titovn velenje, 22. marca 1984
Janez Zemljarič in Andrej Marine s sodelavci v Titovem Velenju
Delavcem in vodstvu vse priznanje
V petek je Titovo V elenje obiskal predsednik CK ZKS Andrej Marine s sodelavci. Dopoldne si je najprej ogledal proizvodnjo v TGO Gorenje. Med ogledom so ga vodje posameznih temeljnih organizacij seznanili s tekočo proizvodnjo in seveda s težavami, s katerimi se srečujejo. Zatem se je tovariš Marine pogovarjal z najodogovornejšimi družbeno-političnimi dclavci sozda, predstavniki začasnih poslovodnih organov in individualnimi poslovodnimi organi člani Gorenja iz Slovenije in Hrvaške.
Predstavniki Gorenja so Andreja Marinca seznanili z gospodarskim in družbeno-političnim trenutkom, še posebej pa z vprašanjem nadaljnjih razvojnih možnosti velenj-
pravili številne slabosti. Pomembno je, da se število zaposlenih ni povečalo, zato so vsi delovni dosežki plod povečane produktivnosti.
Dejstvo je, da so delavci v polni meri dokazali, da so pripravljeni na izjemne napore in odrekanja, da zaupajo novemu vodstvu, pričakujejo pa seveda jasen odgovor glede svoje nadaljnje perspektive. V nasprotnem primeru je namreč vprašljivo, kako dolgo bo še trajala njihova vnema in pripravljenost za rese anje nakopičenih težav. Na vse njihove uspehe namreč izrazito negativno vplivajo cenovna nesorazmerja, ki že sedaj ogrožajo doseganje načrtovane proizvodnje in z vsakim dnem posebej zmanjšujejo možnosti za uspešno uresničevanje
vršni svet in drugi organi. Povedal je, da je v Sloveniji 8,5 milijard dinarjev nekritih izgub, delež Gorenja pri tem pa tako dosega kar 55 odstotkov vseh izgub. Nekrita izguba bi bila seveda še veliko večja, če decembra ne bi uspeli premostiti problema tečajnih razlik s pomočjo bank (2,3 milijarde dinarjev).
Ko je spregovoril o možnostih za pokritje izgub je najprej omenil republiški sklad skupnih rezerv. Iz tega vira lahko Gorenje pričakuje do 1,2 milijarde dinarjev. Pri tem velja povedati, da bo sklad za pokrivanje vseh izgub predvidoma namenil vsega skupaj 1,774 milijarde dinarjev. Druga možnost je vsekakor reprodukcijska veriga, na tem področju pa bo zagotavljanje sredstev zelo zahtevno. Naslednja mož-
Gostje med ogledom robotov
skega dela Gorenja. Med drugim so povedali, da so v lanskem letu količinsko povečali proizvodnjo za 12, vrednostno pa za 49 odstotkov. Na konvertibilno tržišče so izvozili za 100 milijonov dolarjev izdelkov, ali za 33 odstotkov več kot leto poprej. Zlasti so poudarili, da so na gibanje proizvodnje najbolj vplivale motnje v oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali, zlasti v prvi polovici leta. Odločilno za dosežene izredne uspehe je bilo drugo polletje, ko so močno povečali proizvodnjo in izvoz, veliko bolje izkoristili notranje zmogljivosti in od-
sanacijskega programa. Hudo in prehudo je tudi breme preteklih let. Nekrita izguba znaša po zaključnem računu 4 milijarde in 700 milijonov dinarjev. Breme izgub, ki so pretežno nastale v tujih firmah, je pretežko in ga sami brez širše družbene pomoči ne bodo zmogli.
O možnostih za pokritje izgub s pomočjo širše družbene skupnosti je spregovoril republiški sekretar za finance Rudi Sepič. Poudaril je, da je pokritje izgube predpogoj za uresničitev sanacijskega programa, zato so se v reševanje tega problema tvorno vključili republiški iz-
Izvršni svet Sob Velenje
Dobro delo sveta za preventivo
Na zadnji seji izvršnega sveta so namenili vso pozornost obravnavi ugotovitev in zaključkov strokovnih komisij za delitev dela na področju bolnic Celje — Slovenj Gradec — Topolšica ter dela družbenega dogovora o merilih za organiziranje delavcev zdravstvenih organizacij združenega dela. O tem so razpravljali tudi na predsedstvu občinske konference Zvtze komunistov. O tem smo že poročali.
Obravnavali pa so še poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Izrekli so priznanje za uspešno delo. Načelnika oddelka za notranje zadeve so zadolžili, da imenuje sekretarja tega sveta, glede na to. da se je ta organ srečeval z velikimi prostorskimi težavami, pa so predlagali, da bodo lahko imeli seje v prostorih skup-
ščine občine, kjer bodo lahko shranjevali tudi dokumentacijo. Sprejeli pa so tudi sklep, da je potrebno pri delitvi sredstev zavarovalnice namenjenih za preventivno delovanje upoštevati mnenje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Člani izvršnega sveta se bodo na sejo ponovno sešli danes ob 7. uri. Med drugim bodo obravnavali odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Velenje, odlok o pripravi srednjeročnega plana, dejavnost sekundarnih surovin, odlok o obveznem čiščenju potokov in jarkov ter odlok o sestavi in nalogah sveta družbenega sistema informiranja v občini Velenje. Spregovorili pa bodo še o revitalizaciji Starega Velenja.
Zlata medalja
Delavci Stpaka so se te dni udeležili sejma v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji. Za razstavljeni eksponat — stroj za horizontalno elektronsko povezovanje so prejeli zlato medaljo.
Ta stroj sodi v serijo strojev, ki sojin v tej delovni organizaciii razvil in izdelali v zadnjem času.

nost so po besedah Rudija Šepiča nedvomno banke, ki pa se prav tako otepajo s pomanjkanjem sredstev, yseeno pa se problema Gorenja ne bodo mogle izogniti. Prav tako se bodo morali po njegovem mnenju v reševanje vključiti občinski skladi skupnih rezerv, zlasti tistih občin, iz katerih se vozijo delavci na delo v Gorenje. Druga možnost so skladi ostalih slovenskih občin, vendar je ta možnost manj otipljiva, saj se ti skladi otepajo z izgubami v svojih okoljih, sredstev pa tudi ni veliko na voljo. Med otalimi možnostmi je Rudi Šepič navedel tudi odpis terjatev bank, kar seveda za Gorenje ni najugodnejša možnost, pomeni pa pokritje izgube. Republiški sekretar za finance Rudi Šepič je ob koncu poudaril, da možnosti za sistemsko pokrivanje izgube niso realne, saj je pred republiško skupščino že predlog zakona o zagotav-
ljanju sredstev za elektrogospodarstvo, pa tudi ustavno podlago za takšno rešitev bi težko našli. Na koncu je poudaril še, da bo republiški izvršni svet, skupaj z gospodarsko zbornico, bankami in ostalimi institucijami v Slovenii ter seveda v sodelovanju z Gorenjem in velenjsko občino v naslednjih dneh vložil vse napore, da bo našel najugodnejše rešitve za pokritje izgub. ,.Verjemite mi, da je tudi za Slovenijo velik problem zagotoviti 4,7 milijarde dinarjev. Prepričan pa sem, da bomo našli rešitev ii Gorenju zagotovili nadaljnji razvoj," je dejal Rudi Šepič.
V sklepni besedi je tovariš Andrej Marine poudaril, da so napori, ki jih vlagajo v Gorenju v premagovanje težav takšni, daje treba dati delavcem in vodstvu splošno družbeno priznanje, hkrati pa storiti vse, da se bo takšna aktivnost nadaljevala. Dodal je, da tudi v republiki vlagajo vse napore, da bi odpravili pretekla bremena in kolektivu zagotovili jasno razvojno usmeritev.
Predsednik slovenskih komunistov pa je opozoril, da so v tem kolektivu predolgo popuščali avto-kratskemu vodenju. ,,Nihče več si ne sme dovoliti, niti v tem kolektivu, niti drugje v našem sistemu, da bi prevladalo avtokratsko vodenje. Ta izkušnja je za vse velika šola."
Tovariš Marine je skupaj s sodelavci obiskal tudi Modni salon, kjer si je prav tako ogledal proizvodnjo, zatem pa so ga seznanili z lanskimi proizvodnimi prizadevanji. Med drugim je predsednik CK ZKS menil, da v tekstilni industriji ne bi bilo težav, če bi imeli tudi drugje tako prodoren izvoz, kot v tem velenjskem kolektivu.
Popoldan pa se je Andreju Ma-rincu pridružil predsednik Izvršnega sveta Slovenije, Janez Zemljarič. Skupaj s sodelavci sta se udeležila razširjene seje občinskega komiteja ZKS Velenje na kateri so obravnavali poročilo o aktivnosti občinske organizacije ZKS Velenje v preteklem enoletnem obdobju sposobnim poudarkom na nekaterih aktualnih vprašanjih pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije, Dotaknili so se težav v Gorenju, REK in zdravstvu. Osnovni namen seje pa je bil ta, da postane vsebina programa ekonomske stabilizacije zavestno gibalo v vseh okoljih.
Zelo trezno bo potrebno v sedanjih gospodarskih razmerah v občini izvajati tudi naložbe. Teh je v občini Velenje v tem trenutku 72 v vrednosti 857 milijard starih dinarjev. Marsikje bo treba v prihodnje spremeniti plane in ne vztrajati na usmeritvah, ki smo jih oblikovali v preteklosti, sta poudarila ugledna gosta.
Zasedanje zborov
Vsestranska pomoč Gorenju
Seja skupščine krajevne skupnosti Center — levi breg
lanskega decembra je bila nesklepčna. Ponovno so jo skli-
V sredo, 16. marca, so se v prostorih izvršnega sveta skupščine občine Velenje sešli na skupnem pogovoru predstavniki komunalne, stanovanjske, stavbno zemljiške skupnosti, krajevne sivupiiosii ter delovnih organizacij. Pogovarjali so se o namenu skupne gradnje primarnih toplovodnih napeljav stanovanjske soseske Salek III, kije v izgradnji ter primarnega toplovodnega omrežja cone Selo — Konovo, široke potrošnje vključno z vodi za poslovne in industrijske objekte. Sklenjen bo tudi poseben samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev udeležencev omenjene gradnje.
V	petek so zasedali vsi trije zbori skupščine občine Velenje. Skupaj so pregledali osnutek programa dela Skupščine občine Velenje za leto 1984, informacijo o gospodarskih gibanjih v občini za leto 198~, predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letošnjem letu ter predlog operativnega plana izvajanja nalog dolgoročne ekonomske stabilizacije v letošnjem letu v velenjski občini. Zbori so potrdili tudi sanacijski program Gorenja TGO in Gorenja Promet Servisa.
Zasedanje so zbori nadaljevali ločeno.
Delegati so se seznanili tudi s potekom vključevanja delavcev in delavnih ljudi občine Velenje v sanacijo Gorenja. Ves čas se v sanacijo vključujejo delavci velenjskega dela sezda Gorenje. Od avgusta pa do konca leta 1983 so opravili 8 dodatnih delavnikov in se pri tem odrekli dodatku za nadurno delo. Ko pa je bilo potrebno, so delali tudi podaljšan delovni čas in ponoči. Mnogi so se odločili tudi za udarniški delavnik. Strokovni in administrativni delavci so lani namesto na svojem delovnem mestu opravili 8 delavnikov v proizvodnji in dva udarniška delavnika. Tako so opravili skupaj 8598 rednih delavnikov v proizvodnji in 1757 udarniških. Štipendisti Gorenja, dijaki CSŠ in delavci drugih DO in skupnosti pa so opravili 1385 delavnikov. S prerazporeditvijo delavcev iz režije v proizvodnjo, je bilo prerazporejenih 412 delavcev za nedoločen čas, za določen, do konca preteklega leta pa še 98.
Ob sprejemanju planskih dokumentov za leto 1984 so se delavci Gorenja odločili, da bodo letos opravili 17 dodatnih delavnikov. Strokovni in administrativni delavci v delovnih skupnostih Gorenja TGO, Interne banke, Promet Servisa, sozda, Raziskav in razvoja pa bodo opravili 12 dodatnih delavnikov v proizvodnji, od tega enega udarniško.
V	pomoč Gorenju pa se vključuje tudi širša družbenopolitična skupnost. Po dosedaj
zbranih podatkih, se bo večina delavcev odločila za pomoč v obliki odstopa enodnevnega zaslužka ali pa opravljanja delavnika v proizvodnji Gorenja. Ponekod so se delavci odločili za obe obliki. Do sredine februarja so delavci osnovnih šol in Vegrada opravili 7500 delovnih ur.
Odločitve o pomoči Gorenju so že sprejeli v REK Franc Leskošek-Luka, Brivnicah in česalnicah, Eri, delavci osnovnih šol, delavci in učenci Centra srednjih šol, Ve-grad, delavci strokovnih služb SIS materialne proizvodnje, SIS družbenih dejavnosti, delovne skupnosti DPO in upravnih organov, delavci Glasbene šole, Zavoda za urbanizem, DO Paka in Mera tozd Potrošnik. V ostalih delovnih organizacijah in skupnostih pa odločanje še poteka. Tako bi po predvidevanjih zbrali 20 milijonov dinarjev.
SIS materialne proizvodnje bodo zmanjšali programe in vrnili za sanacijo Gorenja 13 milijonov dinarjev, SIS družbenih dejavnosti 20 milijonov, skupščina stanovanjske skupnosti pa bo obravnavala predlog odbora za solidarnost in vzajemnost, po katerem bi del sredstev vzajemnosti usmerili za nujno potrebna kadrovska stanovanja Gorenja. Organizacije združenega dela občine Velenje so preko sklada skupnih rezerv že sprejele sklepe za združevanje rezerv že sprejele sklepe za združevanje rezerv v višini 20 milijonov dinarjev, kot kredit pa so iz sklada že razporedili 10 milijonov dinarjev. Združeno delo izven občine Velenje, kjer so zaposleni delavci v tozdih TGO Gorenja je združilo 19 milijonov dinarjev. Ljubljanska banka TB Velenje pa je poleg odprodaje deviz po dogovoru v okviru LB Združene banke dodatno odprodala 4 milijone dolarjev in tako skupno razbremenila Gorenje za 500 milijonov dinarjev.
Poleg vseh teh oblik pomoči pa se organizacije združenega dela, ki so z Gorenjem poslovno povezane, vključujejo v sanacijo z združevanjem sredstev in z drugimi oblikami v okviru reproverige. mkp
Občinski svet zveze sindikatov Velenje
Volilna seja
Prihodnji četrtek bo volilna seja občinskega sveta zveze sindikatov Velenje. Glede na to, da je nosilcem najodgovornejših funkcij vobčin-skem svetu potekel mandat, bodo na njihovo mestefizvolili nove. Za novega predsednika
Krajevna skupnost Center - levi breg
Brez delegatov ni sklepov
cali za petek, 16. marca. Žal, se je ta »nevšečnost« ponovila.
Skupščina namreč tudi tokrat ni bila sklepčna.
Tokrat ne kaže ponavljati vzrokov za takšno stanje, o tem smo že večkrat pisali. Postavlja se vprašanje odgovornosti vseh tistih delegatov, ki se seje niso udeležili, niti se niso opravičili. Ali jim je res tako malo mar, kako se bodo reševala vprašanja, za krajevno skupnost še kako pomembna?
Poudariti je treba, da bi morali na seji skupščine obravnavati nekaj zelo pomembnih vprašanj, med drugim finančni načrt za letos, spremembo namembnosti referendumskih sredstev, spremembo statuta kraievne skupnosti in podobno.
Zato so za danes. 22. marca, ponovnosklicalisejoskupščine. V upanju seveda, da se je bodo delegati udeležili. Največ pozornosti bodo namenili osrednji točki dnevnega reda, ki govori o spremembi namembnosti referendumskih sredslev.
je predlagan Ciril Grebenšek,
ki je sedaj zaposlen na rudniku lignita Velenje, in sicer kot vodja tozda Mizarska dejavnost. Novi podpredsednik naj bi bil Branko Krajnčec, sedaj zaposlen v Rek — DO Avto-prevozništvo in servisi kot vodja strokovne službe, novi sekretar občinskega sveta pa naj bi bil Roman Jurič, ki sedaj opravlja naloge sekretarja za strokovno politično področje pri občinskem svetu.
Na četrtkovi volilni seji se bodo člani seznanili tudi s poročilom o delu sveta in njegovih organov v preteklem dveletnem obdobju, obravnavali aktualne naloge v zvezi sindikatov in sprejeli programske usmeritve, zaključni račun občinskega sveta za leto 1983 in finančni načrt za to leto. Poleg tega bodo izvolili nadomestne člane v svet oziroma predsedstvo ter delegate občinskega sveta za medobčinski svet zveze sindikatov celjskega območja.
HOTEL GOLDING RUBIN ŽALEC
2. stran ★ nas cas
Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja
Kdo bo smel deliti stanovanja?
Delepati dnnnncti nnLninin-	«« ----:	■„„	. x .
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
22. marca 1984
Delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enote občine Velenje, ki so se sešli v torek, 13. marca, so največ časa posvetili gradivu za 10. sejo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Podrobneje so obravnavali poročila o poslovanju, zaključnem računu, rebalansu plana, o delu strokovne službe, največ pozornosti pa so posvetili uskladitvi pokojnin in drugih denarnih nadomestil.
Delegati so soglašali z obravnavnim gradivom, pripomnili so le. da bi v izvlečkih zapisnikov republiške skupnosti moralo biti zapisano tudi ime in priimek delegata, ki je na seji razpravljal, o področju ter katero občinsko skupnost predstavlja.
Ko so delegati obravnavali poslovanja sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence. so z, zadovoljstvom ugotovili, da gradnja 22-stanovanjskega stolpiča ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju dobro napreduje. V njem bodo našli svoj prostor upokojenci, upokojeni invalidi in invalidi občine Velenje. Pričakujejo, da bodo stanovanja vseljiva že jeseni. Nikakor
pa se delegati na torkovi seji niso mogli sprijazniti s tem, da delitev teh stanovanj ne bo opravila komisija za stanovanjska vprašanja SPIZ. saj je večino denarja za gradnjo prispevala prav skupnost. Ker prošnje' na razpis stanovanjske skupnosti že prihajajo. so delegati predlagali, da komisija za stanovanjska vprašanja SPIZ skupaj s stanovanjsko skupnostjo in komisijo za stanovanjska vprašanja društva upokojencev razreši pristojnost delitve stanovanj.
Tej razpravi je sledilo poročilo člana sveta doma za varstvo odraslih Adolfa Ošlovnika. ki je podrobneje opisal delo. težave in poslovanje doma. To je bilo lani zelo uspešno. V imenu sveta tega doma je podal tudi pobudo, da bi se denar, ki ga prispevajo upokojenci v sklad za gradnjo domov in stanovanj za upokojence še naprej zbirali. Pobudo je podkrepil z ugotovitvijo, da je v velenjski občini iz leta v leto vse večje povpraševanje po teh stanovanjih in domovih. Delegati so predlog, da prispevna stopnja, 4 odstotkov še naprej ostane, soglasno podprli.
Delegati so na s^ji sprejeli tudi sklep o sofinanciranju nakupa računalniškega programa za uvedbo enotne skupne evidence o prejemnikih socialno varstvenih pomoči v občini Velenje. Menili so, da pri tem zapletenem delu brez računalnika ne gre. Želijo namreč, da bi bili vsi podatki zavarovanca zbrani na kartonu in na enem mestu, ker bi tako ne bilo več nepotrebnega tekanja od vrat do vrat. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovala brs prispevala za nakup računalniškega programa 65 tisoč dinarjev.
Pred koncem seje so delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja enote občine Velenje sklenili, da bo odslej zbor delegatov te skupnosti imel poleg predsednika še dva namestnika. Tako so ob Tonetu Močil-niku izvolili še Rudija Sevčnikar-ja in sicer za področje kmetijstva. Na seji so obravnavali tudi prispelo pismo delegacije Rudnika lignita Velenje v katerem so dokaj »vroče« opisali svoje stališče do vprašanja benifikacije rudarjev.
B. Mugerle
Vzgojno varstveni zavod Velenje
Centri za predšolsko vzgojo
V vzgojno varstveni zavod Titovo Velenje je vključenih v dnevno varstvo 1574 otrok v starosti od 8 mesecev do 7 let. Otroci prebijejo v ustanovi 5 do 10 ur dnevno. V glavnem so to otroci obojestransko nekaj pa tudi enostransko zaposlenih staršev.
Otrokova psihofizična razvitost narekuje različen program dela. Drugačen je z otroki starimi do 2 let, kjer je močno v ospredju še skrb za ohranjanje zdravja in drugačen za otroke stare od 2. do 7. let. Glavna naloga vzgojno varstvenega zavoda je vzgoja in izobraževanje ter nega otrok, vse to prilagojeno starosti. Prav zaradi tega so otroci razporejeni v oddelke po starostnih stopnjah. V obrobnih krajevnih skupnostih — Pesje, Skale, Konovo — pa imajo zaradi potreb po varstvu mešane skupine. Težišče dela v vrtcu ni več varstvo otrok v času materine odsotnosti, temveč na vzgoji in izobraževanju otrok, odkrivanju dispozicij, nagnjenj, interesov oziroma na vsestranskemu razvijanju otrok.
Dokazano je, da je le s pomočjo ustrezne predšolske vzgoje mogoče razviti otrokove dispozicije v sposobnosti in tudi druge osebnostne lastnosti, ki otroku omgočajo srečno in uspešno življenje v družbi.
Vzgojno delo poteka po vzgojnem programu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Ta določa okvirne vzgojne smotre po vzgojnih področjih: telesne in zdravstvene vzgoje, intelektualne vzgoje, estetske vzgoje, moralno in delovno tehnične vzgoje, prometne vzgoje, vzgoje za varovanje okolja in širše kulturne vzgoje.
Program v vzgojno varstvenih ustanovah izvajajo celovito, saj je določen za vse starostne stopnje od 8. mesecev do 7. let.
Poleg predšolske vzgoje skrbijo v dnevnem varstvu še za prehrano, nego, počitek in varnost otrok. Izvajajo pa tudi program priprave na šolo. Vanj je v tem šolskem letu vključenih 410 otrok. Ta program izvajajo vse leto, predstavlja pa vezni člen med predšolsko vzgojo in izobraževanjem v prvem razredu osnovne šole.
3 tem, da so otroci vključeni celo leto v program priprave otrok na šolo v dnevnem varstvu, prispevajo k večji izobraževalni učinkovitosti otrok. Vsako leto dajejo pri vzgojnem delu z otroki nekaterim nalogom še več pozornosti. Letos je največji poudarek na vzgoji otrok k varčnosti. Tako poteka vzgojno delo v vzgojno varstveni ustanovi Titovo Velenje pod geslom Več in bolje moramo proizvajati in še bolj moramo varčevati ... Na ta način se predšolska vzgoja vključuje v širša družbena prizadevanja, seveda na svojevrsten način. Naloga vrtcev je vzgajati vsestransko razvite in ustvarjalne otroke. To pa pomeni,
naj postanejo otroci tudi varčni, naj spoznajo varčevanje, naj oblikujejo pozitiven odnos do njega. Otroci spoznavajo, da ljudje delajo in ustvarjajo dobrine, spoznavajo, da je treba delati za urejeno in čisto okolje. Skratka, spoznavajo, da si dobrine pridobivamo z delom ali z denarjem, ki ga zaslužimo za opravljeno delo. Spoznajo tudi, da je treba z ustvarjenimi dobrinami in zasluženim denarjem ravnati skrbno in varčno. Pregovor pravi: ,,Kar se Janezek nauči, to Janez zna!" Pri vzgoji predšolskih otrok k varčnosti ne gre le zato, da bi jih z varčevanjem seznanili, ampak zato, otroke same uvajamo v varčevanje in navajamo na varčno ravnanje. To naj bi otrokom postala življenjska navada in končno stil življenja. V ta namen vzgojiteljice v svojih oddelkih organizirajo različne dejavnosti, zbiralne akcije in podobno. Ze samo življenje otrok v kolektivu nudi številne možnosti za vzgojo k varčnosti. To so na primer vsakodnevna opravila pri prehranjevanju, negi, oblačenju, počitku in igri. Otroke seznanijo z denarjem, varčevanjem z vodo, razsvetljavo, hrano, zbirajo zdravilna zelišča, plodove, seznanijo jih z varčevanjem časa, varčnim ravnanjem z igračami, knjigami, zbirajo pa tudi odpadni material — papir, les, tekstil in ga koristno uporabljajo.
Druga naloga, ki ji letos prav tako posvečajo veliko pozornosti je vzgoja otrok za samozaščito. To nalogo uresničujejo z izvajanjem tekmovanja za Cicibanovo prometno značko v vseh oddelkih 6 do 7 letnih otrok in traja celo šolsko leto. Naloge iz tega programa so nošenje rumene rutice in odsevnega obeska, spoznavajo dejavnost in naprave, ki so namenjene varnosti pešcev in vozil v prometu, spoznavajo prometne znake, naučijo se pravilne hoje pešcev, otroci samostojno opravijo krajšo pot, naučijo pa se tudi krajšo deklamacijo s prometno vsebino. Ob koncu šolskega leta opravi otrok ,,izpit" iz vseh spoznanj in prejme od Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu cicibanovo prometno značko. S tem tekmovanjem nadaljujejo v prvem razredu osnovne šole.
V	oddelkih od 5 do 6 let tekmujejo cicibani za zlato športno značko. Obvladati morajo vsaj štiri telesno vzgojne veščine (8 izletov, smučanje ali plavanje, kotalkanje ali drsanje ali vožnjo s kolesom ter spretnost z žogo. Ob koncu leta prejmejo zlato športno značko. Tudi s tem tkemovanjem lahko nadaljujejo v prvem razredu osnovne šole.
V	času zimskih počitnic se je 242 predšolskih otrok velenjskega vzgojno varstvenega zavoda vklju-
čilo v petdnevne tečaje, ki jih je izvedla Zveza telesno kulturnih organizacij. Enotedenske tečaje pa so v svojih oddelkih v zimskih mesecih pripravile tudi vzgojiteljice same. Prav tako pa so pozimi poskrbeli zato, da tudi najmlajši niso bili prikrajšani za zimsko veselje. Vodili so jih na okoliške hribčke — primerne njihovi starosti.
Poleg teh dejavnosti organizirajo vzgojiteljice v vseh oddelkih takšne dejavnosti in igre, ki otroka navajajo k varovanju zdravja in lastne varnosti.
Vzgojno varstveni zavod pa z vzgojnimi dejavnostmi prispeva tudi k premagovanju socialnih razlik med otroki in izenačevanju pogojev za vzgojo in izobraževanje vseh otrok v občini. To uresničujejo v dogovoru z občinsko skupnostjo otroškega varstva z izvajanjem programa priprave otrok na šolo izven dnevnega varstva. Letos obiskuje ta program 216 otrok. Otroci so preko celega leta prisotni pri triurnem vzgojnem delu. Ta program omogoča otrokom boljšo pripravljenost za vstop v šolo.
V	vzgojno varstvenem zavodu Titovo Velenje si prizadevajo, da bi postali vrtci centri za predšolsko vzgojo vseh predšolskih otrok. Tako dajejo vsem otrokom možnost, da si razvijejo sposobnosti in osebne lastnosti, ki jim omogočajo uspešno uveljavljanje v družbi. S svojimi dejavnostmi se skušajo približati vsem otrokom, to pomeni, da ne skrbijo samo za svoje varovance iz dnevnega varstva, ampak pritegnejo z različnimi dejavnostmi tudi otroke, ki niso vključeni v vrtec.
V	ta namen uresničujejo v dogovoru z občirsko skupnostjo otroškega varstva tudi 50-urni program za petletne otroke v vseh krajevnih skupnostih. Program bodo izvajali v mesecu aprilu in maju v popoldanskem času v vrtcih. Otroke bodo letos osebno vabili, da se bodo lahko vsi odzvali in obiskovali vzgojni program. Njihov delovni program je sestavljen iz vseh vzgojnih področij (umsko, estetsko, telesno) in tako preko igre, zapolitve in dela vsestransko vplivajo na razvoj in oblikovanje otrok.
Poleg omenjenih dejavnosti izvajajo v vzgojno varstvenem zavodu v Titovem Velenju še občasne oblike dela z otroki, ki niso vključeni v dnevno varstvo. To so lutkovne predstave, likovne razstave, ure petja, ure iger, razna praznovanja, knjižnice itd. Te dejavnosti so namenjene otrokom od 3 do 6 let. Od 1. septembra do konca decembra lani so imeli kar 32 takšnih srečanj, ki se jih je udeležilo 725 otrok. Največ težav imajo z obveščanjem otrok, saj pogosto niso obveščeni vsi otroci oziroma njihovi starši, ker niso pozorni na plakate ali obvestila.
Sodišče združenega dela v Celju
Največ spornih zadev s področja razreševanja medsebojnih razmerij
Sodišče združenega dela v Celju dela že od 1975 leta za območje osmih občin. Program dela izvaja 8 izvrševalcev, pri opravljanju sodne funkcije pa sodelujejo tudi delavci organizacij združenega dela celjske regije kot nepoklicni sodniki. Teh je bilo v preteklem letu 90.
Kot je na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje, kjer so obravnavali poročilo o opravljenem delu v preteklem letu, povedal predsednik sodišča združenega dela v Celju Edvard Centrih, so pokazali precejšnje prizadevanje pri skupnih odločitvah. Želijo pa, da bi pri izvolitvi nepoklicnih sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov upoštevali, da bi bili za sodnika izvoljeni predvsem tisti, ki imajo bogate izkušnje na področju samoupravljanja in takšni, ki ne bodo imeli kakšnih drugih dodatnih družbeno političnih zadolžitev.
Se vedno nima sodišče združenega dela v Celju zadovoljivo rešenega vprašanja neposrednega zagotavljanja sredstev za sofinanciranje programa. Upajo in želijo, da bo problem financiranja sodišča v letošnjem letu vendarle razrešen, saj je nedopustno, da se predsednik sodišča in sodniki preko leta ukvarjajo s finančnimi vprašanji namesto, da bi se posvetili razreševanju spornih zadev.
Skupno je prejelo sodišče združenega dela v Celju v preteklem letu v razreševanje 701 zadevo, iz leta 1982 pa jim jih je ostalo še 338. Tako so lani reševali 1039 zadev. Razrešiti jim jih je uspelo 730 kar je 12 odstotkov več kot prejšnje leto. Največ spornih zadev je s področja razreševanja medsebojnih razmerij iz združenega dela (68 odstotkov), veliko pa je bilo tudi s sporov s stanovanjskega področja. V preteklem letu niso
zabeležili hudega samovoljnega ravnanja s katerim bi se huje kršila samoupravna pravica delovnih ljudi ali pa bi bila prizadeta družbena lastnina. V tem letu je bila vrsta sprememb in dopolnitev v zakonih, ki so zahtevale tudi uskladitve samoupravnih aktov v organizacijah združenega dela. Ugotavljali so, da ozdi niso sledili temu, da bi svoje samoupravne akte pravočasno uskladili, v nekaterih primerih pa so bile vzrok temu tudi objektivne težave. Vendar pa v nekaterih primerih pa so bile vzrok temu tudi objektivne težave. Vendar pa v nekaterih ozdih tudi kasneje ne uskladijo samoupravnih aktov, ker menijo, če so zakonite roke zamudili, jim pač kasneje določenih stvari ni potrebno samoupravno urejati. Na sodišču združenega dela ugotavljajo, da bo potrebno misliti na kondifikacijo samoupravnega prava pa tudi na neke vrste koncentracijo samoupravnih splošnih aktov, če bomo hoteli, da bodo vse samoupravne akte poznali vsi delavci.
Veliko pozornost so namenili v preteklem letu temu, da bi čas trajanja posameznih postopkov kar najbolj skrajšali. Pri tem v celoti še niso uspeli, saj je ostalo nekaj zadev iz prejšnjih let še nerazrešenih. V teh primerih gre v glavnem za uveljavljanje odškodnine iz naslova nesreč pri delu in morajo precej časa čakati na mnenja raznih izvedencev, da lahko odmerijo odškodnino. Sicer pa so v celoti izpolnili program dela za leto 1983, ko so si zastavili kot obvezo rešitev večjega števila spornih zadev iz preteklih let.
Takoj po obravnavi izdela sodišče združenega dela odločbe, ki jih dostavi udeležencem. Od vseh skupno rešenih primerov jih je bilo 28 odstotkov zavrnjenih kot neutemeljenih, v nekaj več kot 10
odstotkih vloženih zahtev je prišlo do umika predloga, v dveh primerih pa do sklenitve poravnave. V 28 primerih so zadeve odstopili v pristojnost drugim organom oziroma sodišču. Delo sodnikov celjskega sodišča je bilo lani uspešno tudi po kvaliteti. Zoper njihove odločitve je bilo vloženih 323 pritožb. Na sodišču druge stopnje je bilo 218 pritožb zavrnjenih in je bila s tem potrjena odločitev njihovega sodišča.
Sodišče združenega dela v Celju dobro sodeluje z okoljem. Najbolj so bili povezani z družbenimi pravob.anilci samoupravljanja v občini Celje in Velenje. Uspešno so sodelovali tudi z Republiškim sekretariatom za pravosodje in upravo, ki jim je pomagal pri razreševanju problema financiranja, po strokovni plati sodelujejo s sodiščem združenega dela SRS, prav tako pa je sodelovanje uspešno tudi z medobčinskim svetom SZDL Celje.
V preteklem letu so nudili občanom enkrat na teden tudi pravno pomoč. Pa poglejmo še koliko primerov je obravnavalo sodišče združenega dela v Celju iz velenjske občine. V letu 1982 je bilo vloženih iz občine Velenje na tem sodišču 208 zadev, kar je predstavljalo 33 odstotkov vseh vloženih zadev. Največ jih je imela občina Celje, na drugem mestuje bilo Velenje, sledile pa so Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmatje pri JelSah in Mozirje, kjer so imeli le 15 zahtev. V lanskem letu so si občine sledile po vloženih primerih v enakem zaporedju. Iz občine Velenje je bilo podanih 230 zahtevkov kar je predstavljalo 32,81 odstotkov vseh zadev, ki jih je v tem letu obravnavalo sodišče združenega dela v Celju.
M. Zakošek
BESEDA DELEGA TA • BESEDA DELEGA TA • BESEDA
Zadnji čas je, da se začnemo umno obnašati
Franc Krištof je delegat samoupravne komunalne interesne skupnosti iz krajevne skupnosti Staro Velenje.
Dolgo je že v Titovem Velenju. Leta 1948 je obiskoval rudarsko šolo, sodeloval je pri vseh udarniških akcijah, ki50 se organizirale pri izgradnji novega mesta. Zaposlil se je v Rudniku lignita Velenje. Ves čas mu je ostal tudi zvest. Letos se bo upokojil.
Marsikaj ga moti, pravi. Razburila ga je tudi zadnja seja samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Velenje. Na dnevnem redu te seje je bila tudi potrditev cen komunalnih storitev, ki je delegati niso potrdili. Zakaj ne?
»Na seji je bilo od 64 delegatov prisotnih 39, pa še ti so bili večinoma iz mestnih krajevnih skupnosti, kijih na komunalnem področju ne pestijo takšne težave kot nas, ki živimo v predmestnih. Samo poglejte, koliko truda, tekanja od vrat do vrat, udarniškega dela in prispevkov — denarnih — samih krajanov je bilo potrebnih, da smo lahko v krajevni skupnosti Staro Velenje pristopili k izgradnji toplifikacije.
Vprašanje pa je še vedno, če jo bomo že kmalu tudi imeli. Narejeni so sekundarni vodi, ne pa tudi primarni v vseh zaselkih krajevne skupnosti.
Zato se mi, ki se s takšnimi težavami srečujemo, zavedamo, da je potrebno širiti komunalno infrastrukturo, tudi tam, kjer še ni zgrajena ali pa je slaba. Od nekje pa mora priti denar za razširjeno reprodukcijo, kajne? Lahko je tistim, ki imajo že izgrajeno. Zato ni nič lažjega kot takšnim delegatom tudi glasovati proti tistemu, kar
že imajo,« je z grenkobo pripomnil delegat iz Starega Velenja. Zal ie tokrat solidarnost zatajila in je prevladal egoizem tistih, ki komunalno urejenost že imajo.
V krajevni skupnosti Staro Velenje so lani in letos storili toliko, kot niso prej v osmih letih. Toda le malokdo ve, koliko časa, volje in denaija so namenili za to. »Krajani smo veliko denarja zbrali sami, nismo čakali na podarjeno. Vsako gospodinstvo je prispevalo 8 starih milijonov, opravilo 600 udarniških ur, zato nam sedaj ne more biti vseeno, ali bomo začeto delo lahko dokončali ali ne. Delo samo ni problem, problem je denar,« pravi Franc Krištof. »Zato krajani Starega Velenja menimo, da se mora v občini najti najprej denar za dokončanje že začetih naložb in se šele potem lotiti izgradnje novih. Vsako naložbo pa je potrebno temeljito pretehtati tako njeno upravičenost kot uporabnost, kajti zadnji čas je, pa naj ne bo to le fraza, da se začnemo obnašati racionalno.« Marsikdo bo potrdil te njegove besede.
mkp
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 ic izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot "tednik pa
iznaja »Naš čas« od 1. marca 1973,
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-i ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, ' 850-317,850-316. i Brzojavni naslov: Informativ-' ni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podruž-, niča Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenin rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

22. marca 1984
^Tit^ Velenje^..........NAŠI KRAJI IN LJUDJE	naš čas » stfan^
Krajevna skupnost Gaberke
Največ denarja
„Z opravljenim delom v preteklem letu smo lahko krajani Gabrek zadovoljni. Denarja za vse ni bilo dovolj. Naredili smo pač toliko, kolikor smo lahko," je začel pogovor predsednik sveta krajevne skupnosti Gaberka Anton Plešnik.
Gaberčani so preteklo leto uresničili skoraj vse načrtovane naloge. Tako so se lotili ureditve kanalizacije, ki je bila že nekaj časa trn v peti ter jedro sporov in nezadovoljstva. Precej pozornosti namenjajo krajani modernizaciji cest. Novo asfaltno prevleko je lani „dobilo" nekaj odsekov krajevnih cest v dolžini 630 metrov. Lani so nadaljevali dela pri izgradnji večnamenskega športnega -igrišča. Prav tako so si Gaberčani močno prizadevali, da bi njihov vodovod jprevzela v upravljanje delovna organizacija Vekos. Opravili so že ogled trase, ziralnika, črpališča. Del aktivnosti sc namenili še varstvu okolja. Uredili so odvoz smeti in postavili keson za večje kosovne odpadke. Na sejah sveta pa so namenjali pozornost poleg reševanja težav še urbanističnemu načrtu.
Z delom družbenopolitičnih organizacij krajani Gaberk niso naj-
bolj zadovoljni, še manj z delom delegacij.
„Svojo delegatsko dolžnost vestno izpolnjujejo le delegati za zbor krajevnih skupnosti in sisov materialne proizvodnje. Ostale, razen delegacije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so zapisane le na papirju. Delegati se ne zavedajo odgovornosti, ki jo jim je zaupala naša družbena skupnost. Kot pravijo, vzrok tiči v gradivu, ki ga vedno ne razumejo najbolje ali pride prepozno v njihove roke. Prav tako menijo, da nimajo možnosti odločanja. Če se obravnavana tema ne ,,tiče" krajevne skupnosti same, delegati niso pripravljeni sodelovati pri obravnav: gradiva, kaj šele v razpravi. Tudi vsi sestanki s predsedniki delegacij so bili povsem zaman."
V krajevnih skupnostih dela nikoli ne zmanjka. Le denarja ni, včasih manjka še ljudi za uresničitev vseh načrtovanih nalog. Letos naj bi končno uredili športno igrišče, saj se je v zadnjem letu tudi v tej krajevni skupnosti rekreacija zelo razmahnila. Zanj so namenili 20 tisoč dinarjev. Tamkajšnje ga-siLsko društvo je eno od prizadev-nejših v velenjski občini. Niihovi
Naredili so toliko, kolikor so z malo denarja pač lahko
delovni prostori so zelo skromni in premajhni za tako bogato dejavnost, poleg tega stoji dom na ru-
šnem področju. Gradnjo novega gasilskega doma so predvideli že pred leti, vendar denarja zanj ni-
koli ni bilo. Kot kaže, bodo naposled to težko pričakovano nalogo le začeli uresničevati. Iz referen-
dumskega B programa bodo za izgradnjo namenili milijon dinarjev, kar naj bi zadoščalo za odkup zemljišča in pridobitev vseh potrebnih dokumentov. Prav tako bodo v tem letu nadaljevali z ureditvijo kanalizacijskih poti. Za uresničitev te načrtovane naloge bodo po predvidevanjih potrebovali 100 tisoč dinarjev. V delovni program za letos so zapisali še ureditev avtobusnih postajališč, razširitev telefonskega omrežja za 25 priključkov.
,,Že do sedaj so se krajani pridno vključevali pri udarniških akcijah, saj vedo, da vseh njihovih že|ja ne moremo uresničiti s tako malo denarja kot ga imamo. Upam, da tudi letos ne bodo stali križem rok," je poudaril sogovornik.
Zazidalni načrt Gaberk je usklajen z željami in potrebami krajanov, razen nekaterih izjem. Izvedbeni načrt bo nared do konca maja letos. Po srednjeročnem razvoju velenjske občine naj bi Gaberke dobile osemletno osnovno šolo, akspozituro banke, pošto, prav tako tudi vrtec. Najmlajši krajani Gaberk sedaj lahko obiskujejo le potujoči vrtec in malo šolo. Po anketi, ki so jo izvedli pred leti, je bilo za oddelek vzgoj ncrvarstvene-ga zavoda premalo otrok.
„Ker so želje krajanov po vrtcu vedno glasnejše, bo treba znova naredi anketo in ugotoviti, upravičenost oddelka." Poleg vseh naštetih aktiv. /Sti pa bodo krajani Gaberk namenili nekaj denarja za modernizacijo in vzdrževanje krajevnih cest.	T. P.
Krajevna skupnost Raka

Bo že držalo, da imajo nekatere, ali bolje rečeno, vse vaške krajevne skupnosti več nerešenih vprašanj kot jih Imajo mestne. Razlika se najbolj kaže zlasti na komunalnem področju in je za marsikateri kraj le naprej nerešljiv problem.
Mednje zanesljivo sodi tudi KS Paka, ki se že vrsto let ubada s podobnimi problemi. V njej pa trenutno prebiva 520 krajanov. Nekaj načrtovanih nalog so v tej krajevni skupnosti sicer postorili, a še zdaleč ne vse, kar so v lanskem letu načrtovali. Polea Domanika-nja denarja, so iih pestile tudi druge težave. Ugotavljajo namreč, da je malo tistih del, ki so lani z njimi začeli in jih tudi uspešno končali. Pohvalijo se lahko s prepotrebno cesto v Loke v dolžini 1200 metrov, ki je sedaj v upravljanju skupnosti za ceste. Cesta je veljala 886 starih miljo-nov, od tega so zanjo prispevali: Krajevna skupnost 150 starih miljonov, enako krajani, ki so vezani na to cesto, zbrali pa so denar s krajevnim referendumom. Preostali denar je prispevala skupnost ža ceste ter zavarovalnica Triglav iz sklada za odpravljanje črnih točk. Ne gre pa pozabiti prostovoljnega dela krajanov, okoli 3000 ur pri pripravi cestišča. Omenjena cesta je velika pridobitev zlasti za delavce, ki se vozijo na delo v Titovo Velenje, saj je odslej njihova pot krajša za polovico.
Veliko dela v lanskem letu so v tej krajevni skupnosti namenili vzdrževanju krajevnih cest, ki jih je skupaj približno 17 kilometrov. Tudi letos bodo vzdrževanje cest
nadaljevali, s tem, da bodo na te ceste naredili tudi potrebne priključke. Seveda na breme krajanov samih. V krajevni skupnosti je uspešno stekla tudi druga faza razširitve telefonskih priključkov, na novo bodo dobili krajani 30 telefonov. Vse denarne obveznosti bodo poravnali naročniki sami. Delali bodo tudi udarniško, krajevna skupnost pa bo priskrbela potrebna soglasja in poskrbela za varnost pri delu.
Najbolj pa krajane KS Paka, še zlasti njihove šoloobvezne otroke tare problem, da še niso končana obnovitvena dela tamkajšnje podružnične osnovne šole, katere gradbena dela" izvaja gradbeno podjetje Vegrad na ključ. Z deli so pričeli lani avgusta in kazalo je, da bo šlo vse po načrtu. Vendar so se dela kasneje močno zavlekla, roki pa daljšali. Kaj je temu vzrok krajani Pake ne vedo, vedo pa gradbinci, še dodajajo. Kljub temu pa krajani upajo, da je tokratni rok, začetek meseca aprila res zadnji. Saj bi lahko z otvoritvijo šole svoj krajevni praznik proslavili še slavesneiše. Poudariti namreč velja, da je zaradi nedokončanih del I na omenjeni šoli, v kateri bodo poleg šolskih prostorov tudi prostori krajevne skupnosti, zamrlo tudi tamkajšnjo družbenopolitično i delo. Sedanji pogoji za delo so bili i vse prej kot primerni, saj so se sestajali kjer so vedeli in znali. Denar za opremo novih prostorov so že zbrali s prostovoljnimi prispevki. Tudi otroci že težko čakajo šolo saj bodo v njej nepopisno boljši pogoji za učenje, poleg tega pa se jim ne bo treba več voziti v Titovo Velenje.
Preko dva in pol metra snega je zapadlo vrh Šentvida, kot so povedali kmetje Kranjc, Delopst, Virtič in Konečnik. Žalosten dokaz q snežni nevšečnosti je porušen škedenj Žlebnikovih, 71-letne Ančke in 74-letnega Franca, ki sama živita v tej »sibirski« samoti vrh Slemena. Ker v hlevu ni bilo živine, na srečo ni bilo večjih žrtev, škoda pa je ogromna. Tone težak sneg je s streho vred zgrmei na kup ponoči in ni ogrozil nikogar.
J. Miklavc
HM
Druga težava, tudi pomembna za kraj, je regulacija reke Pake. Vsako leto namreč reka ob obilnem deževju, zlasti v spodnjem delu Pake, poplavlja cesto in bližnja polja. Že lani so se skupno z drugimi dejavniki dogovorili, da je regulacija reke Pake več kot potrebna, z njo pa bi bila rešena vrsta vprašanj, reka ne bi več poplavljala bližnje ceste, posevkov ter travnikov, odstranjeni bi bili vsi odvečni mostovi, ki zahtevajo ogromne stroške za vzdrževanje, Vegrad — Vemont bi pridobil prostor za gradnjo novih prostorov, zgradili bi avtobusno postajališče na odcepu za Trebeliško. Z regulacijo Pake so sicer pričeli vendar je pričakovati, da bodo prvotno načrtovana dela opravili le polovično, kajti za celotno regulacijo ni dovolj denarja. S to odločitvijo in razlago pa se krajani Pake nikakor ne strinjajo. Menijo namreč, da je za to, da regulacija ne bo v celoti opravljena, nekdo odgovoren. V tem primeru bo to polovičarsko delo, saj bi reka v spodnjem delu še naprej poplavljala. Zato prizadeti krajani upajo, da bodo odgovorni pravočasno spoznali, da s polovično regulacijo Pake ni rešeno bistveno vprašanje — da reka
ne bi več poplavljala. Krajani so še naprej pripravljeni sodelovati pri tem delu saj gre tudi za rešitev njihovih posesti, seveda v upanju, da bo delo opravljeno v zadovoljstvo vseh.
V krajevni skupnosti se zavedajo, da s pičlo odmerjenimi sredstvi letos ne bodo mogli opraviti veliko, za kraj potrebnih del. Temu primerno je zastavljen tudi delovni program za letos, ki bo skromnejši tudi zato, ker so nekatera lanska
nedokončana dela prenesli v letošnie leto.
Tako za letos načrtujejo izgradnjo in ureditev avtobusnih postajališč, nadaljevali bodo dela na cesti od Jesenika do Peklenjeka in asfaltirali dovozne poti v spodnji Paki in pri osnovni šoli ter uredili še nekaj cestnih odcepov v Lokah. Uredili bodo tudi športno igrišče ob šoli.
Sicer pa bodo letos več pozorno-
sti posvetili družbenemu in političnemu življenju kraja. Poživiti želijo delo Društva prijateljev mladine in delo osnovne organizacije mladine, zato bodo prav tem vprašanjem namenili eno izmed sej družbenopolitičnih organizacij.
B. Mugerle
Regulacijo reke Pake so že pričeli, vendar se Krajani boje, da bo opravljenega le polovico dela.
50 let skupnega življenja
Pred dnevi sta Ljudmila in Jože Ježovnik na matičnem uradu v Šoštanju po 50. letih ponovno potrdila svojo zvestobo in v krogu najdražjih praznovala zlato poroko.
Jože Ježovnik, znani šoštanjski obrtnik v pokoju, se je rodil v številni kmečki družini po domače pri Robotniku na Paških vrhih nad Šmartnim ob Paki. Ze s 14. leti se je šel v bližnji Šoštanj učit mesarske obrti k mojstru Jožetu Kozlev-čarju. Kmalu po opravljenem pomočniškem izpitu se je spoznal s svojo izvoljenko Ljudmilo, rojeno Kumer, prav tako hčerko kmečkih staršev iz Topolšice pri Šoštanju. Poročila sta se februarja 1934. leta in kmalu se jima je rodila hčerka Jožica, nato pa še sin Milan. Kot oče in skrbnik družine je leta 1936 moral na odsluženje vojaškega roka ter vso skrb za dva majhna otroka prepustiti ženi. Po vrnitvi domov je leta 1939 opravil mojstrski izpit in začel na svoje kljub temu, da je bilo v Šoštanju že 10 mesarjev. Ker ni imel lokala si je na današnjem Trgu svobode naredil leseno utico, meso za prodajo pa je vsak dan zgodaj zjutraj vozil iz ledenice, ki jo je imel v dober kilometer oddaljeni vasi Družmirje
pri Šoštanju. Se dandanašnji ne more pozabiti kako težko je na ga-rah vsak dan prevažal meso preko strmega Smihelskega klanca in če ga ni prodal, ga je proti večeru zopet peljal nazaj. Precej bolje mu je šlo, ko je začel dobavljati meso za bolnišnico v 4 km oddaljeni Topolšici. Ker pa so bili to nemirni
časi pred drugo svetovno vojno, je moral večkrat na orožne vaje in vsa teža mesarskega poklica je ostala na skrbi žene, kar nikakor ni bilo lahko še zlasti v takratni gospodarski krizi.
Ko se je po razsulu stare Jugoslavije kot vojak srečno vrnil do-
Ljudmila in Joie Ježovnik
mov in se rešil nemškega ujetništva, je že 1942. leta začel aktivno delati za NOB skupaj s sestro Cilko, ki so jo zaradi izdaje z nekaterimi drugimi vaščani iz Paške vasi istega leta ustrelili v Starem piskru v Celju. Poleg zbiranja različnega materiala od hrane do zdravil je bil tudi obveščevalec 4. operativne cone dokler ga niso 1944. leta Nemci zaprli in odpeljali v mariborske zapore. Zdržal je številna mučenja, nakar so ga, vsled pomanjkanja dokazov izpustili. Bil je član odbora OF in občinski odbornik tudi po koncu vojne. Seveda pa je še nadalje ostal kot sposoben strokovnjak pri takratni Okrajni klavnici v Šoštanju.
Z ženo Ljudmilo živita sedaj že 50 let v srečnem zakonskem življenju skupaj s sinom Milanom in snaho v prijazni hišici na pobočju sončnih Goric, od koder je izredno lep razgled na Šoštanj. Tudi hčerka Jožica, ki je načelnica invalid-sko-pokojninskega zavarovanja v Ljubljani, ju večkrat obišče s svojo družino in takrat je veselje v domačem krogu še večje.
Zlatoporočencema naj veljajo ob tem enkratnem življenjskem jubileju tudi naše iskrene čestitke.
V. Kojc
4. stran ★ nSS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *
22. marca 1984
Občinska gasilska zveza
„Poznamo le pomoč
VII
V dvorani gasilskega doma Titovo Velenje je bila v soboto redna letna konferenca občinske gasilske zveze Velenje. Na njej so delegati vseh gasilskih društev v občini, udeležba je bila 100 odstotna, pregledali delo v preteklem letu in si zadali nove za letos. Na konferenci so določili tudi petčlansko delegacijo, ki bo velenjske gasilce zastopala na 10. kongresu Gasilske zveze Slovenije junija v Mariboru.
Krožek Mladi gasilec iz osnovne šole Miha Pintar-Toledo jim je za uvod pripravil prisrčen kulturni program.
Občinska gasilska zveza vključuje 14 gasilskih društev v občini, 12 jih je iz krajevnih skupnosti, dva pa sta industrijska. V letu 1983 so največjo pozornost namenili preventivnemu delu, po-
žarnovarnostnim pregledom stanovanjskih hiš, predavanjem za krajane in šolsko mladino, pripravili so srečanje Mladi gasilec, v jesenskem sušnem obdobju pa so opravili 970 prevozov pitne vode v, zaselku, kjer je je primanjkovalo. Gasilskih akcij pa je bilo 58. Tudi v tekmovalnem delu sodijo velenjski gasilci v sam vrh. Imajo republiške prvake med pionirji skupina A, GD Šoštanj, pri članicah pa G D Šalek.
Letos bodo največjo pozornost namenili pripravam na 10. kongres, seveda pa bodo še naprej krepili požarnovarnostno kulturo pri krajanih iri šolsko mladino. Še naprej bodo delali tako, kot je v enem stavku povedal Miloš Volk: »Sovraštva* ne poznamo, poznamo le pomoč!«
mkp
Kino klub Velenje
9. festival amaterskega filma
Podeljevanje priznanja avtorjem nagrajenih filmov
Pretekli petek so se na 9. festivalu amaterskega filma v velenjski knjižnici zbrali člani kino kluba Gorenje in ljubitelji amaterskega filma. Okrog 50 obiskovalcev si je ogledalo 7 filmov vseh zvrsti (dokumentarni, igrani, žanrski in animirani).
Po filmskem programu, ki je trajal dobro uro, so podelili še priznanja in nagrade. Rezultati so bili objavljeni v prejšnji številki, zato omenimo le še to, da bi bilo dobro v prihodnje, če bi žirija prisoj;nim pojasnila svoje odločitve in jih opozorila na določeno posebnost filma. S tem bi verjetno povečala pozornost gledalcev, ki bi lažje našli misel', ki je " avtorja vodila do stvaritve filma.
Sadjarska opravila
Zimski rez
Takoj ko zima nekoliko popusti, ko ni več hudega mraza in dnevi postanejo daljši ter toplejši, se na planem pričnejo razna opravila. Zlasti sadjarji imajo polne roke dela, saj je zanje zima le krajši počitek, ob kolikor toliko ugodnih pogojih za delo v sadovnjaku pa nadaljujejo z jeseni začetim delom, to je zimskim rezom sadnega drevja.
Ko smo pred dnevi obiskali delovno enoto TOK Kmetijstva Šoštary v Titovem Velenju, so nam povedali, da so z zimskim rezom precej pohiteli, če želijo delo v številnih sadovnjakih pravočasno opraviti, primanjkuje pa jim tudi delovne sile. Skupno jih je šest, potrebovali pa bi še najmanj dva delavca, zlasti traktorista. In če se povrnemo k zimskemu rezu, ki praktično traja od pozne jeseni, ko so obrani sadeži, pa tja do
konca aprila,je prav, da napišemo nekaj več o tem delu. Predvsem bo to zanimalo vrtičkatje, ki imajo na svojem vrtu tudi sadno drevje, ali pa ga bodo še imeli. Zakaj je pravzaprav potrebno rezanje? Na to vprašanje ni težko odgovoriti, saj z rezom predvsemvzdržujemo krošnjo drevesa in ga s tem tudi pomlajujemo. Predvsem pa je pomembno, da porežemo pre-bujno rast poganjkov (vodeni poganjki). S tem, da veje niso pregoste dosežemo, kar je za krošnjo in enako rast še posebej pomembno, pravilno in zlasti enakomerno osvetljenost krošnje. Zmanjša m, .uui rodni les, obenem pa veča kakovost sadežev. Navsezadnje je rezanje pomembno tudi zat,o, da zmanjšamo izmenično rodnost drevesa, z tnten: zivnim rezanjem Da rodnost tudi podaljšujemo. Osnovno pravilo je. da se zimski rez opravi čimprej.
\j f
Vodja delovne enote TOK Kmetijstvo Šoštanj v Titovem Velenju Matjaž JanSterle kaže, kako se strokovno reže sadje y
prav zato pa je sedaj najprimernejši čas. Poudariti še velja, da rezanje ni tako težko, da se ga ne bi mogli naučiti. Sprva bom« nekoliko počasnejši, po večkratnem rezanju pa bomo postali hitrejši in spretnejši.
Takoj, ko bo sneg skopnel, ponekod je že, moramo opraviti vsakoletno gnoienie sadia (s sadjarskim enoiilom 7:14:18 +3 +1 NPK), H je prav tako pomenbno kot rezanje, zlasti če sadovnjaka ne gnojimo vsako leto. Seveda pa moramo drevje tudi kropiti proti
boleznim in raznim škodljivcem, Do konca marca naj bi opravili zimsko škropljenje z rumenimi pripravki, naslednjič pa škropimo, ko sadje prične brsteti. Za to škropljenje uporabimo folidol olje, ali pa oleodiazinon. Sedaj, ko zemlja ne zmrzuje več oziroma do konca aprila, je tudi zelo primeren čas za sajenje sadnega drevja. Naj na koncu vsem sadjarjem in vrtičkatjem zaželimo kar najbolj ugodno sadno letino.
B. Mugerle
Predstavljamo gostinske lokale
Gostišče Hren
Nedaleč od Titovega Velenja v smeri proti Celju je kraj Vinska gora,1 ki se vse hitreje razvija. Ljudje so marljivi in prizadevni in si nenehno prizadevajo, da bi v' kraju imeli vse kar potrebujejo. Med te potrebe sodi tudi gostinska
»Potrpežljivost in vljudnost do gostov je tudi pogoj, da se bodo radi vračali«, meni Manca Hren
ponudba, ki se zadnje čase vse bolj uveljavlja, zlasti z raznolikostjo. K tej pestrosti sta precejšen delež prispevala tudi zakonca Manca in Alojz Hren, ki sta pred dobrini letom poleg športnega igrišča v Vinski gori odprla povsem nov in lepo urejen gostinski lokal.
Njuna želja, da bi imela svoj kokal, zlasti sije to želela Manca, kije imela pred tem pet let v najemu gostilno Lesiak. je bik n,e-cejšnja. Gostišče ima lepo in
zgledno urejeno posebno sobo s približno petdesetimi sedeži, v točilnici si lahko gostje potešijo žejo z najrazličnejšimi pijačami ter kuhinjo, v kateri pripravljajo raznovrstna jedila po naročilu, v nedeljo pa je moč dobiti tudi kompletno kosilo. Posebnost gostišča so postrvi in lignji, v prihodnosti pa bodo bogat jedilnik še' popestrili z morskim psom na poseben način. Trenutno so zaposleni trije, dva strežeta. za enega pa je prostor v kuhinji.
Kosmojih povprašali, kako jez obiskom gostov, zlasti zato, ker je nedaleč stran še en gostinski lokal, so brez zadrege odgovorili, da je obisk zadovoljiv, dodali pa so, da se pozna čas bencinskih bonov in pomanjkanja goriva. Manca je še vljudno pripomnila, da poklic z veseljem opravlja, čeprav sta se morala z možem odreči marsičemu, da sta dosegla to, kar imata. Veliko sta. seveda k vsemu prispevala z lastnim delom. »Kljub vsemu«, je nadaljevala, »želimo predvsem zadovoljiti goste, da bi bili zadovoljni z našo ponudbo in bi se radi vračali. Močno si namreč želimo, da bi bilo naše gostišče prijeten in miren kotiček, j kjer bi bil vsak zadovoljen in sre-; čen.«
Sami smo se prepričali, da so gostje, ki redno zahajajo v talokal, povsem enakega mnenja in so tudi deležni vsega tistega, kar je gostiteljica povedala. Zapišimo še, da bo gostišče Hren še privlačnejše, ne le zaradi, zmernih cen, temveč I tudi zato, ker bodo uredili okolico in razširili vrt kjer bodo stregli poleti ter parkirni prostor.
B Mugerle
Vrsta pomembnih odločitev
Sredi preteklega tedna so se sešli na 9. seji delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. Na dnevnem redu so imeli kar 13 točk, med njimi tudi poročilo o uresničevanju programa občinske skupnosti socialnega skrbstva v preteklem letu, se seznanili z delegatskim delom te skupnosti v tretjem mandatnem obdobju, sprejeli aneks številka 1 k samoupr: netim sporazumu o temeljih plana
skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981—85 ter delovni in finančni načrt skupnosti za letos. Poleg tega so sprejeli predlog povišanja druž-heno-denarnih pomoči edini in dopolnilni vir preživljanja za leto 1984, povišanje rejnin za otroke ter sprejeli sklep o valorizaciji preživnin za letošnje leto. Poleg kadrovskih zadev pa so obravnavali še program dela Centra za
Vzgojnovarstveni zavod Titovo Velenje
Zbiranje prošnje za sprejem otrok
V tem času v vzgojno varstvenem zavodu Titovo Velenje že sprejemajo prošnje za sprejem otrok za novo šolsko leto. Letos bodo lahko sprejeli v dnevno avrstvo 410 otrok v starosti od 8 mesecev do 6 let. Starši lahko oddajo prošnje za sprejem na upravi vzgojno varstvenega zavodajio kojica. meseca aprila. V mesecu maju bo komisija za sprejem otrok obvestila vse starše o sprejemu otrok v vrtec. Vsako leto imajo težave z razporeditvijo otrok v posamezne enote vzgojno varstvenega zavoda. Letos bodo skupaj s starši in občinsko skupnostjo otroškega varstva razrešili problem s prevozom otrok iz krajevne skupnosti Edvarda Kardelja v KS Desni breg ali Staro vas (Tinkara, Rožle), kjer je potreb po varstvu manj. Tisti starši, ki imajo otroke rojene od 1. marca 1978 do 28. februarja 1979 in želijo, da bi njihov otrok obiskoval program priprave otrok na šolo v dnevnem varstvu, naj oddajo prošnjo na upravi VVZ, prav tako do konca aprila 1984.
Ostali starši, ki pa želijo, da bi njihov otrok obiskoval program priprave otrok na šolo izven dnevnega varstva (samo tri ure •inevno) pa naj otroka vpišejo septembra v šolo (v prvi razred
najbližnje osnovne šole) in jih bodo šele v septembru obvestili o pričetku izvajanja programa priprave otrok na šolo — malo šo-' io. Ostale otroke v starosti od 2 do 6. let, ki niso vključeni v vzgojno varstveni, zavod pa bodo k občasnim vzgojnim dejavnostim vabili s plakati. Starše prosijo, da so pozorni na obvestila v svojih krajevnih skupnostih oziroma stanovanjskih blokih in pripeljejo k uri razvedrila, igre in zabave.
V krajevnih skupnostih Pesje, Konovo in Škale vpisijejo otroke v vrtec brez prošenj. Starši bodo o vpisu obveščeni in jih vabijo, da se odzovejo in vpišejo otroke v dnevno varstvo, saj se lahko zgodi, da bo ostal vrtec v njihovi krajevni skupnosti nezaseden in ne bo služil svojemu namenu. Ze v tem šolskem letu skupine niso bile polno zasedene.
Prav je, da starši razmislijo o primernem varstvu in vzgoji svojega otroka. V vzgojno varstvenem zavodu se zavedajo, da je družina nepogrešljiv dejavnik pri vzgajanju in razvijanju predšolskega otroka. Zato je zelo pomembna vključitev otroka v organizirano predšolsko vzgojo v vrtcu, kjer se bo otrok vsestransko razvijal v skladu z vrednotami naše družbe.
socialno delo Titovo Velenje za letos.
Delegati obeh zborov so ocenili delo te skupnosti v preteklem letu zelo dobro, saj je skupnost kljub nižjemu pritoku sredstev, kot je načrtovala, leto 1983 uspešno zaključila. Glavnino dc narja je ta skupnost porabila za plačilo, obveznosti do solidarno ■ sli. družbeno denarne pomoči ter za dejavnost Centra za socialno delo. Skupnost je imela od 1. aprila lani nespremenjeno prispevno stopnjo, in sicer 0,61. Da je skupnost socialnega skrbstva zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti lahko uresničila v mejah razpoložljivih finančnih možnosti, je bila temeljito pretehtana in skrbno izbrana. Omenimo naj le to. da funkcio-narjem te skupnosti kljub marljivemu delu ni bila ob koncu leta izplačana nobena pagrada.
Skupnost socialnega skrbstva Velenje je imela v tretjem mandatnem obdobju 8 sej skupščin s 79 točkami dnevnega reda. Vsi sklici so bili sklepčni, udeležba pa 60—70 odstotna. Slabše so se sej skupščin v tem mandatnem obdobju udeleževali delegati iz krajevnih skupnosti. Delegati so menili, da bo zagotovo ena od prednostnih nalog za prihodnje krepitev delegatskega sistema, ki bo uspešneje deloval, če bodo delegati bolje informirani, gradiva za seje skupščine napisana še bolj razumljivo, zelo dobrodošla bo pomoč strokovnih delavcev pri obravnavi gradiva v delegacijah. povratne informacije po sprejemu pomembnejših odločitev še in še.
Delovni in finančni načrt skupnosti za letošnje leto prinaša nekatere novosti. 1. junija bodo stopila v veljavo določila Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb. Na osnovi teh določil bodo ti invalidi pridobili pravico do nadomestila *— invalidnine —
glede na težo prizadetosti še dodatek za tujo nego in pomoč. S tem bodo tudi ti člani naše družbe dobili z zakonom verificirano- in zagotovljeno socialno varnost. Denar za izplačilo bo skupnost združevala v okviru redne prispevne stopnje za skrbstvo iz bruto (jsebnih dohodkov. Ta znaša 0,75. V letošnjem letu bodo končno tudi v naši občini začeli izvajati nege na domu. odprta bo delavnica pod posebnimi pogoji, v kateri se bodo lahko zaposlili težji invalidi V se ostale in stalne naloge pa bo skupnost uresničevala skladno z opredelitvami veljavnih samoupravnih aktov.
Zaradi povišanja cen in nenehne rasti življenjskih stroškov dosedanja višina družbeno de-
narnih i pomoči edini vir ne zadošča za življenje upravičencev. Zato so delegati sprejeli novo višino, in sicer družbeno denarna pomoč edini vir bo od I. marca letos znašala 8 tisoč dinarjev. kot dopolnilni vir pa 4 tisoč dinarjev. Do teh so upravičene odrasle osebe, ki so za pridobi-tveno delo nesposobne in nimajo svojcev, ki so jih po zakonu dolžni preživljati.
Od 1. marca letos so višje tudi rejnine. Otroci do 2 let prejmejo 5.962 dinarjev rejnine, od 2—7 let 6.030 dinarje, od 7—14 iet 8.355 dinarjev, nad 14 let pa 9.589 dinarjev.
Tudi preživnine se bodo od I marca letos uskladile s povečanimi življenjskimi stroški. Odstotek porasta je določen na osnovi
uradno ugcjtovLjenega porasta osebnih dohodkov in življenjskih stroškov v Sloveniji. Sredna vrednost obeh je 33,7 odstotka. Tako se bodo od 1. marca letos preživnine, določene do vključno 31. decembra 1982. povečale za 33,7 odstotkov, preživnine, ki pa so bile določene med letom, pa se bodo od I. marca letos povečale za sorazmerni del prej navedenih odstotkov glede na čas. ki so bile določene. Uskladitev preživnin ureja Center za socialno delo Titovo Velenje.
Poleg podrobne predstavitve dela izvajalske organizacije s področja skrbstva. Centra za socialno delo, so delegati potrdili dosedanje funkcionarje te skupnosti za prihodnji dve leti.
T. P.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
razpisuje
NATEČAJ
za zbiranje interesentov za nakup stanovanj oz. soinvestitorstvo v novi soseski Šalek III v Titovem Velenju v objektu z gradbeno oznako 4 A, B, z etažnostio od P + 6 do P + 8.
Struktura stanovanj je naslednja:
Tip stanovanja	število	Netto površina
stanovanj	kv. m
garsonjera 1-sobno
1-sobno s kabinetom
1-sobno	s kabinetom
2-sobno
2-sobno	s kabinetom
3-sobno
6 28 14 8 44 33 9
31,41 44,58 49,71 49,40 62,52 7L28. 76,24
142
Pričetek gradnje predvidevamo v začetku junija 1984. Objekt bo dokončan decembra 1985. Cene stanovanj se bodo oblikovale v skladu z družbenim dogovorom in Samoupravnim sporazumom o družbeno usmerjeni gradnji soseske Šalek III. Informativna cena na dan 31. 12. 1983 znaša 35.050,00 din/kv. m.
Pozivamo vse interesente (TOZD, delovne skupnosti irt občane), da čimprej sklenejo soinvesti-torske pogodbe.
Soinvestitorske pogodbe se sklepajo pri DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE, Šaleška 19/a, Titovo Velenje vsak dan od 7. do 14. ure. Ob sredah od 7. do 16. ure. Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobite tudi po telefonu 852-410.
22. marca 1984
* Titovo Velenje
IZ OBČINE MOZIRJE
k stran 5
Modna konfekcija Eikroj
Usmeritev na nerazvita območja
Posodobljena cesta jim bo veliko pomenila
Krajevna skupnost Mozirje
Kmalu lepša »mlečna cesta"
V tej krajevni skupnosti so v preteklih letih namenjali veliko pozornosti posodabljanju krajevnih cest in pri tem dosegli precejšnje uspehe. Kljub temu je potreb še vedno veliko in krajani posameznih zaselkov so še vedno pripravljeni za delo, odrekanja in solidarnost. To dokazujejo tudi kmetovalci in drugi prebivalci ob cesti, ki povezuje Mozirje, Vrhe in Trnavče. Cesto sicer redno vzdržujejo, vendar posipavanje in druga popravila že malo večja vodna ujma takoj izniči.
O pomenu te ceste skoraj ne kaže razpravljati. Kmetje po njej vsako leto pripeljejo 400.000 litrov mleka, od tod tudi že skoraj udomačeno ime »mlečna«, po njej potuje veliko kubičnih metrov lesa, ob številnih novogradnjah na preusmerjenih kmetijah računajo na obetaven razvoj kmečkega turizma, pomembna je seveda tudi boljša povezava s središčem krajevne skupnosti in še bi lahko naštevali.
Potrebe so torej očitne, beseda je dala besedo in pobuda je bila tu, sprejeta in potrjena od vseh. ki ob tej cesti živijo in delajo. Pa ne le pobuda. Septembra se je rodila, akcija je stekla takoj in že novembra so opravili veliko dela. Pridobili so predračun in se takoj lotili zbiranja sredstev. Veliko
časa so žrtvovali zato in bili zelo uspešni. Po lanskih cenah naj bi 2,8 kilometra posodobljene ceste veljalo 13 milijonov dinarjev. To je seveda veliko, vendar niso vrgli puške v koruzo. V gradbenem odboru so izračunali, da bo cesta veljala največ 9 milijonov dinarjev. Predračunsko vrednost bodo zmanjšali s tem, da bodo sami uredili bankine. po svojih močeh ulrdili cestišče pred polaganjem asfaltne prevleke, opravili veliko prevozov in postorili še to in ono. Pri tem zmanjševanju predračunske vrednosti so že upoštevali pomemben odstotek pričakovanih podražitev.
Pri vsem skupaj jim še najbolj nagaja vreme. Zima s snežno odejo se nikakor noče posloviti in tako z deli ne morejo pričeti. Večino pripravljalnih del so namreč že opravili, zato čakajo le še na primerno vreme. Zavedajo se seveda, da poleti ne bo veliko časa za delo na cesti, saj bo dela na kmetijah na pretek, gradnja ceste pa bo delo povrh vsega še ovirala, saj je njena prevoznost neposredno povezana z uspešnim in učinkovitim kmetovanjem, ob košnji denimo še posebej. Pomembno seveda je, da želijo dela končati še v letošnjem letu, zato je čas toliko bolj odločilen. Jasno je. da računajo na pomoč mladinske organizacije in drugih
dejavnikov, ki lahko pripravijo prostovoljne delovne akcije. Sami so se zaenkrat odločili, da bodo opravili po najmanj 100 udarniških ur. sem pa niso všteli prostovoljnega dela s traktorji.
Seveda to ni ves njihov prispevek. Dvanajst jih je in sami bodo zbrali 3,5 milijona dinarjev. Lastniki gozdov bodo, ali so že, prispevali les, pač glede na etat. Tako bosta dva kmeta prispevala kar po 70 kubičnih metrov lesa. To je seveda ves les boljše kakovosti, ki ga bodo razrezali in prodali. Povedati je treba, da so les posekali in spravili do ceste sami. Ostali interesenti bodo dali svoj prispevek na drugačne in že dogovorjene načine.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljajo. da so bili deležni velike mere solidarnostne pomoči pre-, bivalcev sosednjih zaselkov. V Šmihelu, Radegundi in Brezju so pri kmetih nabrali 200 kubičnih metrov lesa, ostali pa so jim prispevali 15 starih milijonov dinarjev. Krajevna skupnost Mozirje bo primaknila 30 starih milijonov. SKIS nič, celjski Nivo 2000 kubikov gramoza, imajo tudi zagotovila drugih organizacij združenega dela, izdali bodo spominsko značko in podobno. Ob vsej volji akcija mora in bo uspela.
V Modni konfekciji Eikroj se dobro zavedajo, da odmre vskado, ki se ne razvija. Na podlagi pravilnih poslovnih odločitev se je Eikroj doslej razvijal izredno. Kljub temu pa jih rezultati niso uspavali in zato tehtno načrtujejo svojo bodočo razvojno pot. Z izgradnjo prostorov v Šoštanju in v Lučah bodo izčrpali možnosti za zaposlovanje na tem področju, zato svoj razvoj usmerjajo na območja kjer je dovolj delovne sile. V bodoče bodo tehnološko in kadrovsko dograjevali tovarno v Nazarjah, gradili strogo usmerjene obrate v širšem jugoslovanskem prostoru, si zag »tavljali lastne maloprodajne zmogljivosti v državi in razvijali nove sorodne izdelke.
Morda ne bo odveč nekaj podatkov o dosedajih dosežkih. Leta 1976 so izdelali 610.000 hlač, leta 1980 956.000, lani že 1,377.000, letošnji načrt pa je 1.530.000 hlač. Njihova pomembna usmeritev je izvoz, kjer prav tako dosegajo lepe uspehe. Leta 1976 so izvozili 107.000 hlač, leta 1980 le 97.000, lani pa že 414.000 hlač. Letošnji načrt predvideva izvoz 430.000 hlač. ocena za prihodnje leto pa že dosega številko 550.000. Pomemben delež v celotni proizvodnji Elkroja ima kooperacijsko sodelovanje. Leta 1976 so kooperanti izdelali 64.000 hlač, leta 1980 398.000 in lani že 706.000 hlač, kar že pomeni več kot polovico celotne proizvodnje. Letos naj bi na ta način izdelali 800.000 in prihodnje leto 900.000 hlač. Koope-racijska proizvodnja je torej prispevala znaten delež Elkrojevemu razvoju in velikim gospodarskim dosežkom, lastne zmogljivosti pa sprostila za izvoz. Vendar v El-kroju danes ugotavljajo, da tak-
šni, v bistvu kupoprodajni odnosi, i.lso dolgoročna rešitev. Vse težje je namreč pridobiti dobrega kooperanta, pa tudi cene njihovih izdelkov bodo vse višje.
Prav zato v Elkroju razmišljajo, da bi v prihodnosti kooperantske zmogljivosti združili pod lastno streho. Eikroj vsekakor potrebuje celotno jugoslovansko tržišče, zato bi takšno proizvodnjo zagotovili v več republikah. Prvi korak na tej poti je sodelovanje z delovno organizacijo Mladost v pobrateni občini Cajetina, na drugega pa se pravkar pripravljajo. V skladu s skupno opredeljenimi stališči glede prodora na nerazvita območja Jugoslavije so zasnovali tudi svoja razvojna stremljenja.
Tako so sedaj odločili za pomembno naložbo v mestu Odžak v Bosni in Hercegovini. Mesto leži blizu najpomembnejše jugoslovanske prometnice, med 30.000
prebivalci je mnogo mladih nezaposlenih, v mestu pa je tudi srednja tekstilna šola, kar je bilo pri odločitvi še kako pomembno. V tem mestu bodo torej zgradili proizvodne prostore z industrijsko prodajalno. Bodoča temeljna organizacija bo zaposlovala 235 delavcev, za njihc i usposabljanje pa bo poskrbel Eikroj. Naložba bo skupno veljala 360,150.000 dinarjev, z deli pa bodo pričeli že letos. Že prihodnje leto naj bi izdelali 150.000 moških hlač in leta 1988 že 450.000. V naložbi so zajeta tudi sredstva za izgradnjo centralnega skladišča v Nazaijah in precejšen znesek za obratna sredstva, ici bodo izboljšala Elkrojev likvidnostni položaj. S to naložbo in z drugimi poslovnimi usmeritvami bodo v Elkroju znova dokazali svojo zrelost in učvrstili svoj položaj v širšem prostoru.
Prebivalci podvop sredstva
Ob ocenjevanju delovania kra- < nrkn^ii n,„,i„„„i:„:_ j.i__ __„.: x. ...a_____
Ob ocenjevanju delovanja krajevnih skupnosti mozirske občine v preteklem letu so ugotovili, da so programi stabilizacijsko naravnani, na omejitve pa so vplivale tudi obsežne akcjje preteklih let, ki seveda vplivajo na sedanje finančne zmožnosti krajevnih skupnosti. Devet krajevnih skupnosti, iz Solčave podatkov niso uspeli dobiti, je lani razpolagalo z 29.845.000 dinarji, pomembno pa je, da so prebivalci
Pred pomladansko setvijo
V	GomjijSavinjski dolini so si za sedanje srednjeročno obdobje zadali zahtevno nalogo v kmetijstvu. Tržna proizvodnja hrane naj bi namreč naraščala po 8 — odstotni letni stopnji, kar pa zaradi izredno težkega dohodkovnega položaja v agroživilstvu in neurejenega trga v celotni kmetijski proizvodnji ne bo mogoče. Res je tudi to, da smo v zadnjih letih v sistem spodbujanja kmetijske proizvodnje vgradili številne zakone in ukrepe, vendar je njihov prispevek k hitrejšemu uresničevanju razvojni ciljev še vedno premajhen. Dejstvo namreč je, da kmetijstvo še vedno nosi pretežko breme zaščite splošnega življenjskega standarda in s tem gospodarske stabilizacije.
Podnebne razmere in ozemlje Gornje Savinjske doline narekujejo usmeritev v živinorejo s posebnim poudarkom na prireji mleka in vzreji plemenske živine.
Sestava zemlje namreč onemogoča višje poljedeljske pridelke, pa tudi stroški na enoto proizvoda so višji kot drugod. Poleg govedoreje v zadnjem času pospešujejo tudi rejo klavne živine, konj, ovc in prašičev.
Ob takšni usmeritvi je polje-deljska proizvodja usmerjena in vezana na potrebe živinoreje. V poljedeljstvu so tako pretežno ostale tiste kulture, ki dajejo najvišji izkoristek v živinoreji. To so koruze, deteljne in travne mešanice ter čredinski travniki. Za letošnje leto načrtujejo, da bi s takšno proizvodnjo in z doma pridelano hrano zagcovotili 80 odstotkov potreb pio hranilni vrednosti v živinoreji.
V	letošnjem letu maj bi tako povečali talež krav ni a 4.200 in ovac na 1.300, vzredilii 50 klavnih
prvesnic. 65 plemenskih kobil, 200 govedi starih nad 36 mesecev, 750 glav mladega pitanega goveda, 100 klavnih ovc, 50 klavnih konjev, izven občine pa naj bi prodali 110 plemenskih govedi, 100 plemenskih ovac in 30 plemenskih bikov. Poleg tega naj bi pridelali 9 milijonov litrov mleka.
Pogoj za uresničitev teh načrtov je seveda ustrezna poljedeljska proizvodnja. Letos bi zato moralo biti posejanih z jarim ječmenom 30 hektarjev, z jarim ovsom 10, krompirjem 450. koruzo za zrnje 100. koruzo z silažo 250, TD mešanico 120, z vrtninami 50 in s krmnimi okopavinami 150 hektarjev. Poleg tega naj bi intenzi-
virali 4.500 hektarjev travnikov in 390 hektarjev pašnikov.
Jeseni so 100 hektarjev posejali s pšenico in 10 zječmenom. Setev so opravili na dobro pripravljenih njivah, vendar glede na vremenske pogoje prepozno. Zlasti pšenica je zato premalo vzniknila in ni bila dovolj razvita za prezimo-vanje. Kar na 30 hektarjih je tako pridelek vprašaljiv. Na uresničitev sprejetih načrtov v pridelovanju hrane in krme so se seveda pričeli pripravljati že jeseni z oblikovanjem načrtov, nakupom gnojil in drugimi opravili. Načrti za povečanje poljedeljske proizvodnje razumljivo ne temeljijo na povečevanju poljedeljskih površin. ampak predvsem na inten-
zifikaciji proizvodnje. Površine se bodo povečale le na račun prej slabo ali neobdelanih njiv.
Pospeševanje donosnosti je seveda pogojena s kakovostnimi semeni, z ustrezno pripravo in obdelavo zemlje, pravilnim dognojevanjem z umetnimi gnojili ter z večjo usposobljenostjo kmetov in pospeševalne službe. Trenutno so zadovoljivo založeni z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in herbicidi, manj obetajoče Da so napovedi za semenski krompir in koruzno seme. Zlasti v konicah pričakujejo težave z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, oskrba z gorivom pa naj,bi bila po zagotovilih letos nekolikcr boljša.
s prispevki in prostovoljnim delom ta znesek takorekoč podvojili.
V vseh krajevnih skupnostih so največ dela in sredstev namenili posodabljanju cest, izgradnji avtobusnih postajališč, vodovodom, TV pretvornikom in telefonskemu omrežju. Potreb in želja je seveda še veliko, pri tem pa krajevne skupnosti v svojih programih želijo zadostiti preštevilnim željam, kar ob neuresničenih načrtih povzroča slabo voljo in nezaupanje. Ponekod se krajevnim skupnostim otepa tudi neenak odnos v preteklosti do urejanja vaških središč in okoliških zaselkov. Kljub temu solidarnosti in delovne priprav-
ljenosti še vedno ne zmanjkuje, o čemer pričajo številne obsežne akcije in uspešen tretji referendum.
Nalog Te zlasti veliko na .,omu-nalnem področju. Velik problem je neurejena urbanistična dokumentacija, ki ga je zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč še zaostril. Oskrba z vodo ni povsod zadovoljiva, v višjih predelih imajo težave z elektriko, problem je vzdrževanje gozdnih cest, slabo pa je tudi stanje na področju prometne varnosti. Zlasti to velja za avtobusna postajališča, pločnike in parkirne prostore. Vsemu temu so v največji meri podrejeni bodoči delovni načrti, čeprav tudi drugih nalog ne manjka.
Velika živinorejska razstava
Od 24. do 27. aprila bo na Bledu evropska konferenca rejcev rjavega goveda, ki se je bodo udeležili predstavniki večine evropskih držav in predstavniki svetovnega združenja rejcev ija-vega goveda. V okviru konference bo tudi razstava plemenskega rjavega goveda, ki jo je republiški komite za rjavo govedo pri biotehnični fakulteti v Ljubljani zaupal Zgornjesavinj-ski kmetijski zadrugi. To je seveda izredno priznanje gornje-savinjskim živinorejcem za nji-
hove dosežke na področju se-lekcijske in reprodukcijske službe in za njihove obetavne rejske usmeritve. Razstava bo 26. aprila, rejci iz mozirske in delno velenjske občine pa bodo gostom predstavili skoraj 130 živali.
Organizatorji bodo ob tej priložnosti pripravili še vrsto turističnih in narodopisnih prireditev, razstavo domačih jedi in razstavo strojev za živinorejo. Tega dne bo uradno odprl svoja vrata tudi čudoviti Savinjski gaj.
NADALJEVANJE KRAJEVNE LIGE — V pestro dejavnost nazarskega športnega društva se vključuje vse več krajanov, kar potrjuje pravilnost delovnih usmeritev tega društva. Med množične oblike sodi tudi krajevna liga v malem nogometu, v kateri tekmuje šest ekip, jeseni pa jo bodo še razširili z moštvi osta jih zaselkov. Po jesenskem delu so bili v vodstvu nogometaši Starih blokov, pred Spodnjimi in Zgornjimi Nazarji, Kurjo vasjo, Veterani in Novimi bloki. V nedeljo so odigrali prvo kolo pomladanskega dela, boji pa so bili znova zanimivi in zagrizeni.
6. stran -k
OD HUDE LUKNJE DO LETUŠA	Titovo Velenje ★ 22 . marca 1984
Občina
(Titovo)
Velenje
Na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji očitno ne vedo, da smo le mesto Velenje poimenovali v Titovo Velenje, nikakor pa ne občine, ki je še naprej samo Velenje. V zadnjem gradivu za 10. sejo republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč na predzadnji strani v rubriki število udeležencev in povprečni zneski pokojnin v stolpcu za občine piše Titovo Velenje. Upajmo, da bodo v prihodnje pisali pravilno.
Delegatska
(časovna)
stiska
Na zadnji seji skupnosti pokojninskega in invalidkega zavarovanja, enote občine Velenje, je predsednik zbora delegatov predlagal velenjskima delegatoma, ki se bosta udeležila seje republiške skupnosti, da se v Ljubljano odpravita z osebnim avtomobilom in ne z vlakom. Le tako bosta namreč uspela obširno delegatsko gradivo prebrati do začetka seje. Če sta delegata predlog sprejela in gradivo tudi prebrala, še ne vemo.
DA SE BOLJE VIDI — Na gradbišču nove (glasbene) šole ob Jenkovi cesti v Titovem Velenju zaradi starih izkušenj zelo skrbijo za varnost. Pred časom je gradbišče že bilo ograjeno, no, potem ograje nenadoma ni bilo več. Sedaj tudi podnevi gorijo luči, da bi se bolje videlo, če bi kdo od nezaželjenih želel odnesti delček ograje za lastno uporabo.
Je tudi to stabilizacija?
Zunaj je jnočno pihal veter, tudi snežilo je. Ko človek hiti v takem vremenu po opravkih teži za tem, da vse čimprej opravi. Nato pa sede v topel kot avtobusne ali železniške čakalnice in počaka na prevozno sredstvo.
Tudi mi smo danes končali pouk prej, kot pa odpelje vlak za Titovo Velenje kamor se vsak dan vozim. Bilo je zelo hladno in prav nič se mi ni ljubilo tavati po zasneženih mestnih ulicah.
Hotela sem čimprej priti do železniške postaje, kjer bi se lahko malo ogrela. A, ko sem prispela tja, sem bila vse prej kot vesela. Čakalnica je bila namreč zaklenjena. Starejša ženska, ki je prav tako hotela v čakalnico, mi je povedala, da čakalnico čistijo. Vse lepo in prav, saj je treba tudi to narediti, ampak v doglednem času. Ženska in še nekaj čakajočih z rdečimi nosovi so dejali, da čakajo že precej časa. Ali smo prišli tako daleč, da hočemo povsod in za vsako ceno varčevati? Ali hočemo morda na takšen na^jn ohraniti javne prostore čimdlje v Uporabnem stanju? Če nasje stabilizacija pripeljala tako daleč, potem je to vse prej kot dobro. Vem, da morajo čistilke opraviti svoje delo, ki ni lanko in ga ljudje premalo cenimo. Ne razumem pa, zakaj morajo čakalnico čistiti prav takrat, ko išče zatočišče največ ljudi? Ali bi bilo to nemogoče opraviti v kasnejših urah ali morda zgodaj zjutraj?
Marsikateri dijak raje zavije v kakšno pivnico kot pa na mrzlo postajo. Ali se lahko naši starši upravičeno čudijo, zakaj porabimo otroci toliko denarja, ki ga oni s trudom zaslužijo? Mislim, da bi bilo bolje, če bi varčevali tam, kjer bomo imeli kaj koristi, ne pa povsod in za vsako ceno. (T. K.)
Kdaj prestavitev skladišča?
Zaradi smradu, plinov, ropota, prahu, stalnih prevozov z viličarji, kamioni, vagoni itd, skladišče gradbenega materiala in lesa Era ob Tomšičevi cesti ne spada v srce mesta.
Ljudje postajajo nejevoljni, stanovanja imajo polna prahu in smradu, ne morejo spati (včasih smo vse, kar je oviralo potrebno spanje rudarjev, odstranili). Zaradi teh nevšečnosti so krajani že postavili zahteve na zborih krajanov in sejah hišnih svetov, Era pa se samo izgovarja, da nima nove lokacije oziroma sredstev.
^ Občani zahtevamo, da se to prouči in potopno uredi. (R.
So to snežni zameti?
Kot mnogi delovni ljudje serr. tudi jaz (ojutru hitela v šolo. Prejšnji dan in čez nočje zapadlo veliko snega. Ker ne stanujem blizu glavne ceste, ampak sem od nje oddaljena kakšen kilometer, sem imela kar precej težav, preden sem lahko stopila nanjo. A, glej ga »zlomka«. K.o sem se Ze skoraj izkopala iz težav, sem se znašla pred čudno visokimi zameti. Nikakor si nisem znala predstavljati odkod vse to. Gledam in gledam, nazadnje pa le ugotovim, da to niso snežni zameti, saj vetra ni bilo. To so bile le kupi snega, kijih je nesramni plužilec snega, meni nič tebi nič, potisnil na stransko cesto. Prepričana sem. da je dobro vedel, da tudi po njej hodimo ljudje. Že res. da seje zjutraj mudilo splužiti novozapadli sneg za nemoteno delo zaposlenih Vina Šmartno ob Paki. vendar bi lahko tudi ti pomislili še na druge.
Kaj sem si hotela pomagati. Vlak nikoli ne čaka in morala sem se sama dokopati do ceste, če sem hotela 5e ujeti vlak. Kosem »vlekla« noge iz kupov snega, sem ga imela kar precej v čevljih. Porabila sem kar nekaj časa, da sem se očistila.
(T. K.)
Premalo učinkovit
— Tudi v Nazarjah namenjajo vse več skrbi lepšemu okolju. Veliko so že postorili, letos se bodo lotili urejanja parka ob Dreti, veliko nalog pa jih šečaka. Poseben »okras« je poslopje med delavskim in gasilskim domom, saj bi že za rušenje potrebovali investitorja, (akšno finančno breme namreč to pomeni. Gasilci so okolico svojega doma lepo uredili, neuglednega soseda pa so se lotili kar s topom. Poslopje sicer lahko umijejo, za kaj večjega pa bodo potrebovali nekoliko drugačno strelivo.
Ponudba pa takšna
PONUDBA PA TAKŠNA - Velenjska tržnica, katere ponudba je vsak mesec okrog 15. še posebej pestra, je ponovno zaživela. Kupcev je dovolj od vsepovsod, prav tako prodajalcev, ki ponujajo najrazličnejše blago. Med tem blagom pa je žal vse preveč kiča in izdelkov dvomljive vrednosti. Vse pa kaže. da kupcev to ne moti preveč, saj kupujejo vsevprek. Tudi nemalokrat prav zasoljene cene jim ne gredo preveč do živega.
ZAVAROVANE SMETI — V želji za lepšim videzom kraja so se v Mozirju temeljito lotili dela. V neposrednem središču so podrli staro stavbo, zemljišče pa nameravajo primerno urediti. Urejanje je res zavrla zima, upamo pa, da ostanki niso prevt 5 »zavarovani«, da jih ne bi mogli čimprej pospraviti. Turistična sezona se bliža, še bolj velika živinorejska razstava evropskih razsežnosti. Časa je torej malo, delo pa čaka.
Nujno večje parkirišče
Ob vsakem pogrebu ali obisku na pokopališču v Pod-kraju imajo občani veliko skrbi s tem, kje bodo pustili svoje avtomobile. Parkirišče je še posebej težko dobiti, kadar je na tem pokopališču več pogrebov, saj samo trije avtobusi zavzamejo več kot polovico prostora za parkiranje. V takem času je močno otežkočen prevoz krajanov, ki stanujejo tod okoli. Ti se seveda najbolj hudujejo in zahtevajo, da se to vprašanje čim prej razreši.
Ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju gradijo 22-sta-novanjski stolpič za upokojenca občine Velenje. Načrtovalci so v načrt »pozabili« vrisati dvigalo. Očitno so pozabili, da bodo v njem prebivali tudi starejši upokojenci, ki jim hoja po stopnicah zaradi bremena let in zdravja povzroča težave. Če menijo, da bo hoja do četrtega nadstropja za vse prebivalce pravšnja rekreacija, se najbrž močno motijo. Hoja bo za marsikaterega najbrž le prezahtevna in je prenekateri ne bodo zmogli.
Prebivalci krajevne skupnosti Paka in njihovi osnovnošolci se močno bojijo, da tamkajšnja osnovna šola ne bo nared do roka, ki ga je kot zadnjega postavil izvajalec — 1. aprila. Skrbi jih namreč datum, saj je april že marsikoga naaprilil, upajmo pa, da se to ne bo zgodilo krajanom Pake.
Predvsem pa mirno kri
V imenu narave proti naravi
— Ubilo dobre volje, celo poguma, da o sreči sploh ne govorimo, moraš imeti v središču Mozirja ob prometnih konicah. Avtobusov kolikor hočeš, vmes pa ozek prostor na asfaltu za vsa vozila in mnoge potnike. Ne kličimo
hujše nesreče, kije k sreči in slučajno še ni bilo, parkirati na »postaji« v številnih sklepih, stališčih, dogovorih in osnutkih, pa se vendarle ne da.
— Gradnja kanalizacije s čistilno napravo je seveda izjemno pomemben prispevek k ohranjanju čistega in zdravega okolja, v zaenkrat še čisti GornjLSavinjski dolini še posebej. Žal teija tudi davek Kaj lahko se zgodi, da bodo drevesa ostala brez vode, zaradi manj čistega zraka pa bodo ljudje nekoliko težje dihali, čeprav ob čisti vodi.
Izjema je le višja sila — sneg; če ni sonca ali lopate pri roki.
Prišla je pomlad in avtomobili so že na zelenicah. Posnetek smo naredili za zgradbo družbenopolitičnih organizacij v Titovem Velenju.
22. marca 1384
k Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
nas cas * stran 7
Jamarski klub Bakla Letuš
Na pot le manjše odprave
Ne boste verjeli, da tudi v tako majhni krajevni skupnosti kot je Letuš, deluje jamarski klub. Pa je res. V tej krajevni skupnosti ni tudi nobene podzemne jame. Pred več kot dvajsetimi leti je skupina mladih radovednežev in raziskovalcev ustanovila jamarsko sekcijo, ki je nekaj časa delovala
Zdenko Gračner
pod okriljem mladinske organizacije v Letušu. Kasneje se je odcepila, število članov se je povečalo in nastal je jamarski klub Bakla.
Klub je bil pred leti med najbolje opremljenimi tovrstnimi klubi v Sloveniji. Člani kluba so se na področju raziskovanja podzemnih jam že dobro uveljavili. Velika odprava letuških jamarjev je ,,raziskovala" Durmitor, Gornjo Savinjsko dolino pa je obiskalo več manjših odprav. O uspešnih in mnogih odpravah pričajo tudi posneti filmski trakovi. Zelo prizadevno so letuški jamarji delali do leta 1976. Fantje so se poročili in delo kluba je počasi zamrlo.
Lani je ta raziskovalna dejavnost v Letušu znova zaživela in to dokaj uspešno. Starejši člani jamarskega kluba Bakla so se odpravili v Škocijanske jame, ,,obiskali" jame okrog Luč v Gornji Savinjski dolini. Za boljšo
obveščenost članov in krajanov o delu ter nalogah kluba v prihodnje so postavili oglasno desko, po svojih možnostih pa so se vključili še v praznovanje krajevnega praznika. V preteklem letu so letuški jamarji dobili svoje prostore in jih tudi opremili.
Vsak začetek je težak. Tudi ponoven. Trenutno jamarski klub Bakla Letuš šteje 30 mladih raziskovalcev jam, predvsem mlajših. Nekaj članov, najbolj ,.zagnanih" je na odsluženju vojaškega roka. Zato kljub dobro zastavljenemu delovnemu programu ne teče še najbolje. O denarju ni treba izgubljati preveč besed. Opremo, ki jo člani jamarskega kluba Bakla imajo, je dotrajana in skoraj neuporabna. ,.Treba je kupiti novo, vendar je naša blagajna skromno založena. Na pot se za sedaj lahko odpravijo le manjše in nezahtevne odprave," je poudaril predsednik jamarskega kluba Bakla Letuš Zdenko Gračner.
Ž zvrhano mero dobre volje in pripravljenostjo so kljub pomanjkanju denarja da precej narediti. To jamarji iz Letuša dobro vedo. Njihov delovni program za letošnje leto je zato mnogo obsežnejši od lanskega. Poleg strokovnih predavanj, nekaj so jih člani kluba letos že pripravili, bodo precej pozornosti namenili izobraževanju, v dvorani doma krajanov bodo pripravili več praktičnih vaj. Radi pa bi se, prve stike so že navezali, povezali z mnogo bolj izkušenimi preboldskimi jamarji. Ti naj bi jim pomagali pri vodenju večjih odprav. V programu za letošnje leto imajo letuški jamarji zapisano še raziskovanje Dobrovelj, izkušnje pa si bodo nabirali še v Gornji Savinjski dolini. Del pozornosti pa bodo člani kluba namenili pridobivanju novih članov, povezovanju z ostalimi društvi in družbenopolitičnimi organizacijami v kraju. Njihova največja želja pa je nakup nekatere potrebne opreme.
ŠOŠTANJ.
Prgišče misli
postanejo zveri šele
Ženske kasneje.
J. VIDMAR V odgovorih, ki jih daje vera, je shranjena najglobja modrost človeštva.
L. N. TOLSTOJ Neodločnost razkraja voljo.
SULLY-PROUDHOMME
Ljubezen jf naše duše.
nezavedno sonce
M. MAETERLINCK
Ne znamo biti pravični do ljudi, ki so nam zoprni.
A. TRSTENJAK
Med številnimi problemi našega časa je osnovni problem problem nevednosti.
A. C. CLARKE
Vsaka resnica je pomešana s prvinami zmote in vsaka zmota je spojena z drobci resnice.
E. KOCBEK
Lepota obljublja in tudi daje večnost.
P. ZIDAR
Iščemo
najstarejšo
fotografijo
Fotografija predstavlja Šoštanj na prelomu stoletja. Fotografija je posneta s hribčka na katerem je stala pred leti porušena farna cerkev sv. Mihaela.
Na skrajni levi je stanovanjska stavba na Cankarjevi cesti, ki stoji še danes. Na skrajni desni pa je stavba Haukejevih hlevov v katerih je pred vojno in nekaj časa še med vojno bila delavnica umetne obrti Milana Horvata. Pred koncem vojne pa je bila stavba bombardirana in porušena. V njej je doletela smrt kolarja Hribernika, ki jc imel v stavbi kolarsko delavnico.
Na fotografiji še ni bivše žage, v kateri ima sedaj Vegrad skladišče.
Na sedanjem skladiščnem prostoru je viden, še sadovnjak. Sedaj pa je ves prazen prostor v ospredju pozidan s stanovanjskimi bloki šoštanj-skih termoelektrarn.
Tovarna usnja ima še tri dimnike.
V. K.
Dr. Jože Vošnjak-Spominski zapis ob 150-letnici rojstva
Piše prof. « n Jože Hudales IU
Če pa preverjamo resnico in razvojno pot, moramo priznati, da je bil dr. Josip Vošnjak v šestdesetih in sedemdesetih letih vodilen slovenski politik, da je bil eden glavnih organizaloriev slovenske stranke na »tajerskem, eden stebrov slovenske liberalne stTanke v njeni zlati dobi, ko je bila še resnično napredna,da sije s svojim političnim delom, s svojimi idejami o potrebi gospodarskih organizacij in s svojim kulturnim ustvarjanjem pridobil veliko zaslug za dvig slovenskega naroda v 19. stoletju.«
Bralce Našepa časa bo seveda najDOij zanimalo, kakšen je bil Vošnjakov odnos do Šaleške doline in kako je njegovo delovanje vplivalo na narodno z? vest v Šaleški dolini. Žal tega \ ,ira-šanja do konca najbrž nikoli ne bo mogoče razrešiti, saj v Vo-šnjakovi zapuščini nikjer ni ohranjena korespondenca z njegovimi sorodniki v Šoštanju ali drugimi koresponidenti iz Šaleške doline.
Ne glede na skope vire o Vo-šnjakovih stikih s Šaleško dolino pa že zdaj lahko ugotavljamo njegov velik vpliv na narodnostno prebujanje piri nas. Že sam Vošnjakov položaj vodilnega slovenskega politika tiste dobe. deželno in državno poslanstvo in njegovi uspehi pr i narodno pre-budnem delu so gotovo morali najti posnemovalce tudi pri
njegovih rojakih. To nakazuje že dejstvo, daje bil leta 1867 (istočasno kot Vošnjak) med 6 slovenskimi poslanci v štajerski deželni zbor izvoljen tudi kasnejši velenjski župan Jožef Rak. Kakšni so bili njuni medsebojni stiki in odnosi ne vemo, sam Vošnjak pa v Spominih navaja, da je bil Jožef Rak nedvomno slovensko in liberalno orientiran in je ves čas svojega mandata glasoval z Vošnjakom in njegovimi tovariši.
Rakov naslednik je bil prav tako iz Velenja. Leta 1870 je namreč Jože Vošnjak skupaj z Valentinom Zamikom obiskal lastnika velenjskega gradu Karla pl. Adamoviča in ga pregovoril. da je sprejel kandidaturo pri volitvah deželnih poslancev za slovenjgraški okraj.
AdamoviC je kandidaturo sprejel in bil štajerski deželni poslanec od leta 1870 do 1873. ko je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil. Njegovo poslanstvo Vošnjak v Spominih označi takole: »Adamovič, kije bil rodom Srb. je na podlagi narodnega programa prevzel kandidaturo. ... in se ves čas. dokler je bil poslanec, pošteno boril v vrsti svojih slovenskih tovarišev za naše narodne pravice.«
Med dokazljive Vošnjakove zasluge za Šaleško dolino lahko štejemo tudi ustanovitev prve lekarne v Šoštanju (Šaleški do-
lini?). Takoj potem, ko je leta 1858 Vošnjak opravil doktorate iz medicine in kirurgije je namreč svojo prvo prakso začel opravljati v Šoštanju. O tem svojem delu v Šoštanju je v spominih zapisal tole:
»Naročil sem si tedaj, ker ni tam lekarne (v Šoštanju — op. J. H.), vsa mogoča potrebna in nepotrebna zdravila in prišli so zaboji s paketi, steklenicami, tinkturami, čaji, mazili in obliži, da sem dve omari napolnil in bi lahko z njimi par tisoč bolnikov zdravil. Bil sem še silno nepra-
Fran Rapoc, notar v Šoštanju in soustanovitelj posojilnice v Šoštanju leta 1874
ktičen in mislil, da moram, kakor v javnih lekarnah, imeti vsaj nekaj vsakega v farmakopeji zapisanega zdravila ... Ko sem torej urejeno imel svojo lekarno, začel sem s prakso. In prišli so bolniki,.. . Kakor k vsakemu novemu zdravniku prihajali so vsi oni nesrečni za kroničnimi, neozdravnimi boleznimi bolu-joči ljudje, ki so že iskali pomoči pri vseh zdravnikih, pri starih babah — vedeževalkah, pri zagovornikih bolezni, tudi pri ho-meopatih. Nisem jih bil vesel.
Mešal sem praške in jih delil na 12 porcij, kuhal sem dekokte, dajal kapljice in mazila, glavno pa, tolažil sem vsakega, da bo že boljše, naj le potrpi. . . Sčasoma so me tudi klicali za akutne bolezni. sploh pa praksa ni bila posebna, ker je zraven mene v trgu bil dosti priljubljeni kirurg Neckermann.<<
S tem zapisom nam je Vošnjak ohranil zanimiv in zelo poučen vpogled v zdravstvo v Šoštanju pred več kot 120 leti! V času. ko je deloval kot zdravnik v Šoštanju, je Vošnjak sprožil tudi iniciativo za ustanovitev spodnješ-tajerskega zdravniškega društva tn zanj napisal pravila. Ravne tem času je Vošnjak menda napisal tudi svojo prvo dramsko deloingav nemščini uprizoril na šoštanjskem gradu. Če je ta podatek, ki nam gaje ohranil Vošnjakov nečak Bogumil Vošnjak
!
točen, potem je to prav gotovo prva znana gledališka predstava v Šaleški dolini.
Sredi leta 1859 je Vošnjak svojo šoštanjsko lekarno prodal in se preselil najprej v Ljubljano in Kranj, nato pa v Slovensko Bistrico in ponovno v Ljubljano.
Po upokojitvi leta 1895 se je naselil v svojem vinogradu v Visolah pri SlovenskiBistrici, kjer je preživel tudi svoja zadnja leta. V Šoštanj oz. Šaleško dolino pa seje vračal tudi po večkrat na leto. Na rojstni kraj so ga vezali posebno lepi mladostni spomini.
V spominskem zapisu iz leta 1904 pravi, da gaje »vsaj enkrat na leto gnalo iz hrupnega javnega delovanja v prelepo Šaleško dolino s starodavnim Šoštanjem, kjer stoji mojih očetov in pradedov dom . . .. vselej, ko sem za leto starejši obiskal svoj ljubljeni rojstni kraj in vsa mesta. kjer sem.se kretal otrok in dijak, mi je bilo milejše pri srcu v bridkem spoznanju, da se oni veseli dnevi nikdar več ne vme-jo«. S svojimi sorodniki iz. Šoštanja in bratom Ihaelom. ki je živel v Celju, pa je Vošnjak prihajal redno v stik tudi v Visolah, kjer so drug ob drugem imeli svoje vinograde bratje Jože, Mihael in Franc Vošnjak. dedič šoštanjske usnjarne.
Plod takih stikov je prav go-
tovo ustanovitev šoštanjske posojilnice leta 1874. Pobudo zanjo je dal dr. Jože Vošnjak, ki seje v tem času, kot smo že videli, edini na Slovenskem intenzivneje ukvarjal s posojilništvom.
To dokazuje tudi pismo Franca Rapoca z dne 14. 3. 1874, ki ga hrani Arhiv Slovenije. Rapoc je z Vošnjakom sodeloval pri poskusu ustanovitve posojilnice v Mariboru leta 1868. zdaj paje bil notar v Šoštanju. Ohranjen je samo Rapočev odgovor Vo-šnjaku, ki pravi: »Ne boj se, da bi jaz šoštanjski posojilnici nasprotoval, kolikor je v mojih močeh bom od srca rad sodeloval. nesamoglede posojilnice. Iz pisma je nadalje razvidno, da bo zbor interesentov za ustanovitev posojilnice sklican še v marcu 1874 in, da so med ustanovnimi člani omenjajo še Vošnjakov oče. oba njegova brata Franc in Mihael in neki Golob. Posojilnica je bila v sodni zadružni register vpisana 2. oktobra 1874, njen prvi predsednik pa je bil Vošnjakov oče Mihael, medtem, ko je notar Fran Rapoc sodeloval kot pravni svetovalec posojilnice. Tudi kasneje je bila posojilnica povezana z Vošnjaki. V posameznih obdobjih sta bila njena ravnatelja Ivan Vošnjak (nečak Jožeta Vošnjaka) in dr. Fran Mayer posinovljcnec Vo-šnjakovega brata Mihaela. Ze pred tem je bii blagajnik posojilnice Vošnjakov brat Franc.
8. stran * fiaS CaS	\l SRFmSfrl pnznRiunsTi	Titovo Velenje * 22. marca 1984
		
Ali so res komunalci krivi za nesprejemljivo rast cen oskrbe in ogrožanje
življenjskega standarda občanov?
Vedno vroča tema, kot so cene komunalne oskrbe in storitev, nam vsako leto ob tem času poženejo kri hitreje po žilah.
Uporabnikom zato, ker naj bi se sami odločili, da bodo plačevali komunalno oskrbo dražje kot v preteklem letu, izvajalcem pa zato, ker moramo upravičiti in dokazati realnost naših kalkulacij in predlogov.
Čeprav smo delavci komunalne organizacije tudi sami uporabniki in nismo zainteresirani za stalno rast cen, pa smo v prvi vrsti dolžni zagotoviti pogoje za redno in zadovoljivo oskrbo, pri tem pa zagotoviti tudi pozitivno poslovanje organizacije in normalno reprodukcijo oskrbovalnih sistemov.
Če na kratko osvežimo postopek za uveljavljanje novih cen komunalne oskrbe in storitev, potem moramo izpostaviti predvsem naslednje faze:
a)	komunalna organizacija pripravi najprej ovrednoten program oskrbe, kjer upošteva:
—	obseg in razširjenost dejavnosti ter predvidena povečanja v danem letu
—	resolucijsko dogovorjeno gibanje nabavnih cen in s tem stroškov poslovanja
—	z zakonom določeno minimalno stopnjo amortizacije komunalnih objektov in naprav
—	družbeno in samoupravno dogovorjene in druge obveznosti iz dohodka ter
—	resolucijsko dogovorjeno gibanje osebnih dohodkov in ostalih elementov čistega dohodka brez poslovnega sklada.
b)	Iz tako ovrednotenega programa dela pripravi komunalna organizacija na podlagi republiške metodologije za oblikovanje cen, Samoupravnega sporazuma o oblikovanju cen SKIS občine Velenje in Pravilnika komunalne organizacije, Elaborat o potrebnih cenah komunalne oskrbe in storitev.
c)	Ovrednotene programe oskrbe kot Elaborat o cenah najprej obravnavajo mešani delavski sveti komunalne organizacije, ki jih po odobritvi predlagajo v obravnavo in sprejem Samoupravni interesni komunalni skupnosti. Elaborat o cenah pa še občinski skupnosti za cene.
d)	Za tem obravnavajo predloge ovrednotenih programov komunalnih dejavnosti in predloge potrebnih cen številni strokovni in samoupravni organi v občini, kot so: strokovne službe SIS, Komite za planiranje, gospodarjenje in varstvo okolja, koordinacijski odbori, predvsem pa Odbor za planiranje in ekonomsko politiko SKIS, ki nazadnje oblikuje predlog za skupščino SKIS.
Po tako široki in strokovni pripravi ter oceni ovrednotenih programov in predlogov cen skoraj ni moč dvomiti v pravilnost in utemeljenost predlogov, ampak ostane skupščini SKIS naloga, da uskladi potrebe in možnosti med uporabniki in izvajalci na tem področju, Skupnosti za cene oa odobritev uporabe novih cen, kolikor je v skupščini SKIS doseženo soglasje.
Seveda pa je za dosego soglasja k ovrednotenim programom komunalne oskrbe in iz njih izhajajočih cen potrebno še veliko naporov vložiti v organizacijo in izpeljavo obravnave predlogov na terenskih konferencah delegacij, kar je vsekakor najšibkejša stran dosedanjih aktivnosti in tudi neposreden razlog za nesoglasja v skupščini SKIS.
Po tako zasnovanem postopku za sprejem ovrednotenih programov komunalnih dejavnosti in uveljavljanja novih cen, ki je razmeroma dolgotrajen, smo na zadnje cene komunalne oskrbe in storitev pravočasno in v zadostni višini oblikovali v letu 1981, ko so komunalne organizacije tudi pozitivno zaključile poslovno leto.
Že v letu 1982 pa smo namesto potrebne 20 % podražitve uspeli uveljaviti le 16 % povečanje cen s 1. 3., pri čemer se je toplotna energija na pragu TEŠ že s 1. 1. podražila za 33 %, komunalna organizacija pa je priposlovala 9,680.000,00 dinarjev izgube, ki je bila pokrita iz sredstev za razširjeno reprodukcijo v SKIS.
Razmere so se še poslabšale v letu 1983, ko smo namesto potrebne 36 % podražitve uspeli uveljaviti le 25 % povečanje cen od 1. 6. dalje. Zaradi tega je komunalna organizacija kljub številnim ukrepom štednje prigospodarila 26,000.000,00 din izgube, ki je bila pokrita iz sredstev za razširjeno reprodukcijo v SKIS.
Za leto 1984 smo pripravili ovrednotene programe komunalne oskrbe in predloge cen, ki iz njih izhajajo, po katerih bi bilo zaradi dosedanjega zaostajanja potrebno povečati cene za okoli 48 %, da bi te dosegle ekonomsko raven.
Zaradi ukrepa o splošni zamrznitvi cen pa pričakujemo, da novih cen ne bo mogoče uveljaviti veliko pred 1. 7. 1984, zaradi česar bo komunalna organizacija prigospodarila že do polletja okoli 35,000.000,00 din izgube.
V primeru, da pa se uveljavijo po odmrznitvi cene, ki so jih delegacije sprejele ob predlogu plana SKIS, ki so na področju toplotne oskrbe povečane za 35 %, namesto za 47 %, pa bo ta izguba narasla že na okoli 85,000.000,00 din ob koncu leta.
Glede na to, da drugih sredstev in možnosti za pokrivanje izpadov, razen sredstev za razširjeno reprodukcijo v SKIS ni, bi bilo s tem občutno zmanjšana investicijska dejavnost SKIS za izgradnjo primarnih toplotnih naprav, kar gotovo ni v interesu krajanov, ki si z udarniškim delom in velikimi materialnimi prispevki prizadevajo priključiti na mestni oskrbovalni sistem.
Pri tem velja poudariti, da so delegacije uporabnikov zelo skromno seznanjene z dejanskim stanjem in možnimi posledicami zadrževanja cen pod ekonomsko ravnijo, zato navajamo naslednje karakteristične podatke:
a) Prikaz stroškov komunalne oskrbe in vpliva spremembe cen na življenjske stroške uporabnikov povprečno na mesec
al) družbeno stanovanje 52 kv. m, 3 osebe
Zap.		poprečna	stroški oskrbe (din)		1	Povečanje
št.	Vrsta oskrbe	količina	1983	1984	84/83	(din)
1	2	3	4	5	6	7
1.	vodooskrba	20 kub. m	112,60	175,00	155	62,40
2.	odvajanje odplak	20 kub. m	37,00	46,00	124	9,00
3.	odvoz smeti	52 kv. m	55,65	93,60	168	37,95
4,	ogrev. stanovanj	52 kv. m	709,80	1.043,10	147	333,30
b.	ogrev. vode	3 osebe	340,80	501,00	147	110,20
skupno stroški oskrbe			1.255,85	1.858,70	148	'+ 602,85
	a2l privatna družinska hiša 105 kv. m,			4 osebe		
Zap		povprečna	stroški oskrbe (din)		I	povečanje
št.	Vrsta oskrbe	količina	1983	1984	84/83	(din)
1	2	3	4	5	6	7
1.	vodooskrba	27 kub. m	152,00	236,25	155	84,25
2.	odvajanje odplak	27 kub. m	48,95	62,10	124	74,05
3.	odvoz smeti	105 kv. m	112,35	189,00	168	76,65
4.	ogrev. stanovanj	105 kv. m	1.995,00	2.940,00	147	945,00
b.	ogrev. vode	4 osebe	454,40	668,00	147	213,60
skupni stroški oskrbe			2.763,70	4.095,35	148	+ 1,331,65
Glede na to, da je bil v gospodarstvu občine Velenje v lanskem 1983. letu izplačan povprečni mesečni osebni dohodek v vif ii 19.148,00 din, so predstavljali stroški komunalne oskrbe v karakterističnem družbenem stanovanju okoli 6,5 %, v privatni družinski hiši pa okoli 14,4 %. Skupaj s stanarino je komunalna in stanovanjska oskrba predstavljala v letu 1984 v povprečnem osebnem dohodku 14 %.
Če upoštevamo, da so bile cene komunalne oskrbe, s katerimi smo izračunali vpliv, uveljavljene šele s 1. 6., pa je dejanski strošek komunalne oskrbe v povprečnem osebnem dohodku še znatno manjši. Enaka ugotovitev velja tudi za predlog cen za leto 1984, saj bi bilo dejansko povečanje let-, nih stroškov oskrbe tudi ob 48 % podražitvi s 1. 7. 1984, le okoli 24 %.
Iz predhodnih prikazov je razvidno, da poglavitne stroške komunalne oskrbe predstavlja toplotna oskrba, zato vam v nadaljevanju posredujemo še nekaj karakterističnih podatkov o tej dejavnosti in njenih cenovnih vprašanjih:
Sedanja cena toplotne energije na pragu TEŠ je 528,00 din na MVVh in če upoštevamo 10 % izgube v prenosu in distribuciji, je strošek toplotne energije na pragu TOZD Toplotna oskrba 580,00 din na MVVh. Veljavna cena toplotne oskrbe za široko potrošnjo pa je 547,00 din na MVVh, kar pomeni, da vršimo kompletno oskrbo za široko potrošnjo ceneje, kot plačamo nabavo energije. Tudi po predlogu, ki so ga delegati obravnavali na zadnji skupščini SKIS, po katerem je predvidena 35 % podražitev oskrbe, bi se ohranilo podobno nesorazmerje. Po napovedi TES se bo cena toplotne energije s 1. 4. povečala na 720,00 din na MVVh in bo ob upoštevanju izgub predstavljala na pragu TOZD Toplotna oskrba strošek v višini 783,00 din na MVVh. Nova cena za široko potrošnjo pa je predlagana v višini 738,00 din na MVVh in očitno tudi ne pokriva stroškov nabave.
b) Prikaz strukture ekonomske cene toplotne oskrbe
Zap						1
št.	Vrsta stroška/MWh	1983	Struktura 1984		Struk.	84/83
1	2	3	4	5	6	7
1	toplotna energija	580,00	59.0	783.00	62.0	135
1.	ostala energija	49,70	5,0	69,50	5,5	139
	(elektrika, sistem, voda)					
3.	'amortizacija	147,00	15,0	183,00	14,0	124
4.	vzdrževanje	85,80	9,0	92,80	7,0	108
5.	družb, in druge obvez.	58,60	6,0	72,00	6,0	123
6.	osebna in skupna poraba	60,90	6,0	69,50	5,5	114
7.	ekonomska cena	982,00	100,0	1.265,80	100,0	1291
8.	veljavna cena oskrbe					
	široke potrošnje	547,00	56,0	738.00	58,0	135
9.	razlika	- 435,00		— 531 ,80		
Iz prikaza strukture cene je razvidno, da je TOZD Toplotna oskrba (podobno pa velja tudi za ostale komunalne dejavnosti) v podobnem položaju kot finalisti v industrijski proizvodnji, ko mora kot zadnja v cenovni verigi prevzemati razmeroma menopolizirane vhodne cene (toplotna energija, električna energija, sistemska voda, pogonska goriva, material za vzdrževanje, predpisana amortizacija, dogovorjene družbene obveznosti itd.), sama pa ustreznih prodajnih cen oskrbe ne more uveljaviti pri uporabnikih.
Seveda pa vsi občani zaradi take cenovne politike niso v enakopravnem položaju, čeprav je znano, da jih je na mestni oskrbovalni sistem priključenih že okoli 70 %, v samem mestu Titovo Velenje in Šolanj pa skoraj 90 %.
Ta trditev je razvidna iz naslednjega prikaza:
c) Prikaz stroškov toplotne oskrbe pri različnih načinih ogrevanja privatne enodružinske hiše 105 kv. m, 4 osebe:
Zap.		F oraba energije	Cena na	Letni strošek
št.	Način pridobivanja toplote	oziroma goriv	enoto	ogrevanja (din)
1	2	3	4	5
1.	Priključek na mestni 6istem	24 MW	860,00	20.640,00
2.	kurišče s premogom	11 ton	2.360,00	25.960,00
3.	kurišče z lahkim oljem	2500 kg	36,00	90.000,00
4.	električno ogrevanje s			
	termoakumulacijo	17.000 MVVh	2,68	45.660,00
V prikazu so upoštevane predlagane cene toplotne oskrbe in trenutne cene drugih virov, brez osebnega dela in transportnih ter manipulativnih stroškov pri premogu in kurilnem olju ter brez prispevka za moč Dri elektriki.
Velenjčani pa smo v občutno ugodnejšem položaju tudi v primerjavi z ostalimi občinami v SR Sloveniji, kar je razvidno iz naslednjega prikaza:
d) Prikaz povprečnih cen toplotne oskrbe za široko potrošnjo v nekaterih večjih krajih SR Slovenije v letu 1983
Zap.		Cena za	Cena za	Način proiz-
št.	Primerjalna občina	eno MVVh	en kv. m	vajanja
1	2	3	4	5
1.	Velenje	547,00 din	13,50 din	toplota iz TES
2.	Ljubljana	1.399,00 din	22,26 din	toplarna na premog
				in mazut
3.	Maribor	4.081,00 din	34,25 din	toplarna na zemeljski
				plin
4.	Jesenice	1.788,80 din	30,24 din	toplarna na mazut
b.	Nova Gorica	3.588,00 din	22,75 din	kotlarne na lahko olje
6.	Slovenj Gradec	2.576,80 din	45,10 din	topjarne na lahko olje
S tem prikazom želimo poudariti, da imamo v občini Velenje določene naravne pogoje za trajno zagotavljanje občutno nižje cene toplotne oskrbe zaradi ugodnega energetskega vira. To pa ne sme biti razlog za pretiravanje v zadrževanju prehoda na ekonomske cene, ki bodo še vedno občutno nižje od prikazanih, ampak bi morali oblikovati celo akumulacijo za širjenje oskrbe.
Ob vsakoletnem uveljavljanju ovrednotenih programov in iz njih izhajajočih cen smo komunalni delavci izpostavljeni tudi številnim kritikam na naše delo in ravnanje ter zahtevam po stabilizaciji in varčevanju, večkrat pa tudi žaljenju in ne-konstruktivnim kritikam. Komunalni delavci poznamo svojo dejavnost in njeno izpostavljenost ter občutljivost uporabnikov, zato kritike tudi potrpežljivo prevzemamo, na nekatera kritizerstva pa tudi reagiramo. Pri tem želimo poudariti, da so nas zaostrene družbenoekonomske razmere že zdavnaj prisilile k izvajanju številnih stabilizacijskih in varčevalnih ukrepov, da smo prvi v SR Sloveniji organizirani v smislu Družbenega dogovora o organiziranosti komunalnih OZD in da razpolagamo tako z normativi kot standardi in metodologijami, ki jih v pavšalnih kritikah zahtevajo slabi poznavalci naših dejavnosti.
Res je in to tudi večkrat povemo, da je komunalna dejavnost zelo nepriljubljena, da ne uspemo pridobiti kvalitetnih in zanesljivih delavcev, na nekatera dela pa zaradi takega odnosa in družbenega vrednotenja komunalne dejavnosti sploh ne uspemo pridobiti nikakršnih koli delavcev.
Morda lahko to trditev podkrepimo z naslednjimi podatki:
Delavec na odvozu smeti mora dnevno izprazniti okoli 410 kant s povprečno težo 55 kg (od 35—100 kg), kar pomeni, da dnevno dvigne preko 22 ton bremen. Kljub temu, da dela pod tako težkimi pogoji 9 ur dnevno, pri stalni izpostavljenosti smradu in vremenskim razmeram in da preseže postavljene normative, pa v okviru družbeno priznanega sistema nagrajevanja po delu ne doseže mesečnega osebnega dohodka 20.000 din. Podobna nepriljubljena in težka dela so tudi v pogrebni in pokopališki dejavnosti, pri vzdrževanju vodovoda in kanalizacije, pri vzdrževanju toplovoda, pri asfalterskih delih na področju vzdrževanja cest, pri ravnanju z odpadki, pri čiščenju in urejanju mestnih javnih površin in ne nazadnje v zimski službi.
Pri tem pa so se občani, uporabniki komunalne oskrbe in funkcionarji sposobni na skupščini komunalne skupnosti ure in ure pogovarjati in pogajati o tem, ali naj odvoz smeti stane v bodoče mesečno 112,90 din ali 189,00 din, ali naj stane mesečna oskrba s pitno vodo 152,00 din ali 236,25 din in ali naj bo cena zadovoljive toplotne oskrbe nižja ali enaka ceni energije, ki jo je treba poravnati v TEŠ Šoštanj.
DO „VEKOS" TITOVO VELENJE
■ __
gorenje razpisuje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1984/85
DO GORENJE TGO
TOZD KUHALNI APARATI
stopnja
število štipendij
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	energetika
Program kovinar-strojnik
—	strojni tehnik
—	preoblikovalec kovin
—	obdelovalec kovin SKR TOZD ŠTEDILNIKI
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
—	tehnološka
Program kovinar-strojnik
—	strojni tehnik
—	preoblikovalec kovin
Program poslovno-finančna dejavnost
—	ekonomski tehnik
TOZD ELEKTRONIKA VELENJE
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika
—	industrijska elektronika
—	računalništvo in informatika TOZD ELEKTRONIKA PTUJ Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	programska oprema
—	informatika Program kovinar-strojnik
—	strojni tehnik Program elektronike
—	elektrotehnik elektronik Program računalništva
—	programerski tehnik TOZD POHIŠTVO Program lesarstva
—	lesar
—	lesar širokega profila TOZD PRALNA TEHNIKA
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	elektronika Program energetike
—	elektrotehnik energetik
—	elektrikar energetik Program kovinar-strojnik
—	strojni tehnik
—	preoblikovalec kovin
—	obdelovalec kovin SKR TOZD ZAMRZOVALNIKI Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	elektronika Program kovinar-strojnik
strojni tehnik -- preoblikovalec kovin
—	spajolec in rezkaiec kovin SKR Program energetike
—	elektrikar energetik TOZD MGA Nazarje Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	elektronika Program energetike
—	elektrotehnik energetik
—	elektrikar energetik Program kovinar-strojnik
preoblikovalec kovin
—	oblikovalec kovin TOZO GALVANA Program kemije
—	kemijski tehnik TOZD EMBALAŽNICA Program lesar
—	lesarski tehnik
—	lesar
TOZD PLASTIKA
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo :v
—	kemijska tehnologija Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
—	tehnološka Program ko nar-strojnik
—	strojni tehnik
—	preoblikovalec kovin
—	preoblikovalec kovin TOZD KONDENZATORJI Fakulteta za eiektrotehniko ali VTŠ
—	energetika
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	konstrukcija Program kovinar-strojnik
—	preoblikovalec kovin TOZD VZDRŽEVANJE Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	energetika
—	energetika
—	elektronika
—	elektronika
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	energetika
—	energetika
Program elektro-energetike
—	elektrikar energetik Program kovinar-strojnik
—	preoblikovalec kovin TOZD ORODJARNA Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	elektronika
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
—	konstrukcija Program kovinar-strojnik
—	strojni tehnik
—	oblikovailec kovin
—	preoblikovalec kovin Program eliektro-energetike
—	elektrotehnik energetik
TuZD GRADBENI ELEMENTI
Fakulteta z;a strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka Program kovinar-strojnik
—	preoblikovalec kovin
VTŠ
VII.	1
VI.	1
v.	2
IV.	3
II.	2
	«
VII.	2
VI.	2
v.	8
IV.	8
v.	4
VII.	2
VI.	3
VII.	3
VI.	1
VII.	1
VI.	1
v.	1
v.	4
K	
v.	2
III.	2
IV.	5
VII.	2
VI.	2
v.	3
IV.	6
v.	4
IV.	3
II.	8
VII.	1
VI.	1
v.	2
IV.	10
II.	10
IV.	3
VII.	1
Vil.	1
v.	2
IV.	1
IV.	2
IV.	1
V.	2
v.	1
IV.	2
VI.	1
VIL	1
V!.	1
v.	3
IV.	6
II.	3
VI.	1
VL	1
IV.	1
VII.	1
VI.	1
VII.	1
VI.	1
VII.	1
VI.	' 1
IV.	15
IV.	15
VII.	1
VII.	2
VII.	2
v.	2
IV.	15
IV.	5
v.	2
Program poslovno-finančna dejavnost
—	blagovni manipulant Program keramike
—	keramijski tehnik
TOZD GOSTINSKA ENOTA
Program kuharstva
—	kuhar Program strežbe
—	natakar
TOZD KOMPRESORJI ČRNOMELJ
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka Program kovinar-strojnik
—	strojni tehnik
—	preoblikovalec kovin
—	oblikovalec kovin Prog ran. kemije
—	kemijski tehnik DSSS GORENJE TGO Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ *— elektronika
—	elektronika
—	avtomatika
—	merilno procesna
—	industrijska elektrotehnika
—	energetika
—	računalništvo
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	konstrukcija
—	konstrukcija
—	tehnološka
—	tehnološka
—	energetika
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ali VTŠ
—	uporabna matematika
—	kemijska tehnologija Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	poslovna informatika
—	poslovna informatika
—	organizacija OZD
—	poslovne finance Biotehniška fakulteta
—	lesarstvo VŠOD
—	računalništvo Program računalništva
—	programerski tehnik Program kovinar-strojnik
—	strojni tehnik Program elektro-energetike
—	elektrotehnik energetik
DO GORENJE PROMET SERVIS DSSS GORENJE PROMET SERVIS
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	notranja trgovina
—	zunanja trgovina
—	poslovne finance
—	računovodska
—	poslovna informatika Pravna fakulteta
—	gospodarsko pravna Program računalništva
—	programerski tehnik
TOZD GORENJE PROMET SERVIS Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	plan in analize
—	plan in analize
—	zunanja trgovina
—	zunanja trgovina
—	notranja trgovina
—	notranja trgovina Program računalništva
—	programerski tehnik
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektrotehnika
—	industrijska elektrotehnika Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
—	tehnološka
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	zunanja trgovina
—	notranja trgovina	.
—	notranja trgovina
—	poslovna informatika
—	poslovna informatika Program računalništva
—	programerski tehnik
DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	računalništvo
—	merilna tehnika
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka
—	konstrukcija
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ali VTŠ
—	kemijska tehnologija Program elektro-energetike
—	elektrotehnik energetik
INTERNA BANKA
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	bančništvo - finance
V.
IV.
IV.
VI.
v.
IV. IV.
v.
VII.
VI.
VII. VII. VII. VII. VII.
VII.
VI.
VII.
VI.
VII.
VII. VII.
VII.
VI.
VII.
VI.
VII. VII.
v. v. v.
VII. VII. VII.
VI.
VII.
VII.
v.
VII.
VI.
VII.
VI.
VII. VI.
v.
VII.
VI.
VII.
VI.
VII. VII.
VI.
VII. VI.
VII. VII.
VII. VII.
VII.
v.
VII.
1
14 7
3
1 1 10 10 5 5
in sred-
• i!a pred-
VI. IV.
Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE TGO VELENJE, IZOBRAŽEVALNI CENTER, 63320 TITOVO VELENJE, CELJSKA 5/a, najkasneje v 30 dnt po objavi razpisa z imenom delovne organizacije Gorenja in TOZD v kateri želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS — 8,40 je potrebno priložiti:
—	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev
—	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpir fakulteto oz. višjo šolo (naknadno)
—	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošo nješolce)
—	potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo š pisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke)
—	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1983.
Opozarjamo kandidate, da ne bomo obravnavali pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus pa so izbrali poklic oz. študijsko usmeri'ev, ki je v občini Titovo Velenje deficitaren.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniški Soi prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost.
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku bomo z rezultati izbora „ 15. julija 1984. V kolikor ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v rednem roku, . nadno sprejemali prijave za nepodeljene štipendije do 15. avgusta 1984. Ti kanciL izboru obveščeni do 30. septembra 1984.
,ili do -.u nak-uodc, o
ia stran *
OD TU IN TAM
O seji skupščine SKiS
Titovo Velenje * ujljjn____it—i^mmtmm
22. marca 1984 tmmkap-
V torek. 13. marca, ob 16. uri, je* prostorih skupščine občine Velenje zasedala skupščina komunalne skupnosti. tdeležba delegatov iz zbora uporabnikov je bila 39 prisotnih od 65 in zbora izvajalcev 9 od 11 delegatskih most.
Glede na to, da je skupščina obravnavala in sprejemala za občane pomembne dokumente, kot jc potrditev cen komunalnih storitev in sprejem predloga plana komunalne dejavnosti
—	voda za gosp. in ostalo 11,85 din/m3
—	voda za široko pošlrošnjo 8,75 din/m3
—	kanalščica za vse uporabnike 2,30 din/m3
—	odvoz smeti za gospodarstvo in ostalo 2,00 din/m2
—	odvoz smeti za gospodinjstva 1,50 din/m2
—	toplotno ogrevanje za gosp. in ostalo 1.256,50 din/MWh
—	toplotno ogrevanje za široko potrošnjo 73830 din/MWh Iz cenika je razvidno, da je povečanje cene vode kar za 55 %, medtem ko so ostale cene večje od lanskih do 35%. Poleg teh cen pa so večji tudi prispevki za priključitev na komunalno omrežje in prispevki ob ceni komunalnih storitev, ki se naj bi krepko povišali od t. julija dalje.
Delegati zbora uporabnikov so predlagane cene zavrnili, ker so smatrali, da način obračuna toplotne energije ni primeren in kot tak nesprejemljiv in v nasprotju z ukrepom ZIS o zamrznitvi
za leto Iv<w ter vključujoče se dejavnosti DO VEKOS za leto 1984. je udeležba delegatov bila iz zbora uporabnikov zelo skromna.
Največ čas je skupščini vzela 6. točka dnevnega reda, ki je obravnavali cene komunalnih storitev kot osnovnih elementov pleniranja komunalnih dejavnosti v letu 1984. Predlagane cene, ki naj bi začele veljati na dan prenehanja ukrepa ZIS o zamrznitvi cen, so na enoto za zagotavljanje enostavne reprodukcije naslednje:
Indeks ccn povpreč. povef 156 155 124 135 135 135 135
Skupščina je bila deljenega mnenja glede sprejt-manja plana komunalne skupnosti občine Velenje za leto 1984. Ker niso bile sprejete cene komunalnih storitev so bili pomisleki glede sprejemanja plana brez finančne osnove.
Skupščina jc obravnavala vseh 9 točk dnevnega reda in končala delo ob 19. uri 30 minut.
Skupščina ni uspela. Dogovorjeno je, da se do 15. aprila ponovno skliče, kjer naj bi ponovno obravnavali cene komunalnih storitev.
—	Ali bodo strokovne službe do takrat utemeljile potrebo po spremenjenem načinu obračuna toplotne energije?
—	Ali je predlagani diferencirani način obračuna edini možen?
—	Ali bodo strokovne službe do takrat vedele odgovor, če ie cena toplotne energije na pragu TES pravil na?
J. Zapušck
Pesje
PI) ŠOŠTANJ
Pohod na Stol
Kot vsako leto smo se tudi letos šoštanjski planinci udeležili tradicionalnega pohoda na Stol, ki je bil 25. februarja. Že navsezgdaj, ob 4. uri, smo krenili z avtobusne posiaje v Sošlanju. Peljali smo se do Žirovnice, odkoder smo se odpravili • peš do Valvazorjevega doma, kjer jc bila oh 12. uri proslava. Kot že 5 let, ludi letos nismo dosegli ^rh Stola zaradi ne-
varnosti plazov. Kljub močnemu sneženju in nevarnih padcih ob spolzki podlagi, smo se odpravili do lovske koče, od tam pa vsi prezebli nazaj do Žirov nice.
Toda kljub temu, naj dežuje ali sneži, se šoštanjski planinci ne damo. Največji uspeli za nas je, da dosežemo zastavljeni cil j.
Plai#hski pozdrav!
P. D.
TORKOV GLASBENI MAGAZIN
(direktni radijski prenos)
RDEČA VRTNICA Titovo Velenje — otvoritev velike koncertne dvorane
TOREK, 27. marca, ob 19.30
Sodelujejo:
—	ansambel Buldožer
—	ansambel Šank ročk
—	DUO Sonja in Helena
—	disco program
Zaradi direktnega radijskega prenosa (ob 20. uri) bomo diseo-teko odprli ob 19.30.
Vabljeni v čim večjem številu!
Ob 18. uri bo v Rdeči dvorani propagandna nogometna tekma med ekipama RDEČE VRTNICE IN TORKOVEGA GLASBENEGA MAGAZINA.

tirni rte j>o!io
Titovo Velenje 63330, Šateska 3 teleta) (063) 852910
GOLTE VABIJO . . .
Letošnja ugodna in s snegom obilna zima podaljšuje zimsko sezono tudi na Golteh. Trenutne razmere omogočajo izredno ugodno smuko, saj je bilo v soboto in nedeljo na Golteh več kot 3.000 smučarjev.
RTC Golte ima tako vse pogoje za podaljšanje smuke tja do sredine aprila.
Glede na spremembe prehoda na letni delovni čas, smo se tudi na Golteh prilagodili novo nastali situaciji.
S 25. marcem bo obratovanje žičniških naprav v naslednjem času:	«
-	nihalka Zekovec (gondola) od 9.00 do 18.30 ure,
-	sedežnica Medverfjak od 9.30 do 18.00 ure in
-	vlečnice od 9.30 do 17.30 ure.
S prehodom na nov obratovalni čas ukinjamo tudi nočno smuko!
Na svidenje na Golteh!
TGP PAKA - TOZD RTC GOLTE
t
SOZD REK Rudarsko elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o., Velenje 63320 Velenje Rudarska 6
SOZD REK
Rudarsko elektroenergetski kombinat Titovo Velenje
DO RUDNIK LIGNITA TITOVO VELENJE
Razpis kadrovskih štipendij SOZD Rek Titovo Velenje za šolsko leto 1984/85
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
rudarska usmeritev (za podz. prido. surovin): dipl. ing. rudar, (za podz. prido. surovin):	VII. rudarski tehnik (za podz. prido. surovin):	V. rudar za podzemno pridobivanje surovin	IV. elektrotehniška usmeritev: dipl. ing. elektrotehnike — elektroenergetike	VII. ing. elektrotehnike — elektroenergetike	VI. elektrotehnik energetik (jamski)	V. elektrikar energetik — rudarski elektrikar	IV. dipl. ing. elektrotehnike — elektronike	VII. ing. elektrotehnike — elektronike	VI. elektrotehnik elektronik (jamski)	V. kovinsko-predelovalna usmeritev: dipl. strojni inženir •	VII. strojni inženir	VI. strojni tehnik (jamski)	V. strojni mehanik (rudarski mehanik)	IV. lesarska usmeritev:
inženir lesarstva lesarski tehnik lesar širokega profila lesar širokega profila — mizar
—	usmeritev — gradnja: gradbeni tehnik gradbinec — zidar 8
—	tesar 5
—	železokrivec 2
—	dipl. sociolog kadrovske smeri
—	dipl. psiholog industrijski
VI. V. IV. IV.
v.
IV.
VII. VII.
15
30 180
3 1 5
10 1 1 2
2
4 10 20
1 2
5 5
2 15
preoblikovalec in spajalec kovin monter in upravljalec energetskih naprav obdelovalec kovin
—	elektrotehniška usmeritev: dipl. ing. elektrotehnike'
dipl. ing. elektrotehnike (industri. elektronika) elektrotehnik energetik elektrotehnik elektronik elektrikar energetik elektrikar elektronik
—	ekonomska usmeritev: dipl. ekonomist ekonomski tehnik
DO SIPAK (Sistemi pakiranja)
IV. IV.
VII.
VII. v. v. IV. IV.
VII.
v.
11 7 1
DSSS SOZD
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
-	dipl. ing. elektrotehnike - elektronik VII.
—	dipl. pravnik	vil.
DSk DRUŽBENI STANDARD
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
gostinska in turistična usmeritev: natakar
IV.
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
—	kovinsko-predelovalna usmeritev:
dipl. strojni inženir	VII.
strojni inženir	VI.
strojni tehnik	V.
oblikovalec kovin	IV.
preoblikovalec kovin	IV.
—	elektrotehniška usmeritev:
dipl. ing. elektrotehnike — elektronike	VII.
dipl. ing. računalništva	VII.
ing. elektrotehnike — elektronike	VI.
elektrikar energetik	IV.
DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI (APS)
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ (TEŠ)
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
—	kovinsko-predelovalna usmeritev: dipl. strojni inženir strojni tehnik — energetik strojni mehanik — strojnik energetik obdelovalec kovin — klepar izolater — varilec
—	elektrotehniška usmeritev: dipl. ing. elektrotehnike — elektroenergetike
elektrotehnik energetik elektrikar energetik
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA (ESO)
VII. V. IV.
VII.
v.
IV.
3 2 2
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
kovinsko-predelovalna dipl. strojni inženir strojni tehnik oblikovalec kovin
usmeritev:
VII. V. IV.
—	elektrotehniška usmeritev: elektrikar elektronik — avtoelektrikar
—	kovinsko-predelovalna usmeritev: vzdrževalec vozil in strojev — avto-mehanik
—	cestno-prometna usmeritev: voznik avtomehanik
DO TISKARNA
Naziv poklica (programa, smeri)
IV.
IV. IV.
Stopnja Število zahtev, štipendij
V.
V.
1 6
— grafična usmeritev:
grafični tehnik izdelave tiskovnih sestavkov — za stavljenje grafični tehnik tiska in dodelave:
-	tisk 3
—	knjigoveštvo 3 (3 tisk: 2 tisk s ploskve
1 knjigotisk 3 knjigoveštvo: 1 ročno 2 strojno knjigoveštvo)
DO ELEKTROFILTERSKI ELEMENTI (EFE)
Naziv poklica (programa, smeri)
Stopnja Število zahtev, štipendij
kovinsko-predelovalna usmeritev:
preoblikovalec in spajalec kovin	IV.	2
obdelovalec kovin	||.	2
elektrotehniška usmeritev:
elektrikar energetik	IV.	1
PRIJAVLJANJE
Kandidati za štipendijo naj pošljejo prošnje na naslov ,,SOZD REK Titovo Veienje, Služba izobraževanja, 63320 Titovo Velenje, Rudarska 6", v roku 30 dni od objave tega razpisa. Prošnjo za štipendijo je treba vložiti na obrazcu DZS — 8,40 (Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic) in ji priložiti:
—	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev,
—	overjen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce),
—	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto oz. višjo šolo (naknadno),
—	potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto,
—	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki, če pa so starši upokojeni, priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1983.
Kandidate opozarjamo, da pomankljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo kandidati, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto.
Če bo takih prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij, bomo upoštevali tudi prošnje kandidatov, ki presegajo navedeno dohodkovno omejitev, vendar le prošnje tistih, ki so se odločili za poklic, študijsko smer, ki je v občini Velenje deficitarna.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje.
Kandidate, ki se bodo prijavili v navedenem roku, bomo o rezultatih izbora obvestili do 30. junija 1984. Kandidate za razpisane kadrovske štipendije za poklice — programe rudarske usmeritve IV. in V. stopnje zahtevnosti ter elektrotehniške in kovinarske usmeritve, ki se bodo usposabljali za delo v jami, bomo napotili na zdravniški pregled, s katerim bodo ugotovili njihovo sposobnost za delo v jami. Štipendije, ki jih razpisujemo na podlagi kadrovskih potreb za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo dali le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave dela ženske populacije ne zaposlujemo v jami.	„
Tudi štipendije, ki jih razpisujte DO Termoelektrarne Šoštanj, so vezane na kadre, ki delajo pri vzdrževanju in vodenju energetskih objektov, zato so primernejše za kandidate moškega spola.
Srečno!
22. marca 1984 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
KOLEDAR
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 22. marca dnevni dr. Kralj, nočni dr. Žičkar.
PETEK, 23. marca, dnevni dr. PUSTOVRH, nočni dr. LEŠNIKOVA.
SOBOTA, 24. marca, glavni dr. ZUPANČIČ, notranji dr. SREŠ-ŽERDIN.
NEDELJA, 25. marca, glavni dr. ZUPANČIČ, notranji dr. SRES-ZERDIN.
PONEDELJEK, 26. marca, dnevni dr. GROŠELJ, nočni dr. MAROLT.
MALI OGLAS!
PRODAM ELEKTRIČNO KITARO JOLANA ter mikrofon Aiva. Drago Brodnik, Gaberke 60, Šoštanj.
PRODAM OSEBNI AVTO POLONEZ, letnik 1980, z vgrajeno plinsko napravo. Naslov v uredništvu.
IZGUBILA SE JE PAPIGA — NIMFA (večja s čopkom). Poštenega najditelja nagradim. Ibro Bajrektarevič, Tomšičeva 14, Titovo Velenje.
HONORARNO ZAPOSLIMO mlajšo upokojenko iz Šoštanja za pomivanje posode. Naslov v upravi lista.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo slaščičarna Movh iz Šoštanja zaradi beljenja in popravil zaprta od 27. 3. 1984 do 3. 4. 1984.
PARCELO PRIMERNO ZA VINOGRAD ALI VIKEND 13 km iz Titovega Velenja prodam. Informacije po telefonu 850-948. RENAULT 9, rdeče barve, star 18 mesecev ugodno prodam. Telefon
850-964.
PRODAM ZASTAVO 101 letnik 1977, prevoženih 45.000 km, registriran do decembra 1984. Telefon popoldan 851-420. MLAD FANT išče sobo v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Telefon 851-420, popoldan.
ZASTAVO 101, letnik 1980, registriran do 25. 1. 1985, prevoženih 46.000 km, prodam za 21 M. Ogled mogoč popoldan od 16. do 19. ure. Telefon dopoldan 850-250, interna 31. Milogoj Jarnovič, Stantetova 16, Titovo Velenje. PRODAJAMO cepljene nesnice stare 2 meseca, vsak dan od 7. do 19. ure. Nesnice prodajamo od 10. marca dalje pri MAJDI SPEGELJ, Muta 124, Telefon 062-873-202.
PRODAM VW 1200, letnik 1968 in opel kadet ietnik 1971 ter 2 gumi 14 x 175. Telefon 851-569, popoldne.
BARVNI TELEVIZOR GORENJE-elektomatik, prodam za 35,000,00 din. Informacije po telefonu 850-997 med 18. in 19. uro.
PRODAM KASETOFON San-Sui, SC-5100 in avtoradio 2 x 25 W,
851-642	telefon.
IŠČEM PROSTOR ZA MIZARSKO DELAVNICO v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu.
ZDOMEC KUPI TAKOJ vseljivo garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro ,,TAKOJ VSELJIVO".
ZDOMEC VZAME V NAJEM eno ali dvosobno stanovanje v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro ,.PLAČAM VNAPREJ".
KUPIM PARCELO 1000 kvad. m ah več, po možnosti s starejšo hišo. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro ..GOTOVINA"
ZAMENJAM 50-li trsko zmr-zovalno skrinjo za 50 litrski hladilnik. Skrinja je rabljena eno leto. Naslov: Leopold Fijavž, Kidričeva 10, Stara Nama, Titovo Velenje.
PRODAM OSEBNI AVTO — visa club letnik 1981. Informacije po telefonu 851-916, dopoldne.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
SOBOTA in NEDELJA 24. in 25. marca dr. ZORA PAVLOVIČ, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 22. marca dr. Menih.
PETEK, SOBOTA in NEDELJA, 23., 24. in 25. marca dr. STUPAR.
PONEDELJEK in TOREK, 26. in 27. marca dr. PIRTOVSEK. SREDA, 28. marca dr. LAZAR.
DEŽURNI ŽIVINOZDRAVNIKI
Do 24. marca MARJAN LESNIK, Tomšičeva 31, Titovo Velenje, telefon 851-944.
Od 25. do 30. marca IVO ZAGOŽEN, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381.
GIBANJE P.
RODILA STA SE:
2 dečka in dve deklici.
POROKI:
VINKO PRASN1ČKI, roj. 1958, rudar iz Titovega Velenja in
DRAGA CINGESAR, roj. 1962, reskalec iz T. Velenja in
DARJA PIREČNIK, roj. 1951, medicinska sestra iz Titovega Velenja
UMRLI SO:
HELENA PODKRIŽN1K,
upok. iz Sv. Florjana pri Soštannju roj. 1905
LUDVIK JAN, kmetovalec iz Skal 61, rojen 1905
BALOH RANC, upokojenec iz Kasaze št. 11 star 75 let
MEDVED VJEKOSLAVA, kmetovalka, Podčetrtek 5, stara 86 let
SOZD REK Rudarsko elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o., Velenje 63320 Velenje Rudarska 6
KOMBINAT Franc
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI Leskošek-Luka
Titovo Velenje
Delovna skupnost Zavarovanje
Delavski svet
na osnovi sklepa 9. redne seje delavskega sveta sestavljene organizacije z dne 15/3-1984, razpisuje dela in naloge:
Vodja delovne skupnosti
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	najmanj višja ali srednja strokovna izobrazba s področja notranjih zadev oziroma organizacijske, pravne aii ekonomske smeri
2.	5 let delovnih izkušenj
3.	moralno-politična primernost
Kandidati naj vložijo pisn^ prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT FRANC LESKOSEK-LUKA, Titovo Velenje, Rudarska 6, z oznako: ,,za razpisno komisijo".
Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Sozd REK Edvarda Kardelja, n. sol. o. Trbovlje
X DO
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO p. o. Senovo
Komisija za delovna razmerja SOZD REK Edvarda Kardelja, DO Rudnik ijavega premoga Senovo
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
4 JAMSKE NADZORNIKE II
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	rudarski tehnik ali nadzornik
—	znanje in spremljanje teh. normativov in predpisov varstva pri delu ter rudarskega zakona
—	opravljen t frot jvni izpit
—	2 leti delovri.ii izkušenj na jamskih delih
—	organizacijska sposobnost, smisel za delo z ljudmi
Stanovanje zagotovljeno!
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ,,Komisija za delovna razmerja Rudnika rjavega premoga, 68281 Senovo. Rok prijave 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v roku 30 dni po objavi.
Srečno I
LUKMAN STANE, inv. upok. Vransko 85, star 57 let
MRAK LUDVIK, upokojenec, Gaberke 69, 54 let star
IRMAČNIK MARTIN, upok. Rečica ob Savinji 23, star 61 let
URANJEK AVGUSTA, upokojenka, Kersnikova 15 T. Velenja stara 78 let
VRUSNIK RAJMUD, soc. podpiranec, Loče 13. star 53 let ROS TEREZIJA, ROZA, upokojenka, Kamnik, Krajnska 7/a 80 let
PAČNIK LENART, kmet, Podkraj 27, star 75 let
DOLINSEK JOŽEFA, druž. upokojenka, Migojnice 59, stara 59 let
TEVŽIČ ANTON, inv. upok. Ločica ob Savinji 54, star 59 let
PREDOVNIK IVAN, kmet, Radegunda 16. star 53 let
MOČILNIK JANEZ, upokojenec, Tomšičeva 45, T. Velenje 75 let
MAVER ANTON, upokojenec, Šoštanj, Kajuhova 27, star 75 let
k/dii
REK DO APS
Objavlja prosta dela:
1.	avtomehanik
2.	klepar
3.	ličar
4.	voznik
5.	referent za osnovna sredstva in saldakonte
f ogoji: (poleg splošnih)
1., 2., 3. — končana ustrezna poklicna šola in tri leta samostojnega dela v stroki
4.	Kvalificirani voznik z izpiti za B, C, D, E kategorijo
5.	Ekonomski tehnik z 2-letnimi izkušnjami v stroki
Prijave pošljite v roku 15 dneh po objavi na naslov: REK DO APS, Koroška 64, Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dneh po zaključenem razpisu.
Zakričal bi, da bi odmevalo prek gora, poljan,. . . a bojim se, da v tej bolečini le ostal bi sam.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
Jerneja Lomška
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč v najtežji,! trenutkih, darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Hvala TGO Gorenje Promet Servis.
Enako zahvalo izrekam godbi Šoštanj, pevcem, govornikom in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoča: žena Darinka s hčerko Nino.
e? -' \
ZAHVALA
ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta ter brata
Vinka Medveda
iz Skornega pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi TUŠ. kolektivu REK, TGO-TOZD Elektronika, govornikom, pevskemu društvu Čebelica iz Raven, godbi Zaija, društvu upokojencev Šoštanj ter duhovniku za
opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Ivana Močilnika
iz Titovega Velenja, Tomšičeva 45
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodtjjkom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter podarili vence in cvetje.
Žalujoči: žena Julijana, otroci Mira, Stanko, Janez in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Frančiške Veithauser
rojene Aristovnik
se iskreno zah valj ujemo vsem sorodnikom, znancem in stanovalcem iz Uriskove ulice za darovano
cvetje in izraze sožalja.
Posebej hvala družbenopolitičnim organizacijam KS Pesje, Zvezi vojaških vojnih invalidov Titovo Velenje in Zvezi združenj borcev Pesje. Hvala tudi godbi, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Zahvala vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka IViarta, sin Ludvik z ženo, snaha Slavka in vnuki z družinami.
(29:28), vendar je bilo do konca ravno še toliko časa, da so domači igralci izenačili. Zasluženo!
Zadetke za Šoštanj so dosegli: Puc 11 (5), Potočnik 8, Plaskan 4, Javornik 3, Ramšak 2, Cigoj 1.
V soboto bodo Soštanjčani gostovali v Umagu.
V drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v drugi zvezni ligi za ženske so igralke Velenja gostovale v Koprivnici. V prvem srečanju je bila pomlajena gostujoča ekipa v glavnem enakovredna v igri gostiteljicam, saj so rokometaši-ce Podravke ob polčasu vodile le z golom razlike (9:8). V nadaljevanju pa so gostujoče igralke popustile, domače so se razigrale, hitro povedle s petimi, enkrat celo s šestimi zadetki prednosti in točki
sta ostali doma.
Zadetke za Velenje so dosegle Cefarin 5, Bovha 4, Špoljar in Podrzavnik po 3, Golič 2 in Matitz ter Djordjevič po enega.
V naslednjem kolu se bodo rokometašice Velenja sestale z ekipo Halas Jožef, ki trenutno vodi na lestvici. Ker bo Rdeča dvorana zasedena, bodo morale tekmo odigrati v dvorani Golovec v Celju. Začela se bo ob 16. uri.
Rudar :Kladivar 2:0
Romana Lah (ZC), tretja pa Marija Melanšek (LT TBj". Pri moških posamezno je v kategoriji A zmagal Željko Vogler (REK DSSS) pred Francem Korbarjem (zapo.il. pri obrtniku) in Alojzem Zupancem (RLV). V kategoriji B je prvo mesto zasedel Jože Kav-tičnik (VIZ), drugo do tretje mesto pa sta dosegla Jože Koper (RLV) in Tone Ravnjak (Gorenje). V skupini C je bil prvi Dani Knez (Gorenje), drugi Janez Dolanc (TEŠ) 'in tretji Franc Tajnik (Vegrad). V D skupini je zmagal Jure Veršec.(Gorenje) pred Marjanom Pusovnikom (TGP Paka) in Antonom Miklavžino (ESO).
Pri ženskah je ekipno zmagal Vegrad pred TGO Gorenje, pri moških pa ESO pred Vegradom in TGO Gorenje.
Organizator smučarski klub Velenje'v bodoče opozarja tekmovalce in vodje ekip na večjo resnost, saj seje v začetku kar 100 tekmovalcev več poznaje startalo.
kot jih je A. O.
Sindikalna šahovska liga
Šahovsko društvo iz Titovega Velenja bo tudi letos organiziralo ekipno sindikalno šahovsko ligo. Tekmovanje se bo začelo 28. marca. Na tekmovanju lahko sodelujejo osem članska moštva iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih organizacij na področju občine Velenje. Nastopijo lahko tudi dvočlanske ženske ekipe.
Pismene prijave sprejema Milan Goršek, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, služba za kulturo in rekreativno dejavnost, telefon 851-000, interna 132, kjer dobite tudi vse ostale informacije.
ŠAH — V ponedeljek so končali prvenstvo sozda Rek v šahu. Igrali so po liga sistemu. Zanimanje za to igro je bilo zelo veliko, saj je sodelovalo kar 21 ekip, vrstni red pa je naslednji: 1. mesto so osvojili šahisti Jamske mehanizacije, 2. RLV DSSS, 3. Jama Preloge, 4. Sipak, 5. Eso II. 6. Eso I, 7. Teš. 8. Priprave, 9 Izobraževanje, 10. DSSS SOZD
Pušnik osvojil pokal Cocte
Konec tedna je bilo v Begunjah tekmovanje na 40-metrski skakalnici. Pri starejših pionirjih je med 50 tekmovalci iz 14 klubov zmagal Pušnik iz Titovega Velenja in si s tem prislužil pokal Cocte.
V Doliču pa so za pokal Cocte tekmovali mlajši pionirji. Nastopilo je 72 skakalcev iz 14 klubov. Zmagal je Petek (Jes,—Zirov.) s skokoma 29 in 28,5 m. Dosegel je 194,7 točk. Drugi je bil velenjčan Pogorelčnik, ki je skočil 28 in 28,5 m in zbral 189,1 točk.
STRELJANJE
Sedaj na državno prvenstvo
Na republiškem strelskem tekmovanju za pionirje in pionirke, ki je bilo preteklo soboto v Slovenskih Konjicah, so nastopili tudi Velenjčani. V obeh konkurencah so osvojili 4. mesto, s tem pa tudi norme za udeležbo na državnem prvenstvu. Pri pionirjih so nastreljali: Boris Klančnik 174, Simon Veternik 167, Borut Trebše 166, Aleš Zučko 164 krogov. Pri pionirkah pa so nastopile: Mateja Bandalo 165, Barbara Vodovnik 159, Urška Bandalo 157 in Tatjana Burger 157 krogov.
Še dve točki
Kegljači Šoštanja so v nadaljevanju prvenstva prve regijske keglja-ške lige znova zmagali. Tokrat so
Tečaj za izprašane gasilce
Občinska gasilska zveza Velenje je ob sodelovanju s prostovoljnim gasilskim društvom Šentilj pripravila 70 urni tečaj za izprašanega gasilca. Obiskovalo ga je 46 mladih gasilcev, največ seveda iz Šentilja, Šaleka in Tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
Za tečaj so se odločili v zimskem času, ker imajo mladi s podeželja pozimi več prostega časa.
Tečaj je trajal od S. februarja do 18. marca, ko so bili še zaključni izpiti Od tu tudi skupni posnetek. (1. O.)
na domačem kegljišču premagali ekipo Konusa iz Slovenskih Konjic z rezultatom 5085:5005. Za Šoštanjčane so nastopili: L. Fidej 869, Sotler 868, Jovanovič 849, Rajšter 846, Komljenovič 842 in S. Fidej 811.
Po 7. kolu vodi ekipa Hmezada s 12 točkami, Soštanjčani pa imajo 10 točk in so na 4. mestu.
V naslednjem kolu kegljači Šoštanja gostujejo v Celju pri ekipi Ingrada.
Za Rudarsko svetilko
Na tradicionalnem, že 24, po vrsti, tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško za ,.Rudarsko svetilko" je nastopilo 26 ekip z 90 posamezniki iz Slovenije in Hrvaške. Od velenjskih strelcev sta se med posamezniki izkazala mladinec Renato Sterman s 365 krogi, kar je zadostovalo za osvojitev prvega mesta. Mirjana Zučko pa je nastreljala 367 krogov in za 2 kroga izboljšala republiški rekord. Na tem tekmovanju pa je osvojila drugo mesto. Ostali velenjski strelci pa so nastreljali: Aleksandra Safarič 350, Janez Hiršel 348, Jože Detlbah 347.in Mirjana Perhač 327 krogov.	F. Zučko
Veleslalom centra srednjih šol
Prejšnji teden je bilo občinsko prvenstvo srednjih šol v veleslalomu na Golteh, katerega se je udeležilo preko sto dijakov Centra srednjih šol, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Pri mlajših mladinkah je zmagala Saša Silovšek, Spala Režabek je bila druga in tretja Petra Zupan. Polona Cesar, Saša Šporn in Mojca Erhart — to pa je vrstni red pri starejših mladinkah. Mlajši mladinci so imeli zamegljeno progo in so se uvrstili takole:
I. Potočnik, 2. Zakeršnik, 3. Blagotinšek. V kategoriji starejših mladincev se je najbolje odrezal Zevart, drugi je bil Pušnik, tretji pa Isoski.
Tekmovanje je v zadovoljstvo vseh uspelo, tako organizacijsko kot tudi po množičnosti.
PRIREDITVE* PRIREDITVE • PRIREDI
--------- -
Razstava fotografij Joca Žnidaršiča
Jutri, 23. marca, ob 19. uri bodo v razstavnih prostorih kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" v Titovem Velenju odprli razstavo fotografij znanega fotoreporterja Joca Žnidaršiča. V kulturnem programu ob odprtju razstave bo nastopila nadarjena mlada pianistka Ingrid Silič iz Nove Gorice.
Joco Žnidaršič se je rodil leta 1938 v Šoštanju. Danes je urednik fotografije pri Delu. Razstavlja že od leta 1960 in je za svoja dela prejel številna domača in tuja priznanja. Leta 1977 je. prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1978 pa 3. nagrado WOLD Press Photo v Amsterdamu. Lani je pri založbi Delavske univerze izšla njegova monografija.
Na razstavi v Titovem Velenju bo 2nidaršič predstavil izbor del iz svoje pregledne razstave, ki je bila lani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava obsega originalne fotografije nekaterih svetovnih dogodkov skozi ostre reporterjeve oči in je doslej vzbudila veliko pozornost. V Titovem Velenju bo na ogled še ves mesec april.
Amatersko gledališče Trbovlje
Dve komedije pod naslovom: KAJ NAM PA MOREJO
Moslavina 29:29
Razburljivo ob koncu
Začeli so tudi spomladanski del prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi. Rokometaši Šoštanja so se v prvi tekmi v nadaljevanju srečali preteklo soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju z ekipo Mosla-vine iz Kutine.
Srečanje je bilo zelo zanimivo, zaradi slabih sodnikov pa tudi precej — še zlasti v zadnjih minutah — razburljivo. Gostje so izkušena ekipa, tudi telesno veliko močnejši od gostiteljev, za nameček pa ima trener Miro Požun v tem trenutku tudi zelo skromen izbor igralcev. Mahnič je še vedno poškodovan, iz vojske se je sicer vrnil Vrečar, ki pa seveda še nima dovolj moči. • V prvih tridesetih minutah Soštanjčani nikakor niso znali zaigrati v obrambi tako kot je treba in igralci
iz Kutine so ob koncu prvega dela igre zasluženo vodili z rezultatom 16:13. V nadaljevanju so Soštanjčani zaigrali zelo dobro v obrambi, tudi v napadu so bili učinkovitejši in dobrih petnajst minut do konca tekme so prvič povedli (21:20). Uspešni so bili tudi v treh naslednjih napadih in vodstvo povišali
Podravka: Velenje 24:19 Popustih v nadaljevanju
na 25:21. Spet so se gostje zbrali, dosegli štiri zadetke zapored ter izenačili na 25:25. Do konca smo nato gledali enakovredno igro in veliko požrtvovalnost igralcev obeh moštev. Soštanjčani so pred koncem vodili z 28:26, dobre pol minute pred zadnjim sodnikovim piskom so bili gostje v prednosti
V nedeljo so nogometaši odigrali zadnje kolo v tekmovanju za pokal nogometne zveze Slovenije. Razdeljeno je bilo v osem skupin, s po petimi moštvi. Nogometaši Rudarja so v zadnjem kolu premagali Kladivarja z rezultatom 2:0, igralci Smartnega ob Paki pa Fužinarja 1:0 in s tem oboji zmagali v svoji skupini.
V petek, 23. marca, ob 20. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Amatersko gledališče Svoboda iz Trbovelj s komedijo KAJ NAM PA MOREJO. Gre pravzaprav za dve veseloigri o Prihranjenem funtu Seana 0'Caseya in analfabeta Branislava Nušiča, ki jih je za naše «, razmere priredil Jože Andrej Čibej. Delo je režiral Janez Drozg. To bo žel dvajseta ponovitev te komedije, s katero Trboveljčani uspešno nastopajo po raznih odrih širom po Sloveniji.
Vstopnice po 100 dinarjev prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju ter enq uro pred predstavo.
Avto-moto turing klub
Tečaj za športne funkcionarje
Tekmovanje pripadnikov TO
Že drugo leto so pripadniki enote teritorialne obrambe Karla De-stovnika-Kajuha in občinskega štaba teritorialne obrambe Velenje pripravili tekmovanje v veleslalomu. Ta športna prireditev nima samo tekmovalnega namena, ampak zbližuje pripadnike TO tudi izven časa vojaških vaj, krepi vojaške kolektive, pripadniki TO si lahko izmenjajo izkušnje. Na letošnji prireditvi sta tekmovalcem spregovorila tudi borca NOV iz Titovega Velenja in orisala zmagovito ter junaško pot XIV. divizije.
Na letošnjem tekmovanju pripadnikov TO, izvedel ga je smučarski klub Velenje v sodelovanju z RTC Golte, je nastopilo 130 pripadnikov teritorialne obrambe iz vse Slovenije. Ekipno so zmagali pripadniki TO Gorenjske, drugi so bili tekmovalci iz Koroške, tretji pa člani občinskega štaba TO Ravne na Koroškem.
Med moškimi je slavil Dušan Gorišek (TO Gorenjske) pred Jo-žetom Kolarjem (PŠTO Koroške) in Tomažem Pogačnikom (TO Gorenjske).
Berta Jež je zmagala pri ženskah, Marijana Gorenšek (obe OSTO Ravne na Koroškem) pa je bila druga.
Takšna tekmovanja so za pripadnike teritorialne obrambe zelo pomembna. V poletnih mesecih pa bodo pripadniki teritorialne obrambe lahko merili svoje moči v plavanju.	France Volk
SMUČANJE
Veleslalom lepo uspel
Konec februarja je bilo na Golteh tekmovanje v veleslalomu za občinsko sindikalno prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo 99 tekmovalcev, od tega 74 moških in 25 žensk. Na novozapadlem snegu in v ugodnih vremenskih pogojih so bili doseženi naslednji izidi.
Rezultati žensk — posamezno:
V	kategoriji A (do 25 let) je prvo mesto osvojila Jelka Fužir (VVZ), druga je bila Suzana Špegel (Gorenje), tretja pa Milena Močenik (Vegrad). V kategoriji B (od 26—35 let) prva Franja Knez (Gorenje), druga Janja Divjak (Vegrad) in tretja Ida Jud (EKO).
V	.kategoriji C faadJLS letliesk-vila Silva Silovšek, (LTTB), druga
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO •
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 22. 3. ob 18. in 20. uri LOLA — nemški, drama. Režiser: W. Fassbinder.
Petek, 23. 3. ob 10., 18. in 20. uri INŠPEKTOR NERODA - francc ski, komedija. V gl. vi.: Coluche.
r-S^0,a in nede|ja- 24" 25- 3- ob 16., 18. in 20. uri METULJEV MREŽA — japonski, erotski. V gl. vi.: Yuki Nahira.
Ponedeljek in torek, 26., 27. 3. ob 18. in 20. uri PRISMOJEN KAZNJENCA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Gene Wilder.
Sreda in četrtek, 28., 29. 3. ob 18. in 20. uri PLAMEN MAŠČEVA NJA — indonezijski, akcijski. V gl. vi.: Barv Prima.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 26. 3. ob 20. uri LOVEC NA JELENE — ameriški, vojni drama. V gl. vlogah: Robert de Niro, John Casale. Režiser: Michael Cimi no.
Trije prijatelji, ki brezbrižno preživljajo svojo mladost v rojstnei mestu, se naenkrat znajdejo na vietnamskem bojišču. Vojna v njih pust, neizbrisne sledove. Eden ostane invalid, drugi jemlje mamila in v smrtonosni igri„ Ruske rulete" se ustreli v glavo, tretji pa od vseh še najbolj psihično stabilen težko prenese usodi svojih prijateljev.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 22. 3. ob 20. uri INŠPEKTOR NERODA — francoski, ko medija. V gl. vi.: Michel Colouche.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 24. 3. ob 19.30 uri DOMINIKA — DUH, KI UBIJA ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Cliff Robertson.
Nedelja, 25. 3. ob 17.30 in 19.30 uri INŠPEKTOR NERODA — fran coski, komedija.
Ponedeljek, 26. 3. ob 19.30 uri METULJEVA MREŽA — japonski erotski. V gl. vi.: Yuki Nahira.
Sreda, 28. 3. ob 19.30 uri POŠASTI MORJA — ameriški, spektakl. gl. vi.: Ann Turkel.
KINO DOLIČ
Petek, 23. ninalka.
Torek, 27. 3. ob 19. uri METULJEVA MREŽA — japonski, erotski.
Petek, 23. 3. ob 19. uri DOMINIKA — DUH, KI UBIJA — ameriški! kriminalka
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 25. 3. ob 18. uri DOMINIKA — DUH, KI UBIJA — ameri-ški, kriminalka.
Sreda, 28. 3. ob 19. uri PRISMOJENI KAZNJENCI — ameriški, komedija.
Pisali smo /<., Uu Avto-moto turing klub iz Titovega Velenja organizirati avtomobilski reli, ki šteje tudi za prvenstvo Slovenije. Za izvedbo take prireditve je razumljivo potrebno določeno število sodnikov in organizatorjev. Ker ustreznih športnih delavcev v Šaleški dolini ni dovolj, se je klub odločil, da bo v soboto, 24. marca, ob 17. uri, v učilnici doma učencev pripravil tečaj za športne funkcinarje.
Tečaj je brezplačen, pogoj pa je, da so kandidati člani AMTK Titovo Velenje. Po končanem tečaju in uspešnq opravljenem izpitu bodo udeleženci prejeli izkaznico športnega funkcionarja, ki jim daje pravico do brezplačnega vstopa na vse avto-moto prireditve v Sloveniji, hkrati pa jim nalaga dolžnost® da na teh prireditvah pomagajo, če jih« organizator zapros,.
B. M®