t Leto LXXVTL. SL 18 Ljnhl]«Mia, ponedeljelt 3/tu aprila 1945 MESECUA NAROČNINA 1JRESDNISTVO, UPRAVA IN INSERATN1 ODDELEK: LJUBUTANA, PUCCINIJBVA UL. 5 TEI^FON 6T- 21-22. 31-2S, 31-24. 81-25 ta «1-2*. PONCDEUSKA IZDAJA JBIRA" IZHAJA. VSAK aanmm.iioi KjOT ^AJ* vTUTHA« Fanatischer Kampf istn den Stadtkern von Berlin In Italien heffiire Kampfe bei Piad^iza und Verona — Boteehevvistlscher An-grilf vvestlich Mahrisch-Ostrau — 8 Dampfer. 3 Zerstorer and 2 Korvetten vod deutschen Unterseebooten versenkt An dem FTihrerhnupt'niartier, 29. April. (DNB.) Das Oberkommando der Wehr-macht gib t bekannt: Tag und Naeht tobt der fanatisehe Kampf nm den Stadtkern Berlin. Die fcapf**re Besaizong verteidigte sich in 5chwereni Hintren gog«»n dtte unaufhdrlichen Angriffo bolschevvistischer Massen, Trot z -dem konnb ein weiteres Vordringon des Fefndea in einzelne Stadtteile nicht verhin-dert verd^n. Siidlich der Potsdamer Strasse und am Belle-AIliance-Platz sind heftige StrassenkSmpfe i m Gaageu Von P16tzen-.ee driingte der Gegnor bis znr Spree duroh. S&fDich Berlin fiihrten die Sovrjets nene Verbande gegen imsere lin Kampf befind-lichen Divislonen heran, mit denen Wfclwjfi volle Kampfe enibrannt sind. Beolitz \vurde genommen und bstlieh \Verder die VerWn-dung mit dem Verteidigungsbereloh ven Fotsdam hergestellt. Angriffo geg on die < >s* flanke noidiVCttCHcli und siidlieh Treuen-hritzen wurden abgeviiesen. Im moeldenbimnseh-ponmiorsehon Krnim Wltrde sovv j« tiseho 5. Pnn7.er-Brigade- Armee nea herungofiihrl und drangte un-sere Verbande auf Tem plin und dio Seen-kette zuisohen Tv\ehon-Xeu Brandenhurg nr*d .Arklam zuriick. In NbrdwestđetdscnlaiH!l kam es an der nr.toren Enis zu heftigen brtlichen Kamp-fen, in deren VerJauf Leer verloren ging. An der Elbe siidostlich Hamburg1 bildeten die Fnirlandcr unter starkem Artillerle-sehutz einen kleinon Briiekenkopf auf d°m Nordufor des Flusses bei L/menbure;. Ke-serven sind zu Gegopnn«7r;ffen angotreten. In Obers'dvo-^ben druolcte d°r Feind ^re-geu die Linic Memmingeo und Augsburg. In Italien versucht der Gegner sieh den Absetzbevvegiingen nnserer Divisionen dureh starke Vorstbsse aus dem Kaum Parma I naoh Nordvvesten und aus seinen Po-Briik-kenkopfen nach Nordeo vorzulegen. Bei Piadelza und Verona sind heftige K:impfe mit vorgetricbenen feindliehen Abteiiu ngea im (iange. Auch gostota beschriinkten sich die Bol-sohouisten im Sudabsehnitt der Ostfront auf ortiiehe Vorsto^se. Aus dem Kaum Briinn setzten sie ihre Durchbruchsver-sacbe tort und traten auoh westlieh von Mahrlsch-Ostnui zu dem eruarteten An-griff an. Ansterlite fiel in Feind»*siiand. r Kara fe mit eingebrocbeiiea sow.j.*-n Angii .fsgrui}j>en sind im Gange. Die tapferen Vertoidiger von Breslau schlngen starke Anjrriffe an der \Vestfront □nter Verlasten fiir don Gegner ab. Im Ivampfraimi Baut^n-" I - ;^-.i-n tlrangen im^vero Angriff^ ^vo;ter naoh Nbrden VOT. Kamene und Konigsbriiek \vurden vsiedor genommen und die Sowjets unter hohen V lasten zurtickgeworfen. Dor Feind konnte gestern naoh starkor Artillerit'vorbereitung vom F«*stland her an dor Ostkttste der Frisoh^n Nohmng Fuss fassen. In diesen verlustreJehen Kiimpfen massten imsere Tnippen dem Gegner ge-ruigfagig Bamn geben, t"i>v r dem go««imton Roicb«gobiet herr-srhte Q-:vst,"rn nar geiinge feindliche Jagd-fliegertatigffeelt. In Fort^et/unir des Kampfes gegen den feindliehen XaohsrhubverkeIir vers<»nkton I'ntrri obooto emout acht voMhelaju proii neprestanim napadom boiJševičkJUi množic. Kljub temu i>i* ni bilo niog^oč«* j:n-precitl nat'.aljnji.'ga b < • v r: - /. • i. k ovega prodiran ja v posamezne mestne dele. Južno od Potsdamske ceste in na trgu BoUc-AJliance so v t* ku ogorčeni poulični boji. O«- FHil ženskega jezera je sovražnik protlrl do reke Spree, Južno od Berlina so Sovjeti dovrdli nove oddelke pr-.»ii divbdjam, Id so bile v borbi, s katerim; s:> zadivjali izprememb poliu boji. Bee-lilz je biJ zavzet in vzhodno od \Verderja je biki v/postavljena zveza s potsdamskim obrambnim potiročjem. Odbiti so bili napadi proti vzhodnem boku severnozapadno in južno Trenenbritzena. Na meklenburško - potnorjanskem področju so novo dovedli sovjetsko peto oklop-ni^ko brip;adno armado, ki je potisnila naše oddelke nazaj proti Templinn in jezerski verigi med Lyncben-N« u Brandenburgom in Anklamom, V seAvrnozapadn! Nemčiji je prišlo ob spodnjem teku reke Ems do ogorčenih krajevnih bojev, v katerih potoku je bil izgubljen Leer. Ob Labi južnovzhodno od Hambnrira so Angleži pod močnim topniškim obstreljevanjem osnovali majhno prpdmostfe na se%rerni obali reke pri ISBCO bureci- Rezerve so pričele s protinapadi. V zgornji §vnbsld je sovražnik pritiskal proti črti >!emmingen in AngSUUfg. V Italiji poizkuša sovražnik spričo umi-kainih pokretov naših divizij z močnimi surdu iz iMHlročja pri Parmi proložiti svoje položaje proti soverozapadu in iz svojega predmestja ob Padu proti severu. Pri Pia-delzi in Veroni so v teka ogorčeni boji z naproj prodriimi sovražnikovimi oddelki. Tudi včeraj so se boljševiki na južnem odseku vzhodnega bojišča omejili na krajevno sunke. Iz področja pri Brnu so na-daljevall s svojimi prebjjalnjmi poizkusi ter so tudi zapadno od Moravslce Os trave pričeli s pričakovanim napadom. Austerlirz je padel v sovražnikove roke. V toku so težki boji z vdriimi sovjetskimi napadalnimi skupinami. Hrabri branilci Breslaua so r. izgubami za sovražnika odbili močne napade na za-Inem bojišču. Na bojnem področju Bautzen-Meissen so prodrli naši napadi dalje naprej proti severa. K anion z in Konigsbriiok sta bila zopet zavzeta in Sovjeti so bili vrženi nazaj jkk! visokimi izgubami. Sovražnika je včeraj aspelo, da je po močni topniški pripravi s koj d te pristal na \-zhodni obali Fr: ehen Nehrung. V teh izgnb polnih boj"»T« so morale naše čete prepustiti soiTnžniku skromno ozemlje. Nad oolotmm nomšltim državnim področjem je bilo včeraj le skromno delov lovskih letalcev. V nadaljevanju boja proti sovražmf^ove-mu preskrl>ovalnemu prometu so podmor-nice potopile ponovno S polno natovorjonih ladij s 45.000 tonami, tri rušilce in 2 kor-veti. Konferenca v San sns IJzbona. 2S aprila. V San Franciscti drla jo s polno pa-o. kakor svoječasno na zased a n t-h že davno zaspalega Društva narodov ob ženevskem jezeru. Seje se menjavajo b posameznimi posvetovanji, osnovani s«o bili odbori, k; trvror oj zo-oet pododbore. Tako se pojavila velik problem, ali bo odbor 46 sil soosoben. da izvede svoje sklepe. Zato je bil osnovan eksekutivni odbor, v katerem je zastopanih le 11 držav. Sed-»j se pa pojavlia vprašanje, kdo bo vse za-st^:.an v tem eksekutivnem odboru. Ne-aoorno j«5 la bedo velesile Anglija. Ze-Ji. niene đrž ive rankinška Kitajska in Francija med njimi. Polesr teh fo:maln:b \^>raSanj ki so -Sn v četrtek ziutiaj obravnavali zunanji ministri Stettinius. Eden. Molotov in Sung. pa obravnevair* n.\ ^tevibiib izrednih pogaja-ni h. novinarskih konferencah, na katerih se radi pojavljajo najodličnejši zastopniki konference, vsa" mogoča vprašanja. Na sporedu so olenama zasedanja, seje vodij delegacij iti. Pod tem: okornostmi se že pojavljajo pesimistični glasovi. k: trde, da pri takem nrometu ne bo zadoščal čas. ki ]e predviden za konferenco, da bi se dovod, la do končne rešitve vsa sporna vprašanja. StockhOim, o? aor'la. Tako imenovana svetovno varnostna konferenca naj , dr.bi svojega stalnega predsednika. S strani Z- • G ] ] aih džav je bil predlagan za to mesto zunanji minister Stettinius. Sovjetska zveza je predlagala Molet ova ket stalnega predsednika. St°ckhn!m. 28. aorila. K ogorčenim bojem na Okinawi >Wlja eaffegfoflfcJ časopis >Dailv lftaslc, da postaja jasno. d>i v Združenih državah nevarno podeor^je*o U odporno silo Japoncev. Vsak kos zemlje, «1 ga aasedo'>. je pokrit s trapli rn prrpo-jen^s r- - oki k"vi. S'ockholm, 29. aprila. Sovjetsk: zunanji mirin^r je izjavil zastoonikom časopisja na konterenci V San Franciscu: Moja nai-prisrčnejsa želia je. da se lublinska vlada aktivno udeleži konference. Zastopn'ki časopisna javljajo svojto nstom v Londonu "*n Ne\v Torku v ZAvezi s to irjavo. da je komaj pričakovati zelinjerja treh volesii v poljskem vprašanju. V San Franciscu je nričolo delovanje na Potem, ko je bilo sklenjeno, aa se FraHcisen osmije zastonnišk-' odbor 11 narodov, ki naj medi glavno delo konference, pričenja velika igra intrig in žicarjenja za sedeže. Vsak narod hoče imeti zastopnika v odboru in obenem noče stati ob strani kot gle-lalec. Velesile naj bi tudi odločile v tem vprašanju. žene^. 29. aprila. Kakor javljajo rz Pa-r!*za. je konferenca v San Franciscu v ospredju pariškega časopisja. Zastopnic: francoskih časopisoA^. ki bivajo v San Franciscu ugotavljajo soglasno, da ;e poljsko vprašanje giavni problem konference in je istočasno preizkusni kamen za njen uspeh. Medtem ko pogajanja med zuna-nistifi Sovjetske zveze, VeHke Bri-tanile in Zedinjenih držav niso dovedla ao rezultatov, pričakuieio sedaj v Parizu, la bo- Stalin s*>daj odlbč;l. ali naj konferenca v San Franciscu pokaže kak rezultat. Stookholm. 29 anrila. švedsko časopisje zasleduje s pozornostjo napet položaj ta-k<^ imenovane svetovnevarnostne konfe-rence v San FranclBou. Nek znan Švedski časor. s pise: Težko je verjeti, da se no iz pogajanj v San ranciscu kaj izcimilo. Časopis poudarja, da danes po tolkih mesecih nit: ni uspelo utešiti lpkof^- v zasedenih deželah kontinenta. Pričakovanja uspeha konference so torej zelo majhna. An 'Tlo-Američani prav!jo. da v poljskem vprašanju nc bodo popustili Stockholm. 29. aprila V angleškem vprašanju stoje v ospredju poleg vojaških ^ipa-zovKnij komentarji konference v San Franciscu. Razum! Ivo je, da ima ob Themsi ta Iconferenca. ob katere rojstvu je Churchill Igral vl:> in spretno izvedena reklama še posebno postavlja v ospredje. VkljuJb tema pa pcročovaAci iz San Fraa-oisca vedroo boVj poročajo o te^očah. ki so nastale v poljskem vpras«njii. Ce jc možne ■-rjef. n;"š3io\-tm poročillom, pos.j vee problem vedno b2fl.j in bolj vprašanje pi'e-st'ža. Vsekakor so za-fevja poročrki aeio energična ter so jBKsna: AngUdjpi te AmerfSife st£b odlooecnV da ne pntzaafia nobene poljake Slike berfinskep junaškega boja Berlin, 29. aprila. Mala četa prostovoljcev Mohnke, sestoječa iz 17 mož, je bila na položaju ob kolodvoru Jungfernheide v Berlinu, ko se je nenadno pojavilo 20 sovjetskih oklopni kov. Navzlic močnemu obstreljevanju se jc mala četa odloČila za neenak boj in je uničila 9 oklopnikov s oklopniško pestjo. Boljševiška infanterija je imela visoke izgube. Pri tem sta sestrelila Obersturmmann Schlebusch. Standarte Feldherrnhalle. štiri in narednik Storvvitzkv, Feldherrnhalle, tri sovjetske oklop nike. Tudi tukaj se je pokazalo, da zmago ne odloča množina materijala, ampak junaštvo in odločna dejanja. Pod težkim ognjem k poveljstvu Vedno znova slišimo o junaških dejanjih naših vojujočih se vojakov, pripadnikov ljudske vojske in Hitlerjeve mladine. Bitka zahteva stalno zvezo posameznih vojaških in političnih vodstev. Tehnična sredstva, kot telefon itd vedno znova odpadajo. Torej kurirji' Pod težkim ognjem vozijo kurirji in vozači od bojišča do poveljstva, vodno znova osigura jo možje za krmilom zvezo s posameznimi poveljstvi. Težka služba, ki zahteva zanesljivost in junaštvo. Tcpničarji flaka v drznem napadu V bojnem prostoru Humboltheim je potisnil boljševik v veliki borbi za Berlin z nadmočniml silami nemško glavno črto nazaj in takoj utrdil pridobljeni prostor. Neka lovska oklopniška četa, sestoječa iz topničarjev flaka in pomočnikov pod vodstvom poročnika Wappla. je takoj pripravila protinapad in uničila tri pehotne topove, en protiletalski top in 6 utrjenih strojniških gnezd. Zopet je bila dosežena stara bojna črta. Tudi žere in dekleta na braniku Berlin, 29. aprila. V teh dneh zagrizenega boja berlinskega prebivalstva in njih branilcev pred boljševiškimi tolpami so posegle v borbo tudi številne žene in dekleta, članice Zveze nemških deklet so med najhujšim obstreljevanjem prinašale strelivo na topniške položaje, žene so segle po oklopniških pesteh, kjer so izostali moški. V prostovoljskem zboru Adolf Hitler, ki je v borbi za Berlin uničil veliko število oklopnikov. protiokiopniških položajev in boljševiških pešcev, se bore tudi žene z občudovanja vredno odločnostjo za svojo lastno čast in prostost svojega naroda. Oklic berlinskim ženam in dekletom pravi: Ber-knske žene in dekleta: Sezite po orožju, če so izpadli ranjeni vojaki ali člani ljudske vojske, branite se proti boljševiški samovolji ! Postanite same zaščitriice vaše časti in prostosti! Svetal primer, ki ga dajejo berlinske žene in dekleta, je opomin za vse žene na področjih, kjer so jih prevladali boljševiki. Ogromne sovjetske izgnbe Stockholm, 29. aprila. Naraščajoča obramba nemške prestolnice in odločnost berlinskih borcev, da zlomijo boljševiški naval, sta imela za posledico, da je moskovski poročevalski urad moral podati priznanja, da so boji nad vsa pričakovanja trdi in da potekajo za boljševike z velikimi izgubami. Sovjetsko časopisje ugotav- Ilja, da vodi nemški odpor na področjih v zaledju do ogorčenih borb. >Pravda«, izjavlja: Berlin je temeljito utrjen. Sovjeti I stoje nasproti velikemu številu kamufliranih položajev. Moskovski časopis zaključuje: Iz hišnih vrat. strelnih lin debelih zidov hiš in iz razvalin gledajo topovi in strojnice ter s svojim ognjem prizadevajo sovjetskim oddelkom na berlinskem področju ogromne izgube. Uričeni sovjetski oklormiki Benin, 29. aprila. V petek zvečer se je pokazalo, da v Charlotenburgu zavarovan sovražnikov oklopnški oddelek zarad učinka našega protiorožja ni mogel napredovati. Sovražnikove sie so bile stisnjene v koncentrično napadanom krogu. V tem odseka Je bilo do se laj sost:olienih 10 prodrli b T 34«, mnoge druge so pa onesposobil'. Bitka v loku Donave Berlin, 29. aprila. Bitka v velikem icku Donave med P^ssauom in BodcrL?ktrri jezerom se razteza v frontni dolžin: 350 km ;n narašča z veliko silovitostjo. Vojni poročevalec Giintbei Weber poroča: že dejstvo, da tri armade zaveznikov na tem področju, to se pravi ive tretjini skupnih ameriških moći na zahodu, sodelujejo v borbi, obeležuje velik pomen te borbe. V vel'kem loku Donave zaznavamo Štiri žarišča: 1 Prostor vzhodno in severno od Aujrshurga: 2. ob Donavi na obeli straneh Inenlstadta: 3. področje Recortsburea in 4. cesta mod Bavarsko in Češkim lesom od Chama do Passaua. Eoji v ]u2n! Nemčiji Miinchen, 29. aprila. Prva gaullistična armada, ki napada med Ulmom in Boden-skim jezerom proti vzhodu, je naletela nenadoma na stalno se ojačajoči nemški odpor, javlja vojni poročevalec poročnik \Ve-ber v nekem vojnem poročilu s toga odseka. Nikakor se ne sme pozabiti, da se v zaledju te sovražnikove armade, ki jo sestavljajo po večini kolonijalne čete. branijo še številna nemška odporniška gnezda, ki vežejo s tem številne sovražnikove divizije med južnim Sehwarzwaldom in švicarsko mejo ter predstavi j a i r, latentno ogražanje sovražnikove preaki I ie V sever-novzhodnem delu odseka nv d Ingolstad-tom in Rog^nsburgom in na področju severno od Pasaua je bilo opaziti v zadnjih 24 urah močan nemški odpor. Posebno na področju južno od Regensburga, kjer je 7. ameriška armada z dvojnim premikom v obliki škarij skušala skleniti obroč, je uspel nemškim zapornim oddelkom jasen obrambni uspeh. Ameriški oklopniški oddelki, ki streme južno od Regensburga proti Miinchenu, so bili razbiti, tako da je možno še vedno dovažati z juga rezerve nemškim oddelkom, ki se bore pri Ingol-stadtu in Regensburgu. Tudi med Bavarskim in češkim lesom, kjer so Američani poizkusili suniti v smeri proti Passau, se je medtem nemški odpor v toliko ojačal, da so Američani tukaj v zadnjih dveh dneh postali previdnejši. Severno od Passaua so nemški oklopni ki sunili tako presenetljivo v bok Američanom, da so se oklopniške osti tretje ameriške armade umaknile v begu na stranske ceste. Sedaj jih zasledujejo lovski oddelki. Klfubovalno in ver^s Britanska izkustva o stanovitnosti Nemcev na zasedenem zapadnem oze Stockholm, 29. apr. »Nemci so čuden narod« — s temi besedami zaključuje vojni dopisnik velikega londonskega jutranjika 3>Daily Mirror« svoja izkustva na nemškem ozemlju pod angleško zasedbo. Iz njegovega poročia izhaja med vn^ticami nepriznano spoštovanje do tega naroda, ki tudi v nesreči ne klone in ne izgubi vere v zmago svoje pravične stvari- »Vsi Nemci.« pravi ar I- Vid dopisnik, tako mladina, kakor od-ra in zrel: možje, vojaki kakor civii 3'u, vsi naglašajo: »Mi Nemci pa bomo vendar zmagali.« mlju Dopisnik poroča dalje o posameznih Nemcih, s katerimi je govoril in so mu vsi izražali svojo neomajno vero v nemško zmago. Izdajatelj nekega podeželskega lista, 50-letni major v rezervi, oče štirih sinov na fronti, je dejal Britancu: »Ne verjemite da je nemški narod sledil Hitlerju, ker ni imel druge izbire. Mi čast'mo Hitlerja kot največjega Nemca, ki ga nam je podarila la in ga nam kakor po čudežu ohranila v teh najtežjih časih.« Bollševlšku đivfsnfe v Ba«tzemi Bautzen. 29. aprila. Neki vojni poroče- I valeč javlja: Ko sem kratko po odmiku I hrabrih bautzenških branilcev dospel v no- 1 . : aiost mesta, so stali ob vhodih hiš prebivalci, ki so še ostali v mestu. Z nj hovih lic se je zrcalila groza preživelih dni. že prvi pogled je kazal, da so bila povzročena vlade, ki je ne bi p tjako prebivalstvo izvolilo na svcbocfadh volitvah. Te besede si je treba zapomniti in pričakovati, kaj bo od njb ostalo. Novo sporno vprašanje Stockholm, 29. aprila. Molotov je ob pri-oetku konference v San Franciscu vi žil predlog, aa iz/"lijo za svetovno za&Cttno konferenco v San Franciscu 4 predsednike. To pomeni. u>a hoče Statio iraspnjtaP s prvotnimi rsačrti izločiti Stettinlusa od samostojnega v:dstva konference. Mol o lov je k temu podal izjavo, d*a. se bi spričo od-Kionitve tega predloga Sovjetska zveza udeležila konfrenče le kot op^izovalec in ne kot odgovorni član. Kakor pravijo nadalje, bi de Gauilova Fiancija sledila Sovjetski zvezi ter se konference odtegnila kot odgovorna sila. Po sovjetskem predi gu naj bi bili 4 pre^lsedniki izvoljeni iz zastopstev Sovjetske zveze. Združenih držav, Anglije in čainkinške Kitajske. S tem se je poleg poljskega vprašanja poiavfflo še novo vpra-šanje. Skeptičen angleški glas Stockholm, 29. aprila. K pogajanjem v San Franciscu izjavlja angleški časopis »New Leader«:, cba male države ne smejo mnogo upati od konference. Od Jalte dalje stremi Kremelj le za bem, din uresniči svoj-1 ;mperialis£ian»t cilje. !>>slej Anglija in Ze-dirrjesne države proti temu stremljenju po afi mata mnogo opravi*a. opustošenja in razdejanja, ki presegajo daleč potrebno mero bojev. Podajam nekaj dejstev iz trdnjave Bautzen: V bližin: vojaškega okraja sem videl v neki kleti ležati med mrtvimi Sovjeti dve mrtvi nemški dekleti. Ena je biLa popolnoma gola, druga deloma. Zelo jasno je bilo, kaj sta morali prestati. V nekem dnigem prostoru sta ležala nek stari mož in stara žena. oba s streli v glavo; spričo zažgane rane je bilo lahko ugotoviti, da sta bila ustreljena iz največje bližine. V kolodvorskem okraju so rdeče tolpe odvlekle s seboj neko 20-letno prodajalko ter jo dva dni zlorabljale. Dekle se je nato, telesno in duševno zrušeno, obesilo v svoj; sobi. V neki hiši se je pet žensk raje samo umorilo, ko so boljševiki poizkušali vdreti v njihovo stanovanje. Dve starejši ženi sta si prerezali žile. tri mlajše so se obesile. Malo dalje je neka žena, ki so jo rdeči divjaki večkrat posilili, skočila iz okna ter si zlomila vrat. Vse sestre mestne bolnišnice, ki so ostale v mestu so rdeči divjaki oskrunili. Neko sestro Rdečega križa so 13 krat posilili ter nato ubili. V cerkvi sv. Petra so zbrali vse moško prebivalstvo od 10. do 60 leta; mladeniče izpod 13 let so izpustili, druge pa odvlekli. Mnogo teh so nemške čete spet osvobodile. Kljub temu pa tožijo danes mnogi bautzen-ški prebivalci nad izgubo svojih mož. sinov in bratov, ki so bili odvedeni v negotovo usodo. Prebivalstvu so iztrgali ure, prstane in nakit direktno iz žepov in s prstov, v stanovanj" h so odprli vsak predal, ga preiskali in vsebino zmetali po sobi ali vrgli skozi okno. Stanovanja so večkrat oneče-dili na najbolj divjaški nač'n. V trgovinah z ijivil in skladiščih so boljševiki zaloge, ki jih n'so mogli odvleči. polili z bencinom ter jih zažgali. Se sedaj gori kompleks stavb BHP. K praznika dela Prvi maj je prazrrik vsega delovnega ljudstva. Ta dan je po^ečen počastitvi dela, kot osnovne družbene in gospodarske vrednote, brez katere ni uspeha in napredka na nobenem področju človeškega udej-stvovanja. Včasih je potekal ta dim v znamenju razrednega sovraštva, stavk in krvavih nemirov v vseh večjih industrijskih središčih in bil sredstvo za razplamtevanjo socialnih nasprotij v vseh narodih. Socialni razvoj v pravcu narodne solidarnosti na temelju vedno pravičnejših odnosov med vsemi koristnimi poklici in stanovi, zlasti pa med delom in kapitalom, je v vseh rui-p red ni h državah dal prvemu maju povsem nov značaj. V sodobni moderni državi, ki smatra, v nasprotju z liberali stično državo in neglede na socialne teorijo, urejevanje socialnih odnosov in gospodai-skega življenja za javno nalogo in ne le zasebno zadevo, se je rtizmerje med delom in kapitalom že bistveno spremenilo v korist dela. Poseg države v socialno gospodarsko življenje je bil nesporno v pretežno korist občih interesov proti manjšim interesom skupin in posameznikov, s tem postaja prvi maj vedno bolj praznik vsega naroda, čim bolj postaja ves narod ena sama, po državi uravnavala delovna skupnost, brez izkoriščanja človeka po človeku. Ta razvoj socialnih odnosov nikakor so ni dosegel drugod in tudi pri nas svoje zaključne idealne stopnje, pač pa gre nezadržno v pravcu čim večje Izravnavo socialnih razlik, dolžnosti in pravic, kolikor je ne izključujejo naravna neenakost ljudi glede njih duševnih in telesnih svojstev, moralnih lastnosti in nujnost hierarhije v vsaki organizirani družbi. Pri tem postaja delo vedno bolj podlaga vsega družabnega reda. merilo za vrednotenje človeka in enakopravno določanje njegovega moralnega in gmotnega položaja v družbi. Splošno je že priznano in vedno bolj tudi izvajano načelo, da je delo osnovna pravica in dolžnost vsakogar. Delo kot pravica pomeni, da je vsaka organizirana družba dolžna z vzgojo, zaščito, usmerjanjem dela in smotrnim razvijanjem gospodarske delavnosti, omogočiti pod enakimi pogoji vsakemu svojemu članu, v skladu z njegovimi zmožnostmi in nagnjenji, koristno zaposlitev' proti socialni funkciji ustrezni nagradi za kritje potreb duševnega in telesnega £1 v ljenja, pri čemer mora zagotoviti človeka dostojno življenje že nagrada za najnižje kvalificirano vrsto potrebnega dela človeško delo ni več tržni predmet, ki bi mu suženjsko določal cono brezdušni zakon ponudbe in povpraša v .anja ali ki bi ga merili z enotami, s katerimi izražamo energijo živali, strojev in narave, marveč je kot izživljanje človeka predmet kulturnega vrednotenja in socialne zaščite.* Dalje vsebuje ta pravica tudi vse skrbstvo in zavarovanje glede na otroke, žene. delovni čas, dopust, zdravje, starost in smrt Končno vsebuje pravica do dela tudi dolžno spoštovanje vsakega, še tako »nizkega* koristnega poklica. Delo kot dolžnost je individualna in socialna moralna obveznost vsakega čkvrta družbe, s katere poklicnim Izpolnjevanjem se šele izživlja njegova osebnost in dobiva njegovo življenje svojo vsebino, smisel in pravico. Najnižja oblika izpolnjevanja te dolžnosti je prisilno delo za delomrzneže, najvišja pa je opravljanje dela iz notranje potrebe. Delavnost je lastnost ta sestavina značaja, ki ni pri vseh vezana na delovne pogoje. Pomen dela kot osnovnega socialnega m gosroodarskega činitelja bo po tej trni cevnim vojni še neprimerno večji. Delo bo moralo obnoviti, kar se je leta ta leta rušilo s strašnimi sredstvi sodobne vojne tehnike. Kar je en sam letalec v hipu zrušil v prah, bo moralo leta ta leta znova graditi na stotine in stotine rok. Razdejana mesta, vasi, tovarne in opustošena polja bodo klicala po človeškem delu. Tedaj si bo delo priborilo proti stroju nove, Se popolnejše pravice. Prvi maj bo tako postal še resnic ne j ši praznik vsega delovnega naroda. Sedanja vojna bo razvoj k temu idealu močno pospešila. Gospodarsko mtičeitfe Mtonakovo, 29. aprila. Nek prejšnji visok rumunski častnik, kateremu je aspelo rešiti se sovjetskega ujetništva, je podal poročevalcu veiikonemškega radija pretresljivo sliko o razmerah, ki vladajo v Rumimiji. Med drugim je dejal: »Trgovina in prekupčevanje se ne razvijajo. Osebne varnosti in lastn ne ni več. Dnevno se dogajajo nove deportacije ta aretacije. Naša 'lezela. katera je prej pod nemško upravo tako cvetela, mora sedaj stradati.« Ob koncu je še pridal: ^Proklrti oni, k: se- izročili Rumunijo boljševikom.« Sovjetizadfa Finske StockJtalm, 29. aprila. Nova finska Paa*-sikijeva vlada se je lavno zavzela za sovje-tizacijo Finske. Poročila švedskih časopisov poudarjajo, da potrjuje to Prt jevo namero že sama sestava finske vlade, švedska poročila poudarjajo še, da rno'. no zastopstvo komun stov v novj vlad.; nikakor ne odgovarja rezu'tatom" zaetajih volitev v parlament, ki so kljub močnemn sovjetskemu vplivu prineslo lasno meščan-si*o več-'no. Bolgarski getterali se klanfajo boljševizmu Sofiji, 29 aprila. Poveljujoči generali prve bolgarske armalc na čelu z generalom Vladčmirjem Stojcevom bo b*H od Stalina odlikovani z visokimi sovjetskimi odlikovanji. Generali so se zahvalili z brzojavko rdečemu carju Moskve. Podobno brzojavke so naslovil' tudj na centralni komite bolgarske komunistične stranke. V krogih bolgarske nacionalne vlade sklepajo, da ie samo vp:ašanje časa. daj bo vsa moč Iržave prešla v reke komunistične stranke. S tem bo zapečatena tudi boflP*%-viška usoda Bolgarije. Strati 5 »SEOVENSKT N A K O D«, r«fc. SO. aprila iwt$ Ster. W Obnova duha — S&geJ zmage Govorjenje, razpravljanje in pisanje o novem svetu in o novem človeku je tako na vrsti vsak dan in ob vsaki priliki, da je pojem > novega* včasih že močno popiitvel in da je postaj lahkotna krilatica, ki se je poslužujejo ljudje na vsakem koraku. Ta pojem je doživel strahovalo razvrednotenje, de, je kakor na slabem papirju tiskan b_n. s katerim naj nam bo poplačana vsa Skoda, povzročene, zaradi vojne. Pa naj bo to že tako ali tako: rojstvo mi. s£i o >novem< v svetu ima svoje koreiiine v nujnosti obnove. Vsestranska obnove, je rear-rično potrebna. To nam poved- kupi ruševin v evropskih mestih in pri nas podr-tine naših vasi, trgov in mest, od katerih nekatere že prerašča, plevel, ker so že minila leta, odkar se je začela rušiti naša domovina — nekatere pa so šele cd včeraj ali od danes. Se bolj pa kriči po obnovi zbegani človeški dub. že dolgo časa sem z duševnostjo pri ljudeh m vse v redu. Vprašajmo samo zdravo pamet: ali ne meji hlepenje in hlastanje po novicah že na duševno bolezen. Vsi priv>akujemo oziroma zahtevamo od slehernega dne, da b, nam prinesel novic, ki bi draži!e kakor injekcije opija našo razrvario domišljijo. Drugi zn-ik boieSinega razpoloženja je rUapčevanje leži. Kaj vse danes mogočega in nemogočega ljudje verjamejo, za kakšre laži so danes ljudje dovzetni, je skoraj nerazumljivo in ob zdravi pameti neopravičljivo. Tretji zmak usodnega duševnega razkroja je m a1 i kovanje zi^inov. Lahko rečemo, da mnogi ljudje danes spoštujejo zločin in zločinca, 6H so mnogi pod vtisom časa žrtvoval sv j tenkovest-~.i čut za pravico in krivio1 r>i račun sadističnih g<*iov. Najnevarnejše duševno obolenje pa, k- se je nn široko lotilo človeštva v naši d bi, je | komunizem. V zadnjih stoletjih je Easla Evropa in zapadna kuituna spi v h na čudno j pot sumljivega >n*^predka«. Ravnati se ij : začela ved. o boij in bolj po varljivJi kaži- ,: poUh raznih luznih obnov. Dasi so te ob- j nove razburkUile spiva čisto duhovna pod- j ročja, so vendar vedno najkrntejse izzvenele V vseh slojih evropskega človeštva, čeprav se morda žrtvam teh trenj niti od dedec ni j sanjalo, kdo in kje je vzrok njihovega trp- \ ljenja. Občutiok, zavest m spoznanje, da je človek prav za prav padel v nažiiio, kamor ne spada, je spašen, čslovek ni več rta tistem mestu v stvarstvu, kjer je oefcač bH in kjer I bi morei biti. Soglasja v stvarstvu zaradi j človekovega padca ni več. d«-vek vedno ' hrepeni po neki odrešitvi: iz sedanjega zla aH splošne goep xioj-3ke krize, iz caebnfli tegob ali iz stisk duhovne pivizn te ;td. Za- i vestno ali poazavesLno biepenenje sleher-nega človeškega srca po odrešenju je naša dediščina. Td prehaja od rodu do rodu in | njegova ada ne kaze nfkafcranega pojema-nja. Misel o potrebnosti odreditve in želja po odrešitvi je nekaj najpi-votnejšega v človeku, je nekaj, za kar lahko trdimo, da človeka bistveno ioci od ostalega stvarstva* .Najnevarnejša privlačnost, ki jd vsebuje kcmujiizern je v so vpad njegovega navideznega odrešilnega posdaiistva in v resnici potrebnosti odrešitve človeka. Komunistična oirešitev je navideznia. Ko-mirnizem ne odreši človeka, nasprotno ko-miinjzeni ga še bolj zasužnji. Ta resnica je dovoij dolui4za»TB. s sicer žalostnimi, a zato nič manj prepiioljiviimi poskusi, t^ko da o tem ne more biti nikakršnega dvama več niti niso r<>U\>bni n*>vi dokazi. Navidezno k vmunistično odreci ino posienstvo je zgodo-I -. -^\Ka laž — morda naj večja in, najtstrupe-nojša laž sploh, kna* se jih je kdaj porodilo in raabobjo-tiio na zemeljski obli. Komuni, j zem človeka ne odreši, že zaradi svoje vsebino ne — in ker je zgodovnnsko dejstvo odrešenja že izvršeno z nestopoan krščanstva. Odrešilni liauk vsebuje evagelij. To j m samo zapisan recept za ozdravitev takratnega bolnega človeštva, temveč evoai-gelij veija za vse čase in za slehemegeu. Evangelij prinaša predvsem s\x>bodo duha in gu razvezuje vezi snovnosti. Svoboda duha je osnova vsakršne druge svobode, brez svobode duha ni tudi nebene druge oziroma je vsaka drugta še tako lepo otkrašecja in poveličevana svoboda samo navidezna kopren&i, ki zakriva verige suženjstva snovi, Ciroibojjj se odur-uljujeino od evangelija, tembolj ugaša v nas svoboda duha in vedno boi j se zapletamo v zanke snovnosti. — Včaetih kdo detli na prvi pogled občutek, da i udi komunizem stremi za tem, da čimbolj obračuna s plitvostjo in površnostjo, če že govx>rimo o oddaljevanju od plitve površine, potem vidimo pri komunizmu poglobitev v snovnost, tako rekoč prepad v snovnost, in pri krščanstvu veličastno goro duhovnosti. Razdalja med vrhom gore in dnom prepoda je vsekakor silna — «iiko sta drug ob drugom. Ako je komir^aem poglobitev v snovnost, je razuiiiljiv"o, a mu je res nasprotna samo p:tglobitev v duhovnost. Rfizumljivro je tudi, da je samo poglobiev v duhovnost — obnova duua — pravi in za vzdržanje vseh udarcev edino sposobni temelj. Temeljito ozdravljenje od k muni stične bolezni bo prinesla samo te. meljit^. duhovna obnova. To je tista s£a, na katero komunisti ne morejo računati, ker je niti ne poznajo in ker je nimajo. Kjer komunizem zadene na to silo, tam se skrha njegova moč. Pri tem se nam ponuja ob sebj svarilo: pazimo, da ne bomo zapravili tako dragocenega orožja. Pazimo, da ne bo prodiral komumzem neopazno med naše vrste. Pe.-zirno, da bomo zavzeli vedno pravilno razmerje cio snovi, da se ne bomo borili samo na zunaj s komur vizmom na življenje in smrt, tekom boja pa da bomo sami mimogrede postali material isti in s tem že naredili prvi in edino potrebni korak v nasprotni tabor, še zdaleč ni nas namen, da bi čimveč ljudi pobili. Naš namen in dolžnost je, drv očistimo domovino kOmiiizma. Ako pri tem lezemo v ma*-er.aiizem, zelo grešimo in je naša odgovornost velika. Odpreti moramo nujno še to drugo fronto boja proti komunizmu oziioma se mu moramo postaviti v bren. na tej fronti. Te fronte mnogokrat nismo niti opazili — pa j« zelo nevarna, ker ni tako vidna in ker se mnogi | niti ne zavedajo, da spioh obstoji. Popustiti prodoru materiniizma bi pomenilo, da smo se odrekli zmagi, ker zamaga nad komunizmom leži v zmagi duha nad snovjo. Ta je sicer že vnaprej zagotovljena, samo priznati je treba prvenstvo duha in z ozirom na to prvenstvo duha pravilno ravtkati. Tu je tudi izvor našega pravega in vedrega optimizma, ki ne postane nikdar čmeron, pa i jujsi bo položaj še tako grozeče temen. Ako torej govorimo o novem človeku in o obnovi, se zavedamo, da je temelj >nove_ ga« v bistvu cbnova duha. Taka obnova kot jo princa krščanstvo. Vse drugo bo zrasli o iz sile obnovi jer.ega duha. V zgodovini vidimo silno zmago krščanstva nad poganstvom. Boj je bil krvav m dolgotrajen — tristo let je trajal. Tudi sedaj verujemo, da bo krščanstvo dobro rešilo svejo nalogo. Mnogi mislijo, da je evangelij v modern dob: odpovedal. Krščanstvo ru odpovedalo, odpovedali so ljudje. Kar je dobrega in kolikor Je dobrega v zap^dnj kulturi in civilizaciji, je od krščanstva in je pognalo iz kršča. Fk.h koreoin. Kar je slabega in kclikor je slabega, je tedaj m v toliko, kadar in v kolt-Kor so se ljudje oddaljevali v teV-»- ..sov od krščanske luči. Tudi v sedanji dobi bo edino evangelij osnovni tn resnično uspešni pr.pomoček ori iznx>initvi naše dvoine nslo- i ge: pri zajezitvi komunistične povodnjl ki pri greditvi novega sveta. Poudariti pa moramo eno: lučica, naj sd bo še tako majhna, Je vedno ostro ločena od teme in se s temo nikdar ne mesa. Tudi krščanstvo ne more biti nekaj motnega iti medlega, nekaj na pol. Ali je jasno, — ali ga pa sploh ni. Tudi za domobrance ni globlje osnove za njihov boj s komimksmom. kot jim gvi daje krščanstvo. Ako hočemo okrepiti in poglobiti naš nacionalizem, ga moramo in moremo utemeljiti in okrepiti samo na krščanskih osnoven. Žrtve v tej vojr.i so za naš narod strašne. Ze zato nam ne more biti vseeno, kakšen bo >DjOvijni. Ako "^o že žrtvovali, moramo paziti, da (o ne bo res čisto zastonj. Ako bomo dali globlji pomen novemu v našem svetu in tisto novo tud: uresničili, bomo l2^x>lmli orporoko naših rtadiih m nam oo ob spoaJcju nanje nekoT;ico ležje. PuHtlilim Mrko Vfiif^k Ludvik: Pre&Essts zdravstvenega ossbfa v isrstlt^bsrktsfczne&i s&r&stvsi Problem, ki ga je treba v interesu narodnega zdravja čim prej in temeljfteiše rešiti Ko že govorimo o problemih protitnber- i kuinrmeo-a skrbstva v danRšniih in bodo- j čih dneh. moral, zraven tega dela opravljati še svoje priva.+no zdravniško delo. Torej zraven privatne obremenitve še to silovito važno delo .••oeialno-h'glenskega značaja. Vsakdo mi bo moral priznati, da je za takšno delo treba ogromno smisla, predvsem pa Idealizma. Morebti gre tudi na račun idealizma, s katerim so naši zdravnik1 v okviru protituberkuloznega skrbstva delali, nekoliko pr^ahp'anja na ureditev problema zaščite zdravstvenega osebja v protituberkuloznem skrbstvu. Delo sester 2kiravn:ku je bila v podeželskih dispanzerjih, dodeljena ena zaščitna sestra, v večjih mestih sta bil" v službi dve ali tri, kar je pa bilo že izobilie. Zaščitna sestra v protituberkuloznem dispanzerju se po svojem delu popolnoma leč; od sest'.a v drugih zdravstvenih ali higiensk'h institucijah, kajti njeno delo se razvija ln širi v tako velikem" obsegu, kakor na nobenem diugem področju. Predvsem je v njen h rokah naloga higiensko-prevenrvnega. kakor tuli higiensko-socialnega nadzorstva celotnega dek-vnega področja. Običajno smo imeli za vsak upravno.polJtičen okraj po en protituberkulosni dispanzer in zdaj s* predstavljajte samo to področje dela. PoK-g tega dela je še delo v dispanzerju j za časa ordinacijskih ur. kjer mora fungi-rati kot uradnica, ki sprejema ljudi, vedi čisto pisarniško in statist eno kontrolo in delo, pomagati mora zdravniku pri njegovem zdravniškem delu v rentgenski kabini in ordinacijsJci sobi fn končno mora biti navzoča pri vseh posvetih, ki jih daje boL nikom in obiskovalcem dispanzerja zdrav-n'k, v kolikor spadajo v njeno področje kontrolnega dela in skrbstva. Za njeno socialno-higiensko uelo so nujno potrebni čim bolj številni poseti pri bolnikih, ogroženih družinah — sploh najbolj tesen stk s celotnim delovnim področjem. Biti je to. rej treba zraven nujno potrebnega zdravniškega in upravnega dela v dispanzerju stalno na terenu. In če sedaj venio-, da so tiste točke, kjer je kontrola ali obisk zaščitne sestre najbolj potreben, razmetane po vseh koncih delovnega področja — potem s? vsaj nekoliko ta sektor dela zašeit. nih sestra v okviru pi otituberkuloznega dela in skrbstva lahko predstavljamo. Poklicne nevarnosti Končno moramo še orisati nekoliko prl_ lke, v katerih se to ogromno delo odigrava, da nam bo slika dela zdravstvenega esebja v prot;tuberkuloznem skrbstvu no-pobioma jasna. Zlravniki, kakor zaščitne sestre so v stalnem stiku z bolniki, t rej tudi z bacili. Kakor n' nihče od >zem!;a-nov« varen pred bacili, tako tudi zdravstvenega osebja ne ščiti »bel plašče rred Izza kulis ptatakratsfđh »demokratov Olajšajte bedo revrnm! Pomagajte pomoči potrebnim! Pokojni angleški premier Ramsay Mazdo-nedd je bia gotovo velik idealist. Zato je upal, da bo s parlamentarnimi sredstvi če že ne zlomil, pa vsaj omeji mioč ameriške plutokracije. V te. namen je tudj postavil posebno kraljevsko komisijo, ki naj bi leta 1935. pregledala poslovanje angleške industrije in trgovine z orožjem. Komisija je res leto in pol zasedala ter zasliševala. Rezultat pa je bila ugotovitev, da je vse v redu in da ni potreba nobenih reform, najmanj pa še kakega podržavljenja oboroževalne industrije, kakor ga je predlagal L»loyd George. Ta rezultat je bil porpohioma v sogbaeju as dejstvom, da so vsi trije predsedniki konservativnih vlad po prvi svetov ii vojni: Bonar Law, Rald\vin in Neville Chcamber-lain Izšlt iz rodbin, ki so lastnice naj'/ečjih angleških oboroževalnih industrij, še več! Vsi trije so bili do svejega nastopa * kot predsedniki angleških vlad neposredno zaposleni na najvišjih mestih v zasebni oboroževalni it dustriji ali pe imeli v svojih bLagajiah na tisoče in tisoče delnic talcb podjetij. Tako je bil B-^nar Daw, ki so ga londonski novinarji ironično krstili za kramarja z železniino iz Gbsgo^va, sotestmk vol^rln oboroževalnih podjetij Jakob & Co v Glas-gcw». Stanlev Baldwn ie bil generalni ravnatelj in. lastrdlt velikih jeklaren Bald\vin L/td. Tdosto generainega ravnatelja jc odlo- žil šele, ko je postal aktivni minister. Zato pa je tem skrbnejše varoval svoj vecr.slii sveženj delnic teh poJjetij, ki so se za njegovega predsedniic^vanja najteaneJSe povezala z največjimi engleškimi tovai'naini orožja Vickers Armstrongovega ka cema. Ko je spoštovani g pod Balawin prenehal predsedc-v«dti angleški via i. je zopec vstopi v upravni svet svojih podjetij. Zanimivo je, da so se dvignile dividende Ba.ldvvino%tli oboi-oževalnih podjetij za časa njegovega presednikovena cd 4 na 10 odstotkov, kar je pripisati dejstvu, da je B?idvvirova vlada pričela s široke* pot ezn m obe; ože van jem Anglije kot pripravo z>i drugo svetevno vojno. Neville Cna^aberlain je bil od sv-je resne mladosti najtesneje povezan z oboroževalno industrijo. V mladosti je bil že upravni jetnik oboroževalnih tovarn BMioita lCeSal Co. Bilo je to v času. ko je bil njegov oče minisier kolonij, polbrat pa državu, tajnik v mm s trsi vu financ. Pozneje je vstopil Neville Chamberlain v ravnateljstvo drugega rajvečjega angleškega obo: ože\"»" Inega podjetja, BirmJighaim SmaH Arms Oo. Na tem mestu je c«tal, dokler ni poste.1 aktivni minister. Seveda pa je zadržal snop delnic teh por^jetij, ki so mu prinašale bogate d vi-detnde v času, ko je pričel pred iztorunom druge svetovne vojne z veliMoi obo.rož?v«Jl-nim prTfeTamoni pri nravi jaiti angleško vojsko na blž^ji spoj>ad. V tem času je tudi kup« nad 10.000 detadc največjega kenuč-nega konoerna v Angini Imperiai Chemi-oai Industries, ki dobavljajo angleški armadi strelivo m razstrelivu. ' Povezanost NevUla Chamberifiina z angleško oborc<ževaLao industrijo je bila lUdi predmet obširne razora ve v angleškem pa:'-iamentu 12. julija 1926. Razpravo je sproi . laburistični zunanji minister Aithn: Hna-derson, poznejši predsednik ženevske raz-oiožitvene korler::. ce. Her.ders n je C bt. žl takratnega ministra za navodno zdravje Nevilla Chamberiainri korupeje, ker ni odložil ravnateljskoga mesta v svojih <>bo-roževalnin p^dje^jiJa. čenavno je bil član vlade, ki je sklenila s temi po jotj. celo vrsto velikih naročil orožja. Henderson je pribil, da je laburir.iič"^ vlada sklenda s temi podjetji samo eno nabavo, dr-čim jih je bilo podpisan:h kar 20 odk--r je p stal N"e\"iile CJnaniberlain miniater. Ko so vpra- Hendersona, da M očita Nevttn berllamu osebno korupcijo, je suho odgovoril: >Prepuščam • •.jsivom, da govo:uv>j je bila zakljx»6ena z glasovanjem, pr* katerem je bil pradT laburistične uianjš ne, naj se aestavi p ©eb, i>x kom rja, ki bo pregledala C5bamb^rlai-novo poslov-anje. odkiorijen z večino glasov kom>er\>iti\-nih poslancev. Razpravo je zakliiCd nunistej air John Simon z znaliino izj^ur.'O: >Nekatei". ni"ji tovariši v vla«.ii se oddahnejo po minisL-vkem delu z igranjem goifa. Drugi — tudi jaz med njmi — pa se vddtilme»mo takrat, xo se podamo v n- čno četrt naše pceaTninica in pri^k>st\'ujemo e. i ali drugi seji kakega UfKaMDAgB sveu*. .. .c Nemško orožfe — nekdaj m ss^aj niiml Koliko infekcij in obolenj smo v času protituberkvlozncga dela na Slovenskem videli mel zdravstvenim osebjem! Kako izmuč; zdravnika delo v rentgenski kabni. kjer moraš naprezati oči v temi in zaprtem prostoru, ni treba poudarjati — samo to omenimo, da sta tukaj zdravnik, k a kor zaščitna sesti a. k; mu pomaga, običajno Izpostavljena škodljivim rentgenskim žarkom, kajti rentgenski ararati k; so z njimi doslei razpolagali protituberku-lozni dispanzerji, so bili ob čajno v tem pogledu sTnbo zaščteni. Bolniku, ki stoji izpostavljen rentgenskim žarkom le neki J minut, no morejo seveda nič škodovati, medtem ko dnevno izpostavljanje pol ah eno uro pomenja resno nevarnost. Potreba zaščite Takšne so okoliščine, v katerih se vrši delo nnšega zdravstvenega esebja v okviru protituberkuloznega skrbstva, v giav-n.h obrisih. Razumljivo bi bilo. da mora osebje v takšnem delu in takšnih pr kkah užvnti poisebno zaščito v vseh pogied'h. Vendar temu na žalost doslej ni bilo tako. Zdravstven personal v protituberkuloznem skrbstvu nujno potrebuje posebnega zavarovanja z oz roih na nevarnost, ki um je iz dneva v dan izpostavljeno. Vse napredne države imajo posebne zakonske ureibe, ki predpisujejo tozalevno socialno zavarovanje. Posebno za zasčtne sestre v pro-tituberkulozni služb" ni bilo doslej pri nas primerno preskrbljeno. Ako govorimo samo nekol ko o plačilu za delo, mi ne more nihče reči, da ie krivično in nesoclalno. če postavljam trd te v. da so petrebne zaščitne sestre proti tuberkuloznih dispanzerjev in institucij, ki imajo opravka s pro-t tuberkuloznim skrbstvom, posebnega plačila z ozirom na važnost njihovega iela, nevarnosti, v katerih se stalno nahajajo, kakor tudi z ozrom na storjeno delo. Predvsem so pa potrebni tako zdravniki kakor zaščitne sestre večjega dopusta, ka. kor jim ga določa zakonska uredba, ki je mrtva stvar, življenje in njihovo delo narekujejo to nujnost. Razumljivo je, da toliko preobremenjenost z delom utruja m zato je nujno potrebno, da dobijo zdravniki in zaščitne sestre protituberkuloznih dispanzerjev pravico do vsaj dveh dopustov v letu. Premalo osebja Končno se pomenimo se nekoliko o personalnih potreban v okviru prot-tuberkuloznega skrbstva za boločnost. Predvsem — zdravstvenega osebja za pretituberkidozno delo nam je nujno potrebno več, kakor smo ga imeli doslej. Praktično se je pokazalo, da en sam zdravnik ne zmaguje deia v dsnanzerju. Kakor hitro postanejo protituberkulozni dispanzerji državne ustanove, se da ta nedos*atek odpraviti. Doslej so bile glavne težave v deistvu, da so bil' dispanzerji privatne ustanove v javni funkciji in da so orotitu. berkulozne lige s težavo zbirale tiste potrebne denarce za kritje že tako zelo močno okrnjenih proračunov. Zdi se mi, da bodo poleželski disnanzerji lepo izhajal- z dvema zdravnikoma, kar bo za prve čase zadostovalo tudi za d'spanzerje v večiih mestih, kolikor mesta ne bodo morala deliti v več delovnih polročjih. Posebno na je nujno potreba zvišati število zaščitnim sestra*ori posameznih dispanzerjih. Izračunati je* pctieba z ozrom na števlo prebivalstva neko odgovarjajoče razmerie. ki naj določi posamezni zaščitni sestri samo toliko ljud\ kolikor jih oo resnično lahko nadzorovala in oskrbovala. Potem prihajajo seveda še drug' važni problemi Kakor ureditev socialno-zlrav-stvenega zavarovanja, zdravstvenega osebja v protituberkuloznem skrbstvu, ureditev pokojninskega zavarovanja, ureditev plač, ureditev dopustov m možnosti preživeti ta dopust v odgovarlajooem klimat-skem c-krcvaišču (odn. letovišču) itd. Nujno pa seveda posta j?, predvsem, da se urod: nolcžaj dispanzerji*En rdrovnikov, ki naj postanejo državni uradniki plačani 01 govarjajooa njihove: .ru delu. Vsi ti problemi čakaio rešitve v bližnji bodočnosti. V našem narodnem .nteresu je, da f$b rršmo skrbno in z vso zavestjo od-govo:uc-t':. Pra-- "'e oV nr nie ndnlrr.o že dan^s. ker so zelo važni kot sestavni del celotnega pr: ti tuberkuloznega in zdravstvenega skrbstva. Storitve nemške vojske na bojiščih so v bistveni zvezi z odličnim oskrbovanjem z orožjem in orodjem, ki se na podlagi izkustev na frontah stalno izboljšujejo. Kakor oskrbujejo nemški konstrukterji v tej vojni vojake z najboljšim orožjem, tako so bili Nemci tudi v prejšnjih stoletjih vodilni v iznajdbah, gradnji in uvedbi orožja vseh vrst. Nemci so bili, ki so prva izdelali moderne bojne vozove, tanke. Malo znan je postal kot graditelj tankov nemški nženjer in stotnik Schneider. dočim je bil vsem dobro poznan po prvi svetovni vojni model dr. inž. Burstvna. Njegov model oboroženega in z oklepi opremljenega bojnega voza. katerega je izdelal kot mlad avstro-cgTs,k: oficir, ni vzbudil pred svetevno vojno razumevanja iz taktičnih razlogov. Strojna puška je vrhunec vsega pehotnega orožja. Zanimivo je. da ima svoje predhodnike že v srednjem veku v obliki orgljastih topov. Tudi v nemško-francoski vojni 1. 1870-71 se je že pojavil ne; predhodnik strojne puške. V vojni 1. 19V9. je inel nemški infanterist veliko prednost pred nasprotnikom s tem. da je bil oprem- . Ijen s strojno puško modela MG 3-1. Kljub temu n* miroval nemški iznaiditeljski duh ter je ustvaril še MG 42. orožje, ki so ga imenovali sovražniki »motorna stroj-aii pa »žaga živcev«. Izredna učinkovitost te strojnee je vedno vzbujala začudenje nasprotnikov. Nemška jeklena čelada, ki daje obrazu vojaka tako značilni izraz, se je izkazala v bitkah dveh svet ovu n vojn. Z masu Z Dolenjskega prihajajo vedno nova poročila o domobranskih zmagah nad komunističnimi tolpami v Suhi in I5e!i Krajini. Človek kar strmi ob junaštvu posameznikov v boju s tolovaji. Tako se je pred dnevi zgodilo, da je domobranski poročnik I* e -trie s svojo majhno skupino razbil celo brigado in potolkel več desetin tolovajev. Na drugi strani komunJs:;0ni poveljniki beže kakor dež na čelu svojih tolp. Domobranec, ki je prišel te dni v Ljubljano in so nra tovariši radovedno izpraše-val, kako je bilo, je pribil: »Ideja zmaguje!« Ideja. Slovenslrejrti domobranstva- trni! v resnici zmaguje] Zajela je narod, |z katerega naše domobranstvo izhaja, okrepila je naše borce* da vztrajajo v boju proti tolovajem in zmagujejo. Domobranska idoja zmaguje, ker je ideja prave svobode, posvečene s krvjo naših najboljših sinov, ki danes druži vse Slovence, da v svoji odločitvi vzdrže zaradi obstoji in življenja slovenskega narodu. T« iut ja zniaguje, ker ji je slovenski narod vklesal temelje že pred tisoč teti, ko si je sam koval usodo, sam postavljal kneze in užival sadove svobode svoje lastne domovine. Ta ideja je bila in je močna! Bila je močna, saj je združila naš narod pred tisoč leti, ko so bili veliki narodi needini, trdna je danes, ko naš narod druži in ohranja v edinosti, ki je predpog-oj našega obstoja in naše svobode. Mnogo hudega je že prišlo nad naš ubogi narod, a prestal je vse preizkušnje, ker je jmel vero v Boga in vase ter nikoli r-i i/gu-i I tv-sti o svoji naridni in evropski pri-padu-^ -.i. To ga je tmii ohranilo stoletja ln ga ohranjuje tudi danes. Ta ideja zmaguje, ker je močna in uko-i-eninjena v Slovenskm domobranstvu. Niso je mogle uničiti komunistična propaganda niti komunistična nasilja in zločini. Nasprotno! Vse to jo je okrepilo, da gori s svetlim plamenom in kaže pot našim rodovom v beljšo bodočnost. Komunistična propaganda dan za dnem širi nove gorostasne in otipljive laži, s katerimi hoče zavajati in plašit. Slovensko do. mobranstvo in slovenski narod pa ve*tu, kje je njuna edina pot. Trde so bile preizkušnje in naš narod je že aokazal, da ni omahljiv, da bi v ich resnih časih ne spoznal pravega. Naš narod se je že navadil presojati s .-etovni poiiii.i-i poiožaj, kakršen jt% realno. Oinakljivci se v takih snieaajavab, tako se jim vsaj ob površni presoji zdi, radii izpra-šujejo o bodočnosti! — Ta je naša! Naša je in bo, če bomo zvesti domobranski ideji, disciplinirani in zaupali vodstvu! B-jmo komunizem do zadnjega! Zaupajmo v Boga, v vodstvo in vase! Z iiumi je Bog, z nami z generaj Knpnik z vsemi sln-vensktnd domobranci, z nami so srbski dobrovoljci in četnild, z nami je vsa nacionalna Evropa! Ideja zmaguje! Zato bomo zmagali mi! Savinje Sto jan (S'ovensko Domobranstvo) lozopaaccaDnooc^nnnDGLiDaGDnnG Pridelttita scnč^Jee, da boste preskrbljeni 2 aljem! Nujno priporočamo tudi vsem vrtninar-jem in najemnikom manjših obdelovalnih zemljišč, da zasade letos med krompir, fižol in druge njivske rastline čim več sončnic. Za 10 kg pridelanega sončnega semena boste lahko dobili 0.8 1 olja. Prevod je preskrbel za setev dovolj dobrega semena in mali gospodarji v Ljubljani lahko dobe potrebno seme pri društvu »Mali gospodar* na Gallusovem nabrežju. Na vrtnih gredicah pa zasejte kot vmesni sadež (n. pr. korenje) tudi mak — z makovo maščobo si boste iahko napravili slastne priboljSke v prehrani. Ne sadite prezgodaj pas»a!5iartukov ! Sedaj še ni čas za saditev na piano, ampak žele okrog 10. maja, Alanj znano je, da je iskati pričetkov topništva v kolikor so na razpolago zanesljivi vir:, v Nemčiji in da je Nemčija pokosila v topništvu doslej vse svoje nasprotnike. Čeprav so znani samo splošni podatki o orožju, katerega uporablja nemška vojska, vendar lahko trdimo, da je nemška oboroževalna industrija zgrad la orožje, katerega sovražnik ni dosegel, še celo pa ne prekosil. Ko se je izkazalo, da je treba nemsld tank nadomestiti z močnejšim tipom, so nast;Ui tanki vrste ^Tiger«, >Panterc, »Kraljevi tisrer*. ki danes brez dvoma triumfirajo nad ameriškimi in sovjetskimi tanki. Na enaki v:šini je nemško moderno orožje za pokončavanje tankov iz bližine. Mala bojna sroustva nemške mornarice so še danes uganka za nasprotnika. Priče-tek delovanja povračilnega V-orožja pa pomeni pravcato revolucijo v razvoju. Se po tako dolgi uporabi je ostala konstrukcija tega orožja zagonetka za sovražnika in še vedno ni protrorožja za obrambo. Angleški radio je poročal, da je nad 400.000 članov ansr'eške vojske zaposlenih pri pobijanju tega zagonetnega nemškega oro.'ia, kar v zadostni meri k-rže, kakšen je njegov dejanski pomen. Ob smrti Dimitrija Listića V bližim Gorice se je v začetku preteklega tedna smrtno ponesreči] znani ideolog In politik, voditelj pokreta >Zi>or< in osno-vatelj Srbskega dobrov oljskega korpusa, Dimitrije Ljotič. Njegova smrt ni bridko odjeknila samo v vrstah srbskih prostovoljcev, marveč tudi v vsej slovenski javnosti. To jc dokazal tudi lep pogreb, ki je bil v sredo v Gorici ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Pokojni voditelj zboraškega gibanja ni bil namreč znana osebnost samo v Srbiji, marveč je imel mnogo prijateljev in somišljenikov tudi izven meja Srbije. S pokojnim Ljotičom odhaja z javne pro-zoinice naše preteklosti in zlasti tudi sedanjega časa nenavadna pojava. Ljotič ni bil namreč ideolog, javni delavec in politik v pri nas običajnem pomenu besede. Njegovo delo je bilo globljega in širšega značaja. Imelo je obeležje prororoditelj-stva in je ravno zaradi tega dostikrat na-letevalo na odpor pri tistih političnih faktorjih, ki so videli v možu nenavadne razgledanosti, kremenitega snačaja in popolne osebne in politične čistosti svojega nevarnega nasprotnika. Iz tega razloga pokojni predsednik, kakor so ga imenovali njegovi prijatelji in somišljeniki, ni aktivno posega! v vodstvo odgovorne politik", ker dostikrat ni mogel svojih stremljenj vskladiti z gledanji raznih režimov. Držal se je v tem pogledu ob strani in svoje sile posvečal v glavnem duhovnemu Ln političnemu preporcKliteljskemu dolu, posegal pa je odločilno tuna gospodarsko področje in mogel zabeležiti zlasti na zadružnem področju zelo lepe uspehe. Kot globoko etičen, moralen, veren človek, v prvi vrsti pa poštenjak, je hodil v marsikaterem pogledu popolnoma svoja pota. Prav posebno je bilo to opaziti v pogledu njegovega stališča do komunizma, v katerem je videl že davno pied drugimi veliko nevarnost za naš narod. Ker je dobro poznal njegove cilje ln zlasti tudi njegove nepoštene metode, je svoje somišljenike in prijatelje že davno opozarjal in tudi praktično pripravljal na odpor proti temu nepoštenemu gibanju, oz. stranki. Z neomajno sijrurnostjo je trdil že davno pred sedanjo vojno, da mora do nje priti in da bo ta vojna pomenila poskus boljše-vizacije vse Evrope, če ne celo vsega sveta. V svojem zelo Čitanem »Biltenuc je že leta 1939 postavljal trditve, ki jih je kasnejši razvoj tudi popolnoma potidiL Njegovo glasilo je bilo zaradi omenjenega gledanja in prikazovanja mednarodnega položaja ustavljeno, Ljotič sam pa se je moral skrivati. V tem času je spisal svoje zelo pomembno delo, namenjeno v prvi vrsti svojim prijateljem, knjižico -Sada je vaš čas i oblast tame«, v kp.teri analizira svetovni položaj in nakazuje bodoči razvoj sveta, Ko se je leta 1941. Jugoslavija tako nenadno zlomila in so prišle na površje komunistične tendence, je bil Ljotič tisti, ki je prvi stopil v aktivno borbo prot! komunističnim namenom. Z besedo in dejanjem je pristopil k reševanju Srbije. Osnoval je Srbski dobrovoljski korpus, s katerim se je kasneje tudi umaknil na ozemlje Slovenije, kjer je med svojimi starimi prijatelji naletel na gostoljuben sprejem in našel polno razumevanje in pomoč za svojo borbo, katere nikakor ni opustil. V času. ko se usoda našega naroda bliža svojemu velikemu razplotu, ga je smrt nenadno iztrgala Iz srede njegovih prijetljov in so-borcev, s katerimi je tudi nam S'ovencem izkazoval bratsko naklonjenost in pomoč. Zasluge, ki si jih je pokojni predsfdnik Dimitrije Ljotič s tem stekel, ne bedo nikoli zapadle pozabi. Slovenci bodo ohranili trajen spomin na moža, ki ie dal — kristalno čist v vsem svojem gledanju in delovanju — svoje življenje na oltar domovine sredi uresničevanja bol;'?ih in lepših pogojev njegove bodočnosti. Ako želite prodati enačila, čevlje, perilo posteljnino in slične predmete ter sami ne ateirnete nrtti v naš lokal, orosimo, da nr»m to usimeno *li telr-fonlčno sporočite. Pos!aT? bomo k vam f?om svo- i*»sra nakupovale*. Naknpo ^ Socialne osmoči Ljubljana, Gradišče št. 4^ tel. št. S0-S9 t Stran 3 ■SLOVENSKI NAjOD«, poaađatfrfc; so aprfla 194« Stcv. Iti (P jC/ubl/i ana v sliki Prosim vas, priklonite se do tai, preden tz- £t ■ orite nj'n. visoko čts'tno P upoštevano mi«. Ka/fl /o rudi zasluži. Ne verjamete? Tudi raz sprva tega nisem verjela Ker san a rasen strastna kadilki, nisem znan, dobio cceriiti vseh njenih naravnost čudežnih vrtin. Cigareta je cigareta, čik ie ve čik, sem si mislila, Prjetno fe, če kdnf pekao?} cigareto* še bolf&B ne fe, če fc ^orstno zamen tai za sladko ali mas+no proth rednost. Toda cigareta ie vredna še mnogo več Za naše vs.hk-Ćfnje ^ivlfenie nam ie potrebni kakor krtih in vod:., da. včasih se ce'o helj. Življenje me fe prepričalo o tem. Nesla sem k čevtfarju čevlje, da mi jih zakrpa. Pr gleda! me je ki&O. kakor da sem najmanj njec-ova tašča S koncem prsta se je Omalovažujoče dotaknil r&ztršanih podphtov, se namrdnil In čevlie zaniiljtvo zaiočal nekam v ket delavnice. Meni ie v svetem spošfnvanfn in siratui tasta al dih. Komaj sem si drznila hhc vprašati: »Go&r+nd, kdaj po smem priti po čevlje?« Pogledal me je grdo kakor razsrjen tiger in trdo odsek nI: »čez en mc*ec pridite pogte-dst, prej že ne bo nič.« »Ampak, gospod,* se mi fe flfas krhal v jok. »čevlje t;£o hudo potrebujem, kaj ne b* mogli nekoHko prej.. jc »Pa Hh vzemite kar zdajle nazp.i,« je histerično zakričal in se nameril v kot, da mi čevlje vrne. ne, tisto pa ne,« sem odhitela k' vratom m se naglo poslovila. Spotoma sem premišljala in ugibala, kakšne mrrhe jo zadnji čas napadle mojega dobrodušnega čevljarja, da je postal tako nšenast. In s čim sem se mu jaz tako hudo zamerila. To je bita zame ugpnka\ ki je r iscm moglo odgpnetiti. In naletela sem Še na preret p^d^bnrh viank — pri mesarja, pri modisfki. pri šivilji, pri svoji stalni zelenjadar let da, celo berač, ki je redno prihajal ob petkih, me je nedavno brez vzroka nahruffl in sploh ni hotel videti nov-ca, ki sem mu ga ponudila. Le kaj sem storila? sem vsa skrušena iz-prepevala .svojo vest. S čim sem 9e zamerila v^ermi svetu?! Sete prijateljica^ ki je starejša in pametnejša od mene. mi je »odprla oči«, »Vld:š.« je rekla. »jaz pa kar dobro izhajam s svojim čevljarjem in mesarjem, s šiviljo, modis*kn ir. zelen jadarico. Človek mora biti diplomat, pa kar gre« Pomežikniln mi je, nato pa je odprla torbico in mi pok.,za!a — cigarete, Cignrefe — cigarete — cigarete. Še tisti dan sem preizkusila r.jen recept. Šla sem k čevljarju. »Tijfi moji čevlji...« sem prijazno začela. Toda ni mi niti pustil izgovoriti do konca. »Pridite čez dva tedna pogledat,« je zsren-Čaf in me sploh ni niti pogledal. Odnrla «*?m torbico in vzela iz nje neka) cigaret. »Kadite?«- sem nedolžno vprašala. '- T:or da gi~: fc pičila osa* se fe v trenutku sunkoma obrnil in njegov fezni obraz je čez ir čez prcpf:rvil najslajši smehljaj. »Oja. tisto pa.« je prikimal in hifro stlačil cigarete v žep. Zgodil se je čudež, kakor v pravljici, ki ph babice pripovedujejo svojim vnukom. Kakor hitro so moje ci(jTrete obtičale v čevljarjcvem žepu. se je možak ves prerodil od temena do dolgih stopal. Postal je spet tisti dobtodušni in vijudm čevljar, kakršnega sem bila navajena iz dobrih predvojnih časov. Lastnoročno je poiskat moje čevlie med kupom obrabljenih š>jrryet in mi obfjobil, da fih bo takoj vzel v roke in bodo popra*.! jeni že naslednji dan. Za las podobno so se cigarete obnesle tudi pri mesarju. ši\'itii in modistki. Izkjzalo se je, da so vsi strastni kadilci. Pri zetenjadaric: sem pa nekoliko oklevala in dvomila, da bi s cigaretami uspela. Kajti to je že hudo priletna ženska, na pol gluha in na pol slepa, ki na zimi j prav nič ne sliči na moderne prijateljice nikotina, šfa sem k njej kupit špinače. Še ko sem stala na pragu, je ženica cdkimr.vala. »Nič. nič nimam špinače, kje naj jo pa vzamem.« Obotavlja :oče sem vzela nekaj cigaret Iz torbice. Poskusiti velja, sem si mislila. »Mamica, vi najbrž ne kadite, kap« ,«em vprašala kar teko. Ženici fe v drobnih očeh zagorelo. Hlastno je iztegnila koščeno roko. »Kadim ne. ampak šnofarn. Pa bogi ona j . ..« 9e je smehljala. Nato mi je nekje od zadaj prinesla košarico lepe, sveže špinače. »Tele šnnačo sem zase kupila,« mi je po-jasnjev.fla, y>pa vam jo odstopim, ker imate bolnika doma Sa) človek vendar mora storiti kaj dobrega, ali ne?« »O. cigarete, ve ste pravi čudež m blagoslov!« sem navdušeno šepetala, ko sem se vračala domov. Če bi še živel naš veliki Can kar, bi naibrž zapisal: Cigarete, ve ste ki kor zdravje. Ali pa celo: Cigarete, ve ste življenje! In to fe velika in nepretirana resnica. Sosedov Igorčck. k; šele komaj kobaca po vseh štirih, se fe najprej naučil izgovarjali ime: dgaleta Njegov mladi očkh s ponosom pripo\ cd re. da mu fe mali iunak že večkrat izpulil cigrseto iz ust in jo »poskusil«. Da, da, cigareta ima dandanes veiik ugled in pomen in zato odkrijte se ji in se ji poklonit?, preden izgovorite njeno čudežne moči polno :me. is. I^dar »stiliste z v*sksm mislite vedno na to: če Je zaradi nevarnosti letalskega napada odrejeno, d3 se vlak izprazni, potem tako hitro kot le mogoče bežati posamezno, ne v sJoipinah, vsaj kakih 300 do 400 m daN č stran od vlaka In poiskati kritje v gozdu, pod drevesi ali za grmovjem. Ce to ni mogoče, izkoristite vsako globe! v bližini * in se vrzite v njej na tla. Temna odeja SčJH pred mrazom in zakrije ob enem morebiti kričečeharvno obleko. V splošnem pa: mir, dokler nevarnost ae mine! Potem verjetno tudi obvez, ki jih je priporočljivo imeti na potovanju vedno pri Bebi, ne boste potrebovali« [ C Kakor amo že poročali, je akademski slikar Ivan M i ki are, ki x je po svoji lansko leto prirejeni razstavi, posvetil marljivemu in piodonosnemu delu, v Kosove m salona v prehodu Nebotičnika razstavil nekaj svojih najnovejših del. Te podobe, sama olja. so vredne posebne omembe. »Tri ženske iz predmestja Trnova, »Žabjek s pogledam nfl Gradca, »\Tolfova ulica«, »Jutro v Trnovem«, in »Iz Krakov ske u'ice« dokazujejo, da nas bo m!adi umetnik nedvomno še marsikateri-krat presenetil z izvirnimi odličnimi deli Prva podoba, »Tri ženske iz predmestja Trnovo«, je pri nas morda edina figuralna upodobitev tega našega idiličnega predmestja, tenšča lepih in grenkih uric dr, Franceta Prešerna Podoba učinkovito predočuje tri originalne ženske tipe, nedvomno vzeto iz srca teg > oko Ija, Prva je prikazana v neumornem tempu gov-orjenja, ob nogah fj stoji pravkar odložen škaf, verjetno prav zato, da bi mogla bolj nemoteno uveljaviti svoio besedno moč, druga pa je izvirna pred*ta-, niča predmestnega, že srednjega sloja, ki se že hoče bolje nositi kskor pa njena včera šnja \rstnica. Klobuk /i še ne pristoja. v rokah drži kartgli- co za mteko. Nekoliko *arnoza\*estneje se drži in posluša neumorno reglanje prve. Tretja predstavlja tip že sključene ženice, pod levico stiska kokoi — kar se dandanes- mnogokrat vid; — m nedvomno ii med poslušanjem prve v.haiaio misli na dom in k svofi puiki, ki bo še pred senčnim zatonom znesla dragoceno jajce. Drugi ljubiianski motivi, ki so postavljeni na ogled, nam predočuje jo naše mesto v ži vih. toplih barvah spomladanskih popo!dnevov z velikimi s*avbami in živahnimi ulicami Med temi podobami ie nedvomno nafboliš-i »Za-biek s pogledom na Grad*, ki bi utegnila biti v teprezentančen okras slehernemu uradnemu prostoru Dognano in zanimivo je tudi tihožitje »Cvetoči kaktus,«« nastalo pred leti. Ljubljanski mestni motivi dokazujejo, da se je MikUi\\ posvetu temeljitemu umetniškemu študiju našega mesta in ni dvoma, da ima v s\oiem ateljeju še več odličnih podob, r»red"-sta\lji-.jočih doslej še nenbdc'-ne motive 'z Lvhljane. Miktavčevo razstavo bi si mora! ogleduii sleherni ljubitelj domače upodp.hlja-ioče umetnosti. —ab. Razstava aka liana M. Koscvška V nedeljo teden je bila v zgornjih prostorih »Galerije ObersneU na Gosposvet-ski cesti tiho in brez posebn h obvestil otvorjena prva večja razstava del akademskega kiparja in slikarja M. K o -govška. Na ogled je postavljenih okrog 80 olj, nastalih v zadnjih letih, ki nudijo prav lep pregled marljivega us'var^-n^n in smelega prizadevanja na upodabljal-skem področju. M. Kogovšek je naši javnosti bolj znan kot obLkovrdec kakor pa upodabljr.'ec. Spiva se je bil posvetil kiparstvu. Pozneje pa se je lotil tudi slikarstva z namenom. da se bo udej^tvoval in da bo ustvarjal na obeh področjih. Kogovšek je pris .aš nase mlade umetniške generacije. Rodi. se je 7. junija 1909. v Ljubljani Svoje znanje je poglabljal pri slovitih umetnostnih profesorjih. Po končanem študiju na KigrebsK? urnetnostni akademiji, ki jo je posečal eno leto, si je obokat:! svoje znanje od 1. oktobra 1931 do 1. oktobra IS35 pri prof. Kršiniču in drugih pedagogih. V tistem času je razstavljal s skupine »Mladin« svoja kiparska dela. Da bi si razširil obzorje, je kasneje nadaljeval s študijem in se je v to svrho napotil v italijanska umetnostna sred:šča Posetil je Rim, Firenca Benetke, Neapelj. Padovo, Bologno in še nekatera mesta, kjer se je seznanil z originali velikih klasičnih mojstrov, z barvami in oblikami, kakor tudi z originali moderne. Po povratku iz Italije je razstavljal z društvom Slovencih likovnih umetnikov v Ljubljani. Preden je izbruhnila sedanja vojna, je priredil tada razstave, z društvom »Lada* iz Ljubljane in Beograda. Do L 1942. je v man;-'I meri upodabljal, kopiral stare mojstre ter pretežno risal in modeliral. Kasneje je bolj in boi j prehajal na področje barve, ki so ga končno osvojile, tako da do dane> skoraj ni doial drugega kakor marljivo luoodabljaL Pred sedanjo kolektivno samostojno razstavo pri Obersnelu je Ko-govšek razstavljal svoje podobe na skupnih razstavah, in sicer na bo^oni razstavi leta 1943. in velikonočni razstavi 1. 1944 v družbi svojih stanovskih tovarišev v vGaloriji Obersnel-. Podobe, ki so postavljene sedaj ".a ogled, po nastale v zadnjih treh letih. So to pretežno naravni motivi iz ljubljanske okolice, zlasti Fuž'n, nada- lje Viča. Rožnika in Tivolija. Skoraj da na vsaki podobi je košček vode. in sicer Ljubljanice, ki nam jo je mladi umetnic uspelo upodobil v prav vseh »razpoloženjih«. 2e na prvi pogled je jasno, da so Kogovšku motiv; ob vodi ne samo najljubši, temveč da jih tudi z velikim uspehom upodablja, M. Kogovsok je nameraval priredit, razstavo, ki naj bi nudila skupen prcale ; vsega njegovega plodovitega udejstvova-nja na obeh rjodročjih lepe umemosti Vendar r>a tega ni mogel uresničiti, ter bi takšna razstava zahteva.a mnogo več prostora in so v Obersnelovi galeriji že samo številne podobe razmeroma tesno razs-av-Ijanje Kakor že rečeno, nam je Ko^ov-šek upodobil Ljubljanico na nešteto načinov. Ogledamo si jo lahko na podobah-" >Vodno zatišje«. »Pod jezom«, »Vrbec. j-Drevesa ob jezu«, »Jez«. »Poplava«, »Po nalivu«, »Brzica«. »Jezovi«. »Vodno zrcalo«. »Na vodi«, »Drevesa ob vodi«. »Ribe* -Kraljestvo povodnego moža«. »Iz Ljubljanice«. »Pomlad ob vodi«, »Perica« itd. Poleg mnogih krajinskih motivov, zlasti učinkovitih pogledov na zasnežene gore v daljavi, so postavljeni na ogled tudi nekateri interjerji in rortretL Podobe so večji del sredn^ velikosti, nekaj jih je tudi prav velikega formata, dočim je majhni hrazmeroma malo. Posebno 7-birko predstavlja 9 miniatur obsegajoč venec ^•Pomladni vtisi«. Eno izmed svojih najboljših podob večjega formata »Cez gozd«, ki nudi krasen pogled na zasnežene Kamniške planine, je K->govlek namenil za proti tuberkulozni d;spanzer v Ljubljani. Izkupiček za to umetnino bo izrečen dispanzerju. Z razstavo del M. Kogovška v zgornjih pr- »^orlh Obersnelove galerije smo po daljšem presledku dobili spet prireditev, ki tako po svojem obsegu kakor tudi po kakovosti spada med redkejše. Ljubitelji in ljubiteljice domače upodablja joče umetnosti so že takoj po otvoritvi v velikem številu posetSj razstavo. Prodaja podob in naraščajoč? zarrmarne v naši kulturni javnost: za Kogovškov nastop s&a najboljši dokaz. kakSno priljubljenost uživa mladi umetnik med nami. Razstavo bo odprta predvidoma še dva 'einri in jo vsakomur toplo pr:r>orcvar.^o. —v. nar piačan o Jurijevem. Mrtva junjevica je dan tlake. J urico nazivajo škofijo perutnine. Jora je vehka, štorasta. nerodna ženska, moški pa jorež. Slovensk: primiKi iz Jurijevega imena so s:ino š te Vilm in so se razvili iz dveh pod-stav, iz starejše Jur in mlajše Jer, ki je nastala šele po 16. stoletju, potem ko se je v nenagiašenem zlogu oslabil samoglasnik u v pol glasnik, ki ga p šemo s črko e Da so priimki iz osnove Jer zares mlajši, nam nudijo dovolj dokazov zgodovinske listine, so v* 16. stoletju beiemo oblike Juraj. Jman, Jurše. Jurala itd., kasneje pa se pojav.jo Jeraj, Jeran, Jerše, Jeraia. Id so čedalje bolj uvel javljajo. V Lokarjih pri Vodlcab naltajjamo 1573 kmeta Lenarta Juraja, dandanes pa žive tam samo že Jeiv.ji (Poiec GMD. 34-C5). Iz oblike Juraija ali Jurala, ki jo najdem zapisano n. pr. v Selški dolini kot Juraila 16'22, Juralia 1631 in Jurala 1641, se je razvilo sedanje Jeraia, ki se na selšKem ozemlju pojavi najprej 1662 kot Jeralla in se nato splošno uveljavi < Andrejka. GMD 1939, 321) Kot rezultat takega razvoja imamo v naši ono-mastiki dvojne priimke, ene z glasom ujem v osnovi in drugo z glasom ejem. Iz prvotne oblike Jur imamo priimke: Jur. Jurij, Juri. Juric, Jurica, Jurič. Juri-č č. Jurišič. Junčan, Juriha, Juriu. Jurina. Jurinec. Jurinek, Jurinič, Juriša, Juriševič, Junčko. — Juraj, Juraja. Jurajevič, Juran. Jurano. Jurancič. Juianič, Juranko. Jura-novič, Jurač, Juračič, Juiačko, Jurak. Juras. Juraš; Juraša, Jurašič, Jurala in Juraija, Juralič in Jurlič. — Jure, Jurac, Jurča. Jurče, Jurček, Jurčec, JurčeČ, Jurčič, Jurč-nik. — Jurec. Jurečič. Jurečko. Jurek. Ju-rej. Juren ir. Jurn, Jurenčič, Jurenšek. Jurcš in Jurež, Jurešič. Jurov č. Jurttlč. Juretina, Jurteia. Jurman. — Jurk. Jurka. Jurko, Jurkovič, Jurkovec, Jurkič, Jurkan, Jurkas. Jurkoš, Jurkovšek, Jurkošek. — Jursa, Juršaj. Jurše, Juršek. Juršan. Jur-šič, Juršin. Juršmek, Juršnik. — Jurjevec, Jurjovec. Jurjovc; Jurjevič. Jurjov:c, Jurja-vič; Jurjevčič. Jurjavčič. JurjovOič: Jurja-ševič. Juriašovič; Iurjec. Itirjan, Iz mlajše osnove nahajamo pnimke: Jerič, Jericek. Jerih. Jeriha, Jerin, Jerina. Jerinc, Jerinek, Jerinič, Jerinček, Jeriša, — Jeraj. Jeran, Jeranc. Jerančič, Jeranič, Jerancnik, Jeranče, Jeranko, Jeranovič. Jerak, Jeraia, Jeralič, Jeras, Jeraš, Jeraša, Jeravš Jere. Jerej, Jerij, Jerek, Jerelc. Jerela, Jercnko. Jeretič, Jeretin. Jeretina. Jeron. Jeronič, Jerončič. Jerc, Jerčič, Jerćin, Jerčan, Jerjan. — Jerko. Jerkič, Jerkovič. — Jerše, Jeršan. Jeišui, Jeršinovec, Jerii- novte, Jeršinovič, Jeršič. Jeršek. — Jero-vec, Jerovšek, Jeravšek, Jirovšek, Jeruc, Jerolič. — Jerman, Jermančič, Jennančnik; Irman, Irniančiiik; Iršič, Irkič; Joras in Jorko. Iz germanske noriš t a ve smo dobili: iz Jorg so Jerg, JefgaČ in Jergič; iz Jorgl so Jergl, Jergel in Jergelj; iz Jorl nahajamo Jeili in Jerlič; iz Jirg imamo Jirgač, Jirgec, Jirgl in Jirgelj: Iz Irg smo dobili Irg, Irgl. Irgel, lig! č. Irgolič; iz Jorg imamo Jorg in Jorga: iz Jurg pa Jurg. Jurga, Jurgec, Jurgl in Jurgelj. Jurglc in Jurgelc, Jurglič ter Jurgele. Iz soriško-nemskega deminutiva Sehorl za Jorgl se je razvil med nemškimi kolonisti na Soriškem priimek šorl. na Tolminskem pa šorl: (Andrejka GMD 1939, 329). Iz romanske podstave, italijanske ali fur-lanske, so nastali: Zori, Zorza, Zorzin, Zor-:: Zoi nit in 2orS, 2orga, 2organ. Zor- l ter Zura. 2uraj, 2urej, 2urau, Žurga, žuicn, 2 u rman. Izmed slovanskih žive med nami n. pr. češki: Jirak, Jlranek, Jireček, Jiras, Jira-sek, Jurasek, Jur da; hrvatski Juratič, Ju-ratovič, Juratovac, Jurčinovic in tudi neka- (Jspeh Ksenije Viciaiijeve v Trstu Prejšnji mesec je gostovala ga K. Viđanje va v Veadijevem gledališču v Trstu. O njenem nastopu v >TravatHi« piše »A'lra-Zoituruj« dne 16. marca 1945 sledeče: ... »Interpretacija Violeto je bila poverjena K. Vioalijevi, čustveni, muzckalno izvi-sino šolanj umetriici. ki se je borila ta veoer z jedrn preatano ini^pozicijo Njena. Vi^eta je osvajala s čustvenotjtjo in enostav'nostjo tgre. Po. : a jv m:wio vaZOOStl na zuiu «ijo Ilhi akti1 i lim JM* lahkoilvke, toda ravno s tem je cio^egla bo^atejdo oznako v fluatve. mii stopnjah in se je posluževala večkrat rafiniranih sredstev, ki pazljivemu poal tel-cu niso ostala skrta« .. . >B*lo >e v^-iko m priarene&rl priaiairja.« »11 Piccolo« z d je 16. marca 1915 piše: »Ta prestava, k: jo je vo iil di--^eaxt De Vecchi. se lahko mori z naj boljše podanimi na tem odru. Vsi sodeiu^ooj so biil n± isti umetn ški \a^ini in so se z e/lanom in v svesti si s\x)jih nalog s pok-ano r.iznni-nostjo podredili zalite vam vrt vsebini deJa. S hvaležnim preaeneoopjein smo čutili bo-gast\x) v barvanju fraz in večkrat o;>azen smisel za poeat$o, ki je biJ vi-t poaečoo v petje in igro ge. Vidaiijeve, ki je umetnica po dttS. Got* kaže p««ebno tenkočutnvst in ftfPTK^Bt v ustvarj;tnju it>. ■ " te: UipJo čustvo\-anje v ustvai-jiVnjii lika tako tež^ie osebnosti, ne samo v pevskem, tsmveC tudi v duhovnara pogledu. Ugaja riam. da se zna Vida lijeva odredi pogost.im kretnj,'.m z rokami, s kater mi tako r^de spremljajo naše Tiv.vi.ite s\o.ie frazr.nmje, in njeno spontano dozi vijanje patetične nežnosti in ljubezenskega brepa enja, k| ^t,i jedro te vlage. Glas te predstavijaJtee, ki zxx\ b ii v izgrvj^rjav, vodno p. -z'uva. jv» najpravi'neje in dobro \-zgojen. V njem se družna romantika osebnost: in romantika g. i fc osnova vsega. Val<»vanje č ist ven<.>£> i f :i« K . in slutnja bližajoče se kataatrofe ata aaJM v ge. Vid»:l:jovi poKebno v drugem dejanju :sraz človeške prefacatoati in ž nake gracije, kl sta bili visoko nad vs Joda jo "rral-skoin pe^-sko lu»wePCtjonainoaHo>. Prls 6ea sprejem s toplimi apiavzi je p diertaval m.d m po dejan j.h potek te opere. teri Jurkoviči, Junšiči, Juraki in drugi so lahko hrvatskega ali vsaj kajkavskega po rekia; ukrajinski je Jiiičenko. Med poaebnostmi je omeniti tako zvane kiajevne priimke t. j. taka rodbinska imena, ki so izvedena iz knijevnih imen m I .mjejo moža. ki prebiva na tistem kraju ali pa so je od tam preseli] drugam. Tako»>omeni sentjurc moža iz Sent Jurija pri^»o3upljc:n. Jurjevoc od Sv. Jurija. JtuHKl pa iz vas: Jurič pri Slovenjem p-rruiru, do^im pri imenu Jerian ni treba misliti na Jarsaoa t. j. na mota iz Jarš pri Kamniku, kajti stp.rejša oblika je Juršan. Ftavno tako ni nujno videti v vsakem Jeriča sina ali potomca Jere ali Gerttude. kakor sološno mislijo Napotnik v »Kresu« 1SS6, 194. Koštial v »Mladiki« 1927. 114 in Glonar v »Slovarju i, auipak ime Jerič j ima svojega predhodnika v JurlčCL kar po-I meni sina ali potomca Jurija. KoBCBO je še omeniti, da izvaja Glonar Jermana, iz nemškega Hermanna, Jervtin pa mu je never-nik ali heretik. Pričujoči seznam jurijevskih priimkov, katerih število bi mogli z novim listinskim gradivom ne.Ivomrio 5e nekoliko povečati, izkazuje okol 220 slovenskih in podomače-nih priimkov. It nnšeca imena lmav> tudi drugi narodi jako veliko priimkov, Nemci nad 100 in Cehi okrog 180, mi pa jih po bogastvu in raznolikosti oblik precej prekašamo in sv. Jurij se v slovenski onoma-stiki kosa za prvenstvo s sv. Janezom. Stanko I»unc V, favna prodnkci|a Glasbene Matice Po razmeroma kratkem presledku od četrte javne produkcije je Glasbena Matica v petek priredila v mali idhai menični dvorani nov nastop svojih gojencev. Nastopih so izključno gojene" prof. Kašovčeve. Izvajal, so skladbe naše" mladinske skladateljice Mirce Sancinove, k! je s precej obzir i iim sporelom (27 razliSnin skladbic) izpričala svojo skla< ateljsko marljivost in plbdo-vitost. "Večina skladb je bila" lažjega značaja, tako da so dostopne tud' gojencem nžjlh razredov, neka i na je bilo težjih in so jih izvajali gojenci višjh letnikov. Vsi gojenci so svoje točke pogumno in M1] v slovensLHi nriimklh 2Ieleni Jurij je med našim ljudstvom posebno češčen kot znajulec pomladi. Ko prijezdi na belcu v deželo, ga slavi narava vsa v zelenju in cvetju. Sv. Jurij je bil po pričevanju legende princ iz Kapadoc:je v Mali Aziji, tribun v perzijski vojski, ki je umrl muceniške smrt. 303. Velja za zaščitnika vitezov, vojakov in strelcev, za zavetnika kmetov in njihovega imetja ter za patrona Angleške. Zmaj, o katerem govore legende, da ga je sv. Jurij premagal in ubil, pomeni poganstvo, hudobnega duha in greh. God se praznuje 24. aprila. Slovensko ime izvira :z grškega Georgios in geor-gos. pomeni xkmeta, poljedelca, kdor zemljo obdeluje ali orje«, od tod slovenski prevod Oroelav. O izredni priljubljenosti našega krstnega imena pričajo stari urbarji, taico n. pr. v turjaškem urbarju iz 14o7 prednjači ime z obi kanu, Juri, Jure, Jurše, Jurko nad vsemi ostalimi, za konjiški okrai pa ugotavlja ML Napotnik v Kresu« lsSo\ 195, da onded skoro ni h:Se, ki ne bi imeia svojega Jurija, Jureka, Jurćeka, Jirgeca, Jii*£,eljn-i. Jirgača. To ime je tamkajšnjemu ljudstvu prav posebno ljubo ;n milo zategadelj, ker je farni patron sv. Jurij. Pri iskanju vzro- kov, zakaj je prišlo neko Ime v večjo uporabo kakor dingo, se da z lahkoto 'odkriti dejstvo, da naše ljudstvo rado daje svojim otrokom imena tistih Svetnikov, ki se častijo v župni cerkvi ali ki imajo v kraju podružno cerkev, v njih svoje oltarje, kapele aii relikvije. O popularnosti našega imena priča nadalje preko 50 cerkev in nič manjše število lLiajev, med njimi tudi Šenčur pri Kranju žtvrje na Krasu, Turje pr: Laškem. Juršinci v Slovenskih goricah itd. Naše ime srečujemo tudi v kopici splošnih izrazov: jur pomeni velikega, štora-ste-a, nerodnega Jurija, na Gorenjskem pa tudi steklenico za 4 litre, dečim pomeni jurček majhnega Jurija ali tepčka, pa tudi neko užitno gobo ter dinarski tisočak. Jurij pravimo neumnemu čioveku. Jurko je neka posoda določene oblike in velikosti. Jui ljevica, juriievše ca, Jurijevšenlca in jurek so oznake za razne rastline, ki cveto spomladi, in za neke gobe, ki se pojavijo o Jurijevem; jurijevka je na Krasu narcisa. Jurišlca.. Ji:iselca- iurijšCica in jurka ter jurkobilar se imenujejo neki ptiči. Živa jurijevica je bila d&v3€ina v naravi za už - vanje gosposkega zemljišča, pozneje pa de- si^Tirno odgrali. kar je na produkcijah Glasbene Matice že kar običajno, n :ateri pa so izven tega okvira skladbe tu 11 oblikovno in vsebinsko izdelali, kar jo predvsem tudi zasluga piof. Hrasovčeve. Sinoćnji večer je bil le nov dokaz, da nam Slovencem na tem področju ne pr" inanj-kuje literature vseh stopenj. 2el mo le, da bi dmeii priliko te skladbe še večkrat slišati. Glasbeni Matici pa jc v čast, da tudi v teh časih ne odneha od svoje začrtane poti In dalje vrši svojo nalogo, kar ji tudi v bodočnosti prav Iz srca žel-mo. Gospe Rndiarjevi v skomin čudno, nerazumljivo plete usoda svoje niti. 2e sem imela sestavljeno skromno besedilo, katero sem nameravala posvetiti go-spej Mariji Kruharjevi in ji v imenu m no- j giiv prijateljev čestitati k rjeni sedemdesetletnici, ko nenadno začujem prežalostno ve.it, da je ta dobra in zaslužna žena prav na svoj jubilejni dan za vedno zatismla oči. Smrt te blage pokojnice je pretresla mnogo src. Pokojna je bila namreč ena Izmed one vrste ljudi, ki se nikdar ne silijo v ospredje, pač pa se skromno v ozadju in za kulisainJ posvečajo tako bogatemu in požrtvovalnemu deiu. da javnost kljub njihovi skromnosti vč za njihov trud in uspeha polno delovanje ter lih časti, spoštuje in ijubi. Naj si bo na kulturnem, narodnem, socialnem ali katerem koli peprišču, gospo Krul : smo našli povsod. Vedno na- čina in marljiva kot čebelica, je navduševala vso svojo okolico za oboe koristne podvige. Z! isti za moščanski okraj si je pokojnica stekla izredne zasluge. Korporacije, katerim je dolga leta načelovala, so se vedno odlikovale z najlepšimi uspehi. Mnoga leta je delala roko v roki s pokojno voditeljico našega ženstva, z našo nesmrtno in Mani ca: Riževa kftj^. Po mesk ih cerkvah, j3 pravliar odzvonilo poldne, ko stepi v mojo sobico Siednja velika ženska z zavitkom v rold. »Dober dan vam želim, amp*^k da bo zares dober,« zagostolj že med vrati in pomežikne s svojtud malmi sivimi očrni. »Bog ga daj!« odzdravim. »Kaj t j gospa ?c »Ah. — na, zdaj sem jo pa prinesla. Knii-go sem praiesla.« > Knjigo — kakšno pa?< >Ah — na, saj veste, tisto, ki ste jo pred meseci kupovali od mene. Takrat sem imela še pomisleke. Danes jo vam pa prodam. Saj vem, da jo imate radi.c 2/daj se spo: it dm. Res sem pred časom pn tej ženski slučajno zapazila staro knjigo, ki je vsebovala mnogo narodnega blaga, več stoindc, nekaj ugank in par smešnih vraž. Pred vsem mi je bilo za storjice In uganke. Te mi vedno pridejo prav za deco. k: kaj takšnega kar požira. Ali z najino kupčijo tedaj na bilo nič. ženska je namreč nastavila previsoko ceno. > Torej ste se premislili ,< pokrmam ta sežem po zavitku, »Koliko zahtevate zdal za kro-lgo?« >Veste — veste —,€ začne mencati z Jezikom in z nogami, >denarja ne maram.« »Ne marate denarja — torej mi jo ©o-darite. Se polj pravi« »Ne, ne,« vi me ne razumete,« se hiti unikati. »Jaz bi rada riapravila zamen ia_ VO.<2 »Zamenjavo? Za kn^go? Za božji čas. kaj -pa zahtevate zanjo?« »Dajte mi nekaj masti!« »Masti ? Žer ska, vA ste ponorela. K_e naj vzamem mast?« >Ivaj pa moko, tisto pa imate, ne?« >Tur.U nitke nimam. Saj vid-te, da sem brez kulunje. Na hrano hodim v menzo. Tam pa zahtevajo živiisko rxukaznico. Vse kar se dobi nanjo, obdrž jo v menzi. KjO naj potem dobim mast in moko?!« Ali sitnica se rje da ugnati. »Nekaj sladkorja pa gotovo premorete.« »Ali ste gluha,« se razbudim. »Ce vam povem, da moram oddati nakaznico v menzo. S črno borzo se pa ne bavim. Nimam denarja,« Ženšče še vedno ne odjenja: »Dajte mi pol kilograma riža in knjiga je veša.« Ze ji mislim pokazat", kje pride najprej na prosto, ko renadama vstopi sosednja gospa, blaga duša, ki mi je bila že v mnogih težkih prilikah reš lni in tola.žilni angel, »Pa ste nekam glasni pri vas,« se pošali »Kej pa je?« Na kratko ji razložim za kaj gre. Gospa mi pomežfloie. Nato ee obrne k žeask^. in se skuša napraviti ogorčeno: »Vste toaj, vi ste pa oderiihaaria. In s ftrno mast, nmko, stadl^or in ne vem kaj še vse. Ne, to ne gre. Naznanila vas bom policiji!« 2enski postaja vreče: »Ni res. Kaj bom oderuh.! ^'a! In na črno b-c i-zo se ne razumem nič. Saj rtič ne silim v prodajo. Res je pa, da se za denar danes kaj malo dobi. Zato bi rada, če je mogoče seveda, da bi dobila v zameno z>i knjigo vsaj pol kilograma riža. To je za sedianje čase čisto krščanska cena in knjiga ni draga!« Moja dobra soseda se pomuza. Nato vzame iz torbice košček pa.prjj In sv-š:čniik. V naglici zapiše nekaj besedi in ponudi papir ženski: »Nate! Pc-jdote tu v prvo nadstropje v moje stanovanje. Dajte moji kuharici ta listek, na kar vam bo dala pol kilograma riža. Knjigo le*hk© pustite kar tu!« »Hvala lepa,« vzklikne žensce veselo. Knjigo položi na mizo ha odhiti z listkom. > Gospa, kako se naj vam zanvalim« rečem vsa hvaležna in ji stisnem roko. »Prosim lepo, vsaj podpišite se v knjigo!« »Ne, ne,« se brani gospe.. »Ampak v apoena n na sedanje prilike zapišite kaj taksnega, da ves bo spominjalo, s čim smo kupili knjigo!« »Bravo gospa!« Urno napravim knjigi rtov ovitek !n zapišem nemj z velikimi črkami: »Riževa x n i i g a«, veliko ženo srospo Franjo Tavčarjevo. Neštete blage ideje sta zasnovali skupno. Zlasti na socialnem polju. Miklavže vanju, bo-žičnicam, raznim nabiralnim akcijam je bila Marija Kruhai jeva duša. Gospa Marija, počivaj sladko v ljubljeni zemlji domači: Odmaknila si se nam, a le izpred telesnih oči. Iz duše in srca pa nikoli! V našem spominu si zapisana z zlatimi črkami. Seme tvojega plodonosnega dela, ki si ga zasejana zlasti med mladino, ti bo s svojimi sadovi postavilo najlepši spomenik. Gospa Marija, mir tvoji duši, čast tvojemu spominu! Manica. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 30. apr.: Zaprto. Torek. i. n,aja: Zaključena predstava y>a delavstvo. OPE1CNO CLFDALI?ČB Ponedeljek. 30. apr, ob 17.: J. Massenet: Muon. Red C. Tor?k, 1. maja: Zaključena predstava za delavstvo. OddajnJškii skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PonediJjek, 30. aprila. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Jutranj1 koncert. Vmes od 7.30^— 7.40: Poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemacin-. — 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato glasba ""a, premor (prenos). Vmes od 12:i0—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o polozaiu :n poročila v slovenščini. — 14.00—14.l6: Poročilo v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu nekai — 15.00—16.00: Salonski orkester, ^odi Albert Dermelj. — 16.00—17.00: Znani 'n-strumentalni solsti. — 17.00—17.15: Poročila v nem. in slovenščini. — 17.15— 18.30: Pisano polje — daj zidane volje (prenos). — 18.30—18.45: Glasbena med-ierra, — 18.45—19.00: Seg-ave besede — Fran Linoh: Vesele ljublianske 7l"ke — 19.00—19.30: Klavirski kcnc°rt — D. M. škerjanc ifrra svoje skladbe. — 19 30^— 19.45: Poročila v slov. Aktualno predavanje (prenos). — 20.00—20.15: Poročila v nemščin-i — 20.15—22.00: Vsakemu svoje — rado zapoje (prenos). — 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. — 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). Uprava policije — oddelek za protiletalsko za&čito v Ljubljani, ponovno opozarja vse hišne I a&tnike in hiftaike, da morajo biti vsa hi^na vhodna vrata' med protiletalskimi alarmi vedno odprta, vm- Jco malomarnost v tem pojrledu :»•- -. \ policije v Ljubljani v bodoča mjslr<;ž':e kaznovala in sicer ne sa^ . maminil kaznimi, temv?č tudi z Kapozem, rftOVENS?:] NAROD«, pooederjefc. Sf> aprfta »45 Nsdelf ska kronika fi)!'Mia;i'i, 29 aprila, Na pragru najlepv&ega pomla ^neira mese-ea smo, madeca, ki si ga, žel mlado in staro. Ne glede na to, da smo etos 'meli do. sej prav lepo pomlad, tako da puhodcj-mesec po vsej ve jetnost: ne bo .ako pi\-j*Jten kakor minuli, ima mesec ma] kljub temu svoje posebne čare. Ugodnemu vreme. iu moramo pripisovati, da. so letos posevki prikl'h iz zemlje prej kakor druya ieta, cvetje se je prej razbohotile, oJcvctelo pa je tudi že skoraj vse sadno drevje. Na Jurjavo gh ie s-cer nekoliko osmod.Ia slana, vendar uuaj-mo. da žkoda ne bo tako velika, kakor se je prvotno zdelo. Pretekb' »eden sta gooo-vala dva svetnika, ki imata p'ecejšen vpliv na vreme čez leto. V '.or?k je pri jahal ca konju zeieni Juri, mel kmečkim ljudstvom se posebno vpliven svetnik za bodočo ietmo. Takoj naslednji dan pa je v lepem godoval sv. Marke n če so .juu-ski Viemjiski rek: resnični, lahko upamo, da bomo imeli jeseni dosti vina, K ga zdaj mnogi tako zelo pogrešajo. Na dan 1 maja bom obhajali gc.l sv. Fuipa m J *koba n za ta dva je na Hrvatskem navada, če ;e sončno vreme, da fu polivajo z vinom, če na dežuje, ju z blatom cmečejo. Naši kmetje pa so mnenja, da kdor o »v. FiLpu 'n Jakobu ninis še voza krme. ni gospodar svoji Živini. Znan je tud rek: S«-. FU::p napija. Zofija popija. Prihodnji teden bo god sv. Florjana, kii je med našim ljudstvom tudi vpbven vremenar. Kmetovalci so z razvojem letine in vremenom letos prav zadovoljni. V suhem so obdelali zemljo, ko pa so posadili in po« eiali ° oadlo toliko dežja, koikor gs, ie bilo najnujneje treba, nakar je spet sonce izvabljalo :z zemije rast. Zal m čas. odkar naši gostilničarji niso vec take iznajdljivi, kakor so bdi še nedavno, se družabno življenje Ljubljančanov ne razvija več pretežno <» gostilnah, temveč si meščani najdejo zabavo v prosti naravi al. pa se obiskujejo na domovih. Velik del po S c zabavo v ki aemat -grafu, gledališču ali nr i:oki drugi kulturni prireditvi. Zn te ie bil minuli teden prav begat. V gle I al šču sc upuzorili dve pre-m eri. in sicer Krstno predstavo Ivlaicno-vih »Mater . v op«"i-i pa po dolgoletnem presledku Webrovega >Carjstrelca*. o uspehu beh predstav smo poročali v nedeljski številki. Prijatelji mše giasbo ljubeče n ladine pa so imeli svoje veselje v petek na produkcij! šole Glasbene Matice. Dobe; spo ed so imeli pretekle dn- tuli ljubljansKi kinematografi. Meščane je še posebno navduševala Marlka Rokk. Včeraj v teku dneva so na raznih ljub-IjanakOi pokopališčih položili k večnemu počitku sedem žrtev železniške nesreče na Brezovici. Žalni sprevodi pokojnih so bili tužni, kakor jo bila žalostna njihova nepričakovana smrt. — Na poslednji poti pa so mnogoštevilni prijatelji in znanci pokojnika ter njegove rodbine spremili včeraj popoldne tudi strojevodjo v pok, g. Draga B e n e d i k a. Dolga vrsta pogrebcev je rajnega spremljala od mrtvaške veže splošne bolnišnice do njegovega groba na šte-panjskrm pokopališču, žaino pogrebno slo- ' vesii^ t so povzdignili še pevci, ki s»o Dragu Bencdiku v poslednjo slovo zapeli tri pesmi. Smrtna kosa je včeraj pokosila tudi življenje roštnega zvamčnika v pok. Antona Horjaka in davčnega zvaničnika v pok. 1 Novaka. Anton Horjak je dotrpel i "V Umrla je v 85. letu rtnro?ti n~.£a predori"* ^ra mama, stara mama in prabaoica. f gospa ANA KOVAČ, ro* CVTRN Pokopana Je bila clne 14. t. m. v Kamniku ca Žalah. Kam-.lk Hpmburer. Plber. L1 ubi J.s na. žalujoči družini: Kovač-Bo«ch L* & 1 v 62. ietu starosti in ga bodo spremili na zadnji poti v ponedeljek ob poi 10. iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu; Ivan Novak pa je učakai starost 75 let ter bo njeerov pogreb v torek oh pol 9. iz kapele sv Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počivata! — Obvestilo podpira.ne>-tu Ljuidjau^Ke-gst podpornega odbora.. V mesecu maju naj predložijo p:upiranc. svoje podporne kuj:ž ce v pi&uni v* Frani SSianslU u.ici 6 1 po ■ib-ecednc, reciu :u sic^r: 1. nuija pro- sUci z imenskimi začelnioami A in B; 3. maja C. C, D, E, F; 4. maja G :n H; 7. maja I in J; S. lruaja K; 11. maja L. in M; 14. maja N, O in P; 15. maja rt, S in š; 17. maja T, U in V, ter 13. maja Z ta Z. Dne 22., 2! In 25. m»^ja vladajo knjižice z.-mud-tr.ki. Da se prepreči naval Ln nepotrefa o čakanje, nej se poupiranci Jiže Učno i-esa reda. Sprejemne pisama posluje navedene dneve od S. do 12. u:e. N-ivi prosilci morejo vlagati p' ošnje wk delavnik. Drž. !elin«>l a srednja ^»R. Učenci odsekov tehnlSke srednje šole « ai h.-gradbenega, strojnega in elektrotehniškega odseka) v šolskih letih 1941 42 ali 19 42 13. ki so se svoječasne javlj m ki b- želeli ..adokra-dit. zaradi izreJnih razmer nedovršeni letnik, se vabijo, da se čimprej z^rlasio v ^i-rekdjsld pisarni (Gorupova ul cs 10/1. rad-slropie) ob u^adn h dnevih me J S. in 10. uro v s^Tho tozadevnih nadaljnjih navoll. Križs?.?ka š£* 13 V€XK>ravu°: 1. obširen, ve'ilr. 9 plesne, rasa. 10. vinjene, 11. vrsta p srni. 12. s ro-lnik, 13. vezri-t. 15. tuje Jonsko ime. 17. r.ka v Neam&iil (množina . 2°. svetopisemska oseba, 21. prijeten cfeus in duh. 23. prislov. 24. trdnjr .v=. v stari O.'clji. 25 del telesa. 26. vredni st StevBEfce v Stevfl i (mnoćina). 28. nedoločnj zaimek, 29. pozi resen, pohlepen. 2 3 ! i 4 5 "8 ! " i 10 1 !" . $M - \ <- ..A 13 L. J r 18 _J 21 h 22 J H : t % i j 23 ■ __ 24 I 123 27 -8 i l i Navršeno: 1. boječ se v st-ahu. 2. zločin. 3. predlog, 4. padavkLa (množina), 5. večje r.:r< '>e:ie sk> ac 5be, 6. jaficnisftx> dožnsko me^-ilo, 7. nauk o nravstvenosti. 8. izreden, n vsalkdanjU 14. p. Isacišce na Finskem. 16. v lriiz'cri, 18. igrfeaa, borr.niee, 19. IjoUko-vaikna oblika ženskega imena, 22. gr;kj \y.g vojne, 25. reka na Hrvatskem (aincži/a), 2t. veaiuk, 28. latinski veznik. Rešitev križanke št. IZ Vodoravno: 1. pameten. 7. Hera, 8 srep, 10. Iri, 12. gor. 13. po. 14. sla. 16. ne, 17. nmiti, 13. repetžrka, 21. od. 23. ena, 24. 11, 25. los, 27. sit, 2S. Abel. 30. Besi, 31 A^bania. Navpično: 1. pero. 2. ari, 3. ma. 4. ts, 5. erg, 6. neor, 7. hžperbofo, 9. prekrniti, 1±. rutina, 11 s;i:clo. 15. Atica. 17. uoi. 18. Ira. 22. doba, 24. lisa, 26. Sel. 27. sera, 21 a. 30. Ba 7. i Lojze Zrrpanc: Enakopravnost — Mla-.lost sem pustil na deželi. Kmetie niso vselej takšni, kakor nam jih op aujejo romani. Tud: niso vedno vljudni po e-ceptih. ki jih vsebuje knj'^a o lepem vedenju. Oe je kmet jezen, te^sra prav nič ne skriva, kako. znajo to meščani, ki drug clrupega grdč, ob srečanju pa si drusr dru-£t cm u slndko nasm ha jo. Ne. kmet ni takšen! On laje duška svoji nejevolji in jezi z beseiami. ki so posrosto za^eiiene s prst. nim kmečkim čustvovanjem. Včasih se primeri še kaj Kui5oije z same ljubezni do tradie j-_ pobeža^n med sebo;* s ko- lički . .. R.ad imam iskrene 'n odlrritoarfine ljudi. Zato sem vselej nebeško užival, kadar kob sem prisostvoval pretepu kmečkih fantinov. O? sem prišel za lan a£ dva v mesto po opravkih, so m. prijateljj očtali, da sem se popolnoma polcmetil. S kriti" nim: po-°riedi po me r-srledovali kakor predpotopno fi\'3\, če sem jo po kmečko zarobil ali ker damam nisem poljnblja] rok. OponaSaU so tud' mojo bo-»o in se norčevali z mene. ker p~ niibovi sodhl nisem mal radosti gT-aci-.iozno stopati r»o mestnem tlaku, Nu. tega tim nfsem zameril, k^iti no^e som pri hoji moBTOCe zares prev?oko dvigal. To sem se nanfiH n?' vasi k>er so ceste ksmn"'te m Bkalovite in kjer je človek s prdrsavoiočo, e" acTJozno irp«tro hojo zmerom v nevar. nostt la bo padel na obras in si razbil no<* . . . To.la krit k p me?friih arizdal*nov so me poGfosto 7iiez;lp da sem se ves besen in ne-levoljen vrnil nn vas č>e sem ž?n: notožil. ir^kri -ne imaio meSčani v r e?^oh. me 'e p/^ro^^'ia: >Oh Kokl. nik?.r se zarod! te«a ne jezi! Poslušaj jih, kaj ti svetuiejo in skušaj Jih v vsem posnemati. Mescnnd so fini ljudje, ah . ..« In fe vzd hnila. da sem se po pra\dci bal č0 bo dobila kilo . . . Da, takšna je moja Sena. Doma ie iz Bobojedlstana, zato ni nič čudnega, Če me-Sčane Obožuje Pogosto mi je me 1 pogovorom zatrjevala: >TJo počaka i K^ki kr> »>—služiva pokojnino, se bova preselila v ' ^iedistan. Tamkai je vse drue"ače kakor rukaj. kipr za vsakim vogalom smrdi po srniu N č več «»e ne boš razburjal zaradi neotesanih kmečkih tesel v mestu ie kino, gledališče promenada, ah . . .« In ie «tv^+ izdihnila, kakor da b: io pri- lal na križ. Prav za prav moram to ko t po^e^ati da se iaz ni"sam nikol1 rasmurjaJ zara1! >k!r-vek in i.sram v življenju ma odprte karte, sem j! to tudi povedal. Ah, da hi tesra nikoli ne storil! Naslednji dan so prišle nadme vse ženske iz mojega in ženinesra sorodstva. Obstopile so me kak?r krotilci leva v kletk Tašča, ki me ne ljubi posebno, je kakor prestreljena lokomotiva onemoglo sophala in me karajoče motrila skozi zlati 1 cm j on. teta Lola pa je v imenu vseh spregovorila: 2-Koki. le kako se irzneš imenovat? nas — elemente? Grdo si nas užalil in tvoja dolžnost je, da se takoj opravičiš. Prav dcrtbro ves da se tvoja, blega ženka druži samo z nami . . .« 5Waj si je tudi tašča že to*ko opomogla, da je zasikala: »So ein Sc.assenkind . . .« Da. priznam, poč-util sem se kakor cral v precepu. Zv jal sem se na stolu, dokler mi ni padla v glavo rešilna misel: »Ampak, ljube mcie. sem dejal, »učeni profesorji sc me v šoli učili da je zlato element Ve ste xlate ženske . . -« »A tako?« »PhJlh!« ^■Km. lep zse-vor!« >Da. da. K:ki, ti si pač nenoboljšljiv mr>ž: - Tako in podobno 30 nii o-d^rovariale. vendar so vse hkrati olajšano vzd*hnile in njihove obraze preblisnil blažen nasmeh. Olajšano sem vzd'hnil tuli jaz in pot._ hem hvalil Bogra. da je žena pri BVOJem raportn sorodriicam pozabila omeniti besedico »sumljiv«, de bi j'm bila povedala, da sem i:h bnenoval »sumljive elemente« ne vem. kako bi se izteklo to zaslišanje T>da tafiča je bila nepomirljivi. Mrzlo me motreč skoz-" lomion. Je omočite: »Poboljšati se boš moral. Koki' V me-stu s-' "n omistiti boš moral kmečke manL re. Od danes lalie boš šel k nam v šolo. Dokazale t bomo la srna* ženske povsem enakopravne z moškim1 Si razumel?« »Da. ljuba, zlata tašča.« sem zašklene. tal z zobmi, od strahu tresoč se po vsem telesu. In ker >e bila naslednji dan nedelja je kar takoj pričela s poukom. Praznle oblečena in z velikim klobukom na glavi, okrašenim s cveticami peresi 'n pisanimi trakovi se je že na vse zgodaj prismeiala k nam. ^* K>'-i le brž se oblec' v zakmaflno ohieko« ie zaukazala z močn'm glasom, kakor da b; zstrob la na heliken. »V cer. Icev pojdeva!« •»Takoj, zlata tašča. ta.knl.< sem odvrnil in se hitel napravi jati. Potihem sem se ve-da kuhal iezo. ker me je vrerla iz tople postelje. t°da pokazati te«ra nisem upal. Vso not od doma do cerkve mi ie prid'-rrala o zenskj enakopravnosti In ker sem Ukafteljen, sem Jo poamsal. ^p^'.Tdi z laž-n m zanimaniem Da b; p?, pridobitve nje. j nrera rt red a vt^'i uveljavil s r-*;doro tuli v ] pvakl :rr-->m ž-'-d*" --niu. «->m se hVni nb vhodu v cerkev odkril, kakor veleva jo postave. Takoj zatem na. sem no+emil tudi tašči aon okrasom* klobuk z glave »H:ii. kai pa počenjaš Koki?« je za-hr'pala in hitela brskati no ročni torbici, iska.je lomion da bi me premerila skozenj in ugotovila, če sem pri zdravi pameti ali ne. »Moja zlata tašča. ?e sva on^kopravna. potem naj velja tvoi nauk ra vse m ne samo zame. S klobukom na glavi vstopiti v ce.kev je skrajno nevljudno in pogrešno.« Obupala je nad m.enoi 'n me prepustila tet LoU v »nadaljnje poslovanje« Ta ie v vsem Bobojedlstanu znan-1 kot ^rastna m nepcpustljivs emancipiranka. Nekai dni je pribivala k nam na ohisk in mi vdilj govorila o enakopravnosti med moškim in ženskirn spolem. Ko na sva notlei nekeoa dne stop'la na tramvaj, ie rekla: »Kok'. dr^bi^a. r*mam. Nerada bi menjala tis~čak. zato imam. da se boš izkazal kavalirja in mi kupil vozovnico.« Nič nisem odgovoril. Plačal sem vozni listok zase misleč sr.: »<5e sva enakopravna, boš sama plačala svoj vozni Tstek. ljuba tetića Lola.« In ker tet; Loli .sprevodnik ni m^-gel izmenjati t:sočaka. ie morala na prvem po. stajaliSču zapustiti tramvaj in pes nadaljevati pot. Tako sem se srečno iznebil tudi te učiteljice. Zdaj sem prišel v roke čascihlepni svakinji. Tud ona si ie na vse mogoče načine prizadevala, da bi mi čimprej vcepila v glavo nauk o enakopravnosti. Da bi dokazal, kako zelo sem dovzeten za njene nauke in la sem se pač nekaj že nauč'1 od tašče in tete Lole. sem ji ob svidenju poljub!! roko. kaker se spodobi za mestnega gizdalina. Bila je ganjena nad tolkšnim mojim napredkom. Toda ko ji je neto-ga dne padla na tla torbica, sem jo urno po_ bral in ii takoj zatem pomolil roko pod n<"-s. vNu, kaj pa je so*>t to. Kok ?< se je začu lila. »Ni;- posebnega, ljuba svakinja,« sem dejal. vBil sem pač vljuden, da sem t; pobral torbico. Zaslužil sem. da m' poljubiš roko — če sva zares enakopravna, ne?« Užaljena ie odšla in me pvejpUStilS ženi v nadalinji uk. Moja ženka Genovcfa pa je ubralo druge strun«.-. >Ji mi pridigala, ampak z lep m zgledom mi je hotela po_ kasati, la je žena zares enakopravna možu. Ko sva se namreč nekega deževnega dne srečala sredi ulice z odprtima d»žni- koma, ic svoj dežni dvlgnfoi visoko rad Tiavo, da bi se tako umaknila mojemu. To la v svoji nerodnosti ni pazila, da je tisti hrt stala prav pod izveskom neke trgovine in njen svileni dežnik se je pretrgal na dvoje upam. da boste zd»ri razumeli, dn sem imel od vsega tega pmika samo škodo, kor som moral žen kuniti nov dežnik. — Pi sem sra :al kupil, kajti od tistei.a dne da'ie iP'am nvr pred ženo in vsemi eman-cipirankanv; iz našega sorodstva. dV* — a — a — a — ab —■ ba — dan e — go — ha — he — ho — ja — je — jor — ko — le — ler — He — hi — hi — men — mi — mo — mu — na — ni — ni — ni — nij — no — pa — pa — plan — rij — ro — ro — rod — so — so — šmar — ta — tel — top — to — u — vo — za. Iz teh zlogov sestav! 11 besed s pomenom; 1) prenagel človek. ?) nc.^o na Siciliji, 3) lamanald narol. 4) kovina. 5) mesto na K-abi. G) zrakoplov, (tuj.). 7) ljubljanski mestni okraj. S) reka v Prednji Aziji. 9) glasbeni izraz (tuj 10> fcu dovski kralj, li) odpostnica (tuj.). 12) pokrajina v Argentini, 13) ime več e -č.-mskih kraljev, 11) dekanija na Dolenjskem. Prve in zadni--' črke. brane »rnistrofe-dcn p**č.ir«ri — rrod.un. O^led med 2. Ln 3. uro. pop. in med 7. m 8. nro zvečer v Florijan^k: ul. 15 li. 1071-6 FOTOAPARAT A*fa. film 6\'9, prcxlam. Denr.otova 17. 1073-6 tODE, prazne, dobro obra-0 ene. upodno prodam. — Trk«'in>port, Dnn:i:>b 12. io: z 4 BRISAL. d«se« predvojnih, tobralko aa kop:dne obiek. ce. k-nifcrik za predpasnike pr^-dam. Naslov v Si. Naroda 1017 -6 PLETrLNl STROJ 8 z vsem priborom prodam — Vodnikova c. 77. 1016-6 ČEVLJE, moške, It. 44. vi. š!?ke. z droimrn podplatom prodam ali zamenijm : ve-■ -r> 'm trdilo koto ter ■:• evsko preprofjo 5^X2tfr - -i N.**:fo^ t Skw. \' 1 : 1009-6 KNJIGE, kompletnr) zbirko CanV .r'e*.*#b sp:sr»v. pro^rirr. 0?lrd od 3. do 5. M.den-^Jton vi. ti. 10ob-6 <"TPKr. rXC, na. f»f. svile-ne. široke. lh m prunemSi za za ne^-esto ali birm-inko. in T% m predvojne koto-nne prodam. Naslov v SI. N.trodu. 1007-6 ELEKTRO^fOTOR X) HP. prodam. Nfas!w v 51. Narodu. K) 06-6 C.niZERrrF it. 57 in damske čevlje 4*. 38. prodam. Na>4ov v S!. Narodu. OBLEKO kopalno, volneno, svileno ol>leko rn temen kc-"■jh, prodam. Gosposvet-ska 4-T. pisarna. 1002-6 JARĆTCE, staterke. dobre nesnice. in pet"1ine prodam. Sola v Zg. StsTci. 1091 6 OBLEKO mo?l:o iz pred-voineca biaea. dt>bro ohrani en o prodam. Naslov v SI. Narodu 99S-6 JOPICO črno. krzneno — (Sili), tri četrti nsko. novo, površno, ugodno prodam. Nislor v SI. Narodu. 99?-6 KOTENfNO močno, široke •n moško kolo. prodam. — Naslov v SI. Narodu. 10O1-6 P*S. STROJ prenosljiv — znamke »Imcerial«. p ^dam. Prelovčeva ni. 6-1. 993-6 VOZIČEK otrosTci. športni, iz predvojnega materiiala. ugodno prodam. Naslov • S!. N-rodu. 992-6 KROMPIR semenski, prodam ali zamenjam. Naslov v SI. Narod« PREPROGO lepo. prodana. Naslov v VOZIČEK, globok, prodam. Naslov v 99*--Slon«, i V jo • ■ . TohtL 501. 1113- 6 •COLO. damsko. sriortno. in rrdio.parat. raaihen. prodava. Huš, Florjanska ulica 13/III. 1126-6 VOZIČEK spormi. acedvoi, rx. metan, dobro oh ran > en. nove gume. ugodno prod..rr. oziroma delno zamen um za protivrednost. Bežigrad, Ulica Sv. Marka 33-11, desno. 1076-6 RADIOAPARAT. 4+1. (prodaTn. Zglasiti sc po 18. Luri. NJ^sj i_>v v SI. IsJ. 1114- 6 'OMARICO za perilo, novo, pi i.im. Naslov v SI. Na- irodu. 1079-6 !cL\'LJE. salonske, nove. |5t. 37, predvojne, prodam. Naslov v SI. Nar'>dn. 1081-6 ^\'OV PLAŠČ in zračnico za ki>lo ter en par molkih, nizkih črnih čevljev, št. 41 dr> 42. ic novih predvojnih, ter en par močnih visokih, nakovanih. It. 43. prodam. Naslov v Si. Naro. rdn. irc:-6 POVRŠNIK moiHri. siv — Orodarn ali zamernam za protivrednost. Vpr.-5.iti od 1. —4. Naelosr v SI Njro-da. 9^4-6 H L A cTF. molke, mo^ne — prodam. Linhartoma. 28. 973 6 ^TOPTČ krznen (d*via mačka 1. popolnoma ohranjen, rrocLm Ogled dnevno od 2. d« 5. (N.astov v SI. Narodti. 969-6 1ANODNI APARAT, ▼olt-:roe+er. ikumd/tor in foto-: pa'at za ptošče 9X12 cm, iproda«i. Vrtača 5-1, levo. 968-6 {ČEVLJE. d«n«*ce. k. 39, t popolnoon nove. iz sivega isemrsa. z odprto peto, pro-Idam. Ogled od 16 do P9 'Naslov v ». N. 1101-6 OBLEKO moško. Športno. čc3ko H?.w. dobro ohranjeno, za visoko postavo — Edam. Koogcaani trg 1), r Js*r. 1056-6 DIO 5-r-l-eram. *ogm , magično oko. o.-rpro— )dei. Narfov v a Naroda. . 1049-6 •ČBVLJE, moSke. 40. i skorai ao^t, prod1"!. Zc-tptaSČ. Rebci a>. BLAGO za moSko obleko, kostum aH plašč. t« m nosivo, zelo lepo, s kompletno podlopo, ln !qpere Puecfnira aki Ver novo damsko sivo Jak- ' ^a ^ gt« ia klavr, no. zelo primerno za ;tUpim. Naslov v a. N. smučarke ali za lovce, 108V7 poceni prodom. Kamni- J^CKOVE kozarce, vsa ška ul. 13. 1036-6 \ko ^„05^0, knpim. Po- KOLO, moško. skoraj Uo*e SI. N pod »Weck«. novo. prodam. Nr.-lov v ■ 1090-7 ST' t _ 1?3l~* rPl^SC. Veta moflci, bele PLA« te PJ^^f^ (oz mmenkaste barve, ku-blfgH. za srednjeveliko im rf dam protivied-postavo prodam. Naslov PaBwibd 1034-5 kp. ..^ 1092 ? STROJ, dobro ohra SENČNIK, vrtni, in če- . . belnl vosek prodam. — ! . Plort'anska 11- 1031-6 ,z ^°^tD loln'i- Ikom. kaptm ah zamenjam KNJIGI »Das Welb rm ^ protrvTe sandal^ svetle barve za 7—Blet-!rto ri^kllco kupim ali zamenjam. Ponudbe SI ! Narodu z nav^drio cone ILASMONTKO, _^avlrS:^ ipod »Nekadilka«. 1044-7 ZNAMKE nerabljene. Bos-Ina. Poljska 192 1—39 — Nemčija 19-3—38. kupim. Ponudbe a. Narodn pod »Bosna«. 972-7 ZNAMKE držav srednie Evrope, predvsem antiko — kurim. Ponudbe na SI. Narod pod »Antika«. 971-7 PLOŠČE m tele za gramofon, ter strune za brač POSTETLTO bo!o. z mrežo ,n zimnico, polnjeno z morsko travo, ter belr mornariško obleko zn 8 'etn^ga dečka, prodam Naslov v SI. N. 1026-* na £0 basov, z registrom ln dansko kelo. dobro obra^le^o. z novimi gu-rr.-ro'. nrodam aH zame njam. Naslov v Slov RADfOAPARAT, nosr ali ZA GR^DL. predvojni dobro ohranjen, kapim. —j ali kaj drugega za mo-Plačim tadi s protivred- |Ske spodnje hlače, 6 m. nostjo. Ponudbe s točnim dam protivrednost. Pls- opisom m zahtevkom Slov mene ponudbe SI. Nar. Nar pod »Radio« 1021-7 !pod Dmo\šek, Jurčičev trg 2. I. 1030-5 OBLEKO, temnomodro. za 151etnega dečka, ln belo kreptreorget obleko za prvoobhn Janko ali Za KOLO, moško rablje-iblrmanko namenjam ali no. dam dobro ohranjeno zimsko suknjo ali modro •>Weko. Naslov v SI N. 1*127-8 PLASC za kolo zamenjam za protivrednost. Nas'ov v St. N. 112V8 . KAD kop*k*o. 150x60cm'SI. Narodu. 979-S Johro ohranieno. 2ame-[KROMPIR semenski. 60 kg, njam za nrorivredm>5t. Na- 'nudim za protivrednost ali slov v SI. N. 1125-8 (proti vrnitvi v jeseni. Po- ZAMENJAM 2.8' m svet-|nndbe °* S1- Nar°d pod prodam. Naslov v SI. N. 1025-» OBLEKO moško m moške čevlie št 44. zamenjam za protivrednost ter zamenjam ali prodam eie.cvntno kopalno oblekov Na«lov LOKAL fsubo, svetlo skladišče) za delavnico iščem. Naslov ali poiud-be SI. Nar. pod »Umetna obrt«. 1027-17 STANOVANJE, enosobno, zamenjam za enako sii dvosobno, takoj ali pa s 15. rnijon. Naslon t SI. N- 1108-21 ► Kvj5«. 970-8 N. 1024-6 VOZIČEK globok, predvojni, dobro ohran;en, prodam ili zameni am. Javor-nikova 3-III, desno. 977 6 ČEVLJE, dobro ohraniene. damske, bele Športne št. 37 l^blicne.* kupim". Kamniška m par novih nuh. prodam j13> pTitl., levo 1061-7 KOPALNO KAD. Veber. Krakovski idstr. nastp 18, 976-6 otroško, , metalno ali leseno, novo PI-ATNO nepremočLivo. 1 Ai dobr<) ohrjn,eno ter meter, za porodnice m otro- otroflco postd-ico, kupim. kc ter ? r.ov- logi, prodam, ^ei^,č fgHBu 2-1 10G7-7 Kastdk Milka, Rimska c. p\-El^-LATrKO dr+ro ev 2-ITT- 75"6!tudi zračnice za kolo. ku- ,pim KOLO. raoško. 4 mesece n s ^ zamenum za oble- rablieno. znamke »Lepna- ko č^.\ie xn drugo. Naslov 00«, proaim. Zuz--. ' .v s;_ \-Jf(X]u_ 108a.7 R^her 13. . 109^;6|PLOSc:E. jtrarnofonske — VOZIČEK fr"*"' ■"•frntilrlnih oocr. koncertov, debela cuma, blatn:^:. do-^.jp^ pon.Jun,e si. Naro-bro ohr-.n-en predam afiLj,, »Plošče«. 9S1-7 zamenjam. Naslov v SI. txta»j-i' 1 Narodu. HKS-6 r^0^^ ZNAMK rz lc- J^TTyJK?^ffl? ip<>i ^>Brez«. 1015-7 -^lt^h iViD*y<> hKOLE^I predoie ra zadnfe PARCET O stavb no. lepa le-[s plažči io cevmi, kup'm. ga, na južnem dela Ljub- Ponudbe na SI. Narod pod Lane, prodam. Pon«dbe SL »Dobro ohranjeno«. 9917 Narodu pod »Dooer Hač- KOL<> iensiu)t kupim ai, oricik a kop*lmco, Prednost iciajo kuharice — Ltoaetea« « poreelana-predvsem Goronfke. Pooud J^r*00"1** * be s s?iko — tainost ae- »34-7 jamčena 0- aa SL N-rod fO'SCAPO, kn j fino, kupim. p?d »Lepa bodočnost«. ' [Pootidbe SI. Narodu pod » 25 UKorifaica*. ^83-7 u->siveea volneneisa blac.-i Za kakršno koli temneišo (POSTELJO z vloikom — barvo a't pepita. Ponudbe Jdamsko usnjeno torbico — S! N. pod »Staro b!aco«. oblekce za 5-letno deklico 10Prtma bTaro« protivrednost Os^utlti ae I nrst-a cd m. t-re dalj'' N'°'t' ?FD?AME. prrpr:vr>e za v S!. Nar. 1040-3 j plažo, zamen-am za spal- c*-ETXJE deške št. 38. In h- "ajce ali drugo. Naslov otroške' obleke zame- ;v S1 Naroda. 10*7-8 njam za kurjo pičo in [ČEVLJE, nove damske, čx. drugo prot1 vrednost. NTa- |ne, športne it. 40. zame-slov v SI. N. 1033-8 iniam za protivrednost. Na- KPOMPIR, semen ik!. za- jslov v SL Narodu. 997-8 meniam za dobro ohra- ,ZA JATĆKA dam proti-njene nizke čevlje štev. Ivrcdnost Ponudbe SI. Na-34. Potirdoe Slov. Nar. •ro£ju pc^i »Bolnik« 10O4 S pod *Dobro c^rarjenej. ,pRT ^ ^ MraM^n. dtčs" n<)YC dsmike črne. sem.5 vutoke čevlje št. 39—*0 m >no?eno moško oblvko za vi- blaea z-menam za u a—.»;. *a oli r>n isoko postavo, zamenjam Za eiam^ke čevlje st. yo au po- i . * _ . , , , ,. [T - . protivrednost. Ocled od li. j " vt v rdo 16. ore. N-±slov v Slov. KAVO pravo. zuneaj.im J STROJ pletrlm. 5t. K) — za kuro piio. Naslov v SI. jdobz 36 cm, zamenjam za Narodu. 1013-* MivaJ"i stroj, Naalov v 81- VOLNO. najfinejšo, roea. pfarodu. 984-8 SOBO, lepo, opremljeno, brez perila, oddam bliza Drame. Ponudbe »SI. N.« pod c-Maj«. IOS9-2 3 SOSTANOVALCA z vso oskrbo sprejmem. Naslov v SI. N. 1112-23 OPOZORILO! Svarim pred nakupom šestcevnega, popolnoma novega radioaparata znamke »Tefeftmken« z jeklenkami, model 19-13, ki mi je bil ukraden iz stanovanja. Izsledkeli dobi dobro nagrado! Kovačič Viktor, Koiezijska ul. 23. 1119-37 NAGRADO, visoko, dam iasleditelju ukradenega kolesa »Preciosa«, ki mi je prešlo 27. aprila iz veže Unioo«. Kolo je drnss spomin po moiem pokoinem očetu. Dr. Zajec Stane. i-dravnik. Medvedova 28. 1122-37 DENARNICO fmo. ie izgubila dijak i v četrtek. Najditelja iepo prosi, da jo odda v o^L o.! J. S!. N. l!.:i • S PLINOM vam imičin»o stenice. Srar»ovanje taicoi uporsbno! Naslov p*i«uite v SI. Narodu pod »Piio*. 994-V7 PRFKTT07JPM m obžalujem radi krivega postopanja napram ženi Jur;i Novak. 990-37 PFP.n.O poatdfno. la di>-lenčka, in dva komoda blatc.t «trr> ircubil ?8 aprila dopoldne od PoT'p.tvLe ceste T5 po mestu do Bv- žiprjda. Najditelja napro sam. da aaideno vme proti nagradi v Preradovi-čevo ?. prid. (poleg Al-b»rt»rke alice). 1129-37 RAZGLAS. Sr. 204^. — Uprava Bo!nf?r.ice za duševne bolezni Linbliana-Studenec odda za !. 194V košnto serta in pride! o vanje sadja aa posestvu Razori občine PodJipoglav. OdSkodnino za seno "» sadne pridelke bo najemnik plačal v jrotovini ali nadomestil v naravi (seno in sadie"). Vt>rs"črna za prevzemnika znala Lfr 20.000. Portudniki naj vloži vo do 4. maja predpoldne »»o ie ponudbe pismeno rli ustno r»a zapisnik pri np*»- vj bolnišnice na Srodencu. k;er so razvidni podrorjo-i oddajni pogofi. Predno«' rrrwjo ponudnfki, ki t»oh^ fo odškodnino v naerd. Višino ponotlbe nai določa p-.n«dnik. It 24-^7 ORLEKCO, belo. za do 8 let. iz fineea predvoj r,«~.i en zatvitek, zamenjam za protivrednost. Naslov v SL Naroda. 1012 8 VOZIČEK, lep športni, prodam it: ioino zamen-iam za | protivrednost Naslov v SI. Narodu. 1020-8 POVRŠNIK, zelo malo rabiien. iz predvojnega blaga., volnen, prodam, odnos »meniam. Svet L Črva m. 4," fpodinjstvu, iščem. Poorni- pribrtčj«. od 13. do 15. ure 1010--8 KURIVO zameni aru za kurjo pičo aH dam drutro proti vrednost. Ponudbe SI. N. pod »Slano«. 11*3-8 SOBICO, preprosto, za katero bn potna ga La pri go- be SL Narodu pod »Mirna«. K»2-23a PROTTTlvPONOST dani za jSOBO opferrdieno, iSčem dobro ohran;eni ali novo h—- za plačilo sem priprav, damsko kolo. D »f medRiena napraviti vsa šiviljska 12. in %2. uro. K>r!ov videla. Ponudbe SI, Narodu Slov. Naroda. 1£23-S tpod »Posteoa«. 10>4-23a D,trpeli re v 69. letu srarosti nai«. predr Tmauna MARIJA SKFRIO Potopili fo bomo v toirek i. mafa ob pol 10. un i Zal. kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu. Lfobljaoa. Krsrrj, 28. ap^la I945. ^aluioče družine: Skobic. Meznarčtč. rndrbar. <3trfr orr tDotrpe! ie v starosti Si let naš !jubl»eoi ta dobri oče, bivt in stric, j? os pod ANTON HORJAK poštni 2^-aničrnk v pok. Pogreb bo v ponedelek. dne 30. t. m. ob ^10. uri z žal, iz kapele sv Antona k sv. Kri-fu. Lrubljana. doc 28. aprila 1945. ZahrjWi oocafi. tDotrpel je v 75 letu nal liubi in skrbn* oče. stan oče, tss*. itd., jrospod NOVAK WAN davčni zvan. v pok. Pogreb bo ▼ torek, dn- 1. maia t. L ob %9. ari z Zal. iz kapdc sv. Petra k sv. Krža. Ljubljana, 29. aprila 194*. Žalujoče hčerke z rodbinami: Terezija por. Eleršek. Ana por. JuM.n. Mirjitj por. Kola-rovič, Stefaniia por Klini, rer ostalo sorodstvo. LTreinje: Rudolf Orim — Za »Narodno tiskarno d .d.« kot Lsk^.marin- Frjin Jcran — Zla inseratni lel Hrn\oren: Ljiioocnir Volćić.