki, ki vodi vaje in zelo požrtvovalno dela z nami, kakor tudi Stukljcvim, ki so dali na razpolago prostor za vaje. V kratkem bomo organizirali tudi večerna predavanja. Upamo, da nam bo uspelo dobiti zanje dobre predavatelje. -ec je bil prirejen s sodelovanjem mestnega odbora SZDL v Črnomlju, je po udeležbi in sporedu prekosil vse dosedanje podobne prireditve. Nad 700 ljudi se je zbralo v Prosvetnem domu, kjer so pripravili časnikarji DELA DOLENJSKEGA LISTA in RTV Ljubljana prav zanimiv spored iz aktualnih tekočih dogodkov iz življenja mesta in občine. Najstarejši udeleženec časnikarske ekipe Peter Roma nič je razen drugega vpletel v program tudi nekaj spominov na I. zasedanje SNOS pred 16 leti, ki je bilo prav v tej dvorani. V spored ustnega časopisa se je vkliučil tudi pionirski balet iz Kanižarice in sekstet črnomaljskih dijakov »Sest črnih«. Podružnica NDS v Novem mestu bo pripravila še dva taka večera: v Sevnici in v Ad-lešičih. zalivček — skoraj nekoliko prepočasna. Dve sto petdeset kilometrov: na eni strani morje, na drugi siva mrtva skala — človek bi le rad malo bolj pritisnil na plin. Ce imaš seveda čas, da se ustaviš in namočiš noge v slano vodo ali pa si v zgodnjem februarju odlomiš vejico cvetočega mandljevca, seveda hitreje mine. Tudi marsikak Novomeščan se je potrudil ta dan do Zadra; med drugimi smo lahko videli akademskega slikarja Božidarja Jakca in komponista Marijana Kozino. Hoteli so bili polni in celo pri privatnikih je bilo težko dobiti prenočišča. Prišlo je tudi več sto tujih astronomov jz Holandije, Nemčije, Švice, Avstrije, Anglije in drugih severnih dežel, da so na naši obali proučevali ta redek in zanimiv nebesni pojav. Zadnji popolni sončni mrk nad našimi kraji je potekal pred 119 leti, prihodnji pa bo avgusta 1999. 15. februarja sem se pome-- šal med množico na Vzhodni obali v Zadru. Čeprav se je Luna dotaknila Sonca že ob pol osmih, smo opazili poje-manje svetlobe šele okrog osmih. Hkrati je postalo mrzlo, da smo morali obleči plašče. Vsepovsod so bili razpostavljeni fotografski aparati s posebnimi povečevalnimi objektivi in zaščitnimi filtri. Reaktivna letala z astronomi so izginjala v meglicah na obzorju. Filmske kamere so zapisovale vse faze redkega dogodka. Ob pol devetih se je 9a vidno zmračilo in čez morje je zapihal mrzel veter. V smeri italijanske obale je nad morjem čepela pošastna tema. Svetloba, ki jo je dajalo sonce, je postala kredasto bleda in obrazi naokrog so v njej, 20. stoletju nakljub, izgledali skoraj malce prepadenL Se nekaj sekund — ugasnila je zadnja iskrica in izza črne Lunine ploskve je zasijala srebrna korona — pojav, zaradi kafte-rega smo prepotovali vse te kilometre. V temi, ki je nastopila, so zasijale najmočnejše zvezde in jata presenečenih ga-lebov je kričaje odletela na odprto morje. Ljudje so občudujoče vzklikali. Korona je res lepota, ki jo je treba videti — ne da se je opisati, ne fotografirati in zelo težko jo je naslikati. Nikomur ni bilo žal dolge poti..; Toda v tem trenutku je že pokukalo sonce spet na mesto in morje — čudovito doživetje je bežalo proti vzhodu, da pozdravi še druge opazovalce. Postalo je topleje in kmalu nato tudi toliko svetlo, da smo si lahko ogledali še mesto z njegovimi neštetimi zgodovinskimi in drugimi zanimivostmi. Marjan Moškon Vsi ostali kraji, predvsem okoli železniške postaje, spadajo pod okoliška naselja. Ze nekaj let razpravljajo, da bi mestno področje razširili na naselja Crncc, Zakot, Šentlenart in Brezina (železniška postaja). Stanovanjska skupnost Brežice, je bila ustanovljena tudi za ta območja, zato bi bilo umestno, ko bi se v doglednem času uredilo vprašanje novega območja Brežic. —ek Sinu. brata, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA, pripravite največje presenečenje, če mu naročite še danes DOLENJSKI LISTI Umrla je najstarejša Dolenjka 16. februarja je na Cerovcu pri Crešnjevcu v 103. letu življenja umrla Uršula Plut, najstarejša Bclokranjica in verjetno tudi ena najstarejših ha Slovenskem sploh."Zapustila je vnuka Martina Malnari-ča z družino, ki je do zadnjega dne njenega življenja pridno skrbel zanjo, ter sina Jožeta, ki živi v Chisholmu, Minnesota, v Ameriki. Ob njeni stoletnici jo je sin Jože obiskal. Pred leti smo o njej pisali, ko se je udeležila volitev v Semiču, slika, ki jo danes objavljamo, pa predstavlja Plutovo mamo ob njeni stoletnici. Med vojno je vedno pomagala partizanom in prenekate-ri borec je v Plutovi hiši dobil prenočišče in okrepčilo: Uršula Plut ni bila nikoli v bolnišnici, pa tudi bolezen je nikoli ni prikovala na posteljo. Z vlakom se je vozila samo enkrat: ob otvoritvi belokranjske železnice leta 1913, z avtomobilom pa prav tako samo enkrat po osvoboditvi, ko se je peljala s Cerovca na volišče v Crešnjevec. Najraje je imela preprosto domačo hrano; pred dvema letoma smo objavili v našem listu daljši pomenek s takrat še vedno krepko in čilo stoletnico. Cez dan je popila največ dva kozarca domačega vina. Skoraj do zadnjega dne- va svojega življenja je še vedno delala v hiši in okoli nje! Naj bo Uršuli Plut lahka domača zemlja! In res so se dekletu utrinjale debele solze po obrazu in ihtela je. »Kaj ti je? Spoznavale! svetega evangelija nimajo skrivnosti pred sabo!« »Gospod Jurij, gospod Jurij, omožiti se moram!« Skoraj glasno je jokala pri teh besedah. »Ali te silijo doma? Koga naj vzameš?« »Pisarja z Visokega! Tega papista, nikdar ne! O moj bog, moj bog!- »Govoril sem s svojim očetom in menil je, naj si vzamem v zakon deklico s teh pokrajin; da bo to služilo v spodbudo vsej občini svetega evangelija, tebe vzamem !- Iz srca ji je zahitela.kri v obraz, da je cvetela kakor roža. Sklonila se je k tlom in v sreči svoji ni vedela drugega odgovoriti nego: »Gospod Jurij, gospod Jurij!« Predikant jo je vzdignil z zemlje in iz-pregovoril mrzlo: »Pred svetim evangelijem smo vsi enaki! Sedaj pa pojdiva v hišo, morda je ondi kaka duša, v katero bi plodonosno zasejal zrno svetega evangelija!« Prišodši v hišo, sede predikant na klop, kjer je v steni gorela trska. Odpre sveto knjigo in v polmraku prične citati iz nje, ne meneč se za družbo. A tudi ta se ni brigala zanj. Govorica je bila potihnila po sobi: vse je težko pričakovalo večerje in še cel6 mati Medudka je zastokala časih na trdem svojem ležišču. Kmalu je postavila hišna mati na mizo veliko skledo, v kateri so se kadili veliki kosi kuhanega mesa. Prvi je prilezel Luka od peči in takoj je razkoračen sedel na glavnem prostoru, prav kakor bi se bilo vse skuhalo zanj. Tudi Jerom Stopistran je kaj ročno pri-mahal ter hotel jesti. Tedaj se je pričela prekladati po tlaku mati Medudka; iz zamaknjenja jo je prebudil duh mesa. Dvignila se je z ležišča in pričela moliti dolgo molitev; vstala je. ni pogledala ne enega ne drugega in prišla k mizi prav kakor vsi drugi. »Saj bo vendar večerjala,« je dejal Jerom en hišni gospodinji, >-to mora biti bo-goljubna hiša, da jo mati Maruša tako počasti.« In materi Dobničanki se je dobro zdelo in čutila je res veliko čast, ki je doletela nje hišo! Pri vratih je sedel Jurij Knafelj s suhim svojim telesom. -Prisodite, gospod Jurij, in zajmite tud1:!« ga je ogovorila hišna gospodinja. Sele potem je sedel k mizi, ali zdajci je razprostrl knjigo pred sabo in pričel je. ne meneč se za govorico navzočih ljudi, z navdušenim glasom čitati po- glavje svetega pisma. In ni se prej dotaknil jedi, dokler ni do konca prečital vsega, in še potem vestno molil ter klical »gospoda«, da bi blagoslovil vse,^ kar bodo snedli služabniki njegovi ta večer. »Ta vera ni prava;« jo berač Luka iz-pregovoril, »predolge molitve ima. Kratka molitev, ta je debra! Kako si molil ti, Stopistran! Dejal si: .Kristus, pokončaj ga!' in mehak je bil vrag in kakor burja je odpi-hal iz cerkve!« "Tudi meni se ne zdi ta vera prava,« odgovori Jerom, »spletcničijo vse skupaj, ne koncu pa nobeden ničesar ne ve! Vera mora prihajati iz ljudstva samega, kakor je prišel premilostivi naš Jezus iz srede ljudstva!« »Kaj boš ti govoril,« mu je prestrigla Medudka besedo ter z žlico lovila velik zalogaj mesa po skledi. »Meni se prikazuje naš Jezus, ti si pa Jud, in škoda je, da nisi utonil v Rdečem morju! Veliko je poklicanih, a le malo nas je izvoljenih! Ti preveč govoriš in premalo moliš, Jerom!« »Molčal bom, mati Medudka, molčal,* je zatrjeval Jerom. Obrnil se je pa proti mlajši »svetnici«, sedeči mu ob strani, in siknil: »Da smo danes v kaki hosti, premlel bi, ji že kosti, da bi ne videla Jezusa, ampak golega hudiča!« »Mulier taceat in ecclesia!« To in ničesar drugega ni izpregovoril predikant in kos ovsenjaka je prelomil in si drobil od njega ubogo večerjo. »To se pravi: ženska, molči v cerkvi, za to niste poklicane!« »Mati Maruša, ta pravi, da morate jezik držati za zobmi in da se vam Kristus ne prikazuje!« se je zasmejal berač Luka. »Kaj, da bi govoriti ne smela?« — in zdajci se je našopirila kakor jarčica. če se ruje s svojo sorodovinko, in vstala je. suho roko je v pest stisnila in proti predikantu jo je dvigala — »in sam Kristus se mi prikazuje in mi ukazuje: govori in oznanjaj pokoro!« Govorila bi bila še in se penila, da se niso tedaj vrata odprla. V sobo pa je stopil mož, precej trebušat, z dobrovoljnim obrazom. Za njim je vstopila tenka, suha prikazen z mogočno napolnjeno vrečo ob plečih. »Hej, oče Mrcina je tu!« je zavpil rejeni mož. »Jaka, odlazi na klop pri peči! In ravno večerja je tu! Božja porodnica me je sama semkaj privedla! Alo, stisnite se malo, da se dobi prostorček zame! Tudi žlico sem, da bom jedel, ker sem lačen. Benedicite!« In Matija Mrcina, tedaj slabo plačani župnik v starodavnem Kranju, je udaril s pestjo po mizi, da je na nji vse zaklepetalo. »Jaka, prisodi še ti!« In od peči se je odvila suha prikazen kranjskega cerkovnika, ki je naglo potem pri skledi tekmoval s svojim župnikom. . »Oče Primož,« govoril je ta, »to se vam čudno zdi, da sem sam prilomastil v hišo kakor volk v ovčjo stajo ponoči po polnoči. Vendar tukaj sem z dovoljenjem cerkvenega vašega oblastva, ki ima v teh prekletih časih še nekaj moči. V Kranju pa se šalijo iz nas, ti preklemanski luterani, da niti spati ne moremo mirni!« »Zato jih bo bog sodni dan zavrgel, he, he!« se je oglasil šibki cerkovnik. »Zid pri cenkvi se nam je podrl, in vem, da so ga ti reformatorji izpodrili! Matija Mrcina pa zidaj potem, če ima kje vzeti! Oče Primož, sedaj pobiram, in nekaj boste dali, zato vam pa nekaj vaših grehov s seboj vzamem!« »Dal bom — duhovni oče, dal bom!« je hitel oče Primož. »Pohvalim vas potem v Loki na gradu.-pravi Mrcina, »kjer beseda župnika Mrci- ne izda več kakor pri kranjskih faranih!-Tu je treščil oče Mrcina z roko ob mizo, da je zopet vse zaklepetalo. Ugledal je predikanta. »Kaj, magister Jurij, ali si tudi ti tukaj in seješ ljuljko med pšenico? Vidiš, kako si nespameten, tu stradaš, tu begaš okrog v noči th biričev se bojiš! Pa bi lahko v Kranju na gorkem za pečjo tičal, vidiš, kako si nespameten! In vendar vsi Kristusa molimo!« »Ti ga moliš z mesom, ne z duhom, ti ga moliš s trebuhom, toda ne z dušo!« je odgovoril predikant temno- »Predobre volje sem danes, da bi se prepiral s teboj. Pojdi Belcebubu v trebuh, ti griža črna!« Kranjski župnik je jedel nato z veliko slastjo, prav kakor bi predikant ne bil navzoč. V hiši pa se je bila nabrala tačas vsa Dobničanova družina ter se gostila pri mizi z ovsenim sokom, ko so se gostje pri tej mizi mastili z mesom, dasi podnev: ničesar niso delali. Pri tej priliki je Jerom Stopistran skrivoma in tihotapsko smuknil iz sobe. Stopi vsega v vežo.ga je objela tema. Samo od ognjišča se je malo svetilo in tam pri edinem oknu se je kazalo nočno obnebje, prožeče se nad tiho krajino. V tem oknu na šibkem drogu je čepela hišna kuretina, tiščeč glavice med peruti in sanjajoč o pšenici, katero je zobala za dne. K tej speči družbici se je pritihotapil Jerom in mlademu petelinu je pogladil z roko po perju. Zaspano *e revšče izvleklo trudno glavico izmed volnene gorkote in zagazilo z njo med svetnikove prste. Ti pa so umeli svoj posel preizvrstno in, kakor bi trenil, je bil zasukan vrat, da je krilatega pevca zdajci zapustiV> drago življenje in da se je težko truplo zavalilo Jeromu v duigo roko. POTREBA PO RAZVEDRILU Je rodila v okraju že 17 instrumentalnih skupin, ki pa še vedno nimajo pravega priznanja — 14. maja bo v Trebnjem okrajna revija zabavnih ansamblov, ki jih sestavljajo predvsem naši mladi vajenci, dijaki, študentje, rudarji, kmečki fantje, uslužbenci in drugi V novomeškem okraju je 17 takih instrumentalnih skupin, ki goje zabavno glasbo in nastopajo na raznih javnih kulturnih prireditvah. Nekatere so dosegle že lepe uspehe, saj so se predstavile celo na oddajah RTV »Pokaži, kaj znaš!« Vsi ti ansambli so nastali iz potrebe po razvedrilu, organizirah so jih in vodijo jdh mladi ljudje, ki žal čestokrat niso našli za svoje načrte pravega razumevanja. Nekateri strokovnjaki namreč še vedno nočejo priznati zabavne glasbe kot pravo glasbo. Po prvih uspehih v domačem kraju so preraščali v ansamble, ki so se uveljavili v svoji občini in nekateri tudi že v okraju. Tako so mladi delavci, dijaka in študentje, rudarji in vajenci, kmečki fantje in uslužbenci, ki so se zbrali v kvintetih in sefcstetih in tudi večjih an- samblih, postali priljubljene skupine v okviru dejavnosti Svobod in prosvetnih društev. Nastopi teh instrumentalnih skupin so vedno želi priznanje, včasih nič manjše od tistega, ki so ga bili deležni poklicni izvajalci. Razveseljivo je tudi prizadevanje po izvirnosti, ki je dalo že vrsto uspelih skladb, vendar pa jih širša javnost še ne pozna. Da bi populariziral Idejnost in kvaliteta dramskih prireditev pred sodniki Okrajna dramska revija bo od 5. do 19. maja v Vldmu-Krškem. okrajna revija pionirskih dramskih skupin pa v Sevnici od 3. do 15. maja - Najmanj 67 dramskih skupin v okraju se že pripravlja na srečanje v maju Najmočnejšo tradicijo v kul-tumoprosvetnih društvih na šega okraja ima dramska dejavnost. Vsako društvo ima gledališko skupino, v nekaterih društvih pa se je donedavna sploh vse delo omejevalo na dramsko sekcijo. Včasih so se sicer porajali občutki, da ta zvrst dela pojenjuje tako glede zanimanja publike kot veselja po samem udejstvovanju. Vendar ni tako. Nasprotno, pričela se je zagrizena borba za idejnost in kvaliteto dramskih uprizoritev in široka akcija za strokovno poglabljanje kadrov: režiserjev, igralcev, maskerjev Md. Vrsto republiških seminarjev za režiserje v Kopru in Ljubljani je obiskalo večje število dolenjskih režiserjev, okrajni dramski sosvet je priredili okrajne seminarje in tudi občinski sveti DPD na Senovem, v Sevnici, Črnomlju, Novem mestu in Brežicah so organizirali seminarje, reper-toarne posvete in strokovne obiske dramskih skupin. Tej načrtni vzgoji in skrbi,za razgledanost kadra se moramo zahvaliti za res velik napredek, ki je bil dosežen na tem področju. Ze nekaj let pa so si naši režiserji in igralci želeli srečanja v okrajnem merilu. Te želje bodo letos uresničene. Dramski sosvet pri okrajnem svetu SPD bo organiziral kar dve reviji, jn sicer okrajno dramsko revijo v Vidmu-Krškem od 5. do 19. maja in okrajno revijo pionirskih dramskih skupin v Sevnici od 3. do 15. maja. Na vsaki reviji bo nastopilo šest skupin, vsako občino, bosta zastopali dve. Občinski svet Trebnje se namreč ni prijaviL V preteklem tednu so se se- stali v Novem mestu zastopniki občinskih dramskih sosvetov in člani okrajnega pod predsedstvom Matka Matjana. Pregledali so potek priprav in podrobno izdelali organizacijski prc ;*ram revij. Le nekaj podatkov bo zadostovalo za prikaz razveseljive razgibanosti na terenu. Po nepopolnih podatkih se v okraju pripravlja 67 dramskih skupin: 35 pionirskih in 32 odraslih. Vsi občinski sveti so, nekateri že v januarju, imenovali 3—7-članske komisije za ocenjevanje posameznih del. Komisije v občinah Sevnica, Videm-Krško in Brežice so že ocenile vrsto uprizoritev. Te komisije pa svojega dela niso razumele samo formalno, ampak ustvarjajo tesen stik z igralskimi skupinami, razčlenjujejo z igralci in režiserjem izvajano delo in pomagajo s strokovnimi nasveti. Posebno si prizadevajo v Sevnici, saj je dram- ski sosvet sklical že tri strokovne posvete z režiserji. Občinska sveta v Vidmu-Krškem in Sevnici, ki bosta prireditelja revij, pa sta že pričela z delom, tako da ho do revij lepo pripravljeno za gostujoče skupine. Tudi obe Svobodi v Vidmu in v Sevnici sodelujeta v pripravah. V želji, da bi si čimveč režiserjev iz celega okraja ogledalo predstave in udeležilo razgovorov po predstavah, je okrajni dramski sosvet priporočil vsem občinskim svetom, naj režiserjem omogočijo udeležbo na reviji oziroma posameznih predstavah, in bo tudi 6am za to prispeval del sredstev. In še želja: morda se bo vendar letos uvrstila ena naših gledaliških skupin med tistih deset najboljših v Sloveniji, ki se bodo predstavile na republiški dramski reviji v Zagorju. domače ansamble in njih vlogo pri širjenju kulturnega razvedrila, je sklenil okrajni Svet SPD organizirati letos revijo ansamblov zabavne glasbe. Namen te revije je, da bi zvišala raven čimvečjega števila ansamblov in da bi le-ti pokazali na okrajnem srečanju svoje sposobnosti. V Novem mestu je bilo 16. februarja pri Okrajnem svetu SPD širše posvetovanje vodij zabavnih ansamblov našega okraja. Sklenjeno je bilo, da bo na okrajni reviji 14. maja v Trebnjem nastopilo 8 zabavnih ansamblov. Izvajali bodo lastne skladbe in najbolj uspele in priljubljene skladbe domačih in tujth avtorjev. Sodelovali bodo: »Mladinski kvintet« iz Brežic, kvintet »Bohorski fantje« s Senovega s pevcem, »Kvintet bratov Lopatičev« jz Boršta pri Cerkljah, kvintet »TIKI« iz Krmelja, sekstet »Veseli vandrovčki« iz Brežic (s pevcem Vladimirjem Med-veškom in pevskim duetom Zoro Celer in Martinom Rozmanom z Mirne), sekstet »6 črnih« iz Črnomlja, sekstet »STEB« iz Brestanice (s pevcema Anico Glogovšek in Jožefom Butkovičem) in večji »Zabavni ansambel Svobode« iz Sevnice (s pevcem). Nastopili bodo tudi odlični harmonikar Silvo Mihelčič iz Metlike in pionirski instrumentalni duet: harmonika — flavta Franci Može in Ladko Repar z Dvora. Tako se bo v Trebnjem prvič zbralo nad 60 izvajalcev zabavne glasbe iz našega okraja, kjer bo posebna žirija komisije za zabavne glasbene skupine Zveze SPD iz Ljubljane izbrala najboljše ansamble za republiško revijo v Kopru od 24.-26. junija. To so prvi koraki na poti k smotrni vzgoji instrumentalnih skupin zabavne glasbe v novomeškem okraju. Vlado Lamut: SUHA PRI SUTJESKI Požrtvovalni igralci na Božakovem Pohvalo zasluži igralska družina na Božakovem, ki je v kratkem obdobju uprizorila Vodnjak želja, Rdečo kapico in Sneguljčico. Pripravljajo pa že novo mladinsko igro Mačeha in pastorka. Vse igre režira požrtvovalna Anica Udovič. Taka dejavnost je vredna posnemanja. * I Nastop recitatorjev V metliški občini je osem osnovnih šol. Pionirji recita-torji so se že začeli pripravljati za občinski nastop, ki bo v začetku aprila. V Metliki bodo nastopili najboljši pionirji iz vseh šol s pesmimi iz NOB in povojnega časa. Zmagovalci bodo prejeli knjižne nagrade, najboljši recitator bo sodeloval na okrajnem nastopu. JJ Z dramo »VSI MOJI SINOVI« v Krško Na seji Sveta Svobod in pro-svetnih društev so se dogovorili, da bo metliška občina nastopila na okrajnem tekmovanju dramskih skupin v Krškem z dramo »Vsi moji sinovi«, ki so jo uprizorili že lani v Metliki in Gradcu. Letos nameravajo poleg nastopa na okrajnem tekmovanju gostovati še po okoliških krajih. NAROD PESNIKA SLAVI! V počastitev Prešernovega dne je bila v soboto, dne 11. februarja, v Kostanjevici na Krki lepa prireditev, ki so jo pripravili člani PD »Lojze Ko-iakc. Na sporedu je bila igra »Ples v Kazini«, ki so jo Ko-stanjevičani pripravili z vso ljubeznijo. Sodelovalo je več kot štirideset ljudi. Poleg številnih znanih igralcev je nastopala tudi vrsta novincev, ki so se na svojem prvem nastopu dobro izkazali. Prešerna je oblikoval Jože Kavčič, Prim- čevko — Rozika Jankovič, Ju-Ojo — Marija Šketa, Čopa — Ivan Kavčič, Jakoba Zupana — Jože Jankovič, gospoda pro-kuratorja — Ivan Mlakar, Josefa Scheuchenstuela — Ladko Kukec, Smoleta — Lado Smrekar, Kastelca — Franci Baznik, Vesela — Ivi Tisu, Kersnika Tone Štebe. Sicarda — Lojze Mlakar, operno pevko Jelka Zajčeua iz Novega mesta, pianista pa Stane Fink. prav tako kot gost iz Novegj mesta. Režijo in sceno je oskrbo! Lado Smrekar, glasbene vložke skladatelj Marijan Vo. dopivec, svetlobni park in kostume pa -Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, Drama SNG iz Ljubljane, Prosvetni servis iz Ljubljane in drugi. Dvorana, ki je bila do zadnjega prostorčka zasedena, je z navdušenjem sprejela počastitev velikega pesnika Franceta Prešerna, šolska mladina pa je obljubila, da bo imela odslej vsaka domačija Prešernove Poezije kot hišno knjigo. Naslednja premiera v Kostanjevici bo prihodnji mesec, in sicer Pavla 'Golie mladinska igra »Jurček«. Delo novomeške podružnice Slavističnega društva} V veliki predavalnici, ki jo Je dalo 2 razumevanjem na razpolago tudi to pot vodstvo Zavoda za izobraževanje odraslih, je pred nedavnim ustanovljena novome, ška podružnica Slavističnega društva dne 10. februarja priredila že svoje drugo predavanje. Tokrat je govoril eden vidnejših sodobnih jezikoslovcev dr. A. Ba-Jec iz Ljubljane o nekaterih problemih našega pravopisa ter o načelih, ki so vodila posebno ko. misijo strokovnjakov, ko je pripravljala novo, razširjeno in v marsičem izpopolnjeno izdajo Slovenskega pravopisa. Zadnji Slovenski pravopis je DOLENJSKA ZALOŽBA v počastitev 20-letnice revolucije V svojem letošnjem programu bo Dolenjska založba izdala tudi nekaj del, ki bodo posvečena 20-livtnIcj involucije »ZA STANOVANJE« NA OTOČCU V nedeljo popoldne je pred 160 domačini z Otočca in najbližje okolice zaigrala gledališka družina DPD Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta komedijo »Za stanovanje«, s čemer je začela vrsto gostovanj po novomeški občini. Reči je treba, da so bili ljudje prisrčnega razvedrila zelo veseli, požrtvovalnost igralcev pa je bila nagrajena v pojni dvorani skromnega doma s prisrčnim ploskanjem. Če bodo igralcem še naprej pomagali s prevozi, bodo radi nastopili še tu in tam. -k jugoslovanskih narodov. Prva taka knjiga, namenjena pionirjem — slikanica NEPO-KORJENI GROBOVI — je že izšla. Do julija bo prišla na knjižni targ zbirka partizanskih črtic z Dolenjske in Bele krajine VIHARNI LJUDJE IN GOZDOVI pisatelja Toneta Sehškarja in PARTIZANSKI ROG Janka Jarca. Če bo mogoče, bo založba letos skupaj z okrajnim odborom Zvezp borcev izdala tudi prvi del zbornika o partizanskih spomenikih in obeležjih v novomeškem okraju. Tematiko iz NOB (iz okupirane Ljubljane) bo imela tudi povest Jožeta Dularja ANDREJ IN KATJA. r* jPozdravite svojca v tujini 's DOLEHJSKIM LISTOM! Na- -. rocita jim ya « hvalažni 4 Vam bodo za pozornost! ..-m izje", že pred desetimi leti. Toda ta Je že davno' razprodan, wh tega pa so novo izdajo terjale tudi nove razvojne tendence našega knjižnega jezika, ki so jih povzročile znatne politične, socialne in gospodarske spremembe v letih po revoluciji. Predavatelj je v zgledno Jasni besedi sistematično prikazal skoraj vsa važnejšo pravopisna vprašanja. Dotaknil se je pisave tujih iimen, rabe velike začetnice, pisave sestavljenih krajevnih imen, rebe tujk. razzlogovanje itd. Iz predavaiteljevih izvajanj je bilo očitno, da bo novi SEo-venskl pravopis prinesen precej sprememb, skušal pa bo predvsem olajšati pisanje, ker bo sprostil dosedanja, marsikdaj toga načela, poenostavil pravila, dopuščal pa tudi rabo talcih besed, ki smo jih doslej pogosto po krivici preganjali, češ da niso naše ali da so narejene po tujem kopitu. Marsikatera novost bo seveda naletela tudi na odpor, zlasti spočetka, vendar pravopisna komisija sodi, da bo prej aH slej vendarle zmagala, ker je praktična in ker je utemeljena v živi govorici (prebivavec, letavec, braiVka. snaživka). Predavatelju se Je za toredno zanimivo predavanje in pojasnila pri debati zahvalila predsednica podružnice tovam'šica prof. Ka-sesnikova. poslušalci pa so mu izkazali priznanje z iskrenim ploskanjem. V kratkem bodo dolenjski slavisti priredili še tretji sestanek, Mednarodna konferenca v Beogradu Od 15. do 20. maja bo v Beogradu mednarodna konferenca o jedrski elelrtroniki hkrati z mednarodno razstavo jedrskih elektronskih naprav. Nova potrditev velikega ugleda, ki ga je nova Jugoslavija deležna na mednarodnem področju. na katerem bodo Sanj uredniškega odbora revid« Naša sodobnost odgovarjali poslušalcem na vprašanja o književnosti, o modernih literamjii smereh, o načelih, ki vodijo sodobniski krog pri urejevanju revije, pa tudi o ostalih problemih s področja kulture. Zal samo. da se Slavističnemu društvu doslej ni posrečilo pri. tegniti poslušalcev s podeželja, čeprav so pri sestajvttjanju delovnega programa mislili predvsem nanje. »VČERAJ POPOLDNE« na Malem Slatniku Igralska družina PD na Malem Slatniku je v nedeljo, 12. februarja, uprizorila novo slovensko dramo »Včeraj popoldne«. Delo je naštudirala tov. Mira Kovač. Igralci so navdušili občinstvo. Tokrat so tudi porabili nekaj novih odrskih pripomočkov, kair je igro gledalcem še bolj približalo. Tudi na podeželju bi morali večkrat kaj igrati. Uspeh igralske družine z Malega Slatnika pa dokazuje, da se bodo na odru še večkrat p:ed staviM. -r Živa beseda čopiča in palete V soboto, IS. februarja, je v Dolenjskem, muzeju prof. Janko Jarc odprl likouno ra:s£auo afcademsker/a slikarja prof. Vladimira Lamuta. V preprostem, prisrčnem in neposrednem razgovoru je orisal V Metliki seminar za tamburaške zbore Na plenumu občinskega sveta SPD v Metliki 16. 2. je predsednik sveta Jože Dular seznanil člane s sklepi okrajne skupščine, nakar so razpravljali o izvajanju nalog na področju občine. Anica Kore, ki je bila delegatka na kongresu, je v strnjeni obliki povzela glavne misli iz referata Vladka Majhna in poročila Vinka Trinkausa na kongresu. Pogovorili so se tudi o reviji pionirskih pevskih zborov, v dejavnosti dramskih skupin v pripravah za dramsko revijo v Krškem in o seminarju za vodje tamburaških zborov. Ta seminar bodo ob pomoči okrajnega sveta SPD in pod vodstvom strokovnjaka iz Zagreba organizirali prihodnji mesec za tamburaške zbore iz Metlike, Podzemlja, Radovlce in Drašič. Seminar bo trajal najmanj pet dni in bo ob nedeljah. Obsegal bo teoretični in praktični del. Na plenarni seji so izvolili novo predsedstvo sveta. Pionirji osnovne šole v Metliki so zelo delavni. Poleg številnih dejavnosti, ki zajemajo skoraj vse pionirje, so pred kratkim osnovali še fotografski krožek. Ta vključuje vse pionirje, ki se zanimajo za foto grafiranje; vodi jih tov. Jože Kambič. Pionirji nameravajo izdati v tem letu album fotografij. S tem se bodo vključili v program jugoslovanskih pionirskih iger z geslom »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Akad. slikar VLADO LAMUT ob sobotni otvoritvi svoje razstave v Dolenjskem muzeju razvojno pot dolenjskega u-umetnika od študijskih d.n\ pi vse do te razstave. Marlj;f>i trt nadvse plodni umetniški u-stvarjalec Lado Lamut je nenehno rasel, potoval pa je tudi po inozemstvu — po Italiji, Franciji, lani pa je s pomočjo UNESCA obiskal Bruxelles. V Dolenjskem muzeju je razs.av-Ijenih 60 umetnikovih del v raznih tehnikah. V mnogih stvaritvah je še vedno ostal zvest dolenjskim motivom, razstavlja pa tudi več del s poti po Belgiji in eno z Francije. Vsa dela govore o njegovi veliki umetniški rasti in napredku. Otvoritve razstave so se razen predstavnikov domačih organov oblasti in družbenih organizacij udeležili tudi profesor na Akademiji lifcotmih umetnosti in predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije France Mihelič, umetnostni zgodovinar Lojze Go-stiša, navzoči pa so bili tudi veterinarji, ki so imeli ta dan svoj občni zbor, predstavniki novomeškega kulturnega življenja ter številni umetnikovi prijatelji in znanci. Vsem, ki žele preživeti uro uv\etniškega užitka, priporočamo, naj si razstavo, ki bo odprta do S. marca, ogledajo. J. M. Literarno udejstvovanje Miro K u g 1 e r : KOLONA (tempera, 1961) Ker naj bi v letošnjem jubilejnem letu čimbolj poživili in razvili svojo dejavnost vsi pionirski krožki na naših šolah oziroma sploh vsi pionirji, je prav, da ta jubilejna dejavnost zajema tudi literarno udejstvovanje naših pionirjev, zlasti še zato, ker Imajo pionirji mnogih sol svoja glasila, ki so predvsem literarna. Letošnje udejstvovanje pionirjev pa tudi dijakov višjih šol (gimnazije, učiteljišča, ekonomske šole In podobno)) naj bo v tekmovanju na literarnem področju, za počastitev jubileja vstaje jugoslovanskih narodov. V OKRAJNEM MERILU: 1. Učitelji in profesorji naj pionirjem in mladincem osnovnih šol in dijakom gimnazij in učiteljišča, pa tudi drugih šol razložijo, da spada v program 'etošnjih pionirskih iger tudi čimbolj razgibano in prizadevno literarno udejstvovanje. Snako naj se o tem pogovorijo pionirji in mladinci na sestanku •voje organizacije, potem pa še oosebej člani literarnih krožkov, kjer jih imajo. Kjer takega krožka ni, naj se zbero tisti pionirjev in pionirk v letošnjem jubilejnem letu pionirji in mladinci, ki imajo dar in veselje za pisanje. 2. Na šolah, kjer imajo učer»ci ali dijaki svoja glasila, -naj se takoj zbere uredniški odbor in pretehta literarno prilogo oziroma literarni del svojega glasila. Zavzame naj stališče, da morajo biti vsi literarni prispevki čimbolj kvalitetni, da bo glasilo z njimi dostojno počastilo 20-letnico revolucije. V ta literarni del lista ali v ves list, če je čisto literarno glasilo, gredo pesmi, črtice, novele, kratke povesti, kakor tudi članki in razprave s področja literature (o pisateljih, o knjigah, o kulturi sploh). Na šolah, kjer takega glasila pa tudi literarnega krožka nimajo, naj pionirji, kd bi se radi literarno udejstvova-II, ustanovijo svoj krožek in pripravijo v okviru šole oziroma pionirske organizacije literarni nastop, kjer bodo recitirali in brali svoje stvari. V večjih središčih naj pionirji in mladinci, torej njihovi literarni krožki, pripravijo tudi javen nastop. 3. Uredništva šolskih literarnih listov naj v letošnjem letu pošljejo po 1 izvod vsake številke na Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine komisiji za literarno udejstvovanje pionirjev. 4. Na šolah, kjer nimajo takega lista ali literarnega krožka, naj tovarišica ali tovariš, ki poučuje slovenščino, zbira prispevke pionirjev — literatov in najboljše pošlje prav tako na Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine. Priporočamo, naj tudi na taki šoli izdajo pionirji svoj list čeprav samo enkrat in čeprav pisan le "v enem izvodu! 5. Najboljše literarne sestavke pionirjev in mladincev bosta v letošnjem letu nagradila Dolenjska založba in Okrajni odbor DPM. Nagrade bodo podeljene za 29. november! Zato je zelo važno, da Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine dobi vse literarne liste, ki izhajajo na naših šolah, in vse dobre prispevke pionirjev s šol, ki takega glasila nimajo. V OBČINSKEM MERILU: 1. Pionirji in mladinci literati naj s pomočjo svoje organiza- cije in šole organizirajo literarni nastop, lahko tudi več, v okviru šole, torej za učence in za javnost! 2. Učiteljski zbor na šoli za ta nastop določi dva, tri svoje člane, ki naj določijo najboljše od nastopajočih za veliki javni literarni nastop,- ki bi bil jeseni v Novem mestu. Na njem bodo sodelovali s svojimi literarnimi deli najboljši pionirji in mladinci iz vsega našega okraja. Ob tej priložnosti bi pripravili tudi razstavo listov in glasil, ki izhajajo na naših šolah ali so kdaj Izhajala. Prosimo učitelje in profesorje, zlasti tiste, ki učijo slovenščino, da se za to stvar zavzamejo in pomagajo pionirjem in mladincem, mladim literatom z nasveti, kako bi najbolje izpolnili na tem področju svoj letošnji program, da bi res lepo uspeli njihovi nastopi zlasti pa nastop na okrajni literarni prireditvi pionirjev in mladincev. Opozarjamo šole, vodje literarnih krožkov in urednike listov na šolah, naj se za morebitne nasvete obrnejo na Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine. Severi« SaH SPORT * TELESNA KULTURA * SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Pred ustanovitvijo zvez za telesno vzgojo v občinah in okraju Pretekli četrtek je bil v Novem mestu sestanek predstavnikov okrajnega odbora SZDL, okrajnega komiteja LMS in okrajnega sindikalnega sveta ter predstavnikov občinskih odborov SZDL, občinskih komitejev LMS in občinskih sindikalnih svetov. Na njem so razpravljali o ustanovitvi občinskih zvez za telesno vzgojo in okrajne zveze za telesno vzgojo. Referat, po katerem se je razvila živahna razprava, je hnel Slavko Doki, predsednik okrajnega komiteja LMS Novo mesto. Doslej so se SZDL in ostale politične organizacije vse premalo zanimale za telesno vzgojo. Prav zaradi tega je prišlo pri športnih organizacijah do več pomanjkljivosti. Društva so životarila. Nekatera so se gledala kot pes in mačka. Odborniki v športnih društvih in klubih so dajali prednost tisti športni dejavnosti, ki jim je bila bolj pri srcu, niso se pa zanimali za njeno koristnost, množičnost in td Občinski odbori SZDL so delili dotacije (če so jih) tistim društvom in klubom, ki so bolj sitnarili, pa čeprav niso bili pomoči potrebni. V bodočih odborih občinskih zvez za telesno vzgojo, ki bodo izvoljeni meseca majrca na cbčinskih konferencah za telesno vzgojo, naj bodo ugledni, nepristranski in sposobni ljudje. Prav zato da bi imel odbor zdrav odnos do splošne telesne vzgoje, se pravi, da ne bi nekaterih vej športa podpiral, drugih pa zanemarjal, naj bi bili v odborih le ljudje, ki ne bi bili pristaši (morda še celo zagrizeni pristaši) neke športne dejavnosti. V te odbore je treba pritegniti tudi mladino in druge sposobne ljudi, ki še niso preobremenjeni s funkcijami. Vse dotacije, ki so jih doslej dodeljevali društvom in klubom občinski odbori SZDL, bodo odslej dobivali občinski odbori za telesno vzgojo, ti \>a jih bodo lahko pravično razdelili naprej. Doslej je dobil pod- poro pač tisti, ki je bil bolj vztrajen ali pa bolj siten. Občinski odbor zveze za telesno vzgojo bo imel nad dejavnostjo in potrebami društev vsekakor boljši pregled kot SZDL. Seveda pa ta odbor ne, bo imel toliko sredestev, da bi ugodil vsem potrebam društev in klubov. Se zdaleč ne. Vsaka te-lesnovzgojna organizacija bo imela zagotovo le tista sredstva, ki si jih bo zbrala oziroma ustvarila sama. Na sestanku so ugotovili še. da bi morali nadaljevati z medsindikalnimi oziroma tovarniškimi igrami. O problemih športa naj bi razpravljali delovni kolektivi in delavski sveti. Statistike so pokazale, da se ponesreči največ delavcev, ki niso športniki. Kot vzroka za telesnovzgojno neaktivnost delavcev so udeleženci sestanka navedli: veliko oddaljenost delavcev od delavnega mesta do stanovanja in pomanjkljivo športno vzgojo, ki naj bi jo gojili učenci osemletk po pouku. Na sestanku so sklenili, da bodo na ustanovne občne zbore zvez povabili tudi zastopnike podjetij, kajti prav podjetja so in bodo na ta ali oni način za razvoj telesne vzgoje največ prispevale. i Jože Prime OSVAJAJMO SINJE NEBO! Triperesna deteljica na sevniški maškaradi vas pozdravlja ... 1. marca letos se bo pričel padalski tečaj za mladince. Vsi, ki imajo za to veselje, se bodo s padalskim Sportom lahko seznanili v prostorih novomeškega Aero-kluba. ZAGREB - NOVO MESTO v namiznem tenisu! Novomeški pionirji in pionirke - igralci namiznega tenisa, sodijo med najboljše v Sloveniji in državi. Da bi še bolj napredovali, ima Partizan v načrtu več kvalitetnih prijateljskih srečanj. Zelo zanimivo bo srečanje pionirskih kombiniranih ekip Zagreba ln Novega mesta (3 pionirji in 2 pionirki), ki bo v torek 28. februarja ob 16. url popoldne v spodnji (televizijski) dvorani Doma JLA. Dvoboj bo zelo zanimiv, ker sta obe ekipi izenačeni. Zagrebčani imajo boljše pionirje,. Novo mesto pa boljše pionirke, tako da pričakujemo tesen rezultat. Novomeško ekipo bodo sestavljali Gunde Somrak, Berger in rezerva Koncilja, ter pionirke Mi-kec in Uhl igrala pa bo verjento tudi Turkova. S PROTI VSEM BOLEZNIM MODERNEGA ČASA : JEJMO RAZUMNEJE! Napačno je mnenje, da samo presno sadje vsebuje vitamine. Dejansko vsebujeta sadje in povrtnina predvsem mnogo vitaminov A in C, mnogo manj vitamina B, medtem ko vitamina D sploh nimata. Med živili, ki so najbolj begata različnih vitaminov, omenimo jetra sesalcev in rib ter jajčni rumenjak, zlasti mnogo vsebujejo vitaminov A, B in D. Vitamin B je v stročnicah in v klicah žitaric. S kuhanjem, pečenjem in konserviranjem se uniči mnogo vitaminov, vsebovanih v živilih. Popolnoma se vitamini ohranijo le v zmrznjenih živilih. Vendar zadnje čase večini kon-servirane hrane dodajajo sintetične vitamine. Ker se precej vitaminov med pripravo jedi uniči, je težavno določiti, ali prejema organizem zadosti teh dragocenih snovi. Zato je zlasti za otroke, doraščajočo mladino in stare ljudi priporočljivo uživati sintetične vitaminske preparate. Preveč enolična prehrana je škodljiva, ker ne preskrbi organizmu vseh potrebnih snovi. Se mnogo škodljivejša je preobilna prehrana, ker čez mero obremenjuje organizem. 2ivljenska raven prebivalstva se je toliko zboljšala, da se je začel problem preobilne, čeprav včasih ne dovolj pestre prehrane, značilen za gospodarsko razvite države, uveljavljati tudi pri nas. Človek se nehote vpraša, čemu zdravniki in hi-gienifci kar po vrsti obsojajo debelost, tudi zmerno, saj je še do nedavnega »močan« človek veljal za simbol dobrega zdravja. Da je to mnenje pošteno napačno, pričajo statistični podatki, ki so jih nabrale zavarovalnice; izkazalo se je, da suhi ljudje živijo mnogo dalj kakor debeli. Dvanajst odstotkov večja teža od normalne poveča umrljivost celo za tretjino. Pri ljudeh, ki so za 50 odstotkov težji, kakor je normalno, je umrljivost dvakrat večja. Debeli ljudje so razen tega mnogo bolj, podvrženi številnim boleznim, kakor sladkorni, visokemu' krvnemu tlaku, arteriosklerozi. Se več: nedavna raziskovanja so pokazala, da je med debelimi ljudmi za 33 odstotkov več rakavih obolenj kakor med suhimi. Mimo tega je prekomerna debelost že sama po sebi neke vrste bolezen, saj po nepotrebnem obremenjuje srce in pljuča ter povzroča neozdravljive okvare v nekaterih notranjih organih. Debeli ljudje se pogosto bojijo, da bi korenita sprememba njihove prehrane — kaka sihujševama kura na primer — povzročila kdo ve kakšne živčne zlome in izčrpanost. Po drugi strani le redki debeluhi priznajo, da veliko jedo; večina jilh trdi. da jedo malo, manj ko drogi, ki so pa vendar mršavi. Take izjave je treba zmeraj presojati kritično; vsakdo meni, da poje manj, kakor ustreza resnici. Res so posamezniki, ki se kljub strogi in skopi dieti — recimo 1800 kalorij na dan — še nadalje redijo. Toda to so izjeme. Običajno je krivda drugje, v tistih drobnih prigrizkih, posladkih in napitkih, ki jih prezremo pri naših kaloričnih računih. Komu t pade na pamet, da bi mogli rediti tudi bonboni, sladoled, ' vino, žganje ali kava? Pri marsikom, ki se čez dan rad ustavi ob točilni mizi, ki se ne brani šilca ali kozarca, slaščice ali obloženega kruhka, utegnejo ti skriti nosilci kalorij močno zvečati dnevno energetsko postavko. Naj navedemo primer? Liter vina ima enako kalorično vrednost kakor osem do deset jajc. Tri sladkane turške kave ustrezajo po kalorijah dvema jajcema. En aperitiv ima kalorično vrednost deseiih dekagramov pustega mesa, nekaj konjakov pa ustreza dobri porciji testenin v omaki ali 30 dcikagramom mesa! Kar zadeva olje, mast in maslo, moramo vedeti, da ti normalno prispevajo do pr.lovice potrebnih kalorij. Znano je, da so maščobe ze'o kalorične: na 1 gram vsebujejo okoli devet kalorij. Deset dekaS'rsmov kuhane puste govedine ima ! približno 180 kalorij; is't> ' »vedina, zabeljena z dvema deka- | gramoma maščobe, ima 370 kalorij! Deset dekagramov teste-porcija, vsebuje 350 kalorij. Ista jed vnin, kar je skromna omaiki (z 2 dkg maščobe) in posuta s parmezanom (3 dkg), preseže vrednost 700 kalsci}. Pcrcija solate brez olja ima borih 20 kalorij; z 2 dkg olja se ka/orična vrednost poveča na 200 kalorij! Prehrana debelih 1j5-'d: in tistih, ki se nagibljejo k debelosti, naj ne vsebuje ms'čob, ima naj malo žitaric, pa tudi mesa. Kruh in testeh'ne je najbolje popolnoma odstraniti z jedilnega lista ali pa jih uživati v zelo skromnih količinah. Priporočljive so pa solata, presno sadje in povrtnine. Jedi naj bodo zmerno sol jene, odpovedati se je treba vinu, žganim pijačam in vsem p ■ n mM if'uvnim: obroki. Caj in kava sta dovoljena. t'-J;i >•••••»? -'"Igorja, grenka. Taka prehrana je res n'koliko grenka, a zelo koristna. Marsikdo že nestrpno pričakuje prvo srečanje s padalom, še posebej z letalom. Biti športnik-leta-lec nI tako lahko. Precej truda in znanja je treba, preden se pogumni pripravijo na prvi skok s padalom. Premagati je namreč treba samega sebe. Tako kot vsak šport nudi tudi padalstvo oziroma letalstvo svojevrstne lepote. Samo padalec lahko doživi zmagoslavje nad nebom, oblaki, hkrati pa postane človek, ki je v današnji dobi nepogrešljiv. Mladinci, kaj more biti lepšega od trenutkov, ko sam, čeprav za nekaj minut, zagospodariš v zraku! In kje se dogaja vse to? V Prečni pri Novem mestu. Tam je letališče novomeškega Aero-kluba. V okviru kluba pa ni samo padalstvo. Člani kluba se bavijo kar s štirimi vejami letalstva. To so: jadralstvo, padalstvo, letenje z motornim letalom in modelarstvo. Vsaka veja ima svojega vodjo, predsednik kluba pa je tovariš Dušan Mulej. Pridite! Ljubiša Luklč . Vzgoja mladih in boljši nogomet Na zadnji seji upravnega odbora nogometne podzveze za novomeški okraj so sprejeli vrsto sklepov, ki predvidevajo hitrejši razvoj nogometa v okraju. Ustanovili bodo posebno mladinsko komisijo, ki bo proučevala mladinski nogomet. Doslej so namreč vzgojo mladine zanemarjali in »zvezde- pričakovali od drugod, ugotovili so tudi, da je bilo več klubov, ki so imeli na spisku prav malo mladincev. Glavna naloga mladinske komisije bo torej skrb, da se bo v. klube vključilo čimveč mladih ki bodo nastopali na tekmovanjih in turnirjih. Poseben sklep upravnega odbora je, da bodo letos organizirali turnir za mladinskega prvaka podzveze. V jeseni morajo vsa moštva, ki nastopajo v okrajni ligi, imeti tudi mladinske ekipe. Nadalje bodo na šolah uvedli mali nogomet, kar bo pionirjem v veliko razvedrilo. Prav tako bodo za pionirje organizirali tekmovanja v malem nogometu; tekmovali bodo med razredi, med šolami, bo pa tudi občinsko tekmovanje. Hkrati bodo priredili seminar, na katerem se bodo podrobneje seznanili z načinom igre in njenimi pravili. Na seminar bodo povabili predstavnike šol, TVD, mladinskih organizacij in Otroška maškarada v šmihelu Društvo prijateljev mladine v Smihelu je priredilo v nedeljo maškarado za šolske in predšolske otroke v telovadnici dijaškega doma. Učenci so se ves dan zabavali. Dopoldan so se vrteli večji popoldne manjši. Program je bil pester in je Izzval pri mladih gledalcih mnogo smeha. Ob zvokih poskočne glasbe se je vse vrtelo, še celo odrasli. Žejnim ln lačnim je bil na razpolago topel čaj, sendviči ln razno pecivo. Marljive članice DPM so ves dan stregle malim maskam z dobrotami. Mladina šmihelske šole se toplo zahvaljuje predsednici tov. Smrec-nlkovi in ostalim članicam odbora, ker so Jim pripravile tako prijetno zabavo. Jelka Nečlmer Ko se nam je zadnje dni že kar vsiljivo ponuja lo sonce s pretoplimi predpomladanskimi dnevi, pač skoraj nikoli nismo pomislili, da je prav blizu nas še vedno prava in lepa zima: na hribih pod Triglavom, v naših Alpah in Julijcih. Na sliki: planina Uskovnica nad bohinjsko Srednjo vasjo, zadaj megle nad Bohinjem, kraj prijetnih smučarskih terenov (Foto: Polde Gošnik) Izkoristimo vse možnosti! SENOVO - RADEČE 3:4 (2:1) Pred dnevi so v Senovem gostovali nogometaši iz Radeč. Sončno vreme je na igrišče privabilo okrog 400 gledalcev, ki so videli precej razburljivo tekmo. Po vodstvu domačinov v prvem polčasu so se v drugem delu srečanja bolje znašli gostje, ki so tudi zmagali. Srečanje je bilo v okviru priprav senovških nogometašev v Dolenjski ligi. druge, ki se želijo baviti z vzgojo malega nogometa. Vključevanje mladine je najvažnejše vprašanje in je nujno, če hočemo dobiti dobre in nove igralce. Samo mladi lahko izboljšajo raven nogometa v našem okraju. šf Igrišče v Mirni peč! Učenci osemletke so si jeseni s prostovoljnim delom uredili igrišče za mali nogomet. Uspeh se je takoj pokazal. Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v malem nogometu je njihovo moštvo zasedlo tretje mesto. MirnopeSki učenci eo sodelovali tudi na drugih občinskih šolskih tekmovanjih v Novem mestu (rokonvet, kros, atletika, med dvema ognjema itd.) in zavzeli več prvih, drugih in tretjih mest. Razen tega so organizirali dve prireditvi »Spo-znavaj svet m domovino*, prebilili so domačo dvorano itd. • Mlrnopeškl šolarji so zbirali denar za alžirske otroke. >Na>brali so okoli 5000 dinarjev. Domači Partizan Je imel pozimi telovadno akademijo. Z najboljšimi točkami bo gostoval verjetno tudi v Dobrniču. Iz bivšega krajevnega odbora Mirna peč sta nastala zdaj dva: Mirna peč in Globodol. Del bivšega KO Mirna peč se je priključil KO Šentjur. P. J. Športno društvo na brežiški gimnaziji V sredo, 15. februarja, so imeli dijaki brežiške gminazije ustanovni občni zbor Športnega društva. Društvo sestavljajo rokometna, košarkarska, odbojkarska, namiz-aoteniška, lahkoatletska, telovadna, smučarska in šahovska sekcija, v katerih je vključenih preko 50 odstotkov dijakov. Izvolili so tudi upravni odbor in upamo, da bo s pomočjo članstva uspešno delal. Suli V torek, 28. februarja, bo dal obračun svojega dela tudi nogometni klub -Elan- iz Novega mesta. Ze pred občnim zborom je nujno, da spregovorimo nekaj besed o tem. V preteklem obdobju je namreč klub preživljal precejšnje težave, predvsem zalo, ker so izgubili stari stadion, novega pa še niso mogli uporablj?.'«rtvo naj bi tudi pazilo na družbeno, politično in moralno podobo igralcev. Ce smo v Novem mestu že dobili tako lepo športno igrišče, naj bi skrbeli še za nogomet. Vse ljubitelje nogometa pa vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo občnega zbora kluba in mu pomagajo pri nadaljnjem napredka in čim večjemu uspehu. . Sf- Turk in ^ikčeva znova najboljša Okrajna turnirja posameznikov v namiznem tenisu, ki ju Je preteklo nedeljo priredila Komisija za namizni tenis pri Okrajni zvezi Partizan Novo mesto, sta v glavnem prinesla pričakovane rezultate. Pri moških je po pričakovanju zmagal Jože Turk pred Boljkov-cem iz Črnomlja, pri ženskih pa Irena Mikec pred Uhlovo. Turk je igral zelo zanesljivo in ni dopustil, da bi mu nasprotniki odvzeli niti en niz. Njegova premoč Je razvidna iz količnika dobljenih ln izgubljenih nizov: 22:0! Drugoplasirani Bolikovac je prav tako igral zelo dobro. Izgubil je le z Turkom in Somrakom, ki pe te uvrstil na tretje mesto. Igralci iz Zasavja so se tokrat slabše uvrstili kot smo pričakovali, V odsotnosti Turne je bil njihov najboljši predstavnik Nara- Spet m&i DOLENJSKI LIST Čeprav predstavniki našega lista v tekmovanju napovedovanja rezultatov -Športne prognoze- niso še niti enkrat osvoHll prvega mesta (poudariti moramo, da je No-vomeščan Berger zmagal v prvem — poskusnem kolu), je naš list po šestem kolu znova prevzel vodstvo s točko prednosti pred ljubljanskim Poletom in z dvema točkama pred Slovenskim Jadranom, ki je bil pretekli teden v vodstvu.. Preteklo nedeljo Je bilo spet nekaj povsem nepričakovanih izidov, kar je povzročilo, da je bila razlika med najboljšim in najslabšim napovedovalcem precejšnja — kar 4 točke. Tokrat Je bil najboljši predstavnik CeHskega tednika, ki je uganil 7 rezultatov, medtem ko so predstavniki Dolenjskega lista. Poleta in Večera im=11 6 pravilnih napovedi. Vrstni red v tem kolu: Celjski tednik 7 točk, Dolenjski list. Polet in Večer po 6 točk, Delo in Ljubljanski dnevnik 5 točk, TT 4 točke. Goreniski glas. Slovenski Jadran in RTV Ljubljana po 3 točke. Po tom kolu Je vrstni red tekmovanja uredništev listov naslednji. 1. Dolenjski list 28 točk. 2. Polet 27 točk, 3. Slovenski Jadran 26 točk, 4. Večer 25 točk, 5.-7. Delo, Celjski tednik in RTV po 24 točk, 8. Ljubljanski dnevnik 23 točk, 9. Gorenjski glas 21 točk in 10. TT — 20 točk. V nedeljsikem kolu, v katerem so prvikrat tudi domače tekme (za pokal maršala Tita), bo Dolenjski list zastopala uslužbenka Delavske univerze v Novem mestu Olga Miloševič, ki prav tako kot vsi ostali dosedanji naši predstavniki redno sodeluje v »Športni napovedi-. Kot kaže, rada stavi na presenečenja, zato bo morda koga n^e- na napoved za nedeljo, 26. februarja presenetila. SIcer pa — kdo ve če se ravno v tej kombinaciji ne skriva »enajstima« ali celo -dva-najstka-? Njena napoved: 2, 2, 0, - 1, 1, 2, - I, 0, 2. -1. 0, 0 (rezerva 1. 1. 1). fm glav iz Krškega, ki je delil 7-9 mesto. V ženski konkurenci je v odsotnosti Turkove in predstavnice Brežic igralo le pet igralk. Zmagala je Mikčeva pred Uhlovo tretja pa je bila Jevšnikova iz Krškega z en?kim številom zrr-g kot Gomllškova in Likarjeva iz Brestanice. Vrstni red pri moških je bil naslednji: 1. Turk Jože (Nin.) 11 zmag (22:0) 2. Bolikovac Niko (Črnomelj) 9 zmag (19:4), 3. Eomrak Marijan (Nm.) 8 zmag (17:10), 4. Picek Jure (Nm.) 7 zmag (15:11), 5. Plaveč Slavko (Nm.) 7 zmag (15:12), 6. Berger Miro (Nm ) 5 zmag (12:14), 7. Naraglav Marijan (Krško) 4 zmage (12:15). 8. Gunde Rok (Nm.) 4 zmage (10:14). 9. Iskra Rudi (Krško) 4 zmage (10:'.6). 10. Gligić La-zo (Brežice) S ?.m.ifie (6:18): nlcdHi še Jelovšek (Krško) in Oruč (Brežice). Vrstni red, ženske: 1. Irena Mikec (Nm.) 4 zmage (8:1), 2. Flori me Ub.! (Nm.) 3 zmage (7:4), 3. Darinka Jevsnik (Krško) 1 zmaga (4:(i) 4. Rezika Go-milSck (Brestanici) 1 zmaga (3:7), 5. Lea Likar (Brest.) 1 zmaga (2:6). V ZADNJIH DVEH MESECIH SMO PRIPOBILI 2391 novih naročnikov Se 64 novih naročnikov se je pridružilo rednim bralcem našega domačega tednika, ki ga t-skamo zdaj že v nakladi 17.520 izvodov, od te-*a za redne naročnike 16.453 izvodov. Od 19. decembra 1060 cio 21. februarja 1961 se je na list na bovo naročilo 2.391 naročnikov iz tehle krajev: občina BREZICE........449 naročnikov občina SEVNICA........ 280 naročnikov občina SENOVO ........122 naročnikov občina VIDEM-KRSKO..... 385 naročnikov občina ČRNOMELJ.......147 naročnikov občina METLIKA ....... 65 naročnikov občina NOVO MESTO...... 500 naročnikov občina TREBNJE........2P0 naročnikov občna ?,UZEMPERK-......56 naročnikov Razne poŠte v LRS ip- FLRJ ... 134 naročnikov Inozemstvo........... 43 naročnikov Naročnike in bralce prosimo, da list priporočijo znancem in sosedom, ki domačega tednika morda še ne pcfznaio! Pismono,i« Imajo še dovolj naročilnic; zbiranje novih naročnikov še ni zaključeno! Vsi stari in novi naročn:k: bodo sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki ga bo deležen vsak naročnik, če bo te dni plačal pismonoši polletno naročnino (450 din). Pismonoše so z izterjavo polletne naročnine v Sloveniji že pričeli. Naročnrke izven S'ovenije pros'«no, da naročnino takoj sami nakažejo, s čimer se bodo Izognili ustavitvi lista. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Rokometni klub 0ZALJ v Črnomlju Sivček je bil v sprevodu črnomaljskih pustnih šem prav prijetna pojava: dostojanstven in miren je spremljal norčije Pustovih častilcev. Precej veselo je bilo letos tudi v Kostanjevici, Brežicah, Sevnici in Krškem; seveda so ponoreli tudi v Novem mestu, Trebnjem, na Senovem in drugod. Po večletnem spanju so se "zbudili tudi metliški »gadi in belouške«. »Kačja zalega« je na pustni torek pripravila velik sprevod maškar po Metliki. Princ Karneval se je vozil v najnovejšem avtomobilu, izdelanem pred 5 dnevi nalašč zanj! Razen tradicionalnih maškar (siamska dvoička, Monte Carlo, Pika 5 in pod.) ni manjkalo domislckov na sodobne teme. Odbor »kačje zalege« se je spomnil tudi otroškega vrtca (»Kam z nami?«). V sredo so Kurenta marsikje z vsemi častmi dostojno pokopali. V Metliki n. pr. so ga sežgali pri vinski kleti... V počastitev obfcnskega praz. ilka so ro^om^taši Belta povabili eki.ro rz Ozlj.i. ki Je prvikrat gostovala v Crnomtiu. Odigrali s0 tW dve tekmi Za Belt so igrali-SimonJč. ZaO.c. Stavd^har. Cindrič VrščaJ Rozman Klepec, Zvob Vipavec v ek'rvj iz Ozlja pa so nsMopfH: Mukovif: Trop, Cirie Stojković joha. Vrančić s-a?,č sraitftlss ln Zeljko V začetku igre so gostje prevzelo pobudo in že v 15 minuti vodili s fi:2 Takrat pa se je sre-Ka nasmehneš domačim. V 22. TLiinuti so Crnom-rčsni izenačili na 8:8 Polčas se .je končal 10:8 za Belt. V drugem polčasu sta Ube ekipi popus/rili Končni rezultat le bil 19:15. S to zmago Je ekipa Bel*a dokazala, da bomo v Črnomlju l5hito še večkrat gledali leipo igre. igre ie b-fa lepa in res š-jo-tna. teko da sodnik Moljk iz Crnomtja ni ime! dosti dela. V popoldanski teknv, v«>d ved-stvom sodmika Klaiča iz Noveca mesta pa se Je črnomaljski Pir-tizEn predstavil s samimi s'nrm-igralci': Moljkom. Kmetičom K1n sidlerjem. Zuničem. Satovškom, Strnecem in vratarico Rajgtjevo. Kljub temu da je bila prt vratih vratarica ženske rokometne ekipe, so stari črnomaljski Igralci nepričakovano premagali ekipo i7. Ozlja z re?.u!t?!tom 26:21. Takih tekem si v Črnomlju Se želimo. Tokrat je b.Co okoti 300 gledalcev. M. F. Penko premagal tudi SHarja Po zmagi nad prvokategornikom Radovanovičem je Penko v dvanajstem kolu premagal še Sitarja in s tem dc»:azal. da je res najboljši igralec na letošnjem šahovskem prvenstvu Novega mesta in . da zasluži naslov prvaka. Sitar je v zadnjem času precej nazadoval. Dokaz za to trditev je neuspeh na letošnjem prvenstvu, kjer se bo moral boriti za tr<>tje mesto, čeprav lotos konkurenca n! tako močna kot prejšnja leta. — Nevaren i'onVurTrt za tretje mesto mu je Klevišar, ki letos igra prav dobro 'n bt tr^tie roosto povsem zaslužfi- O mladini v Dolenji vasi Lepo zimsko vreme privablja mladino k delu na domačem posestvu. Zato zaman Bčeš po vasi mlade ljudi. V osnovni šoli smo našli učiteljico Marijo Petanovo in jo zaprosili za kratek razgovor. Nekoliko se je opravičevala, da bi raje videla, če bi se za podatke obrnili na koga drugega, kar ona še ne poučuje dolgo na tej šoli. Vendar nas kljub temu ni odpravila praznih rok. »Mladinska organizacija v Dolenji vasi je zelo aktivna,« je pričela. »Pred nedavnim je bilo v mladinsko organizacijo vključenih še malo mladincev, danes jih je že 60. Vsakih 14 dni imamo sestanke, ki so dobro obiskani. Na sestanku 10. februarja 1961 je sekretar ob- činskega komiteja Vlado Vo-grinc predaval o zunanjepolitičnih dogodkih. Zanimiva je ugotovitev, da je mladina živahno razpravljala o dogodkih v svetu, z ogorčenjem pa je sprejela vest o demonstracijah v Trstu. Veliko vprašanj je bilo postavljenih v zvezi z usodo Konga ter z vojnim zločincem Eichmannom. Za novo leto je mladina pripravila silvestrovanje s kulturnim programom in se že pripravlja na novo igro. Čisti dobiček bomo uporabili za nakup televizijskega sprejemnika,« je zaključila tov. Petanova. Z marljivostjo in prizadevnostjo bo mladina zaslužila denar, s katerim bo kupila te- levizijski sprejemnik. Toda že sedaj so zaskrbljeni, kam bod} sprejemnik namestili. Najprimernejši prostor bi bil v bivši traktorski postaji, ki je pa zaseden. Prav bi bilo, da bi tudi tu mladini pomagali. D. K. Zlata poroka v Stranski vasi V nedeljo, 11.-februarja, sta v krogu sorodnikov, znancev in številnih vaščanov slavila svoj visoki jubilej — zlato poroko — zakonca Janez in Aloj zija Jenlč iz Stranske vasi. Oba sta dosegla lepo starost čez 70 let in sta imela 11 otrok, od katerih jih še pet živi. Se na mnoga leta! R. Tri mirnopeške Ze zadnjič smo poročali o tečaju Rdečega križa v škocjanu, danes pa objavljamo še fotografijo njegovih udeleženk 40 članov zadružnega sveta KZ v Mirni peči je šlo konec lanskega leta na poučen izlet. Ogledali so si kmetijski posestvi v Zadobrovi pri Ljubljani in v Kočevju. Ko so videli moderen način gojenja živine in prašičev, jih je malo »ganilo«, češ zakaj nimajo še pri njih v Mirni peči kaj takega. Verjamemo, da mirnopeški kmetovalci' izleta niso pozabili in da si bodo prizadevali urediti tudi v Mirni peči kaj podobnega! Nad 20 km potov vzdržuje krajevni odbor v Mirni peči. Lani KO ni izčrpal vsega denarja iz občinskega sklada. Neizkoriščenih je ostalo 163 tisoč din, ker je občina krajevnemu odboru denar odobrila, v skladu pa denarja ni bilo. Ta sredstva nameravajo izkoristiti letos. KO je zaprosil tudi železnico, naj bi odobrila brezplačen prevoz kamenja iz kamnoloma do Mirne peči. Železnica je načelno že pristala, zdaj morajo sestaviti še razpored voženj in napraviti z železnico pogodbo. Za nakladanje in razkladanje vagonov • V Iz Suhe krajine nam pišejo @ V nedeljo, 19. februarja, je bil na Dvoru množični sestanek SZDL. Na tem sestanku 6o ustanovili Društvo prijateljev mladine, sekcijo za kmetijstvo in posvetovalno sekcijo. Presenetil ■ nas je 93-letni Andrej Modic z Dvora, ki je kljub težavam s hojo prišel na sestanek in pokazal, da se zanima za razvoj svojega kraja. © Protestni zborovanji v Žužemberku in na Dvoru. Tudi v Suhi krajini smo protestirali proti zločinskemu umoru Patricea Lumumbe in njegovih sodelavcem. Na protestnih zborovanjih v Žužemberku in na Dvoru smo obsodili politiko belgijskih imperialistov ih zločine njihovih plačancev. Z zborovanja smo preko glavnega odbora SZDL poslali pro- . testno resolucijo organizaciji Združenih narodov. © Miha Zonta, delavec z Dvora, se bo odzval pozivu jugoslovanskega Rdečega križa in z veseljem vzel v varstvo otroka iz Konga. V ta namen se je že pismeno obrnil na Glavni odbor RK Slovenije. Primer zavednega delavca je vreden posnemanja. © Lanska delovna akcija študentov in srednješolcev nam je ostala v najlepšem spominu. Mladi graditelji so mnogo pripomogli pri gradnji vodovoda, urejevanju napaja-lišča in drugih delih. Nepozabni so tudi brigadirski večeri, zato smo tembolj veseli, ko smo zvedeli, da bo tudi letos v Žužemberku delala študentska srednješolska delovna brigada. Zupančičeve mame ni več Prejšnji teden smo pokopali na šmihelskem pokopališču pr\ Novem mestu ZUPANČIČEVO mamo. Pokojnica je bila rojena v Zagradu pri Otočcu, doma je bila iz Bece-letove hiše. Znana je bila po svoji dobroti in zavednosti kot prava slovenska žena in mati, saj je vzgojila' štiri otroka v-naprednem duhu. Vsi so vedeli, kje je njihovo mesto v času. NOB. Na svojih delovnih mestih so še Franjo, Jožica in Nace, Jože pa je umrl. V času NOB je našel zavetje pri njej marsikateri borec Cankarjeve in Gubčeve briga- de, zato je bila odVkovana z Redom zaslug za narod. Po značaju je bila trdna in neomajna, pa so jo zato imeli radi vsi, ki so jp poznali. Po svoji gostoljubnosti je bila znana daleč naokoli. Našo drago Zupančičevo mamo bomo ohranili vsi v najlepšem spominu, kajti zaradi svoje dobrote in zavednosti je zaslužila, da jo dajemo mlajšim za vzor. V —BIL bo poskrbel krajevni odbor. Vodovoda Mirna peč še nima. Vaščani pijejo kapnico. Ko bodo na razpolago sredstva, bodo potegnili vod iz Karteljevega. Na šentjurskem vrhu bodo zgradili rezervoar, ki bo lahko napajal vso mir-nopeško dolino. Kdaj bo ta zamisel uresničena, še ni znano. Hkrati z vodovodom — ki bo stal precej milijonov, zanj pa še ni izdelan načrt in predračun — bodo reševali tudi vprašanje kanalizacije. RK v Birčni vasi Preteklo nedeljo je bil v Birčni vasi občni zbor krajevne organizacije RK, ki šteje 140 članov. Odbor je izvedel s pomočjo domačega učit?lj-stva večerne tečaje za kuhanje sadnega soka v 5 vaseh (80 gospodinj je pripravilo približno 100 1 soka), odbor je orgi-niziral predavanje o TBC zdravstveno prosvetljevalni tečaj, predavanje o kuhanju izdatne in okusne hrane ter o urejevanju notranjosti in okolice kmečke hiše. Občinski in okr. odbor RK sta dala šolski kuhinji skoro 2 toni raznega živeža v vrednosti 122.000 dinarjev. 93 učencem je bilo razdeljenih 9000 obrokov tople malice. Učenci so precej pridobili na teži, vendar so nekateri še podhranjeni. Tudi učni uspeh se je v primerjavi z lanskim letom dvignil za 4 odstotke. Delo je sploh zelo živahno. Novi odbor, ki je bil izvoljen, čakajo tudi nove naloge: drugi del zdravstven op ro. svetljevalneiga tečaja, predavanje o negi bolnika na domu, vkuhavanje sadja, asanacija vodnjaka na Rakovniku itd. R, Prejšnjo nedeljo se je piše-šldm lovcem nasmehnila posebna sreča. Na dlako so položili kar štiri divje prašiče. Takega plena v enem dnevu še ni bilo. Seveda so uspeh pošteno proslavili na tradicionalnem »zadnjem pogonu« — ob dobri kapljici namreč. Za lov na divje prašiče vlada med lovci še posebno zanimanje in veselje. Lani so jih dvanajst, letos pa že osem položili na dlako. Želimo jim še naprej dober pogled! Volivci odločajo tudi na Bučki ffovomeška kronte K 80-IetnIco življenja je pred krat kim praznoval znani Novomeščan Viktor Kozina, po rodu iz Podnar-ta na Gorenjskem. Od leta 1900 naprej živi v Novem mestu, v svojem dolgem življenju pa je nabral kar 52 let aktivne službe. Bil je dolga leta trgovski poslovodja nekaj časa pa je imel tudi trafiko in tobačno zalogo. Posebno je bil znan kot navdušen telovadec in vzgojitelj mladih , telovadcev. Dobro še pomni čase. ko so se z lojrtskimi vozovi vozili na sokolske nastope v Karlovac, skupaj z Metličani. Takrat so delali v trgovinah v Novem mestu od šestih zjutraj do devetih zvečer; vmes pa je bilo samo malo časa za kosilo, drugače pa samo delo in delo. Telovadili so zvečer, ko je bilo konec službe. Med drugim je nastopil s sokolskim društvom tudi v Pragi, Beogradu ln Liubljani, kjer so takrat Novomeščani dali večkrat v koš ljuhUanske telovadce. Dva4set let je bil načelnik'Sokola v Novem mestu in si"je pridobil za društvo in razvoj telovadbe v mestu veliko zaslug. Daleč naokrog je znan in spoštovan. Našemu bralcu žalimo še mnogo zdravja in veselih, mirnih dni počitka ! B! Novomeški frizerji ln biivcl imajo po stari obrtniški tradiciji še vedno ob ponedeljkih lokale zaprte, namesto tega pa delajo ob nedeliah dopoldne. Ker so to navado že zdavnaj opustili v skoraj vseh slovenskih mestih, zlasti pa v Ljubliani, "ne vemo. čemu bi Novomeščani trmoglavih po starem. Tako brivci in frizerke niso nikdar prosti ob nedeliah: menimo pa. da bi bilo strank tudi ob pordelikih dovolj. W Te dni je bilo v mestu cepljenje proti otroški paralizi: v Zdravstvenem domu se je kar trlo otrok ln mater. Razen otrok ie tudi neka! ndra-lih použilo cepivo Proti ohromelosti. Minulo nedeljo nnnoldne Je bilo Precei toplo in sončno. Lludje so Posedali no klopeh na soncu in Iskali tonlib žarimo, na Bregu pa smo pred neko hišo ^°lo opazili liudi. ki so se -fv cončiil v kopalnih obleVph. Kal tn1-«*^ sredi fe-bruaria še nismo videli! • Na ?ivi'ilrem »rpu Je bito minuli ponedeljek 20. fobruafia. precej živahno. KeTeV»«l*ve to bilo dovolj predvsem solflte. 7n krožnik rnotovllen. rnd!*"a in regrata so zahtevale ženske 30 din. prav tako za gplnačo. .Tn:ra so biln no 18 din. Jabolka po 70 din V^. fl*'-il po lin din. smetana v skodelicah po 60-H din, kisla repa in zelje po 60 din kg, peteršilj v šopkih po 8 din. Dobiti je bilo tudi teloh in vresje v šopkih po 8 din, morske ribe, pletenine in okrasne predmete. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Sonja Klobčar iz Kristanove 17 -dečka, in Danja Baje iz Cankarjeve 30 — deklico. Porok ni bilo. Umrl je znani čevljar Štefan Vesel iz Kristanove ulice. Kam s smetmi? V Novem mestu nastaja problem, kam odvažati smeti, ki jih je v mestu vse več in več. Nekoč so Novomeščani odvažali smeti v Strmi breg ob Ločenskl cesti. Sedaj je ta prostor preurejen in zasajen. Kasneje so vozili smeti v dolino v bližini Novakove brivnice pri novomeški postaji. Ta dolina je bila v nekaj letih napolnjena. Tudi Krka je pobrala precejšen del novomeških smeti. Ker pa je ob Krki na južni strani mesta Zupančičevo sprehajališče, ki je bilo poprej največje smetišče, tudi tam ni več mogoče odlagati smeti. Na zboru volivcev III. terena so precej resno obravnavali odvoz smeti. Treba bo kmalu najti primeren prostor, da ne bodo še naprej vsepovsod razmetane smeti in odpadki. Pa tudi nekaterim ljudem bi bilo dobro dopovedati, kako naj ravnajo s smetmi, zlasti če imajo možnosti za to. Za potto je postavljeno smetišče z železnimi vrati. Stranke bi lahko odmetavale smeti skozi zgornjo odprtino in smeti bi ostale lepo spravljene V smetišču, dokler bi jih smetar ne odpeljal. Toda vrata so na etežaj odprta, ljudje pa mečejo smeti od daleč in zviška, pa ne v smetišče, marveč predenj, tako da nastaja tam velik kup in se smrad širi po vsej okolici. Organi, ki so odgovorni za čistočo v mestu, bodo morali kaj kmalu premisliti, kam odvažati smeti iz mesta oziroma urediti redno sme-tarsko službo, hkrati pa izvajati tudi posledice zaradi prekrškov. Kaj pa tole? Odkar so bili nekateri kraji priključeni k Novemu mestu, še niso btle ..izmenjane table. Mačkovec spada še vedno pod občino Trška gora. Ločna pa pcxl občino Prečna Itd. Morda b! pa le bilo prav. da bi sedaj, ko vsled nove avtomobilske ceste obiskuje naše kraje več tujcev, občinska uprava zamenjala te table in namestila pravilne napise?! •'•€* Volivci na Bučki so preteklo nedeljo po daljšem času zopet zborovali. Na dobro obiskanem zboru volivcev so obravnavali več važnih vprašanj. Najprej so obravnavali osnutek perspektivnega plana razvoja občine Sevnica in v tem okviru iskali poti za napredek svojega kraja. Prav sedaj se ponuja ugodna priložnost, saj je Kmetijska zadruga v Sevnici pripravljena najeti kredit, s katerim bi na večjih površinah zasadili oreh posebne vrste, ki bi v zelo kratkem času dajal lepe dohodke. Ali bomo to iz- vedli, bo odvisno od tega, če bodo kmetovalci hoteli za določen čas odstopiti zemljo zadrugi. Vsekakor je zamisel vredna premisleka. Volivci so tudi odločno zahtevali gradnjo ceste od Dol. Radulj do avtot ceste. Kaže, da bo to upravičeno zahtevo občinski ljudski odbor v Sevnici upošteval. Med drugim so vaščani sprejeli sklep o obveznem vzdrževanju poti. Ta sklep bo nekatere prizadel, predvsem tiste, ki niso hoteli razumeti, dr moramo tudi sami nekaj prispevati v korist nas vseh. Obračun dela sevniškega Rdečega križa V nedeljo dopoldne so se v sejni dvorani ObLO Sevnica zbrali delegati krajevnih organizacij RK na letni občni zbor občinske organizacije. Nad 1400 članov je zastopalo 42 delegatov, ki so poslušali poročilo dosedaniega predsednika tovariša Jožeta Senico in o njem tudi temeljito razpravljali. V preteklem letu se je v tej občini odzvalo pozivu za dajanje krvi kar 2?6 ljudi. Največ krvodajalcev so dali Sevnica, Tržišče. Loka. Studenec in Šentjanž. Občni zbor je ugotovil žalostno dejstvo, da na seznamih ni prebivalcev iz Krme-lja. Razen, tega so imeli tudi 14 zdravstvenih predavani in tri posebne zdravstvene tečaje za žene: v Šentjanžu, Sevnici in Loki. Nad 2.5 milijona din vrednosti so razdelili šolskim kuhinjam, ki so jim celo leto posvečali posebno skrb. CARE pomoči pa so razdelili v vrednosti okoli 2 milijona din. in sicer predvsem domovoma počitka na Impoljcl in v Loki ter internatu kmetijsko šole. Ogorčenje je vzbudila razprava o dogodku v Šentjanžu. Tam se je nekega večera zbralo okoli 60 ljudi, da bi poslušali predavanje o krvodajalstvu. Odborniki PD Šent- janž so jim odrekli uporabo dvorane, ker je bila ta čas na sporedu T V— modna revija. Žalostno, toda resnično je, da so morali poslušalci brez predavanja domov! Posebno skrb bodo še v bodoče posvečali zdravstveni vzgoji mladine, pa tudi vse ostale dejavnosti bodo še naprej krepko razvijali. Novo vodstvo, ki so ga izvolili, bo imelo obilico nalog. Pred-sedništvo je prevzel tovariš Valentin Hribar, tajnik pa je tovariš Budja. Občni zbor se je javno zahvalil, dolgoletni blagajničarki tov. Fegičevi za njeno nesebično delo in jo skromno nagradu. Tov. Fegi, čeva je nagrado sprejela ln jo takoj poklonila sekciji za TBC, za kar ji gre Javno priznanje. VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 23. februarja: Marta. Petek, 24. februarja: Matija. Sobota, 25. februarja: Saša. Nedelja, 26. februarja: Andrej. Ponedeljek, 27. febr.: Gabrijel. Torek 28. febuarja: Roman. Sreda, 1. marca: Albin. Črnomelj: 24. in 26. febr.: amer. film »Ponosni upornik«, 28. febr. in 1. marca: ltal.-franc. barvni film -Rimske zgodbe«. • Dol. Toplice; 25. in 26. februarja: amer. film »Obračun v Table Ro-cku«. Kostanjevica: 26 febr.: angleški barvni film »Dirkači-. Metlika: 25. in 26. febr.: francoski barvni film -Ljubimci«. Mokronog: 25. in 26. febr.: domači film »Vla/k brez voznega reda«. Novo mesto — »Krka«: od 24. do 27. febr.: jugoslov. film »Deveti krog«, Od 28. febr. do 2. marca amer. barvni film -Bela divjina«. Novo mesto — Dom JLA: 27. in 28. febr.: japon. barvni film ••Skrita trdnjava«. Semič, 2G. febr.: angl. film »Ladja, ki je umrla od sramu«. Sevnica: 25. in 26. febr.: jugoslov. film »Noči in jutra«. Trebnje: 25. in 26. febr.: ameriški barvni film »Mož, ki ga ni bilo«. — Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 14., 16. ln 18.30. mrnmm Ob izgubi naše predrage in nepozabne mame, tete in babice JOŽEFE ZUPANČIČ z Ušivca izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Feliksu Koscu za lajšanje bolečin v času njene bolezni, vsemu strežnemu osebju pa za skrb in nego. Enaka zahvala gre tudi pevcem PD Dušan Jereb iz Novega mesta, govorniku za ganljive poslovilne besede, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, občinskemu in okrajnemu odboru ZB ter SZDL, za organizacijo pogreba pa krajevnemu odboru ZB v Birčni vasi. Se enkrat hvala vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoča družina Zupančič PREKLICI Izgubil sem zdravstveno izkaznico štev. 476331 in jo s tem preklicu-jem. Jože Hcgler, Podturen 16b, p. Dol. Toplice. Prcklicujem zdravstveno izkaznico št. 267313: Justina Pečnik, Bi- zelj sko. Franc Juhart iz Trebnjega 54 preklicujem izgubljeno prometno dovoljenje za moped, izdano v Šentvidu pri Stični. Izgubil sem zdravstveno izkaznico štev. 479175 in jo s tem preklicujem. Stanislav Povšc, Smihel 7 pri Novem mestu. Izgubila sem zdravstveno Izkaznico štev. 467455 in jo s tem preklicujem. Tatjana Verbič, Žabja vas št. 14, p. Novo mesto. NA ZALOGI IMAMO kvalitetna jablanova drevesca sorte: jona-tan, zlata parmena, krivopecelj, itd. Cena ugodna. Naročite pravočasno pri Kmetijski šoli na Grmu, Novo mesto. KUHINJSKO OPREMO, pohištvo za samsko sobo in vzidljiv nerjaveč štedilnik prodam. Naslov v upravi lista. (112-61) DOBRO OHRANJENO kuhinjsko pohištvo prodam. Ogled v Cankarjevi 24, Novo mesto. MAJHNO HISO z dvema sobama in kuhinjo na Trški gori. takoj vse-Ijivo in opremljeno prodam. Naslov v upravi lista. (73-61) POKLADANJE polivinila, podolita. linoleja in teragume solidno opravi Stane Barle, Mrzla luža 9, p. Velika Loka. Pred pripravo ta! je zaželen posvet z menoj. ZIMSKE ŠOLSKE IGRE Kranjska gora Je bila prizorišče zimskih šolskih iger za prvenstvo Slovence v letu 1961. Zbrali so se naši najboljši smučarji iz naših srednjih, strokovnih in osnovnih šol. Tudj novomeški okraj so zastopali najboljši smučarji iz Novega mesta. Krškega, Trebnje- Brežic. Kljub bili našo umu- Marjan Pavlin Trebnjem, ki VINOGRAD z zidanico ln njivo v dobrem stanju, v neposredni bližini Semiča, ugodno proda Jože Zidar, Jezero 47, p. Preserje. KOMFORTNO HlSO s 6 sobami ln 4 kletni primerno tudi za podjetja, vseljivo takoj prodam. Naslov v upravi lista. (123-61) DVA MIZARSKA POMOČNIKA dobita stalno, dobro službo. Samsko stanovanje preskrbljeno. Pohištvo Kurnik, Sevnica. POŠTENO m zdravo gospodinjsko pomočnico, ki ima rada otroke, sprejmem k štiričlanski družini v Novem mestu. Otroka sta stara 11 in 2 leti. Pogoji zelo ugodni. Nastop službe takoj. Informacije v upravi lista. SLUŽBO DOBI FANT, vojaščine prost. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v mši. More, Novo mesto. Mladina bo praznovala dan mladinskih delovnih brigad V letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 20-letnico začetka revolucije, je mladina pripravila vrsto prireditev. Med te vsekakor prištevamo praznovanje dneva mladinskih delovnih brigad 1. aprila, ko se brigadirji in ostala mladina zberejo ob tabornem ognju in obujajo spomine na dneve, ki so jih preživeli na mladinskih delovnih akcijah. V večjih občinskih centrih bodo priredili večere ob tabornem ognju, kjer se bo odvijal kulturni program, ki ga bodo pripravili mladinci sami. Ti večeri naj bi poudarili delovni uspeh in bili mobilizator-ji mladine za številne" delovne akcije, ki jih čakajo... Dve zmagi nad Karlovčani Občinski komite LMS v Novem mestu je navezal tesne stike z Občinskim komitejem NOH v Karlovcu. Dogovorili so se za obisk več mladinskih delegacij, da se seznanijo z delom mladine v obeh občinah. V okviru teh obiskov so .preteklo soboto in-nedeljo obiskali Novo mesto predstavniki mladinskega -kluba iz. Karlovca. Njihovi predstavniki so se pomerili z. novomeškimi mladinskimi! ekipami v š,',hu in namiznem tenisu. Obe srečanji so predstavniki Novega mesta odločili v svojo korist. Novomeška šahovska ekipa je zmagala s 3,3:1,5, Igralci namiznega te- nisa pa z 10:1. Šahovska ekipa novomeškega kluba, ki so je sestavljali Mestmik- Dular, Hodnik, Pi-cek ml. in Luš'tek, je zmagala brez večjih težav (Mestnik Je izgubil, Dular remiziral, vsd ostali pa so zmagali) s 3,5:1,5. Tudi igralci namiznega tenisa iz Novega mesta so slavili visoko zmago. Novo mesto so zastopali pionirji Gunde. Somrak, Berger in mladinec Turk. Njihova zmaga Je bila zelo prepričljiva, saj so zmagali v desetih partijah, izgubil pa je le Berger z Linzenderjem. Povratno srečanje bo marca ali aprila v Karlovcu. fm ga, Črnomlja in neugodni zimi so carji kar dobri. Najboljši je bil z osnovne šole v je btl med pionirji v veleslalomu deveti s časom 28,0. Med mladinkami v veleslalomu je bila Majda Turk z Ekonomske srednje šole v Novem mestu dvanajsta, gimnazijka Mateja Kožuh je dosegla 15. mesto, Majda Kožuh 19. mesto. Proga Je bila zelo težka, zato Je razvrstitev naših tekmovalk kar dobra. V veleslalomu je bil med mladinci Karel Rebernlk s Tehnične srednje šole v Krškem na 20. mestu. V tekih naši smučarji rt,iso imeli sreče, ker Je bila konkurenca premočna, medtem ko so se skakalci kar pogumno poganjali v zelo močni skupini, kjer je sodeloval tudi republiški mladinski prvak Zaje. Bogo Kočar iz Krškega Je skočil 23,5 m in dosege! 13. mesto Med pionirji sta nastopila tudi naša tekmovalca Jože Gladek (17 m) in Marko Bencina 04 m). J. G. RAZPISI Osnovna šola v Novem mesta razpisuje mesto SNAŽILKE Delovni čas od 6. do 11. ure. Nastop službe l. marca 1961. Prošnje vložite v pisarni Osnovne šole v Novem mestu. Izvršni odbor sveta Stanovanjske skupnosti -Center« v Novem mestu razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE servisa za pomoč hišnim svetom. Pogoj: enoletna praksa na delovnem mestu računovodje. Plača po pravilniku o plačah. Nastop službe takoj ali po dogovoru. NOVO MESTO V času od 13. do 20. februarja je bilo rojenih 14 dečkov in 16 deklic. Porok ta teden ni bilo. Umrli so: Albin Skala, kmet iz Crešnjevca, star 47 let; Kristina Olrin. upokojenka lz Dol. Bosta-nja, stara 62 let; Antonija Sneler, posestnica Iz Predgrađa, stara 63 let ;Jožefa Zupančič, posestnica lz Blrčne vasi, stara 77 let. ČRNOMELJ Januarja Je bilo rojenih 5 dečkov in 2 deklici Poročili so se: Vlado Kočevar, klepar lz Rožanca, ln Marija Blatnik, natakarica lz Kočevja; Jožef Sprajcer, delavec iz Lokev, in Ka-rolina Pezdirc, delavka iz Cerkvi-šča; Pavel Kmetic, tapetnik, , in Barbara Ostronič, učiteljica, oba iz Črnomlja; Peter Snejier, delavec. In Marija Frankovič, delavka, oba iz Vojne vasi. Umrli so: Jožefa Tome, delavka Iz Jerneje vasi, stara 23 let; Matija Ilenič, kmet lz Jerneje vasi, star 64 let; Janez Majerle, otrok z Griča; Janez Majerle, užitkar z Zajčjega vrha, star 78 let; Franc Cerar, kmet iz Doblič, star 75 let; Janez Perušič, kmet iz Butoraja, star 63 let. SEMIČ Januarja so se rodili 1 deček in tri deklice. Poročili so se: Alojz Drganc s Kala in Marija Sever z Brezove rebri; Anton Juraj evčič s Sodjega vrha in Marija Poč iz Vrtače. Umrli so: Frančiška Novak iz Praprota, stara 74 let; Jože Tratnik s Kala; star 75 let; Jože Troje lz Rožnega dola, star 70 let, ln Neža Jerman lz Kota, stara 85 let. VELIKA LOKA Poročili so se: Anton Grmovšek z Vel. Vidma in Marija Grden iz Dolge Njive; Štefan Arzenšck lz Krtine ln Alojzija Gracar iz Ku-kcnberga. Umrla Je: Marija Novak iz Vel. Vidma, stara 77 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Hra-star iz Smihela — deklico, Marija Spehar iz Dol. Pahe — deklico, Slavka Vraničar iz Sredgore — dečka, Zinka Rumpret lz Šentjerneja — deklico, Ana Bobnar z Jablana -dečka, Stanislava Kirm z Gomile — dečka, Jožefa Sterk iz Gribelj -dečka. Katarina Cimerman z Dobrave — deklico, Marija Steklasa iz Krmelja — dečka, Jožefa Gole z Vel. Kala - dečka, Albina Glušlč iz Gabrijel - deklico, Martina Blaži« iz Sred. Grčevja - deklico, Ana Klemenčič iz Goriške vasi - dekli-co, Vera Fifolt iz Drenja - dečka, Terezija Kralj lz Kapljišča - dečka, Draga Pečnik iz Črnomlja — deklico, Ivanka Ajdišček iz Javorja - dečka, Kristina Mavec iz Rih-povca — deklico. Dragica Košmrtj lz Vel. Bučne vasi - deklico, Frančiška Zunič iz Koprivnika — dečka, Jožefa Zupančič iz Strelca -deklico, Marija Štrukelj iz Vapče vasi — deklico, Jožefa Blaži« iz Ce-levca — dečka, Nežka Govednik s Sodjega vrha — deklico, Ana Kralj iz Gribelj - dečka, Angela Hočevar iz Razdrtega — deklico, Marija Zupančič iz Dolge Rake — dečka, Marija Glavi« lz Potočne vasi — deklico. Lojzka Stojanovič iz Praproč - deklico, Draga Kren iz Verduna - dečka, Jožefa Murn s Podturna - - dečka, Milka Cerar iz Gotne vasi - deklico, Ana Sepaher iz Podre-bri - deklico, Rozalija Adam lz Jerneje vasi — deklico, Karolina Staniša s Konca — dečka, Terezija Može iz Dol. Lakovnic — dečka, Anica Tomažin iz Fodulc — dečka, Ivana Novine iz Praproč — dečka, Jožefa Smrekar lz Ravnika — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Štefka Poslek lz Klanjca — deklico, Štefka Kos iz Jesenic — deklico, Marija Baum-kirher z Gor. Leskovca — dečka, Emilija Kapler lz Ravna — deklico, Justina Gajšek iz Dolenje vasi — deklico in dečka. Anica Zidarlč lz Globokega — dečka. Dragica Magdi« iz Kraja Dolnjega — dečka, Marija Topolovšek lz Brestanice — deklico, Štefka Kostrevc iz Brežic - deklico, Cirila Vučajnk iz Loč — deklico, Štefka Zmavc iz Dramelj - dečka, Matilda Ameršek lz Presne Loke — deklico, Marica Psič iz Brezja - dcika, Zofka Bevc iz Dr-novega - dečka, Terezija Travni-kar iz Vitr.e vasi — deklico, Angela Spcler lz Dol. Skopic — dečka. Kristina Kukovičič iz Brestanice — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože Senica lz Podgozda se je usekal v desno koleno. Marija Papež, hči kmeta iz Vel. Lip-ja, je padla. Jože Šinkovec, kovač iz Malkovca, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo. Cveto Bojane, delavec z Uršnih sel, se Je vinjen zaletel s kolesom in si poškodoval glavo. Marija Segfna, delavka iz Črnomlja, se je z desno ramo udarila ob vrata. Marijo Žužek, čistilko iz Gotne vasi, je podrl avto in Ji poškodoval prsni kos. Jože Vrtar, livar iz Otovca, je pijan padel s kolesa in si, poškodoval glavo. Matilda Rus, upokojenka lz Dobravlc, se je usekala v palec leve roke. Mileni Gaenik. hčerki zidarja iz Male Bučne vasi, je brat po nesreči presekal prste leve roke. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečiU in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožetu Bohorču, rudarju iz Brezja, je pri delu poškodovalo desno roko. Alojza Skobemcta, delavca iz Tmovca, je nekdo napadel in mu prizadejal poškodbe po glavi in desni roki. Ivanka Metelko, hči delavca lz KrJkega, si Je prt padcu s stola zlomila desno roko. Ana Horvat, gospodinja lz Letov-čana, si je pri padcu na dvorišču zlomila desno nogo Kegljanje v Brežicah •KegljašTki šport je v Brežicah zelo priljubljen. Ze dolga leta obstoja KK Razlag, od lanj KS Zadružnik (KZ Brežice), letos pa so osnovali kegljaško sekcijo r.»ri sindikatu Ljudske potrošnje. Tudi ostale sindikalne organizacije se pripravi.) aijo na ustanovitev ke-gljaških družin. Sport je v glav nem namenjen mladini, pri kegljanju se pa lahko udejstvufejo tudi starejši. Ta športna panoga je primerna tudi za ženske, zato bi bilo prav. da bi tudi v Brežicah osnovali ženske ekipe. Kegljaš-ka sekcija Ljudske potrošnje je imela za prvega nasprotnika Ks Zadružnik in ga je odpravila z rezultatom 230:207. To dokazue da sta Imeli obe moštvi .slab dan«. Povratno srečanje na Florjaničevem kegljišču se je končado z rezultatom 333:246 v korist Zadružnika. Ta teden se bodo srečali KK Razlag. KS Zadružnik in Ljudska potrošnja, ki sprejme v soboto v goste KK Kovinotehna iz Celja. Za obe srečanji je veliko zanimanje. ek SPORED RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 35. FEBRUARJA: 5.00 do 8.00 Dobro jutro! Pisan glasbeni spored) — 5.10 do 5.30 Nekaj domačih — 8.05 Glasba ob delu - 8.30 Trije glasbeni utrinki Fran-za Schuberta — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Melodije za razvedrilo - 10.15 Felix Mendels-sohn: Koncert za violino in orkester v d-molu — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Vesela godala -11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12.00 Narodne v priredbah za glas in klavir — 12.15 KmeUjski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored - 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 V domačem vzdušju - 13.50 Vaši operni ljubljenci vam pojo - 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Ali vam usa-)a? - 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Po kinu se dobimo - 17.45 Hammond orgle in vibra-fon — 13.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Marijan Kozina: Bela krajina - 18.30 Spr.nske in italijanske popevke - 18.45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik -20.00 Za staro In mlado - 20.20 Mi-chael Bret.t: Uporna stoletnica -21.00 Za prijeten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek cddaje. NEDELJA, 26. FEBRUARJA: 6.00-8.30 Jutranji pozdrav! - 6.30 Veselo na pot! — 7.35 Iz arhiva naših pihalnih orkestrov — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.50 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.40 Blaž Arnič: Pesem planin - 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Množične pesmi bratskih narodov — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! — 11.45 Glasbena medigra — 12.00 Naši poslušalci čestitajo tn pozdravljajo - 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Reklame — 15.30 Kar radi poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Iz operetnega sveta - 16.40 Peli so jih mati moja ... — V.00 Melodije za vse — 17.30 Radijska Igra — 18.16 Vesela godala — 18.40 Pisana vrsta domačih skladb - 19.30 Radijski dnevnik ln športna poročila — 20.05 Izberite melodMo tedna! — 20.50 V ritmu šlow-foxa - 21.00 O Verdi-jevem živi;.-niti in delu — 22.15 Ples ob radl'ekem fipTe'emnlku — 23.05 Nočni koncert - 21.00 Zadnja poročila In 7nk!*iTčoV- cddaje. r t 9. Enkrat sem stopil iz hiše, pa mc je takoj poklical s spacenim obrazom nazaj in nato so je spet s prijaznim obrazom pogovarjal z menoj. Tedaj je zagledal skozi okno kapitana. Potisnil me je v koti, da so naju odprta vrata zakrivala. Postalo ml je tesno pri srcu in opazil sem, da se boji tudi neznanec.* Prijel je za ročaj svoje sablje in jo v nožnici malo zrahljal, da bi jo laže potegnil. Med tem je ves čas nekaj goltal in požiral, kot da bi imel cmok v ustih. 10. Kapitan je vstopil in zaloputnil vraia, ne da bi se ozrl. Tujec ga je poklical: »BiH!« Kapitan sc jc zasukal na peti; z obraza mu je zginila vsa barva. Ko jc vlovil sapo, je kriknil: "-Crni pes! Izsledili ste me, prav! Tule sem; kar brž povej, kaj bi rad!« Poslala sta me po rum in sedla za mizo. Crni prs je sedel tako, da je bil bliže vrat in da je imel odprto pot. Prinesel sem pijačo in nato sta me napodila v točilnico. Vlekel sem na ušesa, toda onadva sta le šepetala. 11. Nenadoma je kapitan zavpit: »Ne, ne, ne! Če bo kdo obešen, naj visimo vsi!« Potem je nastal v sobi strašanski hrup. Moža sta preklinjala in divjala. Zaslišal sem bolesten krik. Hip nato je pridirjal skozi vrata Crni pes in tik za njim kapitan — oba sta vihtela gole sablje in Crni pes je imel levo ramo vso krvavo. Kapitan je pri vratih strahovito zamahnil in bi nasprotnika gotovo presekal do pasu, da ni prestregel udarca velik izvesek naše krčme. Ranjenec jo je jadrno popihal čez grič. 12. Kapitan se je opotekel nazaj v hišo, lovil se je za zid in zahteval ruma. Slišal sem ga, kako je ponavljal: »Od tod moram, od tod moram!« Potem je padel po tleh in obležal iztegnjen, zaprtih oči in v obraz bled kot zid. Po stopnicah je prihitela moja mati. Skupaj sva dvignila ka-pi-nnu glavo; hropel jc. Mislila sva, da je ranjen. Iz stiske naju je rešil doktor Lisevev, ki je pravkar hotel obiskati našega očeta. »Oh, doktor,« sem vpil. »Kaj naj napravimo? Kje jo ranjen?« Medtem ko v Tel Avlvu pripravljajo proces proti vojnemu zločincu Kichmannu (proces je bil s prvotnega 15. marca' prestavljen na i. april), skuša ameriška filmska industrija ta dogodek izkoristiti in že hiti z Izdelavo »umetniškega« biografskega filma o tem volezlo-iincu. Glavno vlogo v filmu, ki naj bi bU že prav v kratkem Času končan, so poverili Ruti l/ee ln pa VVernerju Klempe-rerju (na sliki). Slednji je v resnici Jud in so mu njegovi 6«n.arodnj.i].i udeležbo pri tem komercialnem filmu zelo zamerili. i Na prvi pogled bi kdo ml-Blii, da gre za letovišče kje na Krimu, 6e ne bi zadaj visela ameriška zastava, ko vidi sovjetske oficirje, kako udobno *e počutijo v stolicah lepega letoviškega parka. Vendar pa gre tokrat za Nlco na francoski Ažurni obali, kjer te dni gostujeta plesni in pevski zbor Rdeče armade. Vse o sončnem mrku... I Tisti dan, ko je ves svet nestrpno pričakoval jutro, v katerem naj bi lunina senca skoraj povsem prekrila sonce, sem se mudil v Dobrniču. Bila je megla in sem komaj našel pot do gostilne. Nikjer ni bilo videti žive duše. Na srečo je le prišel mimo domačin, pa sem ga vprašati: »Kaj pri vas ni nikogar doma?« »Nak,« se je možak odkaš-ljad, » so že kam mrknili ... Vejste. ampak jest se preklet bajim, de ne buo kej hujšga s tem našem soncem. Se zvina nejkaj voha, samu stoji, pa zija, de me je kar groza pagle-dat« Posedel sem še malo v gostilni, naio pa sem se odpravil križem kražem po vasi. Po cesti, ki pelje iz Trebnjega, je par konj vlekel težak voz gnoja. Trgovino so že odprli in dve dekletci sta s cekarji stali na pragu. Nikoli nI prepozno, pravita stoletnika na naših slikan. Gre za Elizo Khell iz Londona, ki si bo po dvajsetih letih slepote dala te dni v neki londonski kliniki operirati oči, da bi spet videla (na gornji sliki), in pa za Thomasa Parrisha iz Milfor-da v ZDA, ki je pri sto letih napravU šoferski izpit, ker poprej ni mogel do avtomobila. Edini pogoj, ki so mu ga postavili: z avtom, ki ga sam vozi, ne sme dalj kot petnajst milj od svojega bivališča. Potem so je začelo na krajevnem uradu in se nadaljevalo v klubu. »Odlično,« je rekel moški glas, »prav zares smo lahko zadovoljni, da imamo meglo. Prav zdajle se začenja. Desna stran sonca je že zatemnjena. Se dobro, da je megla.« Potem se je nekaj parov nog razbežalo po vasi. nekaj pa- se jih je odločilo prehoditi pot do stopnišča v sosedni hiši in po stopnicah navzgor do kluba »Vsak čas bo televizijski prenos sončnega mrka!« Opazovali smo sonce, skrito za meglo in videli, kako ga počasi zmanjkuje. Iz rok v roke sta romala dva kosca počrnelega stekla, ki sta nam omogočala nemoteno gledanje sonca in sprememb, ki so nastajale, lepo sliko je posredoval tudi televizor. V klub je prihajalo vedno več ljudi: kmetje, delavci, uslužbenci, učenci. Ženske so doma pustile pospravljanje; moški, namenjeni na polje, so zamahnili z roko, češ to se samo enkrat v življenju lahko vidi. Uslužbenci so za nekaj minut zapustili pisarne; učenci so za nekaj ur odvrgli knjige. Televizor je napovedal, da manjka še nekaj munit do popolnega mrka. -Zunaj je bil mrak kot pred najhujšo nevihto. Ko so z Jastrebca javili, da je tam prava noč, sem slišal ženski glas, ki je potožil sosedi: »Jemnasta, le kaj bo, če se to večkrat ponovi. Tako sem DANES DVE »Klasični« in iranzlsforski radijski sprejemnik Tranzistor je tudi že pri nas sodobni pojem. Ljudje na veliko in zmeraj več kupujejo in zahtevajo tranzistorske radijske sprejemnike. Kakšna pa je razlika med večjimi »klasičnimi« sprejemniki in majhnim tranzistorjem? Glavna v tem, da so dosedanje elektronske cevi, »žarnice«, v sprejemniku zamenjane s tranzistorji — polprevodniki, torej materialom, ki slabo prevaja električni tok. Je torej v sredini med bakrom, ki je odličen prevodnik toka, in na primer porcelanom, ld elektrike sploh ne prevaja (zato ga uporabljamo za izolatorje). Prvi rezultati raziskovanja polprevodnikov so bili objavljeni že leta 1948. Pokazalo se je, da nekaj gramov kristala polprevodnega germanija aH silicija, obdelanega na poseben način, sprejema in pojača šibke signale prav tako kot elektronska cev. Elektronska cev je in mora biti velika, njen sodobni »tekmec«, tranzistor, je pa čisto majčken, mimo tega še enostaven. Prav zato so tranzistonski sprejemniki lahko tako majhni. Imajo pa še neko prednost: tranzistor porabi tisočkrat manj električne energije kot najpopolnejša elektronsika cev. čudo elektronike Atomski inštitut kalifornijske univerze v Livermoru je dobil elektronsko računalo, doslej največje na svetu. Ti elektronski »možgani« imajo 80.000 tranzistorjev in 600 vakuumskih cevi. Njihov magnetski spomin si lahko zapomni do 97.000 besed in prav toliko enajstmestnih številk! — Larc, kot je temu računalu ime, lahko v sekundi opravi 250.000 operacij seštevanja in 125.000 operacij odštevanja. In vendar, kot pravijo, smo prestopili šele prag elektronske dobe. — Nikar se ne jezi, dragec! Mama se je ponudila, da bo ostala z nama in skrbela za otroke, ki jih bova imela... — Zelini, da ne bereš knjig, moj dragi! Ne veš, kako me motijo tiste luknje na knjižni polici... DRAGI MLADI BRALCI DOLENJSKEGA LISTA! Naša turistična propaganda in spoznavanje domačih krajev se kar lepo razvijata. Zadnjo slikovno uganko je bilo treba rešiti: takole: 1. RAKA; 2. Jože Suntajs; 3. občina VIDEM-KRSKO. Žreb je nagradil tokrat tri pravilne rešitve: 1. nagrado (1000 din) dobi Bernardka Mirt, 3,b razred osnovne šole, p. Raka; dve knjižni nagradi (slikanici NEPOKORJENI BREGOVI) dobita: Franc Gorenc, 4.a razred osnovne šol«, p. Raka. in Marija Turšič, Ardro 13, p. Raka. Danes je na vrsti spet malo trši oreh. Do torka, 28. februarja, nam odgovorite na sledeča vprašanja: 1. kaj predstavlja slika? 2. kateri veliki umetnik je bil rojen v kraju za građom na sliki? S. kam prideš čez železobetonskl most pri tem kraju? Na ovoj, v katerem boste poslali čitljivo n vpisano rešitev, napišite: SLIKOVNA UGANKA! Zadnji rok za sprejemanje rešitev: torek, 28. februarja 1961. se bala, da bo kaj hujšega, bojim se za našega starega; prav gotovo misli, da je konec sveta.« Starejši kmet se je pobahal: »Jaz sem to čudno stvar s soncem videl že nekoč pred leti. No, kljub temu pravim, da bom še prihodnjo, če se bo le pojavila.« Ujel sem še nekaj glasov na cesti. Seveda je bil takrat že običajen dan. »Naša stara je molila... Naš... je zbežal v kaščo... Naša mala me je soraševala, če bo res taka noč. da bo treba iti v post;ljo... Naš je bil čis+o iz sebe; gledal je brez tistega s4ekla, pa ga zdaj bolijo oči ... Itd.« Opoldne je v Dobrniču močno zvonilo. Ljudje so staknili glave: je spet kdo umrl? ... »Ne. to je bila opoldanska avemarija« so mi povedali ... Kar zvonite, sem si mislil, in zbudite vse, ki so se skrili pred soneem. IVAN ZORAN Sele leta 1999, čez 38 let torej, bomo spet videli v naših krajih popolni sončni mrk. Tudi v Črnomlju so kot drugje predzadnjo sredo ljudje vneto opazovali to izredno redko igro narave... »Leta 1943 je bil naš polk na Donjcu, blizu vašega mesteca ... Meni so ti kraji močno ugajali. Poleti je tako lepo: gozd, reka Jaz sem lovec, rad hodim po gozdu. Svojih nimam nikogar,« je vzdihnil. »Bil sem oficir sovjetske armade, zato so mi fašisti postre-1 ili družino...« Sključena na koncu divana je Galina Arkadjevna poslušala s široko odprtimi očmi. »Po demobilizaciji nisem vedel, kam bi šel« se je Gorčakov otožno nasmehnil. »Toda zgodilo se je, da sem tam, kjer je 1943. leta bil naš bataljon, srečal neko žensko.' Postala sva si prijatelja. Potem mi je pisarila pisma. In zdaj sem prišel k njd. Toda... iz ujetništva se je vrnil njen mož in tako sem spet ostal sam... Da bi ne živel v njeni bližini, sem odpotoval v Kruto goro. Najel sem si sobo. Ko sem začel urejati svoje stvari, sem naletel na tole beležnico. Poiskal bom njegovo družino, sem sklenil, čeprav nisem imel veliko upanja. V nji je samo na enem mestu napisan, kraj in priimek. Kot vidite, sem vas le našel.« Gorčakov je vstal.. »Pa mi oprostite, ker sem prišel s tako žalostno novico. Na svidenje, Galina Arkadjevna!« Pri vratih se je ustavil. »Vi ste moja prva znanka v Kruti gori in če dovolite, vas bom včasih obiskal.« »Prosim, le pridite.« »Hvala, Galina Arkadjevna!« Gorčakov je odšel, Galina Arkadjevna se je pa zgrudila na divan in bridko zaihtela. Ko je Gorčakov šel skozi vrt, sta mu med drevjem prišla1 nasproti dva dečka. Eden je nosil šopek rož in Gorčakov je takoj spoznal, da je to Tropininov sin: isto visoko čelo. ostre obrvi in štrleča brada. Le deško nabrekle ustnice in črni lasje so ga ločili od Tropinina. tistega Tropinina, od katerega on, Gorčakov, nikakor ni mogel izvrtati skrivnost sanita, skrivnostne rude, zaradi katere že toliko let uničuje svoje živce, zdaj se pa izpostavlja še nevarnost.; v tem kraju, kjer ga lahko razkrinkajo. Začetek ni slab, je premišljal Gorčakov. Vse doslej je šlo tako, kakor si je zamišljal. Toda zakaj so vsi prepričani, da je Tropinin ustreljen? Saj so ga Nemci skupaj, z drugimi odgnali.- na postajo, kar so videli vsi prebivalci. Mora biti presneto previden! Dobro, da Galina Arkadjevna spričo svoje žalosti ni opazila, kako se je zdrznil, ko je rekla, da so ji moža ustrelili. Zdaj bo vse preprosto in lahko, kot je bil njegov' prihod sem. Potoval je iz Nemčije s skupino povratnikov iz taborišč in kot drugi je na vseh postajah dobival šopke, s katerimi so jih prebivalci pozdravljali... i Gorčakov je zavil po ulicah rudarskega mesteca. Z reke je odmevalo veselo vreščanje otrok. Na gradbišču nove hiše so pela zidarska kladiva Z rožami v rokah je Saša stopil v sobo in onemel: mati se je držala za glavo in bridko jokala na divanu. »Mama!« jo je potiho poklical. »Mama, kaj se je zgodilo?« Planil je k nji in jo objeL »Mama, povej?« »Saša ... zdaj sva ... sama ...« Kolja je tiho prestopil prag in v zadregi mečkal kapo. Pobral je rože, ki jih je bil izpustil Saša na tla, in položil -zraven zelene beležnice. »Saša, zdaj ni več upanja... Tu je očkova beležnica.« »Kje, mama, kje?« Saša se je naglo obrnil. Beležnico je zagledal na mizi. Previdno jo je vzel v roke in odprl prvo stran. Spoznal je razločni očetov rokopis, tak kakor v pismih, ki jih je hranila mama. Da, to je res očetova beležnica. »Mama, daj jo meni. Varoval jo bom, dokler bom živ!« Pogledal je mater in videl, kako nerada bi se ločila od beležnice. »Prav, mama, kar ti jo imej, samo toliko mi dovoli, da jo preberem. Veš, mama, saj jaz bom vse življenje ostal pri tebi.« Osmo poglavje »Saša, ne morem vaju pustiti,« je rekla Galina Arkadjevna. »Premlada sta še s Ko-ljem, lahko se vama kaj pripeti.« »Veš, mama, midva hočeva le poiskati očetove stvari,« je rekel Saša in prijel mater za roko. »Ce hočeš, ti oba s Kol jo priseževa, da ne bova šla niti koraka dlje.« Saša je bil na trnju. Da bi kar tako šel iz šole, bi razžalil mater. Se pa mudi, saj ga na vrbu Kolja že dolgo čaka. Ta je nekje izbrskal staro puško, ki sta ji morala kopito privezati z žico, zdaj bi pa rada čimprej izstrelila prvo kroglo. »Ne Saša, ne morem te pustiti, samo tebe imam!« »Oh, koliko je na svetu mater, ki imajo samo še sina! Saj midva s Koljem ne bova storila drugega, kot odplula po Donjcu in poiskala očetov čoln. Običajni sprehod.« »Ce ga niti oče ni šel iskat, pomeni, da to ni tako preprosta zadeva ...« »Saj si mi sama rekla, da je takrat izbruhnila vojna in da očetu sploh ni šlo za čoln. Jaz, jaz pa moram najti njegove stvari.« »Toda pomislita, ti in Kolja, da to ni običajni, sprehod"! Obala Donjeca še ni povsem očiščena min, po hostah so neeksplodirane granate. Ne, ne morem te pustiti!« Galina Arkadjevna se je obrnila in skrila solze. Z vrta je odjeknil krik"čaplje. Galina Arkadjevna se je začudila: »Letos pa čaplje precej pogosto preletavajo v naš vrt. No pojdi. Kolja te že predolgo čaka.« Saša je sitopil iz hiše. Pogledal je po vrtu in zažgolel kot škrjanček, iz globine vrta je pa zaslišal tleskanje šoje. Vese'p je zavil tja.