Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 15. marca 1938 MARIBORSKI Štev. 61. Leto XII. (XIX.) Cena 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-35 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prcjcman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen ua dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.109 99 JUTRA' 99 Hitler ie nenadno odpo Seiss inquart državni namestnik — Hitler bo govoril na plebiscitnih zborih — Nova upravna razdelitev Avstrije DUNAJ, 16. marca. Hitler je imenoval dosedanjega avstrijskega zveznega kan-ce'arla dr. Seiss-Inquarta za državnega namestr.5ka v Avstriji s sedežem na Du-ki je obenem imenovan za pokra-! nskega voditelja SS. Za državna tajnika s*a imenovana štabni vodja pokrajinskega vodstva NSDAP Odilo Globočnik in or. Franc Rainer. Dr. Miihlmann je bil 'menovan za državnega tajnika za propagando, DUNAJ. 16. marca. Zaradi nujnih dr- žavnih poslov je Hitler včeraj popoldne nepričakovano zapustil Dunaj in z letalom odpotoval v Monakovo, četudi so pričakovali in je bilo napovedano, da bo pOsetil razne avstrijske dežele, zlasti Štajersko in Koroško. Zdi se, da je nenaden odhod v zvezi s poročilom zunanjega ministra Ribbentropa, ki je včeraj popoldne po vrnitvi iz Londona prispel z letalom na Dunaj. Odpadla je za snoči napovedana baklada. DOznava se, da bo v kratkem posetil Dunaj maršal Goring, Ukvadadia dunajskih ministrstev v polnem teku - Avstrijske železnice v sestav nemških dri. iefeznic - Reforme pri časopisju - inicer-ieva proklamacija: Hitlerjeva misel bogudo-padijiva DUNAJ, 16. marca. Avstrijsko uradni-štvo bo te dni zapriseženo novemu državnemu poglavarju Adolfu Hitlerju. Kdor ne bo položil prisege, bo odstranjen. Židje sploh ne bodo prisegali. DUNAJ-, 16. marca. Danes je prispel na Durr-j rajhovski minister kmetstva in pre-l'rafte VValter Darre, da prevzame posle l^^jskega poljedelskega ministra. Likvi-t T '3 avstrijskiti ministrstev je v polnem Za prometno ministrstvo je bil po-' iavIjen poseben nemški komisar, ki ima "ai°go, da se avstrijske zvezne železni-jC Utljučijo v sestav nemških državnih •'Ueznic. Vse zlato avstrijske narodne anke so odpremili v Berlin in pride v 'res°rje nemške državne banke. Dunaj, ie. marca. Danes izide prva ^fevlika avstrijske izdaje osrednjega gla-l a NSDAP „V61kischer Beobachter”, ki 10 jmel sedaj tri izdaje: monakovsko, Pillnsko in dunajsko. V merodajnih krogih pravijo, da se bodo vsi večji časopisi Dunaju polagoma likvidirali, ker je v načrtu izgraditev novega časopisja. V v ecjih mestih nemške Avstrije bodo do- volili posamezne večje lokalne časnike, volili posamezne večje lokalne časnike. DUNAJ, 16. marca. Nadškof kardinal dr. Innitzer je izdal po svojem obisku pri Hitlerju v hotelu „Imperiatl” proklamaci-jo na duhovščino in katoliško prebivalstvo Avstrije. V tej proklamaciji pravi: „Kato'ičani nemške Avstrije naj se spomnijo Kristusove besede: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Duhovščina in katoliško prebivalstvo naj se brezpogojno postavi za svojim voditeljem in državnim kancelarjem velike nemške države, za možem, čigar borba proti mednarodnemu boljševizmu ter za edinsivo in čast nemškega naroda odgovarja bogudopadljivi ideji. Katoliška duhovščina se mora vzdržati vsakega političnega delovanja ter se posvetiti izključno duhovni misiji. Katoliške mladinske zveze se razpustijo ter pristopijo k državni mladinski zvezi, saj je cerkev vedno zvesta državi. Vodja in državni kancelar mi je dal zagotovilo, da se bo poslanstvo cerkve vedno rešpektiralo.” Seluopseški m dš&of - *uwma v Sainefmdum\teto - De. nakar sledijo drugi rajhovski državniki *n se bodo t] obisk} vrstili do 10. aprila, ko bo v Avstriji naknadni plebiscit o izvršenem priključku. Tudi se doznava, da bo Hitler med plebiscitno borbo obiskal Avstrijo ia da bo govoril tudi na zboru v Gradcu. Hitler namerava počastiti zlasti Linz, svoj rodni kraj, kjer bodo zgradili nov most preko Donave. Linz naj postane v bližnjem *ru središče tujskega prometa in ajha. V najkrajšem času bodo pričeli nemški turisti romati v Linz in v Braunau, amor bo prispel tudi Goring. V načrtu je velika avtomobilska cesta, ki bo vodila preko S.inza na Dunaj. DUNAJ, 16. marca. V upravnem pogledu bo Avstrija, kakor zagotavljajo dobro poučeni krogi, razdeljena na tri področja: 1. Spodnja Avstrija s sedežem na Dunaju, 2. Salzburška, Zg. Avstrija in zapadna Tirolska s sedežem v Linzu, 3. vse ostalo področje s sedežem v Gradcu. tudi ateiitm! ^OLNOGRAD, 16. marca. Hitlerjevski ';aPacIalni oddelek je obkolil nadškofijski •V°r®c ter izvršil podrobno hišno prebavo. odpeljali so dva tov. avtomobila raznih knjig in listin. Nadškofa dr. Weitza v dvorcu več ur zasliševali, nakar 8a aretirali ter odpeljali na policijsko ravnateljstvo. Ni znano, česa je obdol-£®n. v nekaterih krogih zatrjujejo, da je ndl njegova aretacija sledila radi sličnih razlogov kakor aretacija graškega škofa PawUkOvskega. Katoliško univerzo v Soinogradn so zaprli. . frUNAJ, 16. marca. Veliko senzacijo zbudila v tukajšnjih krogih aretacija izvršil samom DUNAJ, 16. marca. Velikansko senzacijo je zbudil samomor majorja Feya, bivšega heimwehrovskega prvaka in podkancelarja. Fey se je, kakor znano, svojčas sprl s Starhembergom, čemur je sledil splošen razkroj Hajmvera ter razpust. Fey je dobil zatem dobro mesto kot predsednik Donavske paro-plovne družbe in se je popolnoma umaknil iz politike. Fey je bil tisti, ki je z največjo lo je navadno spravil oče, ki ji e vse izpregledai. naj si je razbila ste-™c<> na mizi, ali pa krožnik v kuhinji, ec se prepričati, da li je kaj za njo v Kakšne so kanadske Ančka, Marija, Cecilija, Premoženje kanadskih petork je doseglo prvi milijon dolarjev. Sedaj pa poročajo iz Toronta, da je njihov zdravnik dr. Defoe pozval dva kanadska psihologa v Callander, da se pozanimata ;:a značilne poteze petork in dasta nasvete za njihovo nadaljnjo vzgojo. Petorke niso namreč preveč inteligentne, kar opravičujejo s splošno slabo konstrukcijo. Sicer pa menijo zdravniki, da bo prišla s telesnim razvojem tudi duševna zrelost. Priznati pa je treba, da kažejo deklice, čeprav še niso izpolnile četrtega leta, izrazito vsaka svoj značaj. Ančica je tako spretna, da obrne takoj pozornost ob- petorke Ivon in Emilija iskovalcev na sebe. Zelo jo veseli, če se na kakršenkoli način izkaže. Njena sestra Marija je najmanjša med njimi in ni tako ljubezniva; večkrat se je vzgojiteljici celo uprla. Cecelija in Ivon imata povprečen značaj in se odlikujeta s skromnim, vendar pa samosvojim obnašanjem. Zadnja se je rodila Emilija in je najslabotnejša, bojazljiva, često joče in se rada skrije, ko pridejo obiskovalci. Piihologi pa mislijo, da se bo zmačaj petork tekom let vzajemno približal in izenačil. Oče Dionne še ni opustil nade, da bo dobi! oblast nad svojimi otroci. navite Živahna volilna shoda. Za volitve, ki bodo v Razkrižju in Štrigovi, je že sedaj izredno zanimatije. Doslej sta vloženi in potrjeni obe gospodarski listi in sicer v Razkrižju gospodarska lista Škramleca Štefana, za Štrigovo pa gospodarska lista dosedanjega župana Tomislava Kovača. Nsprotniki obeh list sicer še nimajo sestavljenih kandidatnih list, vendar so sklicali v obeh krajih volilna shoda. Kot govornika sta nastopila g. senator Fran Smodej in g. Snoj iz Gornje Radgone. Med zborovalci, ki so imeli svoja shoda kar pred cerkvijo, je bilo mnogo pristašev omenjenih gospodarskih list, ki so prekinjali izvajanja govornikov z medklici, tako da sta bila oba shoda predčasno zaključena. Prišlo je tudi do dejanskih spopadov. Volilci so živahno vzklikali nosilcema gospodarskih list g. Škramlecu in g. Kovaču. Zborovanje vojnih Invalidov, V Ma- renbergu se je vršil te dni redni občni zbor sreske organizacije voj. invalidov za marenberški okraj. V okviru občnega njem. Razjezil so je nanjo samo enkrat, ko mu je pojedla ves tobak z mehurjem vred. (Konec jutri.) zbora je imel daljši referat zastopnik oblastnega odbora g. Zore. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Franc Praprotnik predsednik, Anton Arih tajnik, Vinko Pečnik blagajnik, Ivan Ropret in Franc Mihev odbornika. Namestnika Ivan Grizold in Antonija Verdin-škova. Delegata za oblastno skupščino A. Arih in Ivan Grizold. Z občnega zbora je bil vsem narodnim poslancem in drugim osebam poslan poziv, da se za-'''/;mieio za vojne žrtve. Občni zbor društva »Otroškj vrtec«. V Marenbergu se je narodno društvo »Otroški vrtec«, ki je velikega pomena n.i naši meji, zopet poživilo. Pristopilo ie več novih zavednih članov. Na občnem zboru omenjenega društva, ki ga je vodil g. Langeršek, je bilo razvidno, da je društvo od 1. oktobra 1936 naprej delovalo v okviru možnosti. Dohodkov je bilo 3150 din, izdatkov pa 2179 din. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Božidar Tomažič, šolski upravitelj, predsednik. Simon Ternik podpredsednik. Zora Tomažičeva tajnica. Vilko Kolar blagajnik. Odbornika: Franc Ternik in Valentin Jugovič, namestnika Josip Langeršek in Anton Arih. Živn nrnr1ipu Vsi vcm0» kako ie ivo uruaje našo cle]o odvisno ©d orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor k vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilna nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod. UuMutaB M&rbf Planinski vestnik (št. 3) je izšel. Pesi* >, poučno, spretno razvrščeno gradivo, ki ga ponazorujejo krasni prirodni posnetki. Pavel Kunaver razpravlja o vzgojnem pomenu planinskega smučanja. Lipovšek Marijan je prispeval »Na obisk« pri starki zimi«, Uroš Zupančič pi$e o »Vzhodni steni Prisojnika« ter o »Triglavski steni, odeti v sneg in Iod«. Jereb Rudi pripoveduje, kako greš »Pozimi na Gorjance«. Sledi še prispevek A. Ivanca »V snegu na Mrzlo goro«. Sledijo še »Ob-zor in društvene vesti«, »Razgled po planinskih časopisih« ter dr. Tominškov »Antibarbarus«. Ljudska univerza. V petek 18. marca je zaključno predavanje našega z velikim zanimanjem sprejetega antropološkega cikla. O inteligenci predzgodovinskega človeka predava g. univ. prof. dr. Al. Gahs iz Zagreba in bo to predavanje važno dopolnilo predavanj g. dr. Bujasa. Projekcijske slike! fife$ske JMkfit$ Za tujo kožo. Mati: »Janezek, pazi, da se s kladivom ne udariš po prstih!« — Janezek: »Nič se ne boj, mama, saj bo žebelj držala Marica.« V soboto dne 19. III, ob pol 19. uri at pol 21. uri se bo predvajal film »Borba *a dete«. Kot dodatek pa se bo predvajal film o naši državi in Alfa žurnal. — V nedeljo dne 20. III. ob pol 19. in pol 21. uri; se predvaja film »Neodoljivi«; z A. On-dra in H. Sohnker. Kot dodatek Alfa žur-nal in kulturni film o naši državi. Župančičev večer v mestnem gledališču v okviru Pomladka Rdečega kriza in pod) vodstvom prof. Ingoliča je krasno uspel. Novost je bil govorni zbor z »Žebljarsko«. Takšnih kulturnih prireditev si v Ptuju še večkrat želimo. Rdeči petelin. Zgoreli so svinjaki in gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Urnika v Pangercih pri Cirkovcih. Ogenj je nastal radi neometanega dimnHca, v katerem so se vžgale saje. Utrinki iz revolucionarnega Gradca Gradec je zares velenemška in vse-nemška trdnjava. To smo vedeli že preje. Konkretne emanacije tega vsenem-škega Gradca pa so bruhnile na dan tc dni, ko je ta misel vzvalovala na plan z vso udarno silovitostjo. Kdor ni videl teh za naše pojme impulzivno silovitih izbruhov te dni na graških ulicah, ki so prekipevali v neprekinjenem vzklikanju, v neprodomi gneči, ne more tega dojeti. Mlado in staro dviga desnico k hitlerjevskemu pozdravu, poje, vzklika, se navdušuje. Stare ženske sedijo pred cerkvami in imajo v rokah zastavico s kljukastim križem. V Gradcu ne srečaš človeka, ki bi ne imel znaka s kljukastim križem, plavice v gumbnici ali pa pasice s kljukastim križem na roki. Le silno majhna je skupina onih, ki stojijo hladno ob strani. Iz kavarn pokukavajo globo-io pretreseni skozi okno in si ne vedo razlagati, kje se ie skrivalo to razpoloženje, kje se je nabrala tolika množica, ci stoji ves dan na ulicah in čaka. Mnogi žvečijo kruh mesto obeda kar na prostem ta si ne privoščijo počitka niti prečo poldneva. Ves Gradec je v morju zastav s kljukastim križem. Tam, kjer niso radi pomanjkanja blaga, mogli izobesiti teh zastav, so si pomagali z deželnimi belozelenimj s kljukastim križem. Vse od naše meje do Gradca ne vidiš hiše brez zastave. Trgovine so razprodale vso zalogo rdečega blaga. Ljudje so pokazali pri tem mnogo iznajdljive domiselnosti. Vinogi so kar porezali avstrijske rdeče belo rdeče zastave, odstranili belo progo v sredini, sešili obe rdeči progi z belino in kljukastim križem v sredini. Vidiš pa tudi številne hiše, kjer visijo rdeče belo rdeče zastave, sredi bele proge pa so vtisnili kljukasti križ. Na cesti od meje proti Gradcu te vsa mladina pozdravlja z dvignjeno desnico in vzklikom »Heil riitler!«. V Gradcu je skoro nevarno biti te dni brez znaka kljukastega križa ali brez dviganja roke k hitlerjevskemu pozdravu. To Je izkusil neki slovenski me-dictnec, ki bi jo bil skoro izkupil. II. V nedeljo na Opernringu. Ogrontna množica se je zgrnila okoli Dollfussovc-ga spomenika. Prišli so gasilci, da odstranijo spomenik. Ravnali so tako. kakor je vzklikala razburjena množica. »Verigo preko vratu, kakor je delal on z drugimi.« In so gasilci lako napravili. »Ho-ruk« je zadonelo iz množice, ki je kričala in vpila v navdušenju. Kip se je zamajal ter obležal v razbitinah na tleli. Množica je pljuvala po njem in razbijala preostanke nekdanjega spomenika. To, kar je mnogim ležalo skozi leta na dnu zagrenjene duše, je prikipelo sedaj na dan s svojevrstno erupcijo razdražene množice. Psihologija mase... III. Po mestu stopajo prejšnji avstrijski vojaki. Posamično se sprehajajo skupaj z vojaki letalske pehotne edinice Hermana Goringa, ki so se v nedeljo pripeljali z bombniki v Gradec. Na letališču v Thalerhofu. so razvrščeni ti bombniki v nepreglednih vrstah in je dostop v bližino strogo zabranjen. Nemški vojaki so deležni povsod velike pozornosti. Mladina jih pozdravlja z dvignjeno roko in »Heil Hitler«. Tudi prejšnja avstrijska vojska je deležna tople pažnje, čim se v skupinah pojavi na ulicah. Gradčani pravijo, da so jim dolžni mnogo hvale. Niso hoteli na cesto proti njim, ko so v petek demonstrirali v ogromno valujoči množici proti plebiscitu. Mesto njih, ki niso hoteli iz vojašnic, so morail na pomoč dunajski oddelki. Radi tega jih vsenem-ški Gradcc povsod toplo pozdravlja. Tudi ti bivši avstrijski vojaki dvigajo strum no svoje roke k hitlerjevskemu pozdravu, ki se je vdomačil že povsod: Na cesti, po trgovinah, gostilnah, kavarnah, vsepovsod, katnor stopiš in kjer koga srečaš. IV. Graška mladina je vsa kakor v nekem vzhičenju. Ni toliko blaga, da bi si lahko oskrbeli že vsi uniforme oddelkov SA. Vmes vidiš tudi člane oddelkov SS v čmi uniformi in s samokresom. Mladina v belih jopičih. Silno navdušenje kaže zlasti ženska mladež, ki je vsa kakor pretopljena v čustvu in vzhičenju za hitlerjevstvo. Zvečer se oblikujejo ob Opernem ringu, vzdolž Bismarckovega trga, Gosposke ulice in Glavnega trga velike gruče mladine, zlasti deklet, ki v neizčrpni radovednosti kramljajo z nemškimi vojaki, v katere upirajo svoje poglede kakor v polbogove. Vsako besedo iz teh mladih, stasitih rajhovskih pešcev-letalcev vsrkavajo vase kakor med. Z občudovanjem zro vanje, neprekinjeno sprašujejo o Nemčiji, o bombnikih in vsem mogočem. Skupine po 50 do 60 mladcev in deklet obdaja te vojake m jih ne pusti naprej. Pozno v noč, do polnoči vidiš te gruče. Ko se vojak poslavlja, ga ne pustijo naprej in če ga, potem ga spremljajo naprej do vojašnice. Nemški vojaki se ob takšni pozornosti čutijo zelo počaščene, saj so pravi junaki dneva, oboževani po graški narodnosociali-stični mladini. Nemški vojaki imajo sedaj prve dni še prosto, da čutijo iskreno prijateljstvo Gradčanov, ki si želijo priznanja onega pomena, ki ga ima Mona-kovo kot izhodišče narodnosocialistične-ga pokreta za rajli. Vidiš pa tudi posamezne nemške vojake, ki korakajo pod roko z bivšimi avstrijskimi vojaki. Tam pred škofijo pa vidiš stražo SA, ki pazi, da ne zaide nikdo neopaženo v škofovsko palačo, kjer biva graški škof dr. Pavlikowsky, ki je bil pred leti še ze-<0 eksponiran v borbi proti hitlerjevstvu, ki pa se je v zadnjih dveh letih kot dober, realen računar umakni! s tega eks-poniranega položaja ter prepustil odgovornost drugim. Pa mu vseeno ni nič pomagalo. — V. Beg iz ruskega ujetništva (Po svojih doživljajih napisa!: J. Petre.) Prosil sem ga, naj sestavi bolj milosten zapisnik, da bo kazen manjša. Napisal pa je le majhen listič, ga izročil stražniku s poveljem, da naju odvede k vojaškemu načelniku. Strumno sva pozdravila ter sledila stražniku. Hodili smo celo uro, preden smo prišli na cilj. Pozno v noč smo čakali poveljnika, a mesto njega je prišel vojak, ki naju je odvedel v taborišče, od koder sva bila pobegnila. Predal naju je ruskemu naredniku, ki so mu bili izročeni jetniki. »Kod sta se klatila?« Grdo naju je nahrulil. »Zunaj.« Zdajci sem izprevidel, da še nimajo od naju nobenih poročil in tako ne vedo zakaj prav za prav gre. Zaprl naju je v ječo, kjer sta že bila shranjena dva nemška podčastnika. Življenje smo si uredili kar moči udobno. Cas smo si preganjali na različne načine, a največ s kartami. Hrane smo dobivali več ko dovolj, ker so kuharji jetnike nekam protežirali. Trije dnevi so že minili, a nikdo se ni prav brigal za naju. Četrti dan je prišel dežurni oficir it> vprašal, zakaj sediva. Povedala sva, da so naju zunaj ujel*. F-*rav tiste dni je prišel odlok, da se vsak ujetnik kaznuje s tridnevnim zaporom, če ga dobijo v mestu. Midva pa sva sedela že četrti dan. Takoj sva bila izpuščena ter se vrnila v svojo barako. Samo dvorišče nama je bilo prekoračiti in že sva bila doma. Barake, zgrajene iz surove opeke, so se vrstile druga za drugo •skoraj v nedoglednost. Če bi ne vede’ številke, težko bi našel pravo. Mesec je prijazno gledal v jasno noč, ko sva stopala ob zidu, ki se za njim začenja zlata prostost. Mikalo me je, da b: poizkus ponovil, a tokrat sem sklenil pobegmiti sam. Hodim, koder hočem. Usoda, ki me spremlja, je le moja. Tiho sva stopila v barako, kjer so tovariši že spali. Nekateri so se takoj zbudili ter naju začeli zasmehljivo zbadati, kako je bilo na Kitajskem. Požrla sva zbadljivko in se potuhnila »a ležišče. 'Kmalu se je razširila vest, da bo del ujetnikov premeščen v trojesko taborišče, osemdeset kilometrov od Taškenta. Govorica se je prekmalu uresničila. Med premeščenci sem bil tudi jaz. Prišli smo v slab kraj, daleč od železnice, brej pitne vode. Na razpolago srno imeli rečno vodo, ki pa je bila le prevečkrat podobna beli kavi. Tako je bila kalina. Zatorej nj čudo, če sta s v taborišču kmalu razpasla legar in kolera. Okužene barake so zaprli in nihče ni smel ven, razen mrličev, ki so jih dnevno odnesli po dvajset. Bili so žalostni prizori, ki so moj ubežni načrt le pospeševali. Vedno je še boljše umreti v gorah, nego žalostno končati v okuženem taborišču. Z vso vnemo sem se zopet pripravljal na beg. Najbrž so drugi ujetniki isto •snovali načrte, a niso imeli dovolj poguma, ker so se širile vsakovrstne govorice o pobeglih ujetnikih. Tako je baje nedavno v visokih gorah medved napadel dva ubežnika; enega je ubil, dru-&emu so je posrečilo, da jc medvedu razparal trebuh. Tovariša je pokopal, medvedu pa je porezal tace ter jih z dru gimi stvarmi prinesel v taborišče. Med ljudmi je šel strah, saj jim je pretila smrt tu in tam. Po barakah so neusmiljeno gospodarile uši, bolhe in stenice, da nisi vedel ne uro ne dneva, kdaj sc te loti nalezljiva bolezen in te zaprejo v barako, od koder ni bilo več izhoda. Vse to me je tiralo skoraj v obup, moj sklep pa je ostal trden. Preskrbel sem si za nekaj dni hrane, nekaj denarja, kotlič za kuhanje in dolg nož. Tudi zemljevid in kompas sem še hranil. Tako oprem* Ijem sem se odločil, da izginem 22. oktobra 1915 iz taborišča, naj se že zigodi kar koli. Nikomur nisem črhnil o svojem namenu, ker sem se najbolj bal izdajstva in potem posledic. Ob sončnem zahodu sem se zagledal proti visokim goram, ki je za njimi nekje daleč ležala kitajska država, kamor sem se bil namenil. Kakor da gledam domače vrhove, se mi je zdelo in milo as mi je storilo pri srcu. (Dalje prih. sredo.) HUudotske ik dktiiisto movUb Iz obmejnega komisarijata. Šef tukajšnje obmejne policije g. S. Krajnovič se je Vrnil s svojega dopusta in je prevzel svoje posle. Učiteljska vest. Premeščena je iz Cezanjevcev pri Ljulomeru v Maribor učiteljica Cvetko Verdir Anica. Imenovana je nastopila že 10. t. m. svoje mesto na III. dekliški narodni šoli. Seja mestnega sveta. V četrtek, 24. t. m. ob 18. uri je v mestni posvetovalnici druga redna seja mariborskega mestnega sveta. Na seji bodo razpravljali med drugim o imenovanju ulic, o regulaciji vogala Aleksandrove in Meljske ceste v zvezi z zgraditvijo Golescheve trinadstropne hiše na Meljski cesti, o regulaciji Vilharjeve ulice, neugodnem gmotnem stanju dekliškega zavoda »Vesna« v zvezi z dolgom mestni občini v znesku 267.145 din, o razmerju in obračunu med mestno občino in Prostovoljno gasilsko četo, o nakupu hiše v Pristaniški ulici 11, nabavi inventarja za laboratorij mestnega tržnega nadzorstva, o maksimalnem cenovniku za pogo-stinske obrate v Mariboru in dobavi električnega toka gostilniškim podjetjem. Odprta noč in dan so groba vrata . . . V častitljivi starosti 82 let je preminil v Koroščevi ulici 6 vpokojeni orožniški stražmojster Franc Peterlin. V Vrtni ul. 8 je umrla soproga bivšega gostilničarja Marija Senekovič, stara 63 let. V splošni bolnišnici sta izdihnili 671etna delavka Ivana Stoporko in 361etna mizarjeva žena Uršula Ferk. Na Betnavski 4 je preminil v starosti 71 let krojač Anton Kocbek, žalujočim naše iskreno sočutje. Iz železniške službe. Premeščena sta višja kontrolorja Alojzij Korošec iz Ljutomera v Črnomelj, Adolf Avsec pa iz Črnomlja v Ljutomer. V tujino . . . Davi je prispel v Maribor poseben vlak prekmurskih sezonskih delavcev, ki potujejo v Nemčijo. V Mariboru ostanejo delavci, 1200 po številu, do večera, nakar potujejo naprej v Nemčijo. Hudi amaconki. Danes dopoldne so bili pasantje v Mlinski ulici priča nekega dvoboja med dvema ženskama, ki sta se klofutali, suvali ter vlekli za lase. Bili sta obe že precej krvavi, ko je prišel stražnik ter obe amaconki odvedel na stražnico. Sta to 3lletna Marija F. in 34!etna Terezija G. in je Marija, ki je bila napadalka, izjavila, da je Treziko radi tega »obdelala«, ker da zalezuje njenega moža. Epilog tega dogodka, ki je privabil precej ljudi, bo najbrže pred sodiščem. Mladina v svet. Od doma je pobegnila 161etna Elizabeta Berič, učenka IV. razreda meščanske šole. Dekle je ^edne zunanjosti in dobro razvita. Kdor bi kaj o njej vedel, naj sporoči takoj predstoj-ništvu policije ali pa najbližji orožniški postaji. Iz meščansko šolske službe. Upokojena je upraviteljica tukajšnje dekliške meščansko šole v Miklošičevi ulici Zora Klavžarjeva. V Ormožu je upokojen upra vitelj Josip Prijatelj. Radio vam je za pouk iti zabavo, najboljši vodnik po evropskem radijskem svetu pa je tedenska radijska revija »Naš val«, ki v vsaki številki prinaša sporede vseh evropskih radijskih postaj, nudi pa vam tudi obilo prijetnega branja: fantastičen roman, zanimivo novelo, gledališko rubriko, filmsko smotro, nagradne natečaje in modni pregled. Zahtevajte še danes na ogled najnovejšo številko, ki jo dobite brezplačno. Zapomnite si: »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 12 din. Cercle francais. Za soboto 19. t .m. napovedani humoristični večer gospe Marg. Herleroy izostane. Slovensko obrtno društvo v Mariboru namerava podeliti razstavljalcem na letošnji obrtni razstavi lične diplome. Za tri najlepše diplome, ki jih bo ocenila posebna komisija, je društvo razpisalo tri nagrade v znesku od din 500, 300 in 150. Podrobnejše informacije dobe interesenti v društveni pisarni v Mariboru, Vetrinjska ulica ll/I. Občni zbor društva »Nanos«. Gdč. Marija Dugar ni v odboru društva »Nanos«. Občni zbor marib. šah. kluba se odloži na poznejši čas. Glasbena matica pripravlja za začetek prihodnjega meseca svoj edini velik koncert z orkestrom in petjem v letošnji se- zoni. Pozneje sodeluje z »Mariborom« pri C. Frankovih »Beatitudines«. za spomlad in poletje bo pa šla v vse večje kraje ob meji od Radgone do Dravograda, kakor je to delala ob začetku svojega obstoja. Dobro bi bilo, ko bi se zainteresirani kraji sami obrnili glede koncertov na matici no vodstvo. Slovenskega humorističnega lista »Toti l»st« izide druga, splošna številka na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1938, na kar cenj. občinstvo vljudno opozarjamo. Prodajajo ga vse tobakarne. Cena Din 1.50. Za izlet v G r a z, ki ga prireja »Pni nik« z luksuznimi avtokarj v soboto, dne 19. marca (Jožefovo) se sprejemajo prijave najkasneje do četrtka dne 17. t. m. do 18. ure. Vožnja in vizum le Din 100.—. Kino Union. Samo tri dni repriza naj-uspelejšega velefilma »Samostanski lovec« po romanu L. Ganghoferja. V glavni vlogi Paul richter. fiedaiisee Parmov Postrešček št. 15 oziroma Nepravi nečak Tako se imenuje prihodnja operetna premijera v mariborskem Narodnem gle dališču, ki bo z njo združen tudi spominski večer rajnkega slovenskega sklada telja, nepozabnega Viktorja Parme. Ko sem v septembru leta 1907 kot petošolec klasične gimnazije v zagrebškem plemiškem konviktu gledal premiero istoimenske Parmove operete (na Hrvatskem »Lukavi služnik«), 9 prešerno Irmo Polakovo v glavni ženski vlogi operne ko-ristke Mine Gorske, nisem niti v snu mogel misliti, da se bo ta mikavna gledališka zadeva godila 1. 1938 v Zagrebu in okolici, saj se je tedaj odigravala na Dunaju in okolici. Ta sprememba okolja in tudi delna priredba tega Parmovega dela je zasluga režiserja P o v h e t a in dirigenta Ji ranka, ki sta po presledku 16 let sedaj zopet pripravila to opereto za Maribor. V tretji vrsti pa gre zasluga za obnovitev Nečaka našemu mlademu tenorj-u-buffu in ambicioznemu igralou ljubimskih vlog (n. pr. Mortimer v Mariji Stuartovi) Edu V e r d o n i k u. Verdonik ;e hkrati uvežbal koreografski del predstave, ki ga sicer oskrbuje režiser Anton Harastovič. Da se Parmovo delo godi v sedanjem času, je najboljši dokaz, da veliki Parma živi še danes v srcih svojih rojakov in bo živel tia vselej. »Nesreča« številka 13 in tudi oba »Ne« (nepravi in nečak) v naslovu dela gotovo jamčita, da bo Parmova glasba navdušila sedanje zveste obiskovalce tukajšnje Talijo in sploh vse Mariborčane in da bo precej haska tudi za gledališko blagajno, ki bo morala postreščkovo hišno številko 13 potencirati na veliko kubusov. Kdor je užival ob Parmovih »Caričinih Ama-conkah«, ki je zgodovinske snovi, ta bo še bolj užival v »Nečaku«, zakaj ta snov in vsebina sta trajne veljavnosti in se lahko prirejata kakor vsa velika in klasična dela svetovnih pisateljev. Od Parmovega libretista, Dunajčana Hirscha, bo ob Povhetovem režiserskem svinčniku precej malo preostalo. V prvem dejanju je velik revialmi ples zagrebških oficirjev z grajskimi deklicami. V drugem dejanju ples girlsov in prekrasen oktet Verdenika z Barbičevo, Juteršnikovo, Kri-žajevo, Tovornikovo, Gabrovškovo, Vel-dinovo, Saksidovo, a v tretjem dejanju še novi vložki in Verdonikov samoples. če dodamo, da bo sijajno kreacijo slovenske Zagrebčanke Irme Polakove — Mine Gorske — vpodobila, plesala in pela naša priljubljena Jelka Igličeva, nam bo treba počakati še samo Jožefova in pomladanskega diha, lri nam v soboto prinese na oder lepo cvetje Parmove Muzo Polihimnije. — Dr. T. Teklrč. RADIO LJUBLJANA. • 18.: Mladinska ura: O izvoru in pomenu pravljic (prof. Vodnik) — 18.20: Plošče 18.40: Gospodarska in socialna zgodovina gorenjskih mest — merkantilizem (dr. Jože Zon tar) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Zgodovinske najdbe v Jugo slaviji (dr. Niko Vulič) — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča, v I. odmoru: glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. Hamim gMo&im Sreda, 16. marca: Zaprto. Četrtek, 17. marca ob 20. uri: »Firma«« Red B. Petek, 18. marca: Zaprto. Sobota, 19. ma.ca ob 15. uri: »Veronik3 Desemška«. Znižane cene. — Ob 20-uri: »Trubadur«. Gledališče — razvedrilo trgovca — in sicer edino razvedrilo v svoje podjetje popolnoma zaskrbljenega trgovca — tudi nam tako vabljivo in zabavno prikazuje poljska veseloigra »Firma«, ki se za red B ponovi jutri v četrtek. «Ve ronska Deseniška« na Jožeiovo po* poldne. Ta Zupančičeva tudi pri nas uspela tragedija se — ustrezajoč željam okoličanov — ponovi na Jožefovo popoldne pri znižanih cenah. Pri skupni nabavi najmanj 10 enakih vstopnic in najkasneje do sobote opoldne se nudi še posebna ugodnost okoličanom. §6Sf6&dat$ke Deseti vinski sejem z vinsko razstavo, ki ga je priredila Vinarska podružnica v Ljutomeru, je lepo uspel. Razstavljeno je bilo 138 vzorcev vina, ki so obiskovalcem zelo ugajali. Že pri otvoritvi so razffli govorniki kritično presojali in primerjali položaj vinogradnikov v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Številni gostje pa so še med pokušanjem izmenjavali svoja mnenja o vinskem vprašanju. Vinogradniki i>n razstavljalci so biti tudi z materialnim uspehom zadovoljni, saj so prodali c.' 700 lil vina, po večini domačim kupcem. Zadovoljni pa bodo tudi kupci, ki so se pravočasno oskrbeli z našim kvalitetnim vinom. Cene vinu so se gibale za mešana vina 5 do 6 Din, za sortne pa 6 do 8 Din za liter. Lepa prireditev bo ostala vssm udeležencem v najlepšem spominu. fcsfiodikia Pomarančni puding. Sok treh pomaranč iztisni im ga posladkaj. V lonec pa vlij poldrugi liter mleka, tri in pol deke sladkorja v prahu, sedem dek razpuščenega sirovega masla, sedem dek moke in posladkani pomarančni sok. Vse skupaj dobro raztepi, postavi lonec v krop in med mešanjem naj v kropu vre toliko časa, da se testo loči od lonca. Kuhano testo odstavi in ko se shladi, primešaj štiri rumenjake (vsak rumenjak zase dobro umešaj), naribano lupinico ene pomaranče in trd sneg štirih beljakov. Posodo za puding dobro pomaži s sirovim maslom, zlij noter testo, razravnaj, zapri in postavi v krop, kjer naj puding vre približno tri četrt ure. Kuhani puding zvrni na.topel krožnik in daj takoj na mizo, da se ne sesede Novo zdravilo. Etienne Sergent iz Pasteurjevega zavoda v Alžiru je odkril nov serum p-oti škorpijonovemu piku. Po nekaterih afriških pokrajinah žive tako strupeni škorpijoni, da je njih pik smrtonosen. Po dolgotrajnih poskusih se je končno Sergentu posrečilo sestaviti novo zdravilo v obliki seruma. Preizkusil ga je na 33 osebah, ki so bile v obupnem stanju in že popolnoma zapisane smrti; od teh je 26 bolnikov popolnoma okrevalo. Presajanje evetlic-lončnic. Kedaj presajamo pelargonije, fuksije in druge okrasne cvetlice? Gospodinja mora čutiti že v prstih, kedaj začne pomlad za njene ljubljenke. Ko jih presaja, je važno, da izmenja vso zemljo ter da rastlinam kompostno prst ali gozdno zemljo, pomešano 9 peskom. Pelargonije, fuksije in druge lončnice strižemo v marcu taco, da odstranimo vse zimske poganjke in skrajšamo lanski les. Potem rastlina krepkeje požene. Spomnite se CMDl Nič vizuma za potovanje v Avstriio — Klirinški sporazum še nadalje v veljavi — iz Avstrife le 50 šilingov LJUBLJANA, 16.. marca. Vsi potniki, ki potujejo v Avstrijo, se opozarjajo, da •*> nemška obiastva izdala predpis, po katerem je dovoljeno nesti iz Avstrije sa-fflo 50 šilingov, in sicer v avstrijskem denarju do 20 šilingov, v drugih valu. ‘ah do 30 šilingov. Oni potniki, kj nosijo s seboj večje zneske, naj zahtevajo od avstrijskih obmejnih oblastev potrdilo o valutah, ki jih imajo pr; sebi, da lahko te valute ali del teh valut zopet iznesejo., bodisi pri povratku ali pa ko Avstrijo *ranzitno zapustijo. DUNAJ, '16. marca. Glede prometa ra®d za defektno deco. Vse stalne sodne takse se zvišajo za 50°/«, vendar pa se plača zoper odločbe 1. instance le trikratna (dosedaj štirikratna), zoper odločbe 2. instance 7kratna (doslej dalje v veljavi klirinški sporazumi, tako | lOkratna) taksa in za revizijske odgovo- od 5 do 8 tisoč 120 din in nad 8000 dinarjev pa l°/o vrednosti. Če se trošarina ne plača v roku, se računajo 6% zamudne obresti. Od neprečiščene nafte, ki se ne uvaža za destilacijo ali predelavo v rafinerijah, se plača trošarina 40 din od 100 kg. Uvaja se nova določba tudi glede nekaterih taksnih kazni. Avstrijo hi inozemstvom ostanejo še na- zuma. j.Koroški Slovenec“v/ustavljen — Urednik Zwftter aretiran — Židje brez volsine pravice Slovesnosti podiranša mejnikov — Vse dunajsko zlato v Berlin da ni zaenkrat v plačilnem prometu z]re 4kratna in ne več 5kratna taksa. Pri Avstrijo nobenih sprememb. Radi tega j ničnostnih pritožbah zoper odločbe bor-se včeraj na naših borzah avstrijski zinega razsodišča sc plača po vrednosti šilingi v privatnem kliringu zopet popra- spornega predmeta od 3—5 tisoč 100 din, vili od 8.05 do 8.10 na 8.20 do 8.25. * LJUBLJANA, 16. marca. Tukajšnji nemški generalni konzulat je pojasnil, da veljajo sedaj po priključitvi Avstrije k Nemčiji glede prometa ined Avstrijo in ^ ^ g wa a " Jugoslavijo oni predpisi, ki so doslej ve- M BhEOHEH Ijali za promet med Jugoslavijo in Nem- obb m e a m ta a s* ar o eua čijo in ne potrebujejo potniki, kj želijo sedaj potovati v Avstrijo, nobenega vi- h in sveto mogoči I CELOVEC, 16. marca. Obiastva so do nadaljnjega prepovedala izhajanje tednika »Koroški Slovenec«, glasila koroških Slovencev, ki je izhajal vsa leta po vojni na Dunaju, kjer se je tudi tiskal v ta-™°šnji Ljudski tiskarni. Izhajal je 17 let. Urednika Vinka Zwltterja so aretirali. DUNAJ, 16. marca. V smislu navodil za plebiscit imajo volilno pravico moški 'n ženski državljani, ki bodo na dan plebiscita stari najmanj 20 let, Židje nimajo volilne pravice. SOLNO GRAD, 16. marca. Posamezne Zvišanje nekaterih taks V smislu novih amandmanov veljajo sledeča taksna določila: Oglasne takse plačajo tedniki in mesečniki le polovico. Tar. štev. 26. taksnega zakona, ki se na-naša na izvensodne poravnave, se razširi 11a vso državo in znaša 1% od vrednosti. "7 Uvaja se nova taksa na izpričevala o strokovni usposobljenosti v-višini 20 din. Za prevoz blaga in prtljage na železnici in na ladjah znaša taksa 15% voznine. — Pri nerednem prevozu potnikov z motornimi vozili se določi pavšalna taksa, ki znaša pri nosilnosti od poltone 400 din letno, do 1 tone 800 din, do 2 ton '400, do 3 ton 2000 din, do 4 ton 2600 in do 5 ton 3200 din. Za prikolico znaša letni pavšal 1600 din. — Taksa za uvozno sPremnico ali odpremnico se poviša od 2 tta 3 dinarje, za nakladnico pa od tovora od 0.25 na 0.50 din. Plača se ne glede na to, če gre za vagonsko ali kosovno blago, vendar za vagonsko ne more biti manjša od 10, za kosovno pa od 2 din. Za blago v razsutem stanju se plača Se Po 1 din od vsakih 1000 kg nad 10.000 kg. — Taksa za carinsko deklaracijo po tar. Post. 205. sc zviša od 7.5 na 10 din. za vsak vložek deklaracije od 4 na 5 din, za vsako prilogo k deklaraciji, za katero ni Predvidena posebna taksa, pa se plača v Na seji pariškega. Parapsihološkega društva je imel znani strokovnjak prof. Marcel Rosi er predavanje o slučaju množestvenega morilca VVeidmanna in sličnih zločincev. V začetku je povdaril, da zločini takoimenovanega »drugega Landruja« NVeidmanna še niso našli prave psihološke razjasnitve. Kot motiv se občine ob avstrijsko nemški meji prire- navadno smatra pohlep po denarju ali jajo posebne slovesnosti podiranja mej-; dobiti, vendar se to mišljenje nc more nikov med Avstrijo in Nemčijo. Obmejne j vzdržati z ozirom na dejstvo, da ima ubi-zapornice so slovesno zažgali, betonske jalec toliko trgovske sposobnosti, s ka-mejiiike pa izruvali. Mejniki, pridejo v 1 tero bi si lahko prislužil svoj kruh. Radi muzeje posameznih rajhovskih ter av-.tega se je pojavilo mišljenje, da Weid- strijskih mest. j mann sploh ni izvršil zločinov po lastni BERLIN, 16. marca. Z Dunaja pripe. inicijativi, ampak pod hipnotičnim vpli-fjejo v Berlin zaloge zlata in deviz av- vom ter da ni radi tega odgovoren za strijske Narodne banke. V Berlinu se vr- svoja dela. šijo pogajanja za izenačenje avstrijske1 in nemške valute. Skrivnost hipnotične zapovedi I Parapsihološki strokovnjaki so zelo skeptični napram taki trditvi, kakor je ■pokazala tudi diskusija v njihovem društvu. Sani predavatelj Marcel Rosier se ie intenzivno bavil z Weidmanovim slu čajem in navedel nekoliko takoimenova-Tiih zločinstev v hipnozi, vendar pa vseh bodoče 4 din. Za deklaracije, ko znaša te^ slučajev ne moremo vzeti kot po-bruto teža več ko IO.OGO kg, se plača za 1)0,150 utemeljitev. Znan je slučaj svejčas slovitega medi-7 - ja C1 a i r c Ma n u c 1. To mlado dekle vsakih nadaljnjih 1000 kg še 1 din. Taksa za prenos tovornega lista po tar. po*st. 209 se nadaljnji prenos za potrdilo v i«.^u /„vi- • . . . , . ..... - , ... .. ... , , ■: ic medu izvede tatvino v določeni uri. sa od o na 10 din. — Faksa za dovohtev ii-T . . , . 4 , c, - -nn,-, i j Pn preiskavi pa so pozneje ugotovili, da zasebnega skladišča znaša oOOO din etno.1 . . r>1 . ,, , . , - , , 4. ,• e zviša od 20 na 30, za vsak ]c dobl,° ,m ^pnoUcu seansi nalog da renos pa na 50 din. - Taksa »asleanjega dne vtihotapi v sosednje o izvoru tujega blaga se zvi- ! stail(>v^je 111 ‘am ukrade nek nakn. Res ,... . . . ir* nip.rln ivvp.dp taivino v ( n nenm nri. ;si je Claire Miv.iuel že davno želela tisti i nakit, ter da je že v mladosti izvršila ne-i kaj manjših tatvin. Podrobno psihološka preiskava dekleta je prinesla na dan, da j je nagib k zločinom v njej že dremal in | da se je s hipnotično zapovedjo samo 'prebudil. Takšno stanje ni strokovnjakov » Pro^ie in sklepe o ugotovitvi kapaci- j ^SSS SfS in izvlečke iz" S Ž pS;!WS5 do^j dokler ni osebnost elaboratov. _ Taksa za tehr.i-.ne pregle- h»Prot^rane«a preiskana v vseh dehh. de (dosedaj’ 50 din) znaša v bodoče pri L Nd w w-° 'v? ^ i vrednosti poslov do 20.000 din 20 dinar- ■d Je I1,0rala °bstojatl vellka s0radn0St To velja tudi za vsa. zasebna trošarinska skladišča. Za mcšališča bencina sc plača le polovična taksa. — Uvaja se nova taksa v višini S din za prošnje za ugodnejšo carinsko stopnjo, taksa 100 din za prošnje za oprostitev carine na podlagi pripomb k uvozni carinski tarifi in taksa 200 din jev, do 100.000 din 50 din in za vsakih 100.000 dm še 50 dinarjev. Zvišana je tudi taksa za kolavdacije in superkolavda-cijc. Taksa za izpričevala o učiteljskem izpitu za ljudske šole se zniža od 100 na 50 din, zato pa se uVaia nova , taksa 100 din za nadzormške izpite in izpite učiteliev :tned vsebino hipnotične zapovedi it> med željami hipnotiziranega, da potem to zapoved izvrši. Izfsoiniena imržnja Še jasneje vidimo lahko tako stanje pri mediju Andreu Chonardu, ki so ga lansko leto obsodili radi telesne poškod- MsMMRHK Navdušen sprejem dr. Seyss-lns, in sodišče je zadevo natančno preiskalo. Ugotovili so. da je Chonard pri svojem napadu sledil samo stari mržnji, ki bi se ji sicer v budnem stanju nikoli ne drznil. Želel je celo smrt osebi, ki jo je poškodoval. — Hipnotična zapoved je torej tudi v tem slučaju delovala, ker so jo naložili osebi, ki se je na to že preje pripravlj la. Moč bojazljivosti Po nazorih profesorja Rosiera obstoja z ozirom na take zveze med medijem in zapovedujočim delom malo možnosti, da bi napravili kak koristen zaključek ali obrazložili Weidmanov slučaj. Da je bil pod hipnotičnim vplivom, bi bila ta okolnost manj važna kakor pa zločinski motivi, ki bi izhajali iz Weidniannovih nagibov kriminalnosti. Da ostane brei takih motivov tudi najmočnejša sugestij:* brez delovanja, nam kaže nedavno razprava mlade študentke Madeleinc Jan:v. ki je bila znana po svoji nenavadni plahosti, in je prišla pod vpliv nekega brezvestnega hipnotizerja. Ta mož jo je nesramno izkoriščal in ji zapovedal v hipnotični seansi, da svoje prehodno znanje z nekim industrijskim bog r. tešem materialno izkoristi. Mnogo takih zapovedi, ki jih jč rakižil v hipnozi, Madeleitie Ja-my ni izvrSSa. Toda ko ji je omenjeno sramotno dejanje s posebnim pritiskom sugeriral, se je Madeleinc odločila, da obišče tistega irdustrijca. Ko pa je prišla v njegovo stanovanje, je premagala dekle njena plahost. Doživela je živčni zlom in v tem stanju priznala industrijcu, kaj je doživela. Posledica tega je bila prijava proti hipnotizerju-izkoriščevalou. Naknadna sodna razjasnitev slučaja se je glasila, da so prj mladem deklet:, prirojene dobre lastnosti bile močnejše od sugestije. Predraga ločitev. Čik..ška giralka pride v odvetniško pisarilo in pravi odvetniku, da bi se rada ločila. »Dobro, uredil bom vse pcuvbno za vašo ločitev pod običajnimi pogoji.« »In kakšni so vaši običajni pogoji?« »Petsto dolarjev.« »Ne, toliko ne dam. Za sto dolarjev bi ga bila lahko dala ustreliti.« V šoli. Učitelj: Katero mesto je na svetu največje ? (I o so vedeli sartio trije učenci.) Prvi učenec: Newyork. prugj uoenec: London. Tretji 1’čenec: Vladrid. Učitelj: Zakaj Madrid? Tretji učenec: Ker ga frankovei vsak dan zased: jo po 5 km že 19 mesecev, pa še niso vsega zavzeli. m * vvvpvipv ■nnuHMMmii Skupščina sprejela proračun BEOGRAD, 16. marca. S 176 proti 92 glasovom je sprejela sinoči skupščina iK>vi državni proračun. Med številnimi interpelacijami je tudi interpelacija narodnega poslanca dr. Ivana Jančiča in ostalih opozicijskih poslancev iz Slovenije na predsednika vlade radi načina objave njihovih govorov v teku proračunske debate, nadalje interpelaciji narodnega poslanca Zupančiča in tovarišev ter narodnega poslanca Voje Laziča in tovarišev radi dogodkov v Avstriji. Narodni poslanec Mita Dime-t r i j e v i č je stavil na skupščinskega predsednika vprašanje radi Koroške. Skupščinski predsednik Čirič je izjavil, da je postalo sedaj koroško vprašanje aktualno in da bo imei dr. Stojadi-novič v senatu priliko, da ob priliki proračunske razprave pove, kakšno stališče je v tej stvari zavzela vlada. Pri razpravi o finančnem zakonu je govoril narodni poslanec Milan Mravlje v Sokolstvu in razmerah v Sloveniji. Narodni poslanec Mirko Kosič je kritiziral nekatere pojave v našem političnem življenju. Narodni poslanec Jeremija P r o t i č, predsednik poslanskega kluba JNS, je v zvezi z amandmani opozarjal na nova davčna bremena. V sporazumu vseh parlamentarnih skupin je narodna skupščina sprejela amandma, da se sodniki z ukinjenih sodišč stavijo na razpolago pravosodnemu ministrstvu in da se postopno porazme-stijo po drugih sodiščih. Akcija dr. ivana Ribara Znani prečanski prvak demokratske stranke dr. Ivan Ribar je skupno z njegovimi prijatelji izdelal načrt, po katerem naj bi se vse stranke združene opozicije v posameznih krajih zlile v enotne krajevne organizacije. V »Ljudski univerzi« poročata v četrtek dne 17. marca ob 19. uri šol. uprav. K o n 11 e r in učit. Vrane o inteligenčnih preizkušnjah, ki sta jih izvršila po Binet-Simonovi metodi na studenški de-ci. Vabljeni so zlasti starši, pred katerimi se bo primer take preizkušnje praktično demonstriral. Predavanje je važno za pravilno razumevanje otrok. Tedenske slike! Vstopnine ni. novah. Sklenjeno je bilo, da pristopi društvo učiteljev za slovenjebistriški okraj kot član z enim deležem k Učiteljski tiskarni. Darujte za azilni sklad P a L! Zamerljivec. »Saj bi jo vzel, ampak je nekaj rekla, pa sem se ujezil.« — »Kaj pa je rekla takega?« — »Ne.« Širite SfUHfaa Vlsokoalpinske tekme za prehodni pokal bodo 19. in 20. marca na Peci. Tekma v smuku na 2 km dolgi progi z vrha Pece na sedlu nad Uletovo kočo bo v soboto 19. t. m., tekma v slalomu pa v nedeljo 20. t. m. Pravico do starta imajo vsi pri JZSS verificirani člani. Prijave do 19. t. m. do 12. ure v Uletovi koči. Prireditev bo v režiji smučarskega odseka SPD Mežica s sodelovanjem KZSP. Nov svetovni rekord v Planici. Na veliki skakalnici v Planici je Avstrijec Josip Bradi dosegel nov najdaljši smuški skok na svetu, in sicer 107 m. Razno POKROMANJE PONIKLANJE vsake vrste dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5. _____It70 MAMICE! Najmodernejši otroški vozički po zelo ugodnih cenah pri Justinu Gustinčiču. Tattenba-chova 14. 1468 NAJLEPŠE MODELE hitro in ceneno dobite samo v damskem krojaškem salonu Kocpek. Maribor. Stolna ul. 1-1. 1352 tlfižidaisLc U/U/itž Sobotni učiteljski zbor v Slovenski Bistrici je bil ponoštevilno obiskan. Predsednik se je v svojem poročilu dotaknil vseh aktuelnih vprašanj, tičočih se učiteljstva. Večina šolskih poslopij v slo-venjbistriškem okraju je slabih. Potrebni m popravila in dozidave. Število otrok narašča, čuti pa se pomanjkanje učnih moči. Prihodnje zborovanje bo meseca maja v Murski Soboti, kjer bo zborovalo 9 sreskih učiteljskih društev. V okviru zborovanja je imel učitelj Stefan c i o z a iz Studenic pri Poljčanah referat o učiteljskih gospodarskih usta- Jdstoplvšl kancelar dr. Schuschnigg s tirolskim deželnim glavarjem Schumacherjem pred tednom dni «a Tirolskem. ČE HOČETE DOBRO VINO PITI morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Trafenik v Go sposki ulici. 1304 STRIŽENJE DIN 3_ britje 2.~. Najceneiše v Mlin skl ul. 8. 1177 Posest STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak, kino »Union«, Maribor. 1317 Prodam PRODAM SPALNICO iz orehovega lesa, kuhinjsko opremo, krojaški stroj »Singer«, zelo malo rabljen. — Prečna ul. 3, Studenci. 1477 PATENT LESTVA 50% od normalne cene cenejša dokler traja zaloga pri Justinu Gustinčiču. Tatten-bachova 14. 1467 NEODENDRIN. ARBOR1N žveplenoapneno brozgo, sol-bar, nosprasit, tobačni izvleček oddaja Kmetijska družba, Melje tel. 20-83. 1444 CEMENT IN APNO zopet sveže dobite najcenejše v lesni trg. A. Ceh, Maribor, Betnavska c. 4. 1482 Cenjenim damam sporočam, da prodajam MODELE po izredno nizkih cenah. Žalni klobuki na zalogi. Popravila elegantna in cenena. Salon »Olga«, Kopališka 2. 1440 Sobo odda Zelo lepo. prazno SOBO oddam. Kopališka 4-II, desno. 1474 Lepo. opremljeno SOBO v centrumu ugodno oddam. Vprašati v upravi lista. 1473 OPREMLJENO SOBO veliko ali malo. v mirnem delu mesta, oddam. Naslov v upravi. 1469 Stanovanie GOSPODA takoj sprejmem na stanovanje in hrano. Meljska c. 58-1483 Službo dobi IŠČEM ZAČETNICO , za odvetniško pisarno. Naslov v upravi. 147? Sprejmem poštenega MLADENIČA v gostilno z nekai gotovine Zaslužek dober. Naslov v upravi lista. 147* Službo išie Iščem stalno službo SLUŽKINJE s 1. aprilom. Naslov v upravi-1476 PLAČILNA NATAKARICA zelo vestna, išče mesto v boljši dobroidoči gostilni ali restavraciji, s 15. aprilom ali 1. majem. Še rajši vzame gostilno na račun v mestu ali okolici. Naslov v upravi »Ve-černika«. 1471 Širite «Večernik“ Za potovan/e. za vsakdanjo rabo S v veliki izberi pri lv. Hsovosu 1386 Aleksandrova c. 13. KOLESA .Wanderer‘ v vseh cenah in izdelavah, otroški vo tički na krogijičnlh ležajih v najmodernejši opremi. F. Lepoša Maribor, Aleksandrova 39 NajniSje cene! Ugodno odplačevanje na na obroke. 1437 Vso perilo, nogavice, kakor svilo za bluze in perilo kupite nalceneiše v novo oivorjeni trgovini F. Kramari Gosposka ul. 13 Moda, perilo, šiviljski in krojaški pribor 1393 vidaVi • •• Zob*i® L Oenasto> P* Samza^obe’ Se t sto z* čas". -« D Uspeh » nes Mut»y S prisiljenim nasmehom se je priklonil. Soba se je napolnila z gosti, ker je pravkar končal ples. Geoffrey pa je odvedel ženo v dvorano. »Ne pleši več nocoj s tem človekom,« je hitro dejal, ko sta zapustila knjižnico. »Razume se, da ne, ako li ni ljubo. Nicholas mi je priporočal naj bom lju-bezmiva z njim. Nisem vedela, da imaš kaj proti temu.« »Dobro, sedaj pa veš, ne maram tega,« je izjavil Geoftrey z glasom, ki ga doslei ni uporabljal. >Da sedaj vem,« je odgovorila pohlevno. toda z neko posebno dostojanstvenostjo. Ustnice so se ji tresle, s ponosno dvignjeno glavo je šla k vojvodinji »Želeli ste. da vam nekaj zapojem,« ie dejala s tako žalostnim glasom, da se je vojvodinja tiho vprašala, kaj se ji je neki zgodilo. »Prav rada vam ustreženi, ampak moj glas ni dosti vreden.« »Tega vam pa ne verjamem,« je ljubeznivo odgovorila vojvodinja, »videti ste tako muzikalni.« Vsi so umolknili, ko je zadonel Rubyn sveži glas. Izbrala si je zelo staro, še lepo pesem, katere končni stihi so se vedno glasili: »O, rojstni kraj, o, rojstni kraj, kako želim po tebi zdaj.« Petje je ganilo vse nazoče. Slišati ni bilo bučnega ploskanja, ko je Ruby stopila od klavirja, vsi so se ji samo zahvaljevali. Geoffrey je stopil k njej in ji prevzet zašepetal: »Menda vendar nisi mislila v resnici tako. Ruby Saj si zadovoljna pri meni in nimaš domotožja?« Ruby je dvignila svoj zelo bled obrazek k njemu in odgovarjala s tresočim glasom: »Ali potrebuješ odgovora, ljubček?« »Zakaj pa si pela prav to pesem?« »Sama ne vem zakaj.« »Bil sem malo preje prav grd in krivičen do tebe.« »Ali res? To sem pozabila,« je odgovorila s srečnim nasmehom, rdečica pa se ji je zopet vrnila na lica. Pavel Rodney, ki je vse to opazoval, ni mogel prenesti pogleda. Nagubal je čelo in urno zapusti! dvorano. 17. »Ali moraš res proč, Geoftrey. prav zares!« je vprašala Ruby vse obupana. Že nekajkrat mu je stavila to vprašanje. Da res moram proč. Zelo neprijetno je to, ali ne? Toda ker se Nicholas ne more udeležiti te slavnostne pojedine, ga moram zastopati. Ne bilo bi lepo, ako bi mu ne bil uslužen v času, ko ima dela preko glave.« »Ampak ti imaš vendar tudi dosti posla. Ti imaš mene. AH bi se ne mogel Jack peljati tja?« »Radi Violete ne. Prava sreča je, da sta se končno dogovorila. Ali sl že videla kdaj kaj bolj zaljubljenega? Nikoli bi ne mislil, da zna Violeta tako zaljubljeno gledati.« »Ali ni tebe nikdar tako pogledala?« je vprašala Ruby poredno. »Mislim v prejšnjih časih preden...« »Preden sem postal žrtev tvoje privlačne sile? Ne, radi tega je lahko Jack popolnoma miren... Ampak ne pomaga nič, moram proč. Dolgo vožnjo imam še pred seboj, in hiteti moram, da ne zamudim. Približno ob dveh ponoči bom zopet nazaj.« »Sele ob dveh?« ie vzkliknila Ruby nesrečna. »Težko, da me prej izpuste. Vsekakor se vrnem, kakor hitro bom mogel... In potem to še daleč ni tako hudo kakor če bi izostal ves teden,« jo je tolažil Geof-frey. »Ves teden?! Do tedaj bi bila že zdavnaj mrtva.« »A sedaj ne posedaj tu, dragica, in ne povešaj glave. Ko odidem, pojdeš doli k dekletoma in se zabavaš z njimi! »Zabavam naj sc!« je ugovarjala očitajoče. »Niti veselega trenutka ne bom imela, dokler se ne vrneš,« »Jaz tudi ne....« Nič drugega ne bom delala kakor gledala na uro in ponoči poslušala, kdaj zaslišim udarce kopit tvojega konja.« »Tega ne smeš storiti, Ruby. Zelo b: me žalostilo, ako bi ostale radi mene pokonci. Ne stori tega ljubica, sicer boš jutri bleda in utrujena.« »AmpaJk bila bi bolj mirna. Saj ako ležem v posteljo, tako ne bom mogla spati. Razen tega pa ne bom sama, ako mi postanejo nočne ure predolge.« »Ne sama? Kako to?« je vprašal Gc-offrey zategnjeno. »Saj bo vendar on pri meni... ampak tiho, to je tajnost!« je dejala in položila prst na usta. (Dahe.) 'zdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORUN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. d„