delovnega posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica Sl. C, II. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. popoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro Opersko iu Besno K 10-40, polletna K 5’20, četrtletna K 2-fi0, mesečna K —'80; za Nemčijo celoletno K 12'—; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14’- Stev. 837. Glasilo V Ljubljani, v soboto dne 16. maja 1914. * ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako/sredo in soboto. OPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-::: poldne in od 4. do 7. zvečer. ::: Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslanr ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. .............'■» Leto IV. »Nobenih izdatkov brez pokritja." Dve leti je trajal boj železničarjev in uradnikov, preden so dobili od vlade malenkostno izboljšanje svojih prejemkov. Temeljitega, pravičnega izboljšanja se je branila vlada na vse pretege, češ, da nima za nove izdatke potrebnega pokritja. Meščanska večina jo je pri Sem sleparstvu zvesto podpjrata.in po meščanskih listih so kričali buržVazni hlapci vlade, da je predlog socialnih demokratov, za izboljšanje železničarskih plač, le demagogija in ' švindel, Češ, saj vedo poslanci, da vlada nima denarja. Koliko se je trudil dr. Rybar po listih in shodih, da opraviči stališče vlade in seveda svoje tudi in da predstavi socialno demokratični predlog za vnebovpijočo krivico napram vladi. Višek modrosti vlade in njenih slug je bil: »Nobenih izdatkov brez pokritja.« 16. decembra 1911 je sprejela poslanska zbornica soglasno resolucijo, ki poživlja vlado, da naj porabi 38 miljonov kron za povišanje prejemkov železničarjev. Vlada je seveda po stari navadi omaloževala ta sklep izvoljenih ljudskih zastopnikov in priznala le 21 miljonov kron, čeprav je bila nekaj mesecev prej priznala sama, da znaša ob koncu leta stanje državnih blagajn za 114 miljonov več kakor prejšnje leto. Z ozirom na to je bil predlagal sodrug Tomschik pri razpravi o proračunskem provizoriju za 1. 1912., naj da vlada še ostalih 17 miljonov železničarjem. Predlog je bil odklonjen tako v odseku kakor tudi v zbornici in proti predlogu so glasovali prav tisti gospodje, ki so bili pred dobrim pol letom sami priznali, da so zahteve železničarjev upravičene. To je doslednost buržvazne politike, ki obrača plašč po vetru. Ali socialno demokratični poslanci niso odnehali, dokler niso popolnoma razkrinkali ljubezen meščanskih poslancev do delavstva. Dvakrat so prislili Še večino, da je pokazala svoje pravo lice. Končno jih je rešila vlada iz neprijetnega položaja in se je »zavezala«, da izda še 15 miljonov za izboljšanje Železničarskih plač, seveda ne naenkrat, temveč v obrokih. Za železničarje nima vlada denarja, za vsak vinar mešetari kakor največji skopuh. Ali kadar potrka vojni minister na državne blagajne, tedaj se mu kar vsipljejo miljoni in miljoni, in noben od meščanskih poslancev se tedaj ne spomni, da opomni vlado na njeno temeljno načelo: »Nobenih izdatkov brez pokritja.« Prav tako slabo kakor železničarjem se je godilo tudi državnim uradnikom in uslužbencem, ko so stopili s svojimi zahtevami pred državo. 19. junija 1912 je sprejela poslanska zbornica zakon o službeni pragmatiki državnih uradnikov in uslužbencev. Kljub temu, da so pristrigle stranke večine na željo vlade prag-matiko kolikor je bilo največ mogoče, je izjavila vlada, da ne dobi zakon o službeni pragmatiki prej sankcije, dokler ne dobi za stroške službene pragmatike pokritja s povišanimi davki. In hitro so prihajali vladni pomagači z »malim finančnim načrtom« in z »velikim finančnim načrtom«. Povišani davek na žganje je bilo ono slavno pokritje za nekoliko izboljšane prejemke državnih nastavljencev, samo da se uveljavi temeljno načelo: »Nobenih izdatkov brez pokritja.« In kako je uveljavila vlada v delegacijah pri ogromnih izdatkih za militarizem to načelo? In kdo od meščanskih delegatov je pokazal pri teh izdatkih toliko poguma, da bi bil dejal: »Nobenih izdatkov brez pokritja.« Ni slo le za 17 miljonov kakor svoj čas pri izboljšanju železničarskih prejemkov, tudi ne za borih 35 miljonov, ki so jih dobili državni na-stavljenci vsled nove službene pragmatike, temveč šlo je za sto in sto miljonov, za izdatke Za resnico. Roman. Spisal Jožei Laichter. (Dalje.) XXVIII. In v takih mislih je korakal po ulicah. Na rešilni postaji je pritiskalo nanj tudi pbčno vznemirjenje. Prihajali so ranjenci, privajali so jih sem, pripovedovali podrobnosti 'posameznih slučajev na ulicah, posameznih naskokov policije, vojaštva, ljudstva, in vse to z ono strastjo v ozadju, katera, prodirajoč od zunaj do sem, je neprestano i zdravnike i ranjence razburjala. Toda tedaj že pravzaprav nihče ni mislil na Badenija niti na provokacije nemških dijakov niti na poročila o nasilnostih, ki so se zagrešile nad Cehi v pokrajinah severnega in zahodnega češkega, tu je bila že neka pijanost in strast brez vsebine, katera je. ko se je vzbudila, le ostajala in rastla. Ivan je najpreje sklenil iz rešilne postaje vrniti se naravnost po najbližji poti domov, toda baš ozračje, v katerem je tu preživel uro •n katero je bilo polno težke disponiranosti iz ulice, je vzbudilo v njem hepenenje, da bi stopil malo med množice. Predrenjal se je tedaj iz Ferdinandove ceste k množicam, valečim se proti Prikopom in » ki so neplodni, ki izpolnjujejo le blazne želje nekaterih gospodov. Za vojne ladje in topove ne velja načelo »Nobenih izdatkov brez pokritja«, to načelo poznajo vlada in njeni hlapci le tedaj kadar gre za ljudske zahteve. In ljudstvo? Kako dolgo bo še gledalo brezbrižno to brezvestno igro vlade in poslancev, ki so zastopniki ljudstva le po imenu, v resnici pa so njegovi Judeži. Ti poslanci, pa naj bodo odeti v črne jezuitske halje ali pa v kričeče barve nacionalizma, so v bivstvu vsi enaki: Njih temeljna skrb je, da vzdrže sedanji družabni in državni red, ker zagotavlja njim udobno življenje na račun širokih ljudskih mas, delavstva in malih kmetov. Dokler bo tavala večina teh dveh slojev v temi, ki jo narejajo umetno okolo njih reprezentanti buržvazije, kapitalizma in klerikalizma, tako dolgo bomo onemogli gledali ostudno komedijo na mestu, kjer je le prostor za najresnejše delo vsem prebivalcem Avstrije v korist. Razpršiti to umetno temo, bodi naša najvažnejša naloga, Izpolnjevali jo bomo tem lažje, čim tesneje se združimo, čim krepkeje se organiziramo. Policijski vohun Šviha toži. V sredo se je pričel pred porotnim sodiščem v Pragi proces bivšega poslanca, načelnika narodno socialne stranke in c. kr. sodnika Švihe proti odgovornemu uredniku »Narodnih listov« drju. Servaciju Hellerju. Po prečitanju obtožnice izjavi dr. Heller, da ni kriv in da so izšli članki v »Narodnih listih« proti Švihi z njegovo vednostjo. Obdol-žitve proti švihi je dobil podprte z dokazi in od popolnoma zanesljive strani in priobčil jih je šele po temeljitem preudarku. Predsednik zahteva nato one dokaze iz zapuščine Anyževe. Dokaze predloži Hellerjev zagovornik dr. Ra-šin. Predsednik odredi, da se prečitajo dokazi. V Anyževih zapiskih je med drugim tudi to: »8. aprila je prišel k meni v uredništvo dijak in povedal, da je dr. Sviha v službi praške politične policije, da dobiva mesečno po 800 K že tri četrtletja in da ima nalogo, poročati o vseh dogodkih v čeških strankah.« Dr. Rašin je predložil tudi koncept, ki ga je bil napisal Sviha. za policijo in ki se bavi z volilnimi pripravami Čeških strank. Švihov zagovornik zahteva, da se zaslišijo dr. KramaF, Fiedler in Klofač, ki naj izpovedo, da koncepta ni pisal Šviha, ker so bile takrat že znane volilne priprave strank javnosti in vladi. Dalje zahteva tudi zaslišanje policijskega komisarja drja. Klime, s katerim je bil šviha v najtesnejši zvezi. Prva priča je glavni tajnik mladočeške stranke S i z, ki izpove, da je dobil prvo obvestilo od Anyža, a mu ni popolnoma verjel. Strankino vodstvo je izvedelo šele lansko leto, da je dal podatke pravnik Paštika, ki jih je bil dobil od gospe Woldanove. Dalje pove o zapisniku. ki je bil napravljen z gospo Woldanovo pred častnim sodiščem. Gospa Woldanova je izpovedala pred častnim sodiščem, da le bila od leta 1900. dalje nastavljena pri politični policiji v Pragi in da je pisala komisarju Klimi zaupna pisma. Izdelovala je tudi pobotnice in kocetn leta 1910. je dobila od Klime nalog, da napravi pobotnico za nekega gospoda »Wienerja« za 400 K. Pri tem jej je dejal Klima, da je policiji mnogo za »Wienerja«. Pred Božičem jej je izročil dr. Klima akt s poročilom o Wienerju. V poročilu pripoveduje Klima, da se je bil seznanil z Wienerjem poleti na nekem shodu, na katerem je govoril Wiener. Wiener ga je prosil, naj ne razpusti shoda, ker mu je kot državnemu uradniku na tem, da shod ne bi bil razpuščen in da jamči kot državni uradnik za to, da ne bo na na Vaclavski trg med vojaškimi bajoneti, ljudstvo je prepevalo narodne pesmi. Ivana je prevzelo čudno čustvo, čustvo prijateljstva do teh množic. Toda le za trenotek in hipno navdušenje se je umaknilo čustvu tesnobe in trpkosti. »Čemu petje — čemu vrisk?« si je dejal. »Komu velja vse to — v večernem zimskem času? Zdrenjati se takole na ulice in cele dni preživeti v navdušenju in razburjenosti? Ali naj petje prodere do oblakov? Ali naj izraža notranjo, živo narodovo silo? Ali naj ga vidi sovražnik?« In naglo se }e zopet drenjal iz gnječe. Pomiloval je ljudstvo, ?gubljajoče svoje navdušenje tja v praznoto. Šiloma je dospel na prostejši prostor na Ferdinandovi cesti. Sedaj se je i on, kakor preje Kačcrovsky, napotil po stranskih ulicah proti Vinogradom. Toda čustvo trpkosti mu niti sedaj ni izginilo iz duše. Neprestano je imel pred očmi odprta, prepevajoča usta, razburjene, mračne in radostne obraze, vso zmešnjavo ljudstva, v kateri je bil sam še pred trenotkom. Bilo mu je, kakor bi ga nekaj sililo zatisniti oči, uiti nekam, kjer ne bi ničesar videl in slišal. Mom-msena in Žateca se je spomnil, spomnil se je vsega s čimer so se Nemci pregreševali, ali zaman: Zopet in zopet je videl odprta, prepevajoča usta, zopet in zopet so se mu vračale shodu nihče govoril proti vladi. Po končanem shodu je bil prišel Wiener h Klimi in mu dejal, da ostane v narodno socialni stranki le tedaj, če se mu posreči, da }o napravi vladi prijazno in če dokaže, da črta iz programa antl-militarizem in antiklerikalizem. Med pogovorom je dobil Klima vtisk, da živi Wener v slabih gmotnih razmerah, kar mu je ta tudi potrdil, Češ, da je zabredel v dolgove ob času volitev. Klima je nato nasvetoval Wienerju, da bi se sešla kje drugje. Shajala sta se večkrat in končno sta se zedinila, da mu bo sporočal Wjener strankine tainosti proti stalni mesečni ifeči 400 K. Čez nekaj časa je videla Wienerja pri Klimi, doma pri svojem sinu pa sliko drja. švihe in spoznala je, da je to ena in ista oseba. Policijski komisar je poslal nekoč tudi detektiva k »Wienerju« po poslaniške smotke in od tega je izvedela, da je šel k Švihi po smotke, a ga ni bilo doma. Zadnja pobotnica za Wienerja-Šviho je bila izdana na policiji koncem februarja 1914. Druga priča ie dr. K r a m a f. Izpove, da je prišla gospa Woldanova k njemu in dejala, da ne more več gledati, kako izdaja dr. Šviha češko ljudstvo policiji. Gospa Woldanova je napravila nanj in na člane častnega sodišča najboljši vtisk. Potem predlaga drugi Švihov zagovornik dr. Bouček, naj se zasliši gospo Woldanovo. Sodišče odkloni to. Nato zaslišijo člane častnega sodišča, ki vsi izpovedo, da so bili podatki gospe Wolda-nove zelo natančni in tudi resnični. Predsednik častnega sodišča, član gosposke zbornice Ma-tuš, izjavi, da bo jutri, ko se zasliši dr. šviha, navzoč. Švihov zagovornik zahteva še enkrat zaslišanje gospe Woldanove. Predsednik naznani, da policija noče odvezati \Voldanove uradne tainosti. Pravnik Paštika izpove, da je izvedel o špicelstvu Švihe po sinu gospe Woldanove, s katerim je zelo prijatelj. Obiskal je tudi gospo Woldanovo večkrat na policiji, da bi dobil natančneje podatke. Na stopnicah je srečal nekoč Šviho, ki se je pa stisnil k steni, da bi ga ne spoznal. Paštika pove tudi ime detektiva, ki ga je bil poslal komisar k Švihi po smotke. Sodni dvor sklene, da povabi ete te fcrlva za pričo. S tem je bil prvi dan obravnave končan. V četrtek se je nadaljevala razprava v Švihovem procesu. Naval poslušalcev je bil velikanski. Med poslušalci je izredno veliko politikov, med njimi tudi profesor Masaryk in bivši minister Fiedler. ki sta bila tudi že v sredo ves dan pri obravnavi. Ob četrt na deset otvarja predsednik dvorni svetnik Kurš obravnavo in predlaga, da se povabi trgovca š stroii Adolfa Stejskala v Pragi za pričo. Sodni dvor odkloni predlog. Nato prečita predsednik pismo člana gosposke zbornice Matuša, ki sporoča, da ne more izpolniti obljube, dane včeraj dr. Boučeku, zagovorniku Švihe in biti navzoč pri izpovedi Švihe. To pa zato ne, ker noče vplivati na porotnike. Nato naznani predsednik, da je odklonil sodni dvor vse dokaze o zdravstvenem stanju Švihe in o načinu njegovega življenja. Za priče je povabil sodni dvor še: Gospo Švihovo, poslanca Stribernyja in Klofača, urednika »Nar. 1.« Vej-varo, urednika »Narodne politike« Wildeja in sina gospe Woldanove. Odvetnik dr. Jozisko izpove, da je videl 29. marca v kolodvorski čakalnici Šviho s policijskim konfidentom Spačekom. Neki železniški uslužbenec mu je povedal nato, da se shajata šviha in Spaček večkrat v čakalnici prvega razreda. oči na te množice, njih petje, na poulično, kričavo navdušenje. aNarod,« si je dejal. »Narod« — je ponavljal, zamišljeno upiraje oči v tla in premišljujoč o vse drugačni sliki nego je bila ta. Cisto nekaj druzega si je predstavljal, čisto neki drugi narod mu je prihajal na misel, slika, ki ni imela še povse določenih obrisov, katera se je. kakor je slutil, imela šele v bodočnosti določiti, pokazati v polni svoji globokosti. To je bil narod s čisto drugačno vsebino in drugačnim zmisloin življenja, nego narod, ki je tu prepeval pod okni, ki se je omamljal z razbijanjem prodajalnic in firm. Ne narod, ki odgovarja satn na nasilje z nasiljem, ampak narod, ki izvršuje oporoko preteklosti, v kateri se ni nikdar boril za take malenkosti kakor se sedaj, v kateri mu je bilo cilj nekaj neskončno višjega in kardinalnejšega, tista najsvetejša dobra človeštva, bratstvo na zemlji in življenje nad zemljo, tisti raj dobrega in dovršenega. In misleč na ta »ninoli in v resnici po srcu in duhu veliki narod, ki je nekdaj obnavljal Kristovo učenje, misleč na ta narod in na sedanji narod, ki s kamenjem in kričem zahteva nekaj neprimerljivo majhnega — misleč na to, se je zdrznil, da stresel kakor pred neko ostudnostjo. Srd in tesnoba sta mu krčili srce. Obstal je. Trpko je pogledal v smeri tja, kjer je divjala burja. »To... to je sedaj naše prerojenje, naše Poslanec Klofač (narodni socialec) izpove: Ko sem čital obdolžitve proti Švihi. sem dejal: Če je res izdajalec, potem bi morali o tem kaj vedeti. Šviha je prišel k meni, in prosil sem ga, da mi pove resnico. Kričal je. da je nedolžen. Vprašal sem ga če mu je bil morda posodil Klima denar, šviha je tajil. Dejal sem mu, če si nedolžen, brani se. Dalje pove Klofač, da plača stranka vse stroške ob času volitev. Zagovornik Švihov dr. Traub pravi, da je baje dobil šviha od Klime 3000 K, ko je! kandidiral, Klofač odgovori, naj to trditev Šviha sam zavrne. Drugi Švihov zagovornik dr. Bouček vpraša Klofača, kako da je bilo s potovanjem v Belgrad. Klofač pove, da je povabil več čeških poslancev, naj se peljejo v Belgrad. Peljal se je pa sam, drugi niso potovali. ker je bil izdan ukaz, da naj aretirajo na meji vse češke poslance. Njega so tudi res pridržali v Zemunu. Takrat sem dejal Švihi in drugim, da mora biti v stranki detektiv. Čudno je, da je ta človek izginil, cdkar imamo Švihovo afero. Klofač izpove, da je hotel pridobiti Klima z denarjem in obljubami nekega poštnega uradnika za to. da bi kradel pisma iz poštne ambulance. On sam ni prejel v teku enega tedna sedem pisem. Nato izpove profesor Masaryk: »Danes dopoldne sem dobil poziv, naj pridem v neko vinarno, kjer bom izvedel stvari o glavni priči pravniku Paštiki. V vinarni ga je čakal slušatelj filozofije in šolski tovariš Paštike VlaŠin. Pred tremi leti je prosil Paštika Vla-šina, naj fotografira neke listine, češ, da si prisluži s tem mnogo denarja. Paštika mu je povedal nekoč, da potrebuje 800 K, ker se je bil seznanil z nekim dekletom in ker znanje ni ostalo brez posledic in ga je prosil, naj mu posodi 800 K. Vlašin je to odklonil, čez neka} časa, ko je bil Šviha že znan javnosti, je prišel Paštika zopet k njemu in mu dejal, da je potrošil za ono dekle 2100 K. Na Vlašinovo vprašanje, kje da je dobil denar, mu je dejal: »To so plačali ljudje, ki kaj imajo.« O bel-grajskem potovanju pravi Masaryk, da ni mogoče govoriti pri tem o kakšnem izdajstvu, ker je vedelo o potovanju vse polno ljudi. Poslanec Striberny izpove, da se je Šviha malokdaj udeleževal sej narodno, socialne stranke. — Gospa Š v i h o v a izpove. meram. Stroške za volitve je bil poravnal njen oče. Ob sklepu svoje izpovedi je zaklicala gospa švihova s povzdignjenim glasom: »O ne-dožnosti mojega soproga sem absolutno prepričana.« Sin gospe WoIdanove, pravnik W o 1 d a n, potrjuje vse. kar je bil povedal Paštika. Po Redlovi aferi je bila dejala njegova mati Klimi: »To je strašno, da so taki ljudje na tako važnih mestih.« Klima je nato odgovoril: »Kaj hočete. Naš konfident Wiener postane lehko prej ali slej minister.« Woklan potrdi tudi, da je bil dal Klima švihi 3000 K. ko je kandidral. S tem je bila razprava v Četrtek končana V petek so zaslišali Šviho, ♦ »Prager Tagblatt« poroča z Dunaja: Razkritja, ki jih je prinesla švihova afera o delovanju praške politične policije, so napravile na dunajskih centralnih mestih mučen vtisk. Minister za notranje zadeve nikakor ne odobrava postopanja politične policije. Razkritja bodo imela za posledico, da se prestavijo uradniki političnega oddelka praške policije. Tudi stališče vodje praške policijske direkcije, dvornega svetnika Krikawe, je omajano. prebujenje«? je dejal sam sebi malodušno in naporno. »In ali ima tako prerojenje, tako prebujenje zmisel. ali ne gre že za nobena najsvetejša dobra več, za nič tako temeljnega in Živ* Ijenskega. kakor v preteklosti?« Zamišljeno si je rekel: »Narod smatraj samo za posodo človeštva in vedno, če vzklikneš Slovan! naj se ti odzve človek!« »Človek?« si je ponavljal. Nekako ironično je to zvenelo. Prav do sem se je razlegal šum iz oddaljenih cest, in v duhu so se mu prikazala razbita okna, razbite prodajal-nice —* kamenje, ki se je metalo v stanovanja* bajoneti, streli pušk, kri ranjenih ljudi. XXIX. Prihodnjo jutro je zgodaj že vladalo po ulicah enako življenje kakor prejšnji dan. Množice ljudstva so se izprehajale po hodnikih z rdečebelimi znaki. Po Pragi je odmevalo ropotanje bobnov. Ivan je mračno zrl skozi okno. Večina trgovin, kamor je pogledal, je bila zaprta, tlak1 je pokrivalo mnogo papirja, slame in ostanki blaga, izvlečenega na ulico iz opustošenih prodajalnic. Ni mu bilo več le mučno in tesno, ampak 1 srd se ga je loteval. »Kaj naj pričakujemo drugega nego novo izjemno stanje in omejitev svobode, ki Je v zvezi z njim? Tega pa zmešano, slepo liudstvo ne vidi?« Politični pregled. = Delegacije. Vojni odsek. V vojnem odseku avstrijskih delegacij so obravnavali kredite za vojno mornarico. Delegat sodrug Leut h n e r ic stvarno nastopil proti nezmi-selni gradnji dridnotov. V nobeni državi ni gradnja dridnotov tako draga kakor pri nas. Delegat, češki separatist Nemec, pravi, da Avstrija nikakor nc more utrpeti velikanskih izdatkov 7,a mornarico, ker nimamo prav ničesar. s čimer bi opravičevali te ogromne izdatke. Mornarica, ki nima temelja v dobrem gospodarstvu, je brez koristi. Mornariški poveljnik liaus odgovarja delegatu Leuthnerju, seveda tako, kakor sme. Po sklepnem govoru poročevalca Schlegla sprejmejo meščanski dele-gatje mornariški proračun. — Na torkovi popoldanski seji je bila razprava o izrednih izdatkih za armado. Poročevalec knez Lobkowitz je priporočal sprejem izdatkov zaradi »varnosti« države. Meščanski delegatje so tudi upoštevali ta opomin in sprejeli izredni proračun za armado. — V mornariškem odseku ogrske delegacije je povedal poročevalec Molnar, da {>e moti..kdor misli, da bodo s sedanjimi izdatki za vojno mornarico za nekaj časa prenehali ti izdatki, ampak ti izdatki se bodo še pomnožili. — Bosanski odsek. Delegat grof Rey pravi, da bodo bosanske železnice dobile šele tedaj pravi pomen za našo državo, kadar bodo tudi v Galiciji zgrajene strategično važne proge. Češki separatist Nemec pravi, da v Bosni še vedno niso vsled krivde oblasti normalne razmere, policija tiranizira še vedno prebivalstvo in časopisje. Zlasti položaj delavstva je skrajno žalosten. Delavstvo mora dobiti splošno volilno pravico, koalicijsko pravico in svobodo časopisja ter zavarovalnico zoper nezgode. Po sklepnem govoru poročevalca Korošca sprejme odsek proračun skupnega finančnega ministrstva. = Orjentske železnice. V zunanjem odseku ogrskih delegacij je odgovarjal grof Berchtold na vprašanja glede orjentskih železnic. Pri družbi orjentskih železnic ima sedaj odločilen vpliv skupina avstrijskih in ogrskih bank in vlada je obljubila tem bankam, da bo ščitila interese družbe. Proge orjentskih železnic v [Turčiji in novi Bolgariii in na grškem ozemlju upravlja prejkoslej družba. Srbska vlada je pa v času vojne krize prevzela proge orjentske železnice na svojem ozemlju v vojaško oskrbo, a je to oskrbo obdržala tudi še po vojni. Srbska vlada je pripravljena, da se pogaja glede tega vprašanja z avstrijsko vlado. (Nekateri listi so porabili nesporazum med srbsko vlado pri uravnavi tega vprašanja za hujskanje proti Srbiji, češ, da mora rešiti Avstrija ta konflikt kar z orožjem.) = Protiavstrljske demonstracije in Itall-ianska vlada. V italianski poslanski zbornici je podal ministrski predsednik Salandra izjavo, da obžaluje vlada protiavstrijske demonstracije, ki so jih uprizorii! po različnih mestih italijanski dijaki. Italijanski šovinisti niso zadovoljni z izjavo, češ da so vodila dijake pri teh Izgredih najplemeniteiša čuvstva. = Boji v Epiru baje še vedno niso ponehali. Vstaši napadajo Albance. Vstašem pomagajo redne grške čete. — Pogajanja, ki se vrše na Krfu, med kontrolno komisijo in voditelji vstašev, imajo povoljen uspeh. Iz domačih krajev. — Strankin zbor jugoslovansek soc. dem. stranke bo dne 28. in 29. junija v Ljubljani. Sodruge in organizacije opozarjamo že danes na to, da jim bo mogoče pravočasno določiti zastopnike za zbor. Več prihodnjič. — Izvrše-valni odbor. — Kranjski deželni odbor in delavstvo. Klub nemških občinskih svetovalcev v ljubljanskem občinskem svetu se je bil pritožil na deželni odbor zoper onih 5000 K, ki jih je bil določil občinski svet za leto 1914 kot prispevek k brezposelnim podporam organiziranih delavcev. Od te pritožbe je poteklo že precej več kakor mesec dni, a do danes še Človekoljubni deželni Odbor nV imel časa, da reši na en ali drug način to pritožbo. Da ne reši deželni odbor pritožbe tako dolgo in ugodno, temu se pravzaprav ne čudimo, če pomislimo na razprave o vprašanju brezposelnih podpor v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora. Ljudje, katerim so organizirani delavci takorekoč le puntarji, nezadovoljneži, nena-sitneži in brezposelne podpore nekaj, kar je nepotrebno, taki ljudje so seveda najprimernejši sodniki o pritožbi ljubljanskih, tako silno naprednih Nemcev. Deželni kristjani bi naj-brže rad ugodjli pritožbi, a nimajo poguma, zato pa vlečejo vso zadevo. Zopet zlat nauk za delavstvo, ki še vedno sili pod Krekov frak. — Doslednost. Meščanski Usti se rede od cene demagogije in dobro plačane reklame. Živ dokaz za to je »Slovenski Narod«. Dlje časa že prinaša članke »Naši žulji«, v katerih piše silno ogorčeno proti izdatkom za militarizem in mornarico. Obenem s temi članki je pa prinašal reklamne notice »Avstrijskega mornariškega društva«, ki na najbolj nesramen način preša iz ljudi denar za avstrijsko mornarico. Na prvi strani je pisal n. pr., da se dela človeku kar tema pred očmi, če pregleda, kako ogromni so izdatki za nove vojne ladje, na tretji strani pa piše na dolgo in široko o izletu, ki ga priredi mornariško društvo. Na prvi strani demagogija, na zadnji strani reklama, ki naj dokaže visokim krogom, da je »Narod« lojalen, patriotičen in intenzivno črno-žolti list. In vse to požirajo bralci brez škode. Dobre želodce ima liberalna gospoda. — »Slov. Narod« se je oglasil in odgovarja na naš dopis iz Šiške. Seve, gospod dopisnik zavija. »Zarja« ni nikoli preklinjala dobre razsvetljave, ampak slabo. Ko se je začelo razpravljati o novi, je »Zarja« z veseljem kon-statirala to. Samo skeptični smo, ker vemo, da pri naši obč. gospodi so vse le besede W zavijanja. Tako zavijanje je trditev glede razpisa v listih o obč. mesnici. Povejte, kje Je bilo to razpisano. Nikjer nismo videli kakega takega ukrepa. Da se je šišenska hranilnica in posojilnica preselila v obč. hišo, je napačno in ni prav. To je strankarska institucija, in tja ne spada. Glede organizatorja N. D. O. vemo, da je od 8. do 12. v obč. hiši, drugače pa v Ljubljani. Torej, gospodje, le previdno in tako kot je prav. — Veseli nas pa vsak napredek, pa tudi ta. da bo odslej »lampist« v Šiški za razsvetljavo, v dokaz, da je bil potreben. Želimo le, da bi tudi gosp. dopisnika »razsvetlil«, da ne bo v njegovih dopisih preveč teme... — Iz Šiške. Dobili smo novo razsvetljavo. Razsvetljava je veliko boljša od prejšnje. Ali kai pomaga to. ko pa pri postavljanju obločnic niso gledali, kje bi bil pravi prostor, da bi imela razsvetljava čim večji obseg. Na primer na Gasilski cesti so postavili obločnico med dve hiši, katerima prav dobro razsvetljujejo podstrešje, da podgane in miši lažje plešejo. V bližini je pa križpot, ki dobiva le nekoliko žarkov. — Živela previdnost občinskih očetov! — Univerzalno znane novomeških orožnikov. Iz Novega mesta nam piše prijatelj našega lista: Nekje v okrožju mesta najde orožnik že par mesecev trohneče truplo moškega sredi goščave. Pri truplu je našel revolver in dolg kuhinjski nož. Kaj je mož postave iz tega sklepal? On ni samo sklepal, je kar ugotovil, da gre za — samomor. Tako je poročal tudi državnemu pravdniku. In visoki g. državni pravd-nlk, ki se je sicer rad brigal za malenkosti, je vzel orožniškov sklep brez pomisleka za resničen in pustil strohnelega »samomorilca« pokopati. In krščanska cerkev ga je v svoji znani usmiljenosti pustila zagrebsti na »nežegnanem« prostoru. Komaj se je grob nad dozdevnim samomorilcem dobro zaprl, se pa zgodi čudež: Stari hudodelec leži na smrtni postelji in ko vidi. da mora stopiti vsak čas pred večnega sodnika, pove popu, da je on onega »samomorilca« umoril in oropal! »Samomorilec« je moral iz groba no, pa o tem bo morda še kdaj prilika kaj več povedati. Za danes naj zadošča, da mi je izkušen zdravnik takrat zatrjeval, da bi bil v tem slučaju, ko je truplo že toliko časa ležalo v razkrojevalnem procesu, težko sam in brez posebne preiskave kar meni nič, tebi nič, določil, ali gre za samomor ali za zločin. Priprosti orožnik s svojo kriminalistiko in znanostjo je to seveda bolje vedel. Ali njemu ni zameriti. Orožniki so še preveč prevzeti v svoji univerzalni znanosti, ker so jih v to razvadili tisti, katerih dolžnost bi bila. da tudi sami kaj iščejo in kaj — znajo. Zdaj imamo zopet precej podoben primer, četudi po posledicah ni podoben ravnokar omenjenemu. -Gre za slučaj, zakaj je bil metliški postiljon Jože Markenc v hlevu ustreljen v glavo, zakaj je njegov znanec Anton Sluga pravzaprav streljal nanj. Ranjeni postiliion sam izpove, da ie napadalec z grožnjo: »Denar ali življenje! ustrelil proti njemu. Ali orožnik, ki je to slišal, je takoj, ne da bi bil imel kakšne druge podatke za vzrok dejanja, preiskovalnemu sodniku javil, da gre tu samo za — otročarijo. Hvala lepa, za tako otročarijo, da je prestreljena čeljust. Iti preiskovalni sodnik je smatral to za— ugotovitev dejanskega stana. O, sveta kriminalistika, prosi za nas! Sicer pa o tem slučaju kaj več prihodnjič. — Trbovlje. (S seje občinskega starešinstva in finančnega odseka dne 7. maja.) Dnevni red: Zidava izolirnice, vodovod. Na sejo je prišel tudi sanitetni inšpektor dr. Schonauer iz Gradca in okrajni zdravnik dr. Haring iz Celja. Zupan poroča, da se je zopet pojavil legar, poleg tega imamo pa še Škrlatico. Doslej je izdala občina od 1. januarja do 30. aprila 1914 3180 K 84 vin. za odvrnitev legarja. Gospod sanitetni inšpektor dr. Schonauer poroča natančno glede zidave izolirnice in pravi, da mora sezidati občina izolirnico, v kateri bo najmanj za 40 do 50 postelj prostora in to takoj, da bode še letos dodelana. Z ozirom nato sklene starešinstvo, da se napravijo načrti in da se potem začne takoj zidati. — Glede vodovoda se sklene po nasvetu drja. Schonauerja in na predlog gospoda Heut-mana, da se pošlje deputacijo k deželnemu glavarju in k ministrstvu zaradi subvencije. Izvolijo se sledeči gospodje: Župan Vodušek, sodrug Sit ter in ravnatelj Heinrich. — Zupan prečita odlok namestništva zaradi stanovanj. Dr. Schonauer pravi, da je nujno potrebno, da se izvrši zadeva najbolj energično. Na vprašanje gospoda Heinricha potrdi župan Vodušek, da so v Trbovljah stanovanja, ki nimajo niti oken. Ta stanovanja, v katere bi ne zaprli niti psov, bo treba zapreti, druga pa popraviti, da bodo v resnici lahko stanovali ljudje v njih brez skrbi za svoje zdravje. — Da bi le občina izvršila prej ko mogoče te sklepe. — Nezgoda na vojaški vaji. Iz Celja nam poročajo: Dne 11. maja je odkorakal oddelek domobranskega polka št. 26 na vaje in sicer prbti Velenju. Preganjali so siromake po visokih hribih in nevarnih skalah, tako da si je neki vojak pri p*dcu zlomil na desni roki sklepno kost. Kdaj bo nehala vojaška uprava s tein nečloveškim preganjanjem vojakov? Potem pa pravijo o priliki vojaških samomorov, katerih vzrok je največkrat šikaniranje, da dotičnik ni imel veselja do vojaščine! Kako bi vendar imel veselje, če ve, da je njegovo življenje pri vsaki vaji v nevarnosti? Kaj bo zdaj s tem vojakom? — Celje. (Čudne razmere v Zvezni tiskarni.) So na svetu ljudje, ki morajo vladati, a so tudi taki, ki vse razderejo. In tak človek je, po slovenskem Štajerskem »dobro« znani Smrtnik. Mož ima različne talente, ki mu izgladijo gotovo še prav visoko pot. V Celju uživa zaupanje, ki pa je samo navidezno, kajti mnogo jih je, ki komaj čakajo, da izgine ta vladika, kajti njegov terorizem presega že vse meje. To se opaža pri raznih podjetjih. On strahuje vse, z eno besedo, on je edini mož. kogar beseda v Celju nekaj izda. V svoji visokosti si je privoščil tudi Zvezno tiskarno, katere ravnatelj je postal. Razume se pa mož na tiskarstvo toliko, kakor zajec na boben ter je s svojo »železno roko« najpoprej začel iz-terjavati in iztoževati dolgove. Zaradi njega je moral celo general narodne stranke Kukovec dati nekaj številk »Narodnega lista« tiskati v Ljubljani, kajti z Jožetom se ni šaliti. Plačaj, ali pa naročuj drugje; to je namreč njegovo geslo. Ker je sedaj pomedel med strankami, sc mu je zahotelo pometati tudi v tiskarni, kjer je pokazal svojo moč nad osobjem tega podjetja. V istem so večinoma sami stari ljudje, ki delajo v podjetju od ustanovitve. Ko so bili še mlajši, bili so čili »sokoliči« ter so telovadili, da je bilo veselje; če že niso mogli preobračati kozolcev, so bili vsaj podporni člani raznih liberalnih in narodnih društev, agitatorji pri volitvah itd. Sedaj pa, ko so prišli v leta, imajo rodbinske skrbi, ne »turnajo« več. Premeteni Jože si je mislil: Kaj bom z ljudmi, krmi pri revnem Sokolu ne delajo štafaže! Vun ž njimi; nadomestim jih z mladimi močmi, z »dečki«, tako bo takoj par »sokoličev« več in nastopi bolj »častni«! Mišljeno, storjeno! Poslovodja mora biti podrepnik, starega vun, a na njegovo mesto nekako 241etnega načelnika dičnega Sokola Moškona, najsi je strokovno izobražen ali ne, to je postranska stvar, samo, da »turna«. Ker je pa v tiskarni še nekaj takih starih pokvek, ki niso sposobne za skakanje čez kozla in za pretegovanje na bradlji in drogu, morajo tudi ti proč. In res! Začela se je pravcata gonja proti staremu osobju, premetavati se je začelo človeške eksistence, kakor dnevnike v kaki posojilnici. Ker je pa treba skrbeti tudi za podrepni naraščaj, morajo učenci tudi v telovadnico, sicer se jim v tiskarni nagaja, da mislijo, da so v peklu. In za take stvari je najsposobnejši novi »šef« Moškon, »železna roka« — Jožeta. Ta »brat« je neizkušen, mlad in mesečno plačan, arogantno fante, ki misli v svoji nadutosti, da prerine zid s svojo debelo, a puhlo glavo. Svetujemo, da se preneha igrati z ognjem, dokler je še čas, a slavni odbor tiskarne vprašamo, če mu je znano, kako deluje in gospodari ravnatelj Smrtnik v podjetju. Ako so jim razmere znane, se čudimo slepoti gospodov, če jim pa niso znane, so pač čudni, zlatega denarja vredni odborniki. — Gorjansko na Krasu. Podružnica »Splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Goriško« na Gorjanskem vabi vse člane na izreden občni zbor, ki bo v nedeljo 17. maja 1914. Izreden občni zbor je potreben, da izvolimo novega predsednika, ker odpotuje sedanji predsednik z Gorjanskega. — Kinematograf »Ideal«. V petek, dne 15. do četrtka, dne 21. maja: Na prehodu Mister Ooulda gostovanje original. Edinsonovega ki-netofona. Govoreči film, največja senzacija tega stoletja. Predvajano pred Njega Velič. ce* sarjem Franc Jožefom I. v Ischlu. — Originalni Edlson-Kinetofon, govoreči film, najnovejša iznajdba Edisonovega v tem stoletju, se predvaja od sobote 16. do četrtka 21. v kinematografu »Ideal«. Dva sporeda, vsak po tri dni. Slavno občinstvo opozarjamo, da si. preskrbi sedeže začasno, kajti zanimanje je veliko in se lahko pripeti, da se zadnji dan ne bo moglo dobiti več zaželjenega prostora. Podaljšanje tega sporeda je izključeno. „Upornitt vojaki 17. pešpolka v Celovcu. Poročali smo že na kratko o vsebini odgovora vojnega ministra Krobatina delegatu dr ju. Šušteršiču glede krute obsodbe vojakov 6. stotnije 17. pešpolka v Celovcu. Vojni minister Krobatin je dejal: Poveljnik 6. stotnije je prepovedal moštvu za en mesec izostajanje čez uro, ker je moštvo slabo streljalo in oči-vidno tudi brez zanimanja. Proti tej odredbi je nastopil del moštva in sklenil, da izostane v noči od 1. na 2. februarja korporativno čea uro. 19 infanteristov ie popivalo pod vodstvom desetnika v neki gostilni tako dolgo, dokler niso bili popolnoma pijani. Poveljstvo polka je odredilo vsled tega sodnijsko preiskavo, ker ni bilo izključeno, da gre za upor. Preiskava je to potrdila in upornike je zadela zaslužena ka^-zen. Z razsodbo z dne 31. marca 1914 so bili spoznani obdolženci krivi zločina upora. Dvanajst je bilo obsojenih na ječo od I do 4 let, ostalih osem na ječo do enega leta. Sodba še ni potrjena. Stotnik te kompanije je zelo zmožen oficir in ima izreden čut dolžnosti; vodil je energično izobrazbo svoje kompanije. Morda je nategnil v primeri s svojim prednikom vajeti prehitro, česar mu pa ne moremo šteti v zlo, ker so ga vodili prj tem le najboljši nameni za izobrazbo kompanije. To je odgovor vojnega ministra: Ostra graja »upornim« vojakom, pohvala za stotnika Necbanskcga, ki so ga vodili le najboiši nameni. Stotnik je smel torej postopati kakor se je zdelo njemu prav, vojaki morajo biti brez volje, slepo orodje v rokah sirovega oficirja. In kar o uporu govori vojni minister! Kdor ne bi poznal zadeve, bi najmanj mislil, da so vojaki z bajoneti in puškami šli nad ljubeznivega stotnika. Da niso streljali vojaki pod poveljstvom stotnika Nechanskega z veseljem in zanimanjem, to je pa povsem razumljivo, saj jih on ne smatra za ljudi. Tudi navaden vojak ima ponos, a ta ponos je razžalil stotnik Nechansky na nesramen način. Poginil mu je pes in Ne-chansky je zapovedal dvema vojakoma, da se oblečeta v paradno obleko in pokopljeta psa. Eden teh dveh vojakov je bil pa kot civilist zaradi prestopka kaznovan In zato ga je odstavil od »častne« službe pri pogrebu svojega psa In ga zamenjal z drugim. Tako postopanje naj zbuja pri vojakih ljubezen do predpostavljenega oficirja, veselje do službovanja! Tako postopanje naravnost zavaja k uporu in čudno je le, da ni minila vojakov te stotnije potrpežljivost že vse preje in da se njihov upor ni pokazal v hujši obliki, ker sedaj prihajajo na dan podrob- nosti o načinu »vzgoje« stotnika Nechanskega, kateremu pomaga pri tem plemenitem poslu njegov narednik. Z ozirom na ljubljanskega državnega pravdnika, ki je postal zadnje čase vnet zaščitnik Nechanskega, ne moremo obširneje pisati o nečloveškem postopanju stotnika Nechanskega. Poskrbeli pa bomo, da bodo socialno demokratični poslanci v državnem zboru izpregovorili prav temeljito o tfsej stvari in potem bo izvedelo tudi ljudstvo, kako da se ravna z njegovimi sinovi. »Uporniki« so torej dobili »zasluženo« kazen, prislužil jim jo stotnik Nechansky. Ta človek pa še vedno zapoveduje 6. stotniji in vojna oblast hoče menda s tem izzvati še neka! uporov. Saj to je skoraj neverjetno, da bi vsi predpostavljeni stotnika Nechanskega odobravali njegovo postopanje in da bi niti eden ne imel toliko poguma., da pove resnico na pristojnem mestu. Vse kaže, da soglašajo z Ne-chanskytn vsi višji oficirji in najvišja vojaška oblast. Na Ruskem se najbrže ne dogajajo take svinjarije in tudi v Nemčiji, ki časti vse, kar je militarističnega, prav po malikovalsko, bi bil stotnik Nechansky že davno tam, kamor spada, v ječi. Ali pri nas, kjer cveteta korupcija in protekcionizem, kjer smatrajo ljudstvo le za nakovalo, da neusmiljeno tolčejo po njem, pri nas imamo vojnega ministra, ki zagovarja nasilje, ki brani okrutneža in rablja! Potem pa zahtevajo od ljudstva leto za letom večja bremena za militarizem! Pa še z veseljem naj nosi ljudstvo svoje trdo prislužene vinarje molohu, ki se r :di od njegove krvi, molohu, ki mu krade sinove, v najboljših letih in jih po nedolžnem meče v ječe, kjer si lehko nakopljejo kal bolezni, ki jih spravi prerano v grob. In vse to le na ljubo predrznemu, prevzetnemu človeku, k. ceni ljudske sinove še nižje kakor mrhovino! Vestnik organizacij. »Prijatelji prirode«, podružnica Ljubljana, naznanja vsem svojim članom in vsem prijateljem prirode, da bo na binkoštno nedeljo okrožni izlet naOolico, katerega se udeleže sodrugi planinci iz Ljubljane, Jesenic, ki pridejo na Golico od jeseniške strani, ter sodrugi iz Celovca, Lienca, Beljaka, Velikovca, Voitsberga, Špitala ob Dravi itd., ki pridejo iz Rožne doline. Opozarjamo in vabimo vse, da se udeleže izleta na Golico. Natančni spored objavimo pravočasno. Dalje prosi odbor vse one sodruge, ki še niso poravnali letošnje članarine, da to store v najkrajšem času, ker je to zaradi rednega poslovanja s centralo nujno potrebno. — Izlet mlad. odsek »Svobode« bo v nedeljo 17. maja na Toško čelo. Odhod ob 2. pop. iz društvenega lokala Šelenburgova ulica št. 6/II. Vabimo ves člane mladinskega odseka in tudi starejše sodruge, ter člane »Prijateljev prirode«, da se udeleže Izleta in se z delavsko mladino povesele v naravi. V nedeljo vsi na Toško čelo! Ustanovni občni zbor podružnice Delavske zveze »Svobode« v Zagorju bo v nedeljo 24. maja ob 3. i)opoldne v dvom ni gosp. R. Mihelčiča. Socialni in strokovni pregled. * Organizacija kovinarjev je pred nekaj tedni objavila po vseh delavskih listih, da je T8nniesova tovarna za kovinarje posebno za strugarje zaprta in sicer toliko časa, dokler ne zavzame inženir Schonbach drugačne taktike napram organiziranim kovinarjem. Ta človek preizkuša vse mogoče in nemogoče stvari, da bi zatrl organizacijo kovinarjev, ki se kljub Schfinbachovem terorizmu močno razvija v T8nniesovi tovarni. Povedali smo gosp. Ton-niesu, da bo še občutil SchBnbachov terorizem in danes ga že občuti: Delavci odhajajo dan za dnem iz tovarne, stroji se ne vrte, in gospod TSnnies gleda z začudenim obrazom te pojave. Delavci, ki so mu leta in leta kupieili bogastvo, zapuščajo njegovo tovarno in odhajajo drugam, kjer ni Schonbachovega terorizma, a novi delavci ne prihajajo. Stroji ne delajo sami od sebe in vsled tega ima škode 40 do 50 K na dan. Sedaj pa je poslal v razne kraje svoje agente, ki naj mu pripeljejo delavce. Te dni je bil v Beljaku agent Lozar in skušal dobiti delavce. Obljubaval jim je vse mogoče. Ker pa poznajo tudi beljaški delavci in seveda drugi tudi razmere v TSnniesovi tovarni, zato je odšel gosp. Lozar iz Beljaka praznih rok. Enako se mu bo godilo tndi drugod. Mučen posel je to, iskati krumirje, kajne, gospod Lozar? Gospod TOnnies naj pouči Schon-bacha, kako da se postopa z delavci in potem bo dobil kmalu polno tovarno delavcev. Dokler pa bo gospodoval Schonbach po svoji stari navadi, tako dolgo ne prestopi noben pošten delavec praga Tonniesove tovarne. za '/* Htra najokusnejše goveje juhe. ,me jamči za skrbno iz- delovanje in izvrstno kakovost. Prav tako dobro ko 1 zrnata kava ilil ob 1 pravilni pripravi edino popolni kavlni nadomestek: Kathreinerieva Knelppova slaona kava. Sam z dobrini mlekom In malo sladkorlem zaužit, je pristni Kathr<*Iner pliača, kakrina mora biti. Edna posebnost likerja je zvečer ljeneRn 2 K; bol]5egn 2'40 K; prima polbelega 2 80K, belt^a 4 K; belega puhastega G-10 K; velcfinega sneJnobeiega, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega B»nfsch Originalni Edison Kinetofon. §amo šest dni. Največja senzacija tega stoletja. ,Govoreči film6 od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni. Hino-„Ideai“. DEŽELNA ORGANIZACIJE JUGOSLOV. SOCIALNO DEMOKRATIČNE STRANKE NA GORIŠKEM naznanja, da bo VI. deže!na konferenca v Gorici v hotelu pri »Zlatem jelenu«, ulica Stretta, v nedeljo, dne 24. maja 1914 ob 9. dop. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev konference. 2. Izvolitev predsestva, tajništva in odsekov. 3. Poročila: a) predsedstva, b) tajništva, c) blagajništva, d) kontrole. 4. Politični položaj v deželi in v (poroča sodr. dr. H. Turna). 5. Socialisti v občini (poroča sodrug Al. Štolfa). 6. Agitacija, organizacija in časopisje (poroča sodr. J. Srebeiuič). 7. Volitev novega političnega odbora in kontrole. 8. Raznoterosti. Predlogi okrajnih in krajnih organizacij k dnevnemu redu konference morajo biti vloženi VSaj 3 dni pred konferenco. Naprošamo vse okrajne in krajne organizacije, strokovna, gospodarska in izobraževalna društva, ki so ustanovljene po načelih socialne demokracije, kakor tudi zaupnike na deželi, da izvolijo ter naznanijo pravočasno svoje delegate. Vsak delegat mora imeti za konferenco mandat organizacije. Zaupniki dobe pooblastilo na konferenci. Vse spise, tikajoče se konference, sprejema sodr. Al. Štolfa, Gorica, ulica Treh kraljev štev. 16. OdKovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska v!! ‘ »oljska tiskarna« v Ljubljani. Zlato na obroke! od 4 K vsakomur na vse kraje. Kdor hoče poceni kupiti zlato verižico In srebrno uro naj piše takoj na R. LECHNER. Goldurarenhaus, Lundenburg, Nr. 707. Gostilna Florijanska ulica Stev. 6. Prlstra vina. Domafa ulilnja. Kavarna J»r* celo noč od prta $4^ Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 — registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmoder-> nejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. si Litografija. Ceno posteljno perje 1 Najboljši češki nakupni viri 1 k....]{ 5. g. j._ gr^ Garantirana kakovost po teh cenah, «■ ■——=*=» Cenejše vrste od kron 1*50 naprej (Varstvena znamka.) Posebno ploščata renontoarna doufole-zlata kavalirska ura Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada- s joče blago dobite najceneje v specialni trgovini £ A.&E.Skaberne; Mestni trg 10. j Velika izbira! Solidna postrežba! j Po pristni zlati uri presenetljivo ponarejena. Prekrasen, na roke graviran odskočni pokrovec z lepimi risbami. Vtisnjen kovinast kazalnik z arabskimi Številkami In sekundnim kazalcem. Natančno regulirano in zajamčeno točno idoče pristno Švicarsko kolesje. Originalni garancijski list za 3 leta. Cena 7 kron (poilo 70). Carine prosto po povzetju od tvomice ur Jakob KOnig, Dunaj 111/367, L0wengasae 37 A. Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ============ živa-lDCLila. strojev — fr in stroje za pletenje /\ TL-««. (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler, [fi ^B»!#Vozna 3cole@isi.HI Ceniki se dobe zastonj in franko. — Hm bele in barvaste vsake izvršbe, i Ljubljana, Ma i rije Terezija j c. 11 (Kolizej). Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Žalostna mizarstvo usoda Zaloga spalnih ter je-j Zaloga otomanov, di-diluih sob v različnih j: vanov, žimnic : najnovejših slogih. : 1 in otroških vozičkov Spalnica v amerikanskem orehu Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. :: gOOgOOOnBOOOBBnOBOOOBnEBBBnBBBOCBnDBEBEBnBCOBOnonEnBBOOBOOOOOOEBBBBBDI c S Pri nakupu različnega muuufakturnega blaga se blagovolite obrniti ua tvrdko g v, Vljudno se prijioroža -» ^ <^,3^ manufaktuma trgovina ? ^ . .. Ljubljana, Vnanja naročila sc točno izvršujejo.