Poštnina platana v gotovini SREDA, 8. APRILA 1953 10 dinarjev LETO vt LISI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA Stoiu« .a EV. 14 NELJUBE PADAVINE Meteorološko najavljeni črni oblaki so se ustavili nad Madžarsko. Iz njih pa se ni usul dež, temveč večje število novih sovjetskih vojakov. S tovrstnimi Sadavinami že tako ali tako preveč blagoslovljena ežela v skrajnem nezadovoljstvu le Še preklinja V najčistejši madžarščini, ki je pa v Moskvi nikakor nočejo razumeti. PREDVIDEVATI JE... ... da bo Amerika priznala obe kitajski vludL Skoraj zanesljivo pa lahko trdimo, da se ti dve vladi ne bosta priznali. Tako bo kljub priznanju obeh vlad vladalo na Kitajskem še v naprej dvovladno brez* ^odje.. OPRAVIČENO RAZBURJENJE Italijanska policija je te dni zaprla bivšega Rib. hentropovega svetnika Wugnerja. Aretirani se nad tem strašansko razburja, češ da ima Italija za zapL fanje dovolj domačih fašistov in pravi, da naj pusta inozcmce pri miru. NA PRE2II Francoski novinarji so že nekaj dni in noči do« žurno na preži pri vseh vlakih, ki prihajajo iz Belgije v Francijo. 2e!eli bi namreč takoj ob prestopa meje intervjuvatl iz Moskve najavljenega povratnika Thoreza — še preden mu kakšna pljučnica ne prestreže dar govora in nit življenja. ŠVICARSKI TURISTI se skozi Trst niso smeli peljati v jugoslovanskih avtobusih. Tržaški župan Bartoli jim je namreč povedal, da bi jih lahko napadli atentatorji, ki se bore *a italljanstvo Trsta. Na vprašanje Švicarjev, zakaj takšnih elementov v Trstu ne spravijo na varno, Je Bartoli dejal, da se ne bi rad z njimi tudi sam znašel v policijskih zaporih. PRESELJEVANJE Iz sovjetske cone Nemčije so Rusi sklenili preseliti vse prebivalstvo mesta Dessau, ki bo postale središče letalske industrije. Po zadnjih podatkih sodeč pa bo izselitev zajela le nekaj odstotkov prebivalstva, ker jo Je pretežna večina meščanov ie sama popihala v Zahodno Nemčijo. V ITALIJANSKEM SENATU... ... se že teden dni niso steplL Poiav Je pripisati dejstvu, da v senatu že teden dni ni bilo nobene seja. SLIŠATI JE... • •• da bodo mušniki odslej pri mašah uporabljali s>«vno pijačo Coca Cola. Do spremembe ho prišlo Jato, ker je Vatikan eden izmed glavnih delničarjev '?v®rne Coca Cola in mu ni vseeno, kolikšne bodo °b koncu leta dividende! STRAH v- Nekaj potrošn kov je zvedelo, d a bo zmanjkalo prahu . . . signor presidcnte, majhno darilo, Resk: PISMO iZ KOREJE dva slaba »vica« Majhna darila — veliki prijatelji Zdaj minister Cu En Laj — ros ne vem kako In kaj — je pristal na zamenjavo K nami, ki smo odnesli glavo. Slišal sem, da je naš »Brat« tudi rekel zadnjikrat, da se strinja s Kitajci, (ki lep čas so bili zajci!) A baje ni več tako, Peking misli zdaj t glavi, ki jo jc nekoč Stalin deponiral v naftalin. Ce izjava je resnična, bo rešitev čisto mična: Nič več vojne, bomb in min -spet se vidiva: Cun - Cin! ( NA ČEŠKEM NI PREMOGA Za 66 odstotkov so na Češkem letos zmanjšal i obroke premoga. Vzrok tega je povečana potreba po premogu v Rusiji K sreči, pravijo, nimajo Rusi zasedenega severnega tečaja, ker bi tam sicer v najkrajšem času zmanjkalo — ledu! 100 BESED »Szabad nep«, madžarsko uradno glasilo, je razpisal nagrado za najboljšo zgodbo iz vojaškega življenja, ki ne sme imeti več kot 100 besed. Najboljša Je bila — seveda je zato tudi riiso mogli objaviti — tista, kjer se avtor iz »varnostnih razlogov« ni podpisal. Glasila pa se je: POMLADNE BOLEZNI Včasih iz vzhoda dobili smo čaj, riž ln svilene tkanine. Danes, ko vzhodne dežele so raj, leglo je tamkaj angine, pljučnic nevarnih, možganske kapi drugih bolezni tam- kar mrgoli. Ko je premodri pred tedni končal, v Moskvi glavd so staknili. »Plan za bolezni Je nujen postalU tak so na seji sklenili: Prvi po planu je GottwaJd umrl, v Moskvi je pljučnico staknil, Piecka sosedov je konec potrl, planu sa komaj je zmaknil. Kdo bo naslednji, le malokdo ve, koga so v Kremlju Izbrali. Dokler pa svet kandidata ne zve, vsi prav slab na tešče!« NEDOSTOJNO Mlada gospa sreča na cesti pobalinčka, ki prav po moško kadi In mu reče: — Kaj bi neki rekel tvoj oče, če bi vedel, da kadiš? Paglavec pljune, pogleda gospo in reče: — Poslušajte, kaj bi pa rekel vaš mož, če bi vedel, da nagovarjate na cesti tuje moške? PRETIRANE ZAHTEVE -* TovariS natakar! Poglejte sl tole, prosim! Naročil sem kokoš, vi ste ml pa prinesli samo kosti in kožo! — Kako pa — ali morda žalite, da vam prinesem te perje? NAJSLABSA PRVOAPRILSKA... Je bila brez dvoma tista o podražitvi časopisnega papirja! BREZ BESED OllMEGORtMKOLPf SODOBNA TRNJULCICA Babica pripoveduje: »Nekoč je živela deklica, ki ji je bilo ime Trnjulči-ca. Nekega lepega dne se je pri igri pičila v svoj majhni prstek — In kot bi mignil so zaspali vsi: oče, mati, služabniki, kuharji, stražarji in celo pes čuvaj, skupaj s Trnuljčico. Vea grad pa Je pričelo obrašča-ti tako gosto trnje, da je bilo skoro prav tako nemogoče priti do speče TrnjulJ-čice... ... kot do direktorja Lesno-industrijskega podjetja v Brežicah.« ENOSTAVNO Upravnik neke opekarn« v bližini Novega mesta ja bil izvoljen za delavskega inšpektorja. Mi pa predlagamo, da bi morda tega upravnika izvolili tudi za predsednika upravnega odbora in predsednika delavskega sveta — če že ni predsednik sindikalne podružnice .. mm M DAM A V ZNANJU JE MOC »Kaj pa bereš? Napo- »Nikar ml ne pripoveduj leonov življenjepis? Pa sl vsebine naprej! Potem res že prišel do tja, ko so ga nimam nobenega užitka izgnali na otok Elbo?« več, če žc vem, kako s* konča!« Bil sem žrtev prvoaprilske šale. V nebeškem Informativnem uradu so mi povedali, da »Toti list« no bo več izhajal zaradi pomanjkanja papirja. »No,« sem vzdihnil, »zdaj je počilo in moja zvesta dopisniška kariera je dokončana. Mar bi dali »Totemu« samo del tistega papirja, ki so ga popisali za potrdila pri otroških dokladah, pa bi lahko izhajal brez skrbi ša kakšnih sto let! Novica ma je tako pretresla, da se nisem več lotil peresa. Pozneje šele so mi povedali, da Je bila vse skupaj potegavščina. »O, le naprej,« sem si zapel, »dokler je papirja kej.« Glas pobožnih molitev in pesmi v velikonočni procesiji, ki se je vila v soboto skozi Ptuj, je srečno prispel v nebesa. Ravno tako tudi mogočna kanonada možnarjev in podobnih razstrelilnih pripomočkov, ki so dva dni pretresali Ptuj In okolico v slavo božjo ln pogin človeških ušes in udov. Vsi ti vzbuhi pa niso nič kaj razveselili nebeških prebivalcev in referent za dež se je pridušal (ker ima slabe živce), da iz protesta ne bo odprl deževnih zapornic, kljub vsem procesijam ln molitvam. Pač pa bodo uslišane vse prošnja belo oblečenih »devic« ... Protestiramo! Martin Vohljač, upokojenec v pokoju TAKO SE SMEJEJO ŠVICARJI UŽALJENIM VELIČINAM Zaradi puščice je užaljen bedak, saj samemu sebi ne najde še cene. Veljave pa bil vedno je znak da vsaka puščica je le ne zadene. —ečko. CEMU? Cernu umetnina je tvoja pokveica? Zato, ker pri njej sl — pozabil človeka. —ečko. SUSNA LIRIKA Prirode zakon je, da huda suša pridelek zmanjša ali zamori, izjema častna je le lirska duša, ki prav ob suši — stokrat več rodi! NI 1MTHIKA SAMO MCENA — Moj oče tudi vedno trdi, da sem jaz kriv njegovih sivih las. Ne razumem, zakaj ne prizna, da se pač stara ...? Na moderni umetniški razstavi. KOLEGA Bilo Je v stari Jugoslaviji ob sv. Treh kraljih. V neki ljubljanski krčmi je sedel v veseli družbi znani ljubljanski igralec Lipah. Otroci, ki so bili našemljeni v tri kralje, so gostom zapeli kolednico, nato pa od mize do mize pobirali na- pitnino. Ko so prišli do Lipaha, Je ta obračal vse žepe, drobiža pa ni nikjer našel. Dečko, ki je igral zamorskega kralja, mu je dobrohotno dejal: »Eh, kar pustite, gospod Lipah, saj smo kolegi!« KSKLAMAT>OWEN VELIKO MAŠČEVANJE Marko je naš splošno priznani Don Juan. Ob vsaki priliki ti rad postreže s kakšno pikantno zgodbico iz svoje dolgoletne prakse. Takrat, ko Marko pripoveduje svoja doživetja, ga moraš nehote zavidati: fant ima srečo! Bila sva skupaj na morju, Jaz 6em se dolgočasil ob večerih, Marko pa se je zapletal iz pustolovščino v pustolovščino. Zvečer, ko se je vrnil v hotel pozno ponoči, je pripovedoval o Francozinji, s katero se je dopoldno spoznal na plaži, zvečer pa Jo ie objemal v tihi mesečni noči ob morski obali, za jutri je Imel zmenek z neko poročeno damo, katere mož ga Je ljubosumno zasledoval, onadva pa sta mu jo pred nosom popihala v Opatijo itd. itd. — skratka: mi smo bledeli od zavisti, njegova slava pa se je širila in kmalu prestopila meje našega mesta Nekoč... sicer pa, dovolite, prav o tem sem vam hotel pripovedovati. Na neki zabavi smo imeli tudi povabljene goste. Med temi je prišel v našo družbico tudi možakar srednjih let, zgovoren in zabaven. Kmalu smo bili vsi prijetno razpoloženi, pomalem smo pili, kramljali ln večer bi nam prijetno minil, če;.. No, Marko Je bil v veliki formi. Tokrat nas Je presenetil s pripovedovanjem napete ljubezenske dogodivščine, ki jo je doživel takoj po osvoboditvi v Murski Soboti. Na nekem plesu se je spoznal z očarljivo, temperamentno črnolasko, ženo uglednega meščana, ki Je preplesala ves večer samo z njim. In ker je ljubosumni soprog napravil zaradi tega v dvorani skoraj škandal, sta Jo zaljubljenca skrivaj pobrisala' na njegovo stanovanje, kjer sta sproščeno uživala mlado ljubezen. Tedaj Je naš sosed pri mizi nenadoma nervozno vstal in s čudno spremenjenim glasom vprašal Marka: »AH smem vedeti, kako Je bilo ime tej dami?« Marko se je odsotno nasmehnil: »Zakaj pa ne? Itnenovala se je... imenovala se Je... vraga! No, sedaj sem se spomnil — Etelka G.!« Neznanec je brez besedo pristopil k Marku, mu divje prisolil tri klofute in se nato obrnil k presenečeni družbi: »Oprostite mi, toda ta dama Je bila moja žena!« Marko se Je pričel opravičevati: »Toda... toda, saj vse, kar sem vam sedajle pravil, sem si enostavno izmislil. Ne zamerite mi, cenjeni gospod, toda Jaz v Murski Soboti sploh še nisem bil-Le ker nisem hotel razočarati prijateljev v njihovi veri, da sem Don Juan, sem 8l stvari kar sproti 1*' mlšljeval.« Ko je Marko nato pogledal naše razočarane obraze, se Je brez besede obrnil in odšel domov. Neznanec pa se Je tedaj začel na ves glas krohotati. Začudeno smo ga gledali. Da se mu ni morda zaradi prevelikega razburjenja zmešalo? Nekoliko si 1e oddahnil, potem pa pojasnil: »Ne zamerite mi, prosim, toda Jaz sploh nisem J* Murske Sobote, pa tudi poročen še nisem. L« nekdo Je moral to vašemu Don Juanu storiti...« — Gospa, morda pa bi vas to zanimalo, da se je že 19 naših uslužbencev pritožilo faradi vas?! — Peter, saj te bom poročila, le nova očala Sl moraš kupiti! — Tukaj piše, da se kip imenuje »Izkušnjava«. Toda zakaj se Imenuje »Izkušnjava«, tega pa ne piše... — Dajte, da premislim, draga gospodična Helena! Nekakšna zapo-•litev bi se za vas v podjetju vendarle morala najti! — Poglej tovarll Aljoša, tukaj v časopisu piše, da 90 odstotkov ljudi v Evropi in Ameriki nima niti lastnega samo-varja! — Oprostite, kakšne cvetice pa se navadno kupi dekletu, ki sl želi orhidej? PosiflenolELJF: IN MEMORIAM Peter Zgaga is province me ustavil Je enkrat: CuJ, prijatelj, kaj ti pravil, •1 prečital referat? Citara knjige! — Jaz mn pravim — bral sem Manca le petkrat. On nradno, brez zadrege: Kaj ne berel referat? Jaz iivljenje vlije cenim, V njem sem nalel nov zaklad. Peter Zgaga me nahruli: Tl zavračaš referat? Ljubi Zgaga, ne prenesem, da bi (ital vsak plakat! Zgaga jezno In z navdihom: To Je moj bil referat! VELIKE KONCESIJE V zvezi s predlogi za re- naslednjo značilno izjavo: organizacijo in decentralizacijo DOZ so napravili na direkciji v Beogradu svoj predlog. Z ozirom na to je dobil »Toti list« z najodgovornejšega mesta v DOZ — Mi smo pripravljeni, da izobesimo pri nas novo napisno tablo, toda tovariši, s kakšnimi drugimi spremembami se absolutno ne moremo strlnjatil SLABO JUTRO... Velikonočna nedelja zjutraj. Vaški mežnar sreča tupnika, vsega pobitega. — Dobro jutro, prečastiti. Kaj ste tako žalostni? — Kaj ne bi bil, ko pa je artilerija odpovedala. Pa •e tam, kjer je pokalo, je pokalo po naših... VESELA ALELUJA Močna potrošnja karbida bild je, (vse, kar ni dobro, je vedno najslaje!), v bolnici zdaj na račun aleluje nekaj brez prstov strašno jih vzdihuje. MODERNE TEŽAVE ■— Ni lepšega užitka kot Potovati, na primer v ino-*emstvo . . . — Ze mogoče, toda če pa ®oraš stalno biti na poto-v&nju, to človeka le pre-utrudl. Poglej samo na primer mojega svaka! — Ali je diplomat? — Ne! — Morda gospodarstvenik? — Tudi ne! — Potem pa Je znanstvenik? — Kje neki! — Kakšen vražji poklic P« ima potem? — Veste, on Je — nogometaš...I CASI SE MENJAJO... Leto 1945 »Da bi jaz vstopil v zadrugo?« pravi Franci razburjen, »tega ne boste doživeli!« Leto 1953 »Da bi jaz izstopil iz zadruge?« pravi Franci razburjen, »tega ne boste doživeli!« OJ TE CENE... — Poglej, pa morda bi le lahko šla na morje na dopust! Saj imamo vendar tako znižano vožnjo na železnici! — Železnica že, toda cene v hotelih! To Je prav tako, kot če bi dobil popust za očala, kadar kupuješ avtomobil! ŽIVIJO A | ZEN > ONI (Nekaj podatkov brez komentarja k vprašanju samoupravljanja železnic) Sefi železniških postaj na neki progi v Sloveniji se Peljejo na konferenco v Ljubljano. Pa Jo ugane eden od njih: — Na dnevnem redu konference sicer ni samoupravljanja železnic, toda prav Kotovo bo na dnevnem re-nu samo opravljanje... Zvečer istega dne pa sta ,e vračala s prvega dela te onference dva sindikalna Unkcionarja železniških Ta dva pa sta Jo ^Kanila takole: Kadar imamo mi do-® delovni sestanek, ima n° M prav. Kadar pa imajo šefi sestanek, ima vedno prav direktor! Na progi Lupoglav-Stalije je iztiril vagon. Ker bi bilo predrago vagon dvigniti, so speljali raje progo enostavno kar — okrog tega nesrečnega vagona. Pri novi železniški postaji Raša ima telefonistka, uslužbena pri rudniški upravi, okrog 12.000 dinarjev plače. Prometnik iste postaje, uslužben pri železnici pa — okrog 8000. Postajenačelnlk železniške postaje Kamnik je dal ostavko na službo in položaj. Sel je za mizarja v Tovarno pohištva v Duplico — ker bo tam mnogo bolje zaslužil... MALCE ZMEŠANA JAJČNA JED OZN: »Samo če ni zopet žla« prdek...!« Obmejna madžarsko - romunsko ■ bolgarsko - albanska Jajca. Sibirska Jajca Češka jajca Dega-sperl: »Čudno Je to: kakorkoli kokodakam, vedno pridejo enaka jajca. . ?• »Pa sem mislil, da pri nas ni več takšnih jajc!« MacCartyJevo ameriško Jajce. Domača Jajca. SAM FURAL — SAM ZAFURAL Direktor Tovarne mesnih izdelkov v Bohovi Je v šestih sezonskih mesecih tako dobro gospodaril, da je zapravil cele tri milijončke. To je toliko, da je delovni kolektiv nato v Šešljih mesecih, ko ni bilo sezone in no več direktorja, to izgubo kril ln še nekaj Je ostalo. — Hjal — je dejal tovariš bivši direktor, — lahko je njim, ko Jih je toliko! jaz pa sera kar sam fural fabriko... f MALI OGLASI ZA VELIKE STVARI »Z mlekom v borbo proti misticizmu!« Praktična navodila, kako s posnetim mlekom po'30 din odvaditi ljudi praznovanja velike noči. Uspeh je zajamčen — še dojenčki bodo garantirano bruhali! Izšlo v založbi nekega podjetja za promet z mlekom, ki iz skromnosti ne želi biti imenovano. Iščem službo za neko našo odlično uslužbenko. Je izredno dobra moč in smo jo mi odpustili samo pomotoma. Cenj. ponudbe pa nikar ne pošiljajte na kakšno podružnico Narodne banke, ker tam odpuščajo prvenstveno mlajše moške moči, ki bodo šli v jeseni k vojakom. Prepi&cta sem se, n da je 1LAIORO0OV ROliGE za ustnice najboljši — prijetnega okusa — trajen — v vseh niansah — Zavohal sem, da namerava ena od onih, ki se zabavajo v Vetrinjski ulici, na dopust čez mejo — najbrž na specializacijo. Po-gruntal sem, katera Je to, jo zasledil in se ji prilepil neopazno za hrbet. Imel pa sem smolo — prav takrat je privozil mimo mestni avtobus in dvignil oblake prahu. Ko se je čez pet minut zopet zjasnilo, dekleta ni bilo nikjer več. Izginila Je kot kafra. No, ko Izvem kaj več, bom pa dvignil jaz oblake prahu...! — Na dan prvega aprila sem prišel na sled ogromni GUMIPETA POROČA množici ljudi na Trgu avo-bode. Pomešal sem se med njih in čakal, čakal. Moj no« ml Je takoj povedal, da bo tu nekaj zanimivega. Povpraševal sem mimogrede in zvedel, da vse čaka na amfibijske avtomobile iz Italije. Vzdržal sem do konca; točno čez eno uro m sedeminštiride-set minut ol bilo nikogar več tam — ne ljudi, ne amfibijskih avtomobilov ln moj nos je postal nekaj centimetrov daljši. Potolažil sem se, ko sem zvedel, da so te amfibijce čakali tudi v Konjicah, kjer so celo po zvočnikih objavili prihod in so zato poklicani organi tudi prišli na cesto delat red. — Na sledu sem tudi zanimivi tovarniški zadevi s čistim dobičkom 400.000 dinarjev, od katerih je direktor stisnil v žep 30 jurčkov, za delavce pa ni nič ostalo. Tam okoli voham še neke preveč zaračunane račune za okoli 90 milijončkov. Ko zavoham kaj več, pa napišem. Gumlpeta Celjani so menda že sami ugotovili, da je bila moja Izginitev prejšnji teden v zvezi s prvim aprilom. Nisem pa še Izvedel, če spijo tudi člani upravnega odbora Društva prijateljev mladine svoje prvoaprilsko spanje, kajti doslej se še niso prebudili! Da se pa Celjani ne bi prevzeli, češ, da samo njih vlačim po zobeh, sem sklenil, da jo tokrat mahnem v sosednje Laško. V Laškem so me najprej veselo sprejeli s cvetjem in godbo. Ko pa so zvedeli, kaj bom o njih napisal, so ml brž zagrozili s sodnijo. Zato bom o njih raje napisal samo lepe stvari, kot na primer to, da so v Laškem doma silno iznajdljivi ljudje. V zdraviliškem parku tako pridno sekajo drevesa, katerih les baje prodajajo za hrbtom Angležev in Američanov na Kitajsko kot strateško sirovino, da bodo kmalu postali na j večji izvozniki v celjskem okraju. Slišal sem tudi, da so v bližini našli vrelec s tako čudovito zdravilno vodo, ki brez zdravnika ozdravi vsakega bolnika. Zato so tudi sklenili odpovedati stalnemu zdravniku ln vzeti honorarnega. Ceneje jim to sicer ne bo prišlo, le čast (»honor« pomeni čast!) bo večja! No, ko sem se okopal v tej vodi in nisem postal prav nič bolj zdrav, sem se srečno po »GrazerstraOe« Izmuznil mimo okupatorja, ki očividno še vedno straši po tem lepem kraju, domov v Celje, odkoder vas pozdravlja * Ce f 1 z e 1 j, 1. r. AKTUALNO SIRELJ4I|E S Koreje? Ne, z velikonočnega streljanja. Selitve tovarn \ Celju Kako si naš Jurček predstavlja težave pri selitvi celjskih tovarn... RAZBURJENJE NA VIŠKU V Maribora je opaziti čuden pojav: moške, ki jim stoje klobuki nekaj centimetrov nad glavo. Po daljšem ugibanju so ugotovili, da so omenjeni moški bralci »Večerovih« Tajnosti 24. septembra, katerim so se od razburjenja lasje permanentno naježili. »Na, frclihe fajent/g, Iipste frau Muršec! Kak ste se kaj meli cu ostern?« »Ob^gensma mit ti ostemt Kaj te že mam od takih fajertagov — lauta puceraj, pa dragega nič!« »Jojo jo, san šo zolhene oajtnt Kajn nobenlga frajta nam n ena frgunajo, tnajna-traj!» »Na, te pa sl nah Se furštelajte — na sam oster-zainstog — glih sem žegn nesla caus, sem pegegnala na herngosl eno par pubeoov v takih trajnlng hoznah. Kumt do ana k meni hcoj und zogt: Sprehans fllajht tajč? — Na, hobi ksokt, niks dajč, hobi ksokt, kuhl-tajč!« »Na, oba gens, frau Mur-šec, zo enterezant!« »Und naha sem ga froga-la, od kerlga kraje te je. Hota ksokt, da je s Klogn-f urta, f usbaler! J ezasmarlan-jozcf, hobi ml denkt, tn bi lehko anknipfala kakšno pecijungo za najlonštumfe pa švorckofel und ta voarl šajsfrajndll eu eam.i »Jo natirli, natlrlii Kak pa te zunst!« »Na, und denks lna — vi cuflajs, hota ml kfrokt, če čem meti kakšni fajercajk oda SpiUkoartn. Jo natirli. zclpstferštendli, hobi ksokt, blsns, hobi ksokt, maj Froncl sl zovizo že dolgo oajta štela ene karte na pasata — tu pri nas krigma e niks — enlga fajcrcajka je pa žl tudi tak dolgo potreben, vajla mir e furt te cinda austa kuhi a šporgeta štlbicn tut.« »Jojojo, izioe voar, te monspilda!« »Tonkšen, hobi azo totemu klognfurtlarjl ksokt. To je šrckllh frajndlih fon ina, hobi ksokt, tu so pač zofort vidi, bos a fajna her lz Esterajha is! Jo kloar, hota ksokt naha, mir san jo kane palkaneza! Kost oht-hundart dlna, hotaksokt. Bos, hobi ksokt, boa kost ohthundart dlna? Na, ta fajercajk, hota ksokt.« »Booos! Za toti gnar krlgns baj uns jo fir Stik genau zolhene!« »Hobi eara jo e ksokt! Nah hota oba ksokt, da je to ekstra fajn zohn, zato ko ni palkanezli, zato ko je to zohn ls auslonda, direkcion s Klognfurta, hota ksokt. Und to pinl viild vordn! — Se, rocpua, hobi ksokt, šaungs tea zt vaJta kuman, hobi ksokt, zunst se te pustim aufcigat, oba pri gnarjl, se of, se auskitofta, hobi ksokt, to Is kana caus...« RIBJA VEČERJA — Včeraj sem v neki mariborski restavraciji Jedel ribe, pa sem se skoraj zadavil! — Beži no! Kaj Je bilo toltko koščic? — Tisto ravno ne! Pač pa sem med jedjo vprašal za ceno, pa se ml Je zataknilo... PRVOAPRILSKA Kdo se je prvi v zanko aprilsko ujel? Kdo ae je prvi za Slagersko glasbo ogrci? Komu Idol je skrivaj opereta? To je okoliška LJndska prosveta! Lepa, moderna, trpežna, važnejše: tudi pocenil s jih pa: Zaklade naše zemlje odkriva novo 18-kilogramsko pnevmatično kladivo, ki se {e v rudniku Mežica odlično obneslo. Tudi rezervne dele za pnevmatično orodje izdeluje ŽELEZARNA RAVNE Ravne na Koroškem kjer so razen tega začeli izdelovati tudi prvovrstne segmente in krožne žage za rezanje jekla, kolesne dvojce na koničnih valjčnih ležajih z osmi in ležaji za rudnike v- Železarna Ravne Ravne na Koroškem KOlKiNO! Indastrlfa kovinskih fztKIkov MARIBOR, CESTA ZMAGE 13 lManuha9 pomlad /e tul Tehtnica za vsakogi precizna, in kar je Izdeluje e n 11 Pričel je čas izletov Pohitiva takoj k trgovskemu podjetju »DOM« v Maribor, sicer bodo zaradi izredno konkurenčnih een razprodali prispelo pošiljko novih vzorcev pomladanskega blaga, še preden bova tam! SPORED KINEMATOGRAFOV V KRANJU Kino Storžič: od 8, do 12. aprila 1953: »Pekel je razprodan«. Kino Svoboda: od 9. do 12. aprila 1953: »Sneguljčica«. Kino Zadružniki Začasno zaprto. Pozor na matinejet IZKORISTITE UGODNO PRILIKO! * HITRO — UDOBNO — POCENI! * KAKO? — PO ŽELJI/ * KAM? — V NARAVO! * S CIM? — Z MODERNIMI AVTOBUSI! * NA ŠTAJERSKO (BORL ITD,), NA GORENJSKO NA PRIMORSKO, NA REKO IN PREDVIDOMA NA ZAGREBŠKI IN LJUBLJANSKI VELESEJEM! AVTOBUSNI PROMET MARIBOR Zmaga in iubeilu. c z a (Med nekaterimi boksarji razsaja tuberkuloza, ker hočejo shujšati tudi za 6 kg, da bi dosegli nižjo kategorijo) Sudnik: »Zmagal je...« Zdravnik: »Sedaj pa brž na Golnik!« i J! HIPNOTIZER ALI MEDIJ? Slovenski nogometni der-by Odred—Branik se je končal s zmago Odreda. Govori se, da je Igral prt Odreda deloma sodnik In nekaj članov Nogometne zveze Slovenije. Veliko senzacijo Je vzbudil ▼ Mariboru tek skozi mesto v soboto, ko je poštar komaj dohitel Igralce Branika In jim izročil pred odhodom vlaka pismo Nogometne zveze Slovenije, da ne sme igralec Gajšek igrati v Ljubljani proti Odredu, ker je baje hote poškodoval teden dni prej igralca Odreda Klančišarja. Naš znani hipnotizer Svengall se Je oglasil v uredništvu »Totega lista« ■ prošnjo, da mu povedo ime člana NZS, ki je Izjavil, da je Gajšek namerno poškodoval Klančišarja, dasi niti sodnik tekme Ljubljana— Maribor niti službujoči odbornik ne vesta o tem » česar. Omenjenega člana NSZ bi hipnotizer Svengall rad vzel v svojo skupino ali kot hipnotizerja, alt pa kot medija, če je kdo drugi preko njega prenesel to idejo na NSZ. STARA RESNICA SE VEDNO NOVA Rudar je premagal ljubljanskega Železničarja 3:Q. V športu je vedno slabo, če neki trener daje vnaprej prognoze, kako bo njegovo moštvo premagovalo vsa slovenska moštva razen Odreda. Trener bi pa že moral poznati oguljeno res-ni-o, da Je žoga okrogla. Športni dopisnik, ki je bil na tekmi Rudar :Zeleznlčar, pravi, da je bil sodnik preoster, ker Je Izključil is i?re igralca, ki Je namerno udaril nasprotnega Igralca. Zanimivo bi bilo poročilo omenjenega dopisnika s kakšne tekme v prostem stilu rokoborbe. Sodnik Makoveo jo je na tej tekmi izkupil, toda k sreči so bili reditelji, potem ko Jo Je izkupil. že na mestu. NAS BOKS Boksarski klub Branik prireja javne treninge, na katerih prikazuje gledaleem način treninga. Dobro bi bito, če bi nekdo klubu javno prikazal, kako nastopati v hrvatsko-sloven-ski ligi tako, da ne bi v več kategorijah Izgubljal točke brez borbe, ker nima tekmovalcev. Pri sedanji tehnični stopnji našega boksa in pri sedanji kvaliteti našega boksarskega občinstva bi se morda le dalo dobiti še kakega pretepača v klub. PRESENEČENJE Crvena zvezda Je že Izgubila svojo prvo tekmo v Nemčiji in je baje razočarala. Nogometna zveza Jugoslavije Je presenečena, ker je bila Crvena zvezda pred odhodom v inozemstvo sicer v slabi formi, toda od tega časa so že minili štirje dnevi. GLOBOKO SO KORENINE Delegati ligaških klubov so kritizirali Nogometno zvezo Jugoslavije, češ, da je preveč širokogruden, ko dovoljuje klubom turneje po Inozemstvu. Klubi, ki prosijo za ta dovoljenja, pa seveda niso nič krivi, ker prosijo za dovoljenja le zato, da bi preizkusili kvaliteto NZS SVOBODA TOLMAČENJA V krškem okraju deluje ▼ telesnovzgojn! organizaciji »Partizan« od 280 prosvetnih delavcev le deset. 270 prosvetnih delavcev namreč tolmači Izrek »zdrav duh v zdravem telesu!« tako, da Je treba ljudi najprej duhovno dvigniti in nato žele telesno. Ker pa popoln duhovni dvig še ni dosežen, je Jasno, da Je treba ■ telesno kulturo še počakati. 2 - 8? Športno stavo so izglasovali po veliki borbi v Zvezi športov Jugoslavije v razmerju glasov 9:5. Oni, ki so glasovali za športno stavo, pravijo večinoma, da športna stava sicer nima dobrega vpliva pri vzgoji mladine, da pa škodujejo še bolj slabi filmi In detektivski romani. Prcnešeno na medicinsko polje bi se temu reklo: če razsaja kuga in kolera, naj razsaja še tifus! »FAJERCAJG« IN DRUGE SLOVENSKE BESEDE Avstrijski nogometaši so nas že drugič v zadnjem času obiskali v Mariboru in obakrat izgubili. Zadnjo nedeljo smo se prepričali, da so športni stiki med obema državama koristni med drugim tudi zaradi tega, ker se avstrijski nogometaši učijo slovenščine, ko prihajajo v Maribor. Zadnjo nedeljo so se na primer naučili dveh slovenskih besed ln sicer »špilkarte« In »fajercajg«, ko so jih prodajali po mariborskih ull- LOVSKA »Zamislita se samo v moj položaj! Pred menoj Jo stal lev, za mano tiger, malo bolj na levi panter, desno pa medved...« »Hudiča, kako pa sl zašel tako naenkrat v živalski vrt?« SOLIDNA POSTREŽBA Natakar negotovo pristopi k mizi, za katero sedi starejši bradat možakar ln vljudno vpraša: »Oprostite, ali nista malo prej sedela tukaj neki starejši gospod ln majhen fantek?« »Da,« mu ta vljudno odgovori, »to sva bila moj oče ln jaz. Toda oče je, žal, medtem že umrl!« GROŽNJA — Petrček, če boš še naprej poreden, te bom zaprla v kurnikt — Saj me lahko, mama, ampak jajc tl Jaz nesel ne bom! POJ, SINKO! Oče Je Imel sina, ki Je močno jecljal. Le kadar J« pel, mu Je beseda gladko tekla. Nekoč prihiti s preplašenim obrazom v hišo ln poskuša očetu nekaj dopovedati, pa ne more. Oče se brž spomni ln mu reče: — Ce ne moreš povedati, pa zapoj, sinek! In sinko Je res na ves glas zapel: — Očka, očka, naš hlev gori! TI NOVI AVTOMOBILI... — Pomisli, v Parizu so pred kratkim prodali enega Rembrandta za 200.000 in enega Oogha za 300.000 frankov! — Da, da — te nove avtomobilske znamke so v inozemstvu res že strašno poceni! POMLADANSKE SKRBI — T... T... Tone, k.** k... kaj p... p... pa p..* {>... počneš p... p... poeti...? — Poleti? Na raorj* grem! — N... n... ne! Vp • • • vp... vprašati sem t... *• hotel, k... k... kaj p• •• p... počneš p... poleti. • — Saj sem tl povedal, d* pojdem na morje, strela! — N... n... ne! Kaj p • • * p... počneš p... p .. •' P0-leti, k... k... ko tl n ■ • ’ n... noge že zdaj tako *nrf' dljo? eah t \ ■&>&uatecaj Srovm Od udeležencev IV. Totega natečaja športnega značaja jih ie kar 84 uspelo pogoditi vseh 5 rezultatov narobe, kajti tri tekme zvezne lige zaradi gostovanj v inozemstvu sploh niso bile odigrane. Zreb je razdelil 6000 din naslednjim desetim: Karahmetoviču Rudiju, Ljubljana, Kržičeva 6, Macarolu Borisu, Kranj, Sejmišče 2, Skoku Jožeta, Ptuj, Ljutomerska 31, Kristanu Vladu. Jezersko nad Kranjem 32, BeŽanu Francu, Murska Sobota, Agrarna 6, Vuku Albinu, Cirkovci, Dragonja vas 17, Framšku Francu, Maribor, Slan-drova 13, Srneb Minki, Maribor, ^Valvazorjeva 39, Vitku Vladu, Maribor, Miklošičeva 2 in Gorjanc Tanji, Maribor, Meljska 63. ODREZEK štev. 9 za tekme 12. IV. 1993 Maribor: BRANIK -TEKSTILAC Trbovlje: RUDAR - METALAC Ljubljana: ŽELEZNIČAR - ŠIBENIK Karlovac: SLAVIJA • PROLETER Reka: KVARNER - ODRED Skoplje: VARDAR - PARTIZAN Split: HAJDUK - SARAJEVO Zagreb: DINAMO - SPARTAK Beograd: BSK - ZAGREB Zagreb: LOKOMOTIVA - VELEZ Maribor: BRANIK - KRIM (rokomet, moški) Celje: 2SD CELJE - BRANIK (rokomet. ženske) Priimek ln Ima: Kraj: Ulica ln fiTET Odslej sl bodo nagrado 6000 din razdelili tisti, ki bodo zadeli vseh 12 rezultatov narobe, v kolikor jih seveda ne bo več kot 10. V tem slučaju bo 10 dobitnikov zopet odločil žreb. Odrezke sprejema uprava »Totega« v Mariboru ln podružnice »Večera« zunaj Maribora do 12. ure v soboto. Izdaja Novinarsko droitv« Slovenijo. PoverJenUtvo Maribor — Oroja urodallkl odbor — Odgovorni orodaik Ciril Kavtl* — Loto* nsroCalo* 400 dlnirjov, polletno »00, Ostrt***** »00 dinarjev — UrodnUtvo la upriva: Maribor. Ko»«llrka 1 — Tolofon »S-TS — čok. ml. KS 9401-T-19# — Poital prodal M — Rokopleov ta risb o« mA amo — Tto* tha Ki mret« *****