TEDNIK LETO Lil, št. 34 PTUJ, 26. AVGUST 1999 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Kdo bo ustavil monldio Iro/o Počitnice se iztekajo, pred nami je pričetek novega šolskega leia. Oh obilici skrbi za nakup šolskih potrebščin običajno neho- te pozabljamo na varnost. Se kako pomebna je, le da se tega ponavadi ne zavemo prej, dokler ne doleti kakšna nesreča tudi naših najbližjih ali celo nas. Na prelomu tisočletja smo, tempo življenja je vse hitrejši, ko- maj ga dohajamo. Tudi promet je vse večji, gostejši in vse več je prometnih nesreč. Vse hujše so tudi njihove posledice. In to kljub lani sprejetemu noremu zakonu o varnosti v cestnem pro- metu, ki je bistveno strožji. Podatki so grozljivo zgovorni. Do torka, 24. avgusta, je na slovenskih cestah ugasnilo 227 človeških življenj, kar je dobrih 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko smo imeli v prometu 206 žrtev. Tudi na območju policijske uprave Maribor so številke bolj črne od lans- kih. Do torka je v prometnih nesrečah umrlo 34 oseb, to je štiri več kot v enakem obdobju lani. Se bolj skrbi podatek, daje med temi kar 10 mladostnikov in en otrok; lani v tem času ni umrl nobeden! Dejstvo je, da se že tako maloštevilni Slovenci ubijamo tudi na cestah. Državi pa je, kot kaže, za to morijo kaj malo mar. Vsaj tako je slutiti iz obnašanja njenih služb in organov. \ Povsod samo ugotavljajo in opozarjajo, da bi storili kaj učin- kovitega, nekaj, kar bi ustavilo to morilsko kolo na naših ces- tah, pa začuda nikomur ne uspe. Ze leta 1995 smo pričeli izde- lavo nacionalnega programa prometne varnosti v Sloveniji, iz- delano je bilo delovno gradivo, programa pa še danes nimamo. V dobrih štirih letih smo pricapljali na pol poti - le do osnutka omenjenega programa. O njegovi vsebini morajo razpravljati še razni organi, dokončni blagoslov pa bo dal državni zbor. Kdaj, je seveda vprašanje zase. Zato nam ne ostane drugega, kot da se zanesemo le nase. Skrajni čas je, da se končno zavemo svojega neodgovornega početja v prometu, svoje prehitre vožnje, neupoštevanja promet- nih znakov in signalizacije, vožnje pod vplivom alkohola ... 'Prihodnji teden bodo naše ceste spet živahnejše, saj bo na njih spet okoli 300.000 šolarjev. Zavejmo se tega! In če nam je malo mar za naše življenje, bodimo pozorni vsaj do njih, še posebej do tistih najmlajših z rumenimi ruticami okrog vratu, ki bodo letos prvič v šolskih klopeh. Ti bodo najbolj nebogljeni, čeprav bodo prvih 10 dni nad njihovo varnostjo bdeli policisti, člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ZSAM in še kdo. Prvi, ki smo odgovorni za njihovo varnost, pa smo vedno mi - njihovi starši, tete, /1 """^(^ strici, babice in dedki. Ne / fl/fci/lftjl^ /\cf^^ irazočarjamojih! , / _ . i J U Radgonski sejem pritegne s» svojo pestrostjo stare in mlade Foto: Martin Ozmec OORNJA RADGONA / 37. KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM I5W raisfoi#imif v sobote so v Gornji Radgoni odprli 37. mednarodni Icmetijsico-živilsici seiem, ici ie pomembna prireditev na stičišču štirih držav. Kot |e poudaril direktor sejma Janez Erjavec, je prav kmetijstvo tisto področje gospodarstva, ki bo posebej občutilo prilagajanje evropski zakonodaji in skupnemu evropskemu trgu. Sejem je s tega vidika termometer gospodarskega dogajanja, sposobnosti gospodarstva in zrcalo slovenskega kmetijstva. Več na strani 3. (JB) 2 ' k, 26. avgust 1999 ■ TEDNIK AKTUALNO TRNOVSKA VAS / V VETERINARSKI AMBULANTI ZAK: Prva traheotomija na teletu Na območju Upravne enote Ptuj smo poleg štirih obstoječih veterinarskih ambulant konec lanskega novembra dobili še peto: kmetom iz Trnovske vasi in okoliških krajev se je ure- sničila dolgoletna želja, saj so končno tudi oni dobili svojo ve- terinarsko ambulanto. V prostorih Zdravstvenega doma v Trnovski vasi jo je po 20 letih nabiranja izkušenj v veterinar- ski bolnišnici v Ptuju uredil in odprl veterinar Aleš Korent, dr. vet. med. V veterinarski ambulanti ŽAK, kar je kratica za "Živinozdrav- niška ambulanta Korent", se na okoli 90 kvadratnih metrih raz- prostirajo lepo urejeni prostori za ambulantno in terensko veterino. V njej so redno zaposleni trije ve- terinarji in veterinarski tehnik; poleg lastnika Aleša Korenta še veterinarja Robert Mikuž in Vit- ko Rosic - vsi trije so doktorji ve- terinarske medicine, ter veteri- narski tehnik Gregor Lačen. Nji- hova dejavnost je usmerjena v ku- rativo in preventivo, skrbijo pa tudi za reprodukcijo domačih živali. Obiskali smo jih prejšnji teden, a ker smo v ambulanti našli le pri- jazno zdravstveno administrator- ko, ki nam je povedala, da so vsi na terenu, smo se odpravili za nji- mi. Na kmetiji Franca Mohoriča v Trnovski vasi 33 smo našli last- nika ambulante Aleša Korenta, ki se je ob asistenci veterinarskega tehnika Gregorja Lačna ukvarjal z negovanjem mladega štirinožnega bolnika - okoli 250 kg težkega bikca, ki so ga prejšnji dan rešili skoraj gotove smrti. Lastnik je namreč sporočil, da je opazil izredno težko dihanje in dušenje živali, veterinar pa je ob pregledu ugotovil akutno ali pre- cej močno vnetje vratnega dela ter zvišano temperaturo, žival se je dušila. Ker je kazalo zelo slabo, sta po lastnikovi privolitvi veteri- narja Aleš Korent in Robert Mikuž kar v hlevu opravila tra- heotomijo. To je nujen kirurški poseg, s katerim sredi vratu ki- rurško odprejo sapnik in z vstavit- vijo traheotubusa - zavite kovin- ske cevi - omogočijo živali nor- malno dihanje. Ustje traheotubu- sa je seveda treba stabilizirati, zato so ga prisili na kožo. Po do sedaj znanih podatkih je to prva takšna operacija na ptuj- skem območju, in kot kaže, je lepo uspela. Če ne bo prišlo do zaple- tov, je pričakovati, da bo po inten- zivni antibiotični terapiji oteklina žrela kmalu popustila, tako da bodo traheotubus lahko odstranili in štirinožni bolnik se bo lahko zdrav pridružil vrstnikom v hle- vu. M. Ozmec Veterinar Aleš Korent med čiščenjem tralieotubusa in zašite rane na štirinožnem pacientu Zadovoljen kmet Franc Mohorič (levo) sredi svojih živali v pogovoru z veterinarjem Alešem Korentom (desno) in veterinarskim tehnikom Gregorjem Lačnom. Foto: M. TEQENSKI |<:OMENTAR IZ lURIKE - BORZNOPOSRED- NISKEHISE ffcisf pidov ne po/en/ci Nakupna mrzlica na trgu pooblaščenih investi- cijskih družb se je v preteklem tednu nadaljevala. Oči borznikov so bile še naprej uprte v Nacionalno finančno družbo, katere delnice so krepko poras- le. Tečaj delnic se je iz dneva v dan povečaval, večji nakupi pa so bili posledica branjenja delnice s strani podjetij, ki so povezane s pooblaščeno in- vesticijsko družbo, pred drugimi strankami. V pe- tek se je tečaj pred koncem trgovanja sicer neko- liko znižal, vendar je tedenska rast še vedno pre- segla 20 odstotkov. Enotni tečaj se je močno pri- bližal Triglavu steber I in znaša skoraj 86 tolarjev. Dogodki okoli delnice Nacionalne finančne družbe pozitivno vplivajo tudi na vse ostale PtD-e. Zlata moneta 1 je prav tako na udaru posameznih močnejših kupcev, kar je povišalo njeno vrednost za 25 odstotkov na 68,2 tolarja. Podobno rast so doživeli tudi druge polne pooblaščene investicij- ske družbe. Val nakupov je poplavil tudi trg praznih in pol- praznih investicijskih družb. Med njimi so največjo rast beležile delnice Atene, Kmečke družbe in In- fonda zlata. Kmečka družba se je dvignila na 44 tolarjev za delnico, kar pomeni 20 odstotkov v enem tednu, Infond zlat se je približal 50 tolarjem, Atena 1 pa je porasla za dobrih štirinajst odstotkov na 47 tolarjev. Celoten trg pooblaščenih investicij- skih družb, ki ga meri indeks P1X, je v enem tednu pridobil kar 20 odstotkov. Lepe rasti so dosegale tudi delnice po- membnješih podjetij prostega trga, čeprav so bile mnogo nižje kot pri pooblaščenili investicijskih družbah. Najvidnejšo rast je dosegla delnica Go- renja. Njen enotni tečaj se je dvignil močno prek 2000 tolarjev, najvišji posli pa so v petek potekali celo pri vrednosti 2180 tolarjev, kar je približno 200 tolarjev več kot pred tednom dni. Tudi delnica Heliosa je preskočila vrednost 34.000 tolarjev: kupci so zanjo plačevali že okoli 34.500 tolarjev. Večja likvidnost in močnejši kupci so dvignili tudi uradni borzni trg, kjer kotirajo najboljša slo- venska podjetja. Slovenski borzni indeks je prido- bit v enem tednu 2 odstotka; njegova vrednost je v petek znašala 1866 indeksnih točk, K višji vred- nosti indeksa je zopet močno pripomogla delnica Mercatorja. Njena vrednost se je dvignila prek 11.000 tolarjev, kupci pa so "pobirali" delnice celo pri vrednostih okoli 12.000 tolarjev. Vendar se cena ni uspela obdržati na tako visoki ravni, enotni tečaj se je ustalil okoli vrednosti 11.200 tolarjev za delnico. Podobno rast je dosegla tudi delnica dru- gega trgovca, Emone obale Koper. Vrednost je poskočila kar za debelih 6 odstotkov in se v petek oblikovala pri 2279 tolarjih. Optimistično razpo- loženje na trgu je vplivalo tudi na delnice farma- cevtskih podjetij. V enem tednu se je delnici Leka vrednost povišala kar za 5,4 odstotka, trgovanje je potekalo pri vrednostih malo pod 39.000 tolarjev. 4 odstoke manj je zrasla Krka, katere vrednost se je dolgo gibala okoli 27.500 tolarjev. Pretekli te- den je delnica končno preskočila 28.000 tolarjev, enotni tečaj se je v petek oblikoval pri 28.072 to- larjih. Več kot odstotek je na svoji vrednosti prido- bila tudi Intereuropa. Vrednost delnice se je v ted- nu dni povzpela na 2336 tolarjev. Rast je beležil tudi drugi primorski velikan: Luka Koper se je dvignila za 0,2 odstotka na 3315 tolarjev. Negativ- no sta pretekli teden končali le delnici naftnih pod- jetij. Petrolu se je vrednost znižala za 0,2 odstotka, Istrabenz pa je padel za 0,7 odstotka na 3006 to- larjev. Najvišjo rast je na uradnem trgu pretekli te- den dosegla prednostna delnica Kovinotehne. Na- poved prevzema podjetja s strani Merkurja je še nekoliko dvignila njeno ceno. Obe delnici, redna in prednostna, sta se v petek ustavili pri 920 tolarj- ih. Merkur v prevzemni ponudbi obljublja 750 to- larjev za delnico, kar je mnogo manj kot znaša tre- nutna tržna cena, zato lahko sklepamo, da je viso- ka cena delnice na borzi verjetno posledica bran- jenja podjetja pred prevzemom. Visoke stopnje rasti pooblaščenih investicijskih družb se še vedno niso umirile. Petkov popravek vrednosti nam je že pokazal, da je rast nekoliko pretirana, vendar to še ne pomeni, da se bodo delnice ustalile. V naslednjih tednih lahko še ved- no pričakujemo dviganje tečajev, saj v ozadju rasti poteka lastniška bitka. Prav tako je na uradnem borznem trgu prisotno optimistično razpoloženje, ki bo po vsej verjetnost potisnilo tečaje delnic po- membnejših podjetij še nekoliko navzgor. Matjaž Bernik, llirika BPH TRNOVSKA VAS / 6 SEJA OBČIN- SKEGA SVETA Uspešno poslovanje obilne v prvem polletiii Svetniki občine Trnovska vas so večji del četrtkovega nadalje vanja svoje 6. seje namenili obravnavi zbranih predlogov spremembo prostorskega plana in oblikovanje predlogov svc ta po spremembah le-tega. Ugotovili so, da je na občino pr>^ pelo več kot 50 vlog občanov, te pa bo svet skupaj s predlog'' kratkem posredoval v presojo še strokovnjakom. Dalj časa so namenili tudi pregledu finančnega p)oročila o delu obcii' v prvi polovici leta in ugotovili, da je občina v relativno kratkem čas' delovanja poslovala uspešno. Obravnavali so tudi pripombe svetnikO| ki so se nanašale predvsem na nezadostno informiranost o posamez^' projektih. Nekaj pomislekov se je pojavilo pri denarnih sredstvih ^ Sovjak, zato so svetniki sklenili, da za prihodnje leto pripravijo JJ^ tančnejši program dela in investicij. Svetniki so se seznanili še s prc'" gi za prijavo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prel^ no Repubnlike Slovenije, ki jih je svetu posredoval odbor za kmetijs|^ malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe, ter ngoo^ ocenili začetek opravljanja patronažne službe v občini, ki ga je P^f^^ Martina Ganza-Zele. Pod točko razno pa so se svetniki seznanili še* nančnimi problemi, ki pestijo prostovoljno gasilsko društvo Biš, vorili o odvozu kosovnih odpadkov ter pripavah na sprejem o^' pogled nekaj posebnega. Foto: M. Ozmec jifDNIK - Četrtek, 26. avgust 1999 17 PO NAŠIH mUUIH (RUŠKOVJE V HALOZAH / ŽALOSTNE PLATI ŽIVLJENJA Kako bo Branko preživel limo ^jvljenje piše vesele in žalostne zgodbe. Ob veselih smo polni ^oči. samozavesti, tudi objestnosti in prevzetnosti, ob ^glostnih potrti, nesrečni in vase zaprti. Srečnim ljudem mno- g^lirat zavidamo, nesrečne pomilujemo, jim včasih privoščimo redkeje želimo pomagati. Mnogokrat je tako, da ob nes- ^či drugih pomodrujemo, češ, jjj so si sami krivi. In res je v ^nogih primerih tako, da ljudje jjini s svojim ravnanjem in nep- revidnostjo silijo v nesrečo, da jj včasih posredi alkohol, taka ifl drugačna nesoglasja. Vedno pa je naša usoda tudi splet oko- liščin, ki nas obdarijo ali kaznu- jejo- Tako zapletena je zgodba Branka Staneta, ki že nekaj časa živi v povsem razpadli in zane- marjeni hiši v Zgornjem Gruškovju v Halozah. Pogled na notranjost njegovega zasilnega bivališča človeka zgrozi in si raje čim prej pomaga na prosto. Branko pa je v tej luknji, ki je slabša od svinjaka, prisiljen preživeti noči in vremensko sla- be dneve. Sicer so v tem letnem času še dobri pogoji za življenje na prostem, toda kmalu se bodo začele mrzle noči in kmalu bos- ta na vrata potrkali hladna jesen in mrzla zima. Kako jo bo Bran- ko preživel, se sprašujemo v nje- govem imenu. Branko Stanet je rojen leta 1963, torej v najboljših letih. Po poklicu je ključavničar in je de- lal na IMP-ju, dokler podjetje ni propadlo. Ob tem je spoznal svojo bodočo ženo, ki je živela na haloški kmetiji. Sam je v Grajeni pri Ptuju prodal hišo, ki so mu jo dali starši, in denar vložil v opremo kmetije, kamor se je priženil. Sosedje pripove- dujejo, da je bilo vse v redu, do- kler je živel njegov tast, da pa so se po njegovi smrti začela ne- soglasja med taščo, ženo in njim. Kmetija se je tako sesula pod pritiskom prepirov, lastnice so prodale živino in odšle v mes- to, Branko pa je postal brezdo- mec. V obupu je dober zaveznik alkohol, a se ta iz zaveznika kaj kmalu spremeni v sovražnika. Branko je našel priložnostno za- poslitev in stanovanje na eni od kmetij v Zg. Gruškovju. Tam je bival in delal od leta 1996, do- kler mu gospodar v začetku letošnjega avgusta ni pokazal vrat. Ostala mu je samo še sosednja, že opisana podrtija. Branko je sedaj povsem brez premoženja. Pri bivšem gospo- darju ima menda še nekaj oblačil, pa ne more ali ne upa ponje. Denarja nima niti toliko, da bi odšel na Ptuj na socialno. Na Centru za socialno delo v Ptuju so nam povedali, da pri- mer kljub temu poznajo in iščejo rešitev. Kakšna bo, nam v tem času še niso mogli povedati. Zavedajo se, da je problem večplasten, in nam omenili tudi to, da se Branko ni redno javljal na Zavodu za zaposlovanje, zato je izgubil pravico do pomoči. Toda tu se začne tisti del zgodbe, ki pripoveduje o tem, kako smo v nesreči lahko nemočni in prav zaradi tega ne ravnamo sebi v prid, prej nas- protno. Branko bi lahko, glede na leta in izobrazbo, delal. Kot pripovedujejo sosedje, je dober ključavničar. Le bremena pre- teklosti ter zagrenjenosti in od- visnosti od neprijazne sedanjos- ti bi se moral rešiti. Tu pa mora- jo nastopiti država in njene stro- kovne institucije, katerih pos- lanstvo je skrb za "izgubljene" ljudi. Upajmo, da bo razplet zgodbe prijaznejši od zapleta. Zasilna kuhinja na dveh betonskih opekah Branko Stanet v začasnem bivališču, ki je obenem še edini prostor v podirajoči se hiši PTUJSKA GORA / 65 LET GASILSTVA IN 4. DAN GASILCEV Mqvi prasioH in prenevilen prapor Slovesnosti ob 65-letnici prostovoljnega gasilskega ruštva na Ptujski Gori in ob četrtem dnevu gasilcev občine Majšperk sta se minulo soboto, 21. avgusta, med okoli 200 povabljenimi ude- ležila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E"ry in predsednik sveta gasilcev podravske regije Franc Simeonov. Na slovesnosti so 40 let stari gasilski prapor zamenjali z novim in ga svečano razvili, svečano pa so odprli nove gasilske prostore, ki so jih zgradili v pritličju doma krajanov, ter najzasluženjšim izročili gasilska odlikovanja in priznanja. Predsednik domačega gasils- kega društva Borut Predan je posebno dobrodošlico namenil edinemu še živečemu ustanov- nemu članu, 98-letnemu Ivanu Erbusu. V krajšem nagovoru se ie spomnil prehojene poti v mi- nulih 65 letih ter izpostavil lik gasilca kot humane osebnosti, ki je ob vsakem času pripravlje- na pomagati ob požaru, poplavi, plazu ali kakšni drugi nesreči, ne da bi vprašal, komu pomaga. Za vse to, za izobraževanje in ^aje gasilci žrtvujejo veliko Prostovoljnih ur. Veliko svojega 'iela so vložili tudi v gradnjo in Ureditev skupnega doma, v kate- je pritlična etaža z garažami 'Namenjena domačemu gasilske- "^u društvu, zgornji dve etaži pa last občine. Kar 2535 delov- ''ih ur so vložili v gradnjo novih prostorov, kar je vredno blizu 1,3 milijona tolarjev; zato jih boli srce, ker še zmeraj niso pravni lastniki svojega dela doma. Ob odsotnosti župana majšperške občine Franca Bezjaka, ki je udeležencem slo- vesnosti poslal pozdravno brzo- javko, je zbrane nagovorila podžupanja Darinka Fakin. Iz- redno veselje je izrazila nad ugotovitvijo, da jo v petih letih samostojne občine Majpšerk to- liko pridobitev, da bi jih težko našteli. Gasilcem s Ptujske Gore, ki so med petimi GD v tej občini, pa je ob jubileju čestita- la. V imenu 9000 gasilcev iz 110 gasilskih društev, ki so združena v 12 gasilskih zvezah Podravske regije se je čestitkam pridružil tudi predsednik sveta Franc Simeonov. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Emest E6ry je ob čestitkah spomnil, da je zadnje leto tega tisočletja tudi za gasilce velik izziv in hkrati odgovornost do nalog v nas- lednjem tisočletju. Po njegovih besedah in po ugotovitvah na zadnjem kongresu bodo slo- venski gasilci novo tisočletje dočakali dobro pripravljeni, strokovno usposobljeni in us- trezno organizirani, zato se no- vih nalog ne bojijo in jim bodo zagotovo kos. Začetek, razvoj in prelomne trenutke gasilstva na Ptujski Gori je nadvse zanimivo orisal društveni referent za zgodovino Franc Predikaka. Od tistega daljnega marca leta 1934, ko se je zbralo 14 kmetov in v takratni Kraljevini Jugoslaviji ustanovi- lo gasilsko društvo, pa do danes so ostali in ostajajo zvesti svoje- mu geslu: "V službi ljudstva - na pomoč!" Danes je v GD Ptujska Gora 36 operativnih članov, 10 mladincev, 11 pionirjev in 7 ga- silk. Obnovljen gasilski prapor so svečano razvili predstavniki treh glavnih botrov, podjetij Al- bin Promotion, Svit in trgovine Smreka, zatem pa so nanj obesi- li številne trakove in žebljičke. Nov prapor in nove prostore je blagoslovil ptujskogorski pater Janko Gašparič, vrvico pred ga- silskimi prostori pa je svečano prerezala podžupanja Darinka Fakin. Ob jubileju so najzas- lužnejšim gasilcem izročili priz- nanja in pohvale; najvišji državni gasilski odlikovanji sta prejela Kristina Murko iz PGD Majšperk in Ignac Vrabič iz PGD Stoperce. Slavje so prijet- no olepšali pevci moškega pevskega zbora iz Majšperka, v zabavnem delu pa pozno v noč še Štajerski baroni. M. Ozmec ^^|''co ob vhodu v gasilski dom je ob pomoči predsednika Bo- ^9 Predana svečano prerezala majšperška podžupanja Da- ^•^a Fakin. Foto: M. Ozmec KOG / TEDEN TURIZMA IN PRIJATELJSTVA If sobofo so se pretisttgviii lovci Na Kogu so tudi letos organizirali Teden turizma in prija- teljstva, ki poteka že od sobote, 21. avgusta. Prireditveni pro- gram so pripravili krajani v sodelovanju s posameznimi društvi. Prejšnjo soboto so se predstavili lovci, nedelja pa je bila posvečena druženju vikendašev s Koga s krajani. V ponedeljek so svečano odprli cesto Vitan-Zasavci, torek pa je bil zaznamovan kot dan mladih. Sredo so si rezervirali najsta- rejši občani - XV. srečanje upokojencev občine Ormož je pote- kalo tokrat pod prireditvenim šotorom na Kogu. Današnji dan, četrtek, je posvečen športnim tekmovanjem ter šaljivemu družabnemu srečanju. V petek pa se bodo predstavili gasilci različnih starosti, od pionirjev do veteranov. Teden turizma in prijateljstva bodo zaključili v soboto, 28. avgusta, z družabnim srečanjem prijateljev Koga s krajani ob zvokih frajtonaric. Program prvega dne so pripra- vili člani Lovske družine Kog. Ivan Mlinaric, ki je že peto leto starešina te lovske družine, je povedal je, da so dan pričeli s tekmovanjem na glinaste golobe na Vitanu. Prvo mesto v tekmo- vanju za pokal Koga - športni stav je dosegel Venčeslav Bezjak iz Bresnice, drugi je bil Mirko Lukman s Koga, tretje mesto pa je osvojil Miran Zoreč iz Velike Nedelje. Na tekmovanju - lovski stav v parih - za pečenega odo- jka pa sta bila najboljša Venčes- lav Bezjak iz Bresnice in Ivan Mlinaric s Koga. Lovci s Koga so pripravili v lovskem domu tudi razstavo nagačene in preparirane divjadi. Odprta bo tudi v septembru, tako da si bodo učenci lahko og- ledali medveda, gamsa, različno srnjad, race, šoje, štorklje, lisico, zajca in drugo divjad. Niso pa izpeljali prikaza krsta lovca. Menijo namreč, da je krst za vsakega lovca svečan dogodek in ne sodi na množično priredi- tev. Zvečer so zbranim zaigrali Ro- gisti Zveze lovskih družin Ptuj- Ormož. Prireditev se je zakl- jučila pod šotorom ob glasbi in srnjakovem golažu, ki ga je pripravil Jože Balažic z Gomile pri Kogu. V nedeljo so program pripravi- li vikendaši s Koga. Emil Glavnik in trio Kuharic so pripravili koncert, Milena Bor- ko pa je v spremljavi tria Kuha- ric predstavila kogovsko viken- daško himno. Nato so se pome- rili z domačini v vlečenju vrvi. Pravijo, da se je že na prvi pogled okrog pasu dalo razbrati, da bodo zmagali prišleki. Prireditve na Kogu se bodo, kot že omenjeno, vrstile v po- poldanskem času vse do sobote. Majda FridI Ivan Mlinaric, starešina LD Kog 18 četrtek, 26. avgust 1999 - TEDNIK ZA KRATEK CAS Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Lzrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vara bodo v prodajalni Tehnika Emone Mer- kurja Ptuj podarili zgoščenko. Da Je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Whitney Houston, je uganila Anita Turk, Gradišče 34. Zg. Leskovec. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 2, septembra. Letošnjo poletje prevladuje- jo vroči latino ritmi in abso- lutni zmagovale je postal Ricky Martin s komadom Li- vin' la Vida Loca. Britanski prvaki novega roka SUEDE nastopajo v postavi Brett Anderson - vokal, Ri- chard Oakes - kitara, Mat Osman - bas kitara, Simon Gilbert - bobni in Neil Colding - klaviatura. Izjemni bend ima tudi tokrat ekstravagantno be- sedilo v lahkotni ročk skladbi EVERVTHING WILL FLOW ki je v bistvu glas- beno nadaljevanje njihovega prejšnjega singla She's in Fashions, BIG COUNTRV beležijo prvi večji uspeh s pesmijo Flelds of Fire leta 1983, največji uspeh pa s pesmijo Steel- town. Stuart Adamson, Bruce VVatson, Tony Butler In Mark BrzezIckI so lani neuspešno zagrevall množico v Zagrebu kot predskupina Rolling Sto- nesom. Kvartet izvaja mlačno ročk pesem FRAGILE THING (^^^), ki je njihova prva pe- sem po pesmi Why the Long Face v letu 1995. Britanska zasedba MIKE & MECHANICS deluje tu in tam, saj Mike Rutherford član za- sedbe Genesls. Miku sta se v zasedbi pridružila še Paul Yo- ung In Paul Corrack, tako da skupaj Izvajajo še eno Izredno poslušljivo pop/rock pesem VVHENEVER 1 STOP z zgoščenke Mike & The Me- chanics. Ameriška skupina THE VER- VE PIPE je zaslovela z reklam- no balado Freshman. Skupina počasi dozoreva In to boste slišali v pesmi MERO ki je klasična ameriška moder- na ročk pesem. Nemški band SKORPIONS so ustanovili leta 1971, ko so v njem Igrali Klaus Melne, Ru- dolf Schenker, MIchael Schenker, Lothar Heinberg In VVolfgang Dzlony. Fantje so leta 1989 zamenjali založbo EMI za Phonogram In za novo založbo posneli tudi mega hit Wlnd of Change. Stari rokerji so še zmeraj v formi v tipični pesmi MVSTERIOUS Čisto malo prostora sem na- menil dvema country skladba- ma, ki jih ameriške radijske postaje predvajajo nonstop. Ti novosti sta I'm Stili In Love wlth You - TRISHA YEARWO- OD in Now you See Me, Now You Don't - LE ANN WON- PACK. ZIGGV MARLEV je seveda sin legendarnega Boba Marleyja, ki mu je dal Ime po prvem multiplatinastem albumu Da- vida Bovvleja z naslovom The Rise & The FalI of Zjggy Star- dust & The Spiders from Mars. Dober regi pevec se je potrudil v zabavni regi temi BEAUTIFUL DAY in ta zares poletna tema napove- duje njegov novi album Špirit of Music. Nemška skupina C-BLOCK je požela največ pozitivnih kritik s komadom So Strong Out, ki je bil usmerjen v boj proti ma- milom. Po dveletni pavzi trio promovira nezahteven plesni komad KEEP MOVIN (*^^), ki bo najbolje vžgal v prepros- tem evrodance remiksu. CELTUS je moška verzija ne- verjetno uspešne irske skupi- ne The Corrs, ki je v enem letu prodala že skoraj tri milijone kopij albuma Talk on Corners. Kvartet izdaja prijetno skladbo WIDOW AWAKE ki ima tradicionalne irske ele- mente glasbe ter ne pretežke pop/rock ritme. Irska skupina VVESTLIFE dela pod okriljem Ronana Keatinga in prva pesem Swear it Again je bila mega uspešnica. Sedaj snemajo debitantski album in napoved zanj je še ena sladka popevka z naslovom IF I LET YOU GO Na MTV že dober mesec dela- jo reklamo za ne preveč uspešen film 10 Things I Hate about You. V ozadju te rekla- me je slišati ameriško skupino LETTERS RO GLEG z ročk himno I WANT YOU TO WANT ME (*^***), ki je zares odlična dinamična ročk pe- sem. David Breznik POPULARNIH 10 1. Bailamos - ENRIOUE IGLESIAS 2. Mambo No. 5 - LOU BEGA 3. Summer Sen -TEXAS 4. My Love is Your Love i - WHITNEY HOUSTON 5. Mi Chico Latino - GERI HALLIVVELL 6. Unpretty -TLC 7. If VaGettin'Down - FIVE 8. Blue (Da Ba Dee) -EIFFEL65 9. >/Vhen You Say Not- hing at Ali - RONAN KEATING 10. Wild Wild West -WILL SMITH Lestvico POPIAAR- NIH 10 laW