zetu i v jsti >w,
3V'
n®
SO'
-lici
sati
3rd-
:i si li
'po
TlO3
re^' 3ina /e’-1' k OŠ jo »' t0V5 ikon
ied«
>dic*
vost>
ran>;
upi*'
o
iud!?
3n<3f'
tu^
ditOv
huj^
;kodo
Redaccion y Administracion:
S A N BLAS 1951 U. T. 59 - 3667 Bs. Aires ★
Naročnina
Za eno leto $ 8.—
Za pol leta $ 5—
Za inozemstvo B 2 Dolarja osamezna štev- 20 cts.
REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027
(S. A V 1$ Z E S L « V I£ N A)
PEIUODICO QU1NCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA. ORGANO DEL CON SEJ O ES LOV EN O QUE REPRESENTA TODAS LAS
SOCIEDADES ESLOVENAS
O m
o S ►j 5 z c O o Z
g s
FRANQUEO PAGADO
Concesi6n N’ 3159
TARIFA REDUCIDA Concesi6n N- 1551
LETO (ANO)
BUENOS AIRES. 21 DE JUNIO (JUNIJA) 1947
Num. (Šlev.) 19
čU5' >mert’ dru' j tn°'
pri-d-
jih, »* gin * pošt0' >ste^ svet0, 10 &
h prcr m. & Ui Pc in i* nor^i
VSO*«’
te
del» 4 . 625»
Acnai de la Situacičn en los Bakcnes
A raiz del acontecimiento acaecido ultimamente en Hungria y la nueva s*iuacion creada en ese pais, nuevamente los Balcanes pasaron a ocupar la Primera plana de la opinion publica. Primeramente era, para las potencias j^cidentales el regimen en Yugoslavia que segvn ellas, peligroso, inquietaba a Peninsula, luego fue Grecia en dcnde aparecian los fen6menos que atraia,n a Qtencion y donde consiguieron que se enviase determinadas Comision.es 6Qcargadas de indagar y establecer el origen y el alcance de aquello que el!°s llamaban provocariones; hoy, el punto de atraccion e s Hungria, hacia ^Ondo la prensa capitalista se esfuerza en. desviar la atencion del mundo pues Se ha producido un "golpe de estado comunista" (denominaci6n ultilizada Cu<*ndo se desea mencionar algo verdaderamente democratico) como ellos ^etenden presentarlo ante la opinion publica y lo que, segun parece, desean “hzar como medio de no se sabe que maniobras en el seno ds las N.U. °nde se preparan llevar el caso para que alli se "discuta" y “resuelva", ,Ues segun preven el Kremlin no respondera satisfactoriamente a su pedido 6 e*plicaciones acerca de la “conspiracion antidemocr&tica", como de ante-. atl° han bautizado la simple caida de un gabinete. En el esiudio de esto haberse sumido no solamente determinados interesados de segun-°rden sino mds bien los altos circulos diplomdticos de las potencias occi-eWales junto con Marshall y los grandes estrategas del plan "Truman", »L®:en®s se encuentran preparando el caso y acondicionar.dolo para presen-• seguramente, al Consejo de Seguridad en las sesiones que este tiene °Yectado realizar en Nueva York durante el proximo mes de septiembre.
e	no debe extraiiar por cuanto es necesario econtrar algo con que
^ re*ener al mencionado Consejo porque en caso contrario se veria quizas peligro de tener que tratar forzosamente y resolver problemas mucho mds 9er»tes cuya solucidn podrla muy fdcilmente beneficiar a la humanidad y ^ 9urar la paz. Como esto las potencias imperialistas tienen la consigna y let ?Cuer<^° de evitar buscan temas "adecuados" segun ellos antes que llegue ^ ec^a de las sesiones para con eso, segun expresiones de propios fun.cio l°s norteamericanos, dar a los elementos "democraticos" de Francia, Italia e ° 0s paises (entie ellos seguramente Espana) para proseguir la lucha
Notne
:a
5
U
ra el avance del “comunismo". La nueva maniobra ra> debe sorprender despreven*<*os a ^°3 pueblos sino por el contrario, llegado el mo-
1
JUGOSLOVANSKA NASELBINA JE Z NAV DUŠENJEM SPREJELA IN POZDRAVILA GENERALMAJORJA FRANCETA PIRCA
Polnomočni minister in poslanik F.N.R.J. Generalmajor France Pirc je dospel v Buenos Aires v nedeljo, dne 8. t. m. s francoskim parnikom "Groix".
Z ministrom sta tudi dospela tajnik Bogdan Popovič in, tovarišica Zorka Leontič, delegatinja Jugoslovanskega Rdečega Križa za lužno Ameriko.
Čeprav se je v zadnjem trenuhku raznesla novica o prihodu Generalmajorja Fr. Pirc, se je vkljub temu zbralo v pristanišču veliko število našega ljudstva.
°' deben estar preparados a contrarrestarla como lo han hecho en otras ^rtunidades. Ademas, contrariamen.te a lo que afirman los circulos diplome ? yanquis, la presentacidn del caso ante las Naciones Unidas, lejos >6;,SCl^s^acer Y recibir la aprobacidn de la opini6n publica confirmara una ej ^ que el imperialismo maniobra sin cesar y presiona para dificultar ^hlecimien.to deiinitivo de la paz y el bienestar de los pueblos alejados siempre el espectro de nuevos conflictos belicos.
q ^ero, aparte de ello y segun las apariencias que se traslucen a traves ‘as pdginas de los 6rganos periodisticos, este suceso pretende ser utiliza-„ ^ssde ya como medio de acentuacion de la crisis rusonorteamericana ® los circulos imperialistas y reaccionarios presenten a menudo an.to el f.^ftdo a traves de potentes vidrios de aumento. En efecto, varios funciona-^jplomdticos que estan al servicio del capitalismo, hablando del caso que S ocupa expiesaron entre otro: "Los acontecimier.tos en Hungria y Bulgaria ^ Qri2an rapidamente hacia una crisis entre Estados Unidos y Rusia que posi-llegara a su punto culminante en los proximos dos meses". Esto Se<0.k°raclo con ei an.uncio hecho por el Departamento de Estado de la Union uJ^*r- el cual se enviaria una severa nota de protesta contra el, por ellos ^is °' 9°iPe de estado comunista'' en Hungria conforme a la cudx estaria Id . esto poner limites a la expansion "comunista" en Europa, piesenta a t»6^lstc* un, cuadro en la actualidad inexistente y que esta muy lejos de existir. t6 °.ei1 caso de ser cierta la nota y su contenido, seria suficientemente poten-estado yanqui de poner fin o impedir el desarrollo del comunismo en 0 cIue es mismo' podria obligar a los pueblos europeos pensar >lo .°rnia identica a como piensan. los cabecillas encumbrados en un gobier-"g ^Perialista? Es evidente que lo que ellos pretenden presentar, ni el de estado comunista" ni la expansion del "comunismo", sino lo que
©s la inter.cion de ciertas maniobras, que no deben sorprender a los °s libres, democraticos y amantes de la paz.
"J. L V."
Polnomočni minister F. L. R. J.
Generalmajor France Pirc
Med čakajočimi izseljenci se je nahajal tudi tajnik poslaništva tov. Dalibor Jakaša, in socijalni atašo tov. Dalibor Soldatič in vsi predstavniki naših organizacij.
Prihod parnika "Groix" je bil javljen za 13 uro. Ker pa vsled prihoda drugih parnikov ni mogel v pristanišče, ni bilo za prihod tega več določene ure. Vedno več ljudstva je prihajalo v pristanišče in tam v pogovorih nestrpno pričakovalo prihod poslanika. Pričelo je tudi deževati in radi 'ega; vzroka so nekateri odšli. Šele po 20. uri je dospel "Groix" in po enournem čakanju, da se urede vse priprave za izkrcanje, smo končno ob 21 uri imeli ministra Pirca med nami.
Z burnimi aplavzi in zastavami je bil minister Pirc pozdravljen od množice. Ganjen je spregovoril: "Pozdravljam vas v imenu domovine" in po kratkem razgovoru v spremstvu odšel.
Slovenski Svet si je čutil v dolžnost, da pozdravi v imenu slovenske naselbine Generalmajorja Pirca. V torek zvečer je v zasebnem stanovanju v Hotelu Alvear sprejel našo delegacija: za Slov. Svet tov. predsednik Semolič, in glavni tajnik tov. Baretto in urednik Slovenskega Glasa, tov. Sl. Škof.
Pozdravili smo v imenu ncnh organi-
zacij in vseh Slovencev ministra Pitca in se z njim prav prijazno in po domače razgovarjali. Kar je najvažnejše moramo povdariti, da je Generalmajor Pirc zelo uljuden in preprost jn kot zaveden partizan ljubi svojo domovino, ljubi svoj narod in ljubi našo slovensko pesem.
Na vsa naša vprašanja nam je vljudno odgovarjal. "Želimo Vaših osebnih podatkov" — smo ga naprosili —, "da bomo našemu ljudstvu kaj o tem pisali in poročali".
"Seveda" — je odgovoril — "saj sem dospel sem, da služim našemu narodu tu v tujini." Ponudili smo mu zadnjo številko Slov. Glasa. Ko je čital kratko poročilo o svojem prihodu je pripomnil: "moje ime je France in ne Franc. Sem sin preproste kmečke družine, doma iz Sodražice pri Kočevju na Dolenjskem, tam kjer je bil rojen naš Jurčič. Po domače nam rečejo "pri Zverinovih". Rojen sem 1. 1899, izmed desetih sinov sem najstarejši. Vsi smo služili v partizanski vojski, padel je najmlajši brat Ivan, ki zapušča 4 otroke. Meni so umorili in razmesarili^ ženo in triletno hčerko. Napadli so mi mater in jo mučili, ki je pa uboga starka, vse prenesla in danes zadovoljno uživa svobodo v svoji domovini.
Nadalje nam je pojasnil, da je bil kot vojak v bivši Avstriji na italijanskem bojišču. Bil je potem polkovnik lovskih letal v Jugoslaviji. Med zadnjo svetovno vojno, je takoj vstopil v partizanske vrste. Bil je tudi od domobrancev ovajen in zajet. V nevarni
službi v prid narodnoosvobodilne
borbe je večkrat tvegal svoje življenje. Leta 1944 je bil poslan v Ainko, kjer je organiziral prve jugoslovanske partizanske letalske edinice, katere so se po kratkih mesecih vaje že z velikim uspjehom borile na bojišču.
Maršal Tito ga je nato pozval k sebi in sedaj imenoval za polnomoč-nega Ministra v Argentini.
Pojasnil nam je tudi, kako se danes neverjetno dviguje nova Jugoslavija. Povdarjal je veliko važnost o združitvi in skupnosti vsega slovanstva in priporočal, da je potrebna in važna skupnost tudi tu v tujini.
Radevoljno se je odzval na naše vabilo in obljubil, da se udeleži skromnega "luncha", ki mu ga v čast pripravijo slovenske organizacije združene v Slovenskem Svetu dne 22. t. m. v prostorih G.P.D.S. Ta dan bomo torej imeli med nami ministra F. Prca in slišali tudi njegovo besedo.
Slovenska naselbina kliče generalmajorju Franci Pircu: "Pozdravljen in dobrodošel!"
Ljudska Skupščina FLRJ je Razpravljala
Beograd. Dne 26. aprila je pričela Ljudska skupščina razpravljati o zakonskem predlogu za petletni plan.
Na seji je bil navzoč predsednik vlade FLRJ maršal Tito s podoredsedr.i-kom in ministri zvezne vlade. Bili so prisotni tudi zastopniki vsih slovanskih in nekaterih drugih držav.
Ko je predsednik sporočil skupščini, da bo s peletnemu planu govoril predsednik ministerskega sveta maršal Josip Broz-Tito, so besede vzbudile vihar navdušenja v dvorani.
Po Titovem govoru je dobil besedo predsednik zvezne planska komisije Andrija Hebrang. Za njim sta govorila predsednik Gospodarskega sveta in minister za industrijo zvezne vlade Boris Kidrič in minister za delo zvezne vlade Vicko Krstulovič. Govorniki so v svojih govorih podali natančna poročila o pomenu in izvajanju petletnega plana.
Tudi predsedniki vlad ljudskih republik so govorili o pomenu petletne ga plana za posamezne republike.
Vsi govori so bili sprejeti s ploskanjem in odobravanjem ljudskih poslancev.
GOVOR MARŠALA TITA
o Petletnem Pianu
Prvič, naša država je med to vojno tako | prinašala velike dobičke, vendar ne v našo strašno trpela, da je naravnost nemogoča po- [ korist. Inozemski kapitalisti so gradili pri nas polna obnova in izgraditev brez močna do- j samo tkalnice, ne pa tudi predilnice. Pre-mače industrije. Tudi bi bilo šte dolgo vrsto I dilnice so imeli v svojih državah, izgotovlje-let nemogoče obnoviti in izgraditi satno z ! no prejo pa so prodajali našim tovarnam nakupovanjem in uvažanjem potrebnih stro- j po zelo visokih cenah. Na ta način so sprav-jev iz inozemstva, ker bi te terjale skoro ne- \ ljali pri nas to industrijo v odvisnost od ino-
Predsednik vlade FLRI maršal Tito je imei viharno pozdravljen naslednji govor:
Tovariši ljudski poslanci!
Zvezna vlada prihaja pred Ljudsko bkup-Sčino s petletnim planom o industrializaciji in elektrifikaciji naše države. Ta plan je plod večmesečnega, temeljitega in vztrajnega dela gospodarskih organov naše plan »ke komisije.
Plansko gospodarstvo in njegov uspeh sta seveda neločljivo povezana z novo družbeno ureditvijo v novi Jugoslaviji. Brez take ureditve, brez prehoda proizvajalnih sredstev iz privatne v družbeno last, brez nove demokracije, resnične ljudske demokracijo bi bilo tako gospodarstvo nemogoče. Pri nas je tako gospodarstvo mogoče zato, ker je industrija in ker so rudniki in osnovna bogastva države v rokah ljudstva. Zato mor* in mora država vplivati tudi na privatni gospodarski sektor, z črto mora biti privatni gospo darski sektor vključen v občeplanr-ko gospo darstvo.
Tak način gospodarstva ima seveda veliko prednost prod kapitali3tičnim gospodarstvom ki ga stalno mučijo vse mogoče krize. V ka pitalističnem gospodarstvu je osnovni regu lator proizvodnje dobiček lastnika proizva jalnih sredstev, namreč kapitalista. Pri tem igra veliko vlogo povpraševanje. Kakor hitro nastane tu zastoj, pride do hudih kriz, do kriz zaradi preobilice. V socialističnem gospodarstvu, kakršnega ima' ZSSR, so take
mogoča finančna sredstva in bi naša država prišla popolnoma v gospodarsko, s tem pa tudi že v politično odvisnost kapitalističnih držav. Drugič, stara Jugoslavija je bila v napol kolonialnem položaju. Bila je povsem navaden predmet izkoriščanja za kapitaliste iz mnogih držav.
Prejšnji pokvarjeni oblastniki Jugoslavije s kraljem na čelu so delili koncesije, delili So narodno bogastvo za slepo ceno raznim inozemskim kapitalistom, pri tem so pa oni sami vendar dobro zaslužili, država in ljudstvo pa sta zaradi tega padala v vedno večjo revščino.
Poglejmo samo, kakšna je bila gospodar ska slika stare Jugoslavije: v Jugoslaviji so do vojne imeli svoje koncesije i.emški, avstrijski, madžarski, angleški, šveaski, francoski belgijski, švicarski, amerikanski, italijanski, češki, holandski in drugi kapitalisti. Nadalje niso samo kapitalisti iz vse Evrope, ampak celo prekooceanski položili svojo roko nct našo narodno bogastvo po krivdi bivših protiljudskih oblastnikov, p- tudi po krivdi starih politikov, ki se jim zdi sedaj potrebno, da so v opoziciji proti novi Jugoslaviji, in ki nam radi očitajo, da ne ino-
zemstva. Isti primer je tudi z električnimi centralami, ki so bile prav tako samo v tujih rokah in prinašale velik dobiček ino-zemcem. Tudi te centrale so bile pri nas odvisne od inozemstva, ker je bilo treba stroje in njihove dele nabavljati v tistih državah, katerih kapital je imel v rokah te električne centrale.
Prav tako. če ne še slabše, je bilo z raznimi rudniki, ki so bili v glavnem tudi v rokah tujih kapitalistov. V teh rudnikih je vladalo takozvano roparsko gospodarstvo. Tuji kapitalisti niso skrbeli za tehnično izpopolnjevanje rudnikov, za varstvo proti nezgodam itd. Njihova skrb je bila samo ta, da so delavci za neverjetno bedno mezdo s svojimi rokami nakopali čim več premoga in razne rude.
To je torej najbolj brezsrčna oblika izkoriščanja naših delavcev in ropanja bogastev naše države.
Lahko bi naštel še mnogo in mnogo podobnih primerov, vendar mislim, da se že iz
NAŠE KMETIJSTVO IN PETLETNI PLAN
1. V našem petletnem planu se govori 5 prehodu iz ekstenzivnega poljedelstva al> intenzivno. Z drugimi besedami, povečati )e treba rodovitnost zemlje in zboljšati nacU1 obedlovanja. Povečati je treba količino P11’ delanih plodov z iste površine in zboljša*1 kakovost kmetijskih pridelkov. Kako pa h° mo to dosegii? Razumljivo je, da ne na sta11 način, kakor pridigajo razni navidezni brotniki kmetov, ki se bore iz demagošKih raznih drugih razlogov zoper industrializ^1' jo naše države, pri tem pa govore, da strializacija zanemarja naše poljedelstvo. ke trditve so zelo plitve, nelogične in čudu'’ tudi za vsakega kmeta. Ce hočemo pomag00 našim kmetom in zboljšati poljedelstvo, ramo imeti potrebno industrijo, ki bo pf01* vajala umetna gnojila, kmetijske stroje ^ orodje. Da pa bomo lahko imeli take tov01 ne, ki bodo proizvajale umetno gnojilo> k1”8 tijske stroje in orodje, moramo najprej ustvS riti težko kovinsko industrijo, ki bo izdel® vala tovarn^ za poljedelske potrebe. Nad8 lje moramo racionalizirati naše premoge''91 ke, rudnike železa in drugih rud, ki
v	J	•	•
preskrbovali livarne, težke industrije Z sno besedo, brez industrializacije in e'®'1 trifikacije ne moremo doseči ničesar, kar zgoraj omenili. Industrializacija naše drz'1'1* je neločljivo povezana s potrebami &a kmetov, ki predstavljajo veliko večino
narodov. Industrializacija naše države
tol«!
ni sama sebi namen, ampak je potrebno
tega lahko vidi, zakaj je bila naša država povečanje blagostanja vseh slojev ljudst''
revna, zakaj je bila tako potrebna, pravična in koristna nacionalizacija vseh podjetij pri
mo upravljati itd. Jaz pa lahko rečem: če ; na8, zakaj je bila tako potrebna in nujna
ne bi bili storili ničesar drugega, kakor da smo osvobodili našo prelepb deželo inozemskega izkoriščanja, smo že storili za ljudstvo več kakor vsi ti politikanti vse svoje življenje.
Tretjič, inozemski kapitalisti so nalagali svoj kapital v naši državi zato, da jim je donašal velikanske dobičke. Imamo natančne podatke, da ie v večini primerov dobiček večkrat presegal investirani kapifal. To ni bilo prav nič težo zaradi načina, kako so tuji kapitalisti pri nas gospodarili. Bakrena ruda iz borskih rudnikov se n. pr. pri nas ni predelovala v baker, ampak so jo izvažali v Francijo, mi pa smo morali potem zelo drago kupovati baker od Francozov. Znano je tudi, da ima bakrena ruda precej zlata in da se je to zlato obenem z bakreno rudo brez ovir izvažalo v Francijo, kjer so ga izločili z destilacijo. Vrednost tega izvoženega zlaia dosega vrednost naloženega kapitala, bakrena ruda pa iim je ostala zastonj, kar pomeni velikanski dobiček za francoske kapitaliste, za naše narode pa velikansko škodo-
Isti primer imamo pri svinčenih in cinkovih
industrializacija	naše države.	Hkrati	pa to
dokazuje, kako	strašen je	bil	z;očin	bivših
voditeljev Jugoslavije, ki	so	tako	očitna
uničevali našo	državo, ko	so	prodajali na-
rodna bogastva za slepo ceno tujcu.
v prvi vrsti pa delavcev in kmetov. Je g\Qvt> pogoj za boljše življenje naših delavcev, 11 naših kmetov, naše ljudske inteligence, 0* ših delovnih državljanov.
Naše poljedelstvo bo po planu rabilo v tu 1951. nekaj tisoč traktorjev več, kakor
krize nemogoče. Pri nas v občoljudskem go- ,	.
, .	-	.	ul-	rudnikih	v Trepči, kjer je tudi mnogo srebra
spodarstvu. kjer proizvajamo za potrebe lju- ™	.
tudi tu je bil dobiček mnogo večji kakor
naloženi kapital.
di in ne za dobiček, so take krize nemogoče. Država skrbi s statistiko, da se potrebe ne krijejo same, ampak tudi, da povečana produkcija ostane stalen stimulus ?.a povečanje blaginje posameznika in vse skupnosti.
Naš petletni plan ima velikanski pomen za nadaljni vsestranski razvoj naše države. Na prvi pogled se zdi, težko uresničljiv tistim, ki so vajeni starih delovnih norm in oblik, tistim, ki so se navadili gledati, kake tuji kapitalisti izkoriščajo bogastvo naše države, tistim, ki ne verujejo, da se narodi Jugoslavije v glavnem lahko s svojo mo£;o dvignejo iz dosedanje zaostalosti. Toda i dosedanjiim izkušnjami v kratkem razdobju povojnega izgrajevanja so naši narodi pokazali tako tvorno silo in dosegli tako velike uspehe, da pomeni to resnično poroštvo, da smo sposobni opraviti tudi težje naloge, kakor je ta petletni plan.
Kaj nas sili, da moramo elektrificirati in industrializirati našo državo?
Vzemimo za primer tudi nafto. Zakaj nista bila v Jugoslaviji skoro prav nič razvita in-
Naš petletni plan posveča pozornost vsem panogam proizvodnje, razen industriji tudi obrtništvu in poljedelstvu. Naše cbrtništvo je bilo v strahu, da bosta petletni plan in povečana industrializacija uničila obrt. Ta strah je prazen. Če doslej nismo mogli posvetiti obrtništvu potrebne pozornosti in ga oskrbeti z zadostno količino surovin in orodja, je treba razlog iskati v tem, da tega nismo mogli, ne pa, da ne bi hoteli. Z naj-večjo hitrostjo je bilo treba obnavljati razdejano industrijo in jo oskrbovati s potrebnimi surovinami, ki jih pri nas še vedno zolo primanjkuje. Na hitrico je bilo treba oskrbeli naše mestno in podeželsko prebivalstvo z najnujnejšimi industrijskimi proizvodi široko potrošnje itd. Ne mislim pa zanikati, da pri mnogih naših ljudeh, vodilnih ljudeh, ni bilo razumevanja za potrebe obrtništva. la ne samo to! Nekateri ljudje še danes mislijo, da se je obrtništvo že preživelo in da danes ni več potrebno, ko ustvarjamo močno industrijo, da kot privatni sektor proizvodnjo ovira pravilni razvoj družbene, socialistične proizvodnje, ki je pri nas dobila ta značaj j zaradi prehoda glavnih proizvajalnih sred
imamo danes, če naj kmetje dobro obde
zemljo. Kje pa jih bomo vzeli? Jcisno j®-
jih moramo izdelati v novih tovarnah. ^
tu 1951. bomo morali imeti več kot dvo'tf
a0>*
toliko traktorskih plugov, kakor jih i01 danes, okrog 240.000 vprežnih plugov kakor jih imamo danes, nad 60.000 več se* nih strojev, nad 2500 več strojev za okrog, 8000 strojev za vezanje snopov v okrog 220 kombajnov več, okrog 7000 nih strojev več, okrog 7000 mlatilnic tf,. okrog 14.000 trierjev, okrog 70.000 sIcB1®^ nic več itd. Iz tega je razvidno, kako veh" ski pomen ima naš petletni plan za f° delstvo. Iz tega je razvidno, da rabimo 1 ^ go tovarn, mnogo jekla, mnogo boljših ^
nikov itd. Iz tega je razvidno, kako meljena in lažna je propaganda raznih
,#K
videznih prijateljev kmeta, ki nas doUe‘
i
\<$ n o?1
ne skrbimo za kmete. Na tem mestu rečem, da ta gospoda ne bi nikoli C1 storiti za kmete tega, kar bomo mi st°r uresničenjem petletnega plana.	j
Tisti elementi v naši državi, ki so ¥ industrializaciji naše države, so v bistvU
ti blagostanju ljudstva. Oni so proti
k®1*
dustrija nafto in pridobivanje domačo nalte; | s,ev privatne v občeljudsko družbeno last-kaj morda inozemski kapitalisti niso vedeli, | nino- To J’e popolnoma napačno. Za nas je
da v nedrih naše zemlje ni ravno malo nafte? Jasno je, da so vedeli za to. toda Shell in Standard Oil sta imela monopol za naito, petrolej in bencin v naši državi ter sta se na vso moč trudila, da bi obdržala pri nas visoke cene za nafto, petrolej, bencin itd., kar vse so uvažali iz svojih in raznih drugih držav. Ne samo, da niso hoteli sami odkrivali pri nas vrelcev nafte, ampak so tudi zelo uspešno po raznih pokvarjenih ministrih bivših režimov in celo po sami kraljevski družini onemogočali pridobivanje nafle v naših krajih, čeprav so bila ležišča nafte dobro znana.
Tudi tekstilna industrija pri nas je bila po večini v rokah inozemcev in je prav tako
obrtništvo potrebno in koristno. Naša indu sirija v mnogih panogah še dolgo ne bo krila vseh potreb naših narodov, nekatere panoge pa se danes sploh še no dajo zamenjati z industrijo. Torej, naše obrtništvo jo kvalitativno na visoki stopnji in bomo zarci di specifičnosti nekaterih panog naše obrtništvo podpirali in ne bomo zavirali njegovega nadaljnega napredka in razvoja. Ne zanemarjanje in odprava obrtništva, ampak njegova vključitev v naš splošni qospodcrski plan, dajanje podpore, organiziranje obrtništva v proizvajalne zadruge, da bi čim bolj koristilo splošnemu gospodarskemu razvoju naše države — to je naša politika glede obrtništva in tega se mora vsakdo držati.
proti delavcu, proti ljudstvu sploh, pa ®®^ tako zakrinkavajo svoj boj zoper indus*fl zacijo.
Razni reakcionarni elementi poUkuS ovirati na razne načine izpolnitev ploo41 elementi nočejo priznati, da je nova slavija v tem kratkem povojnem razdobju.i kazala velikansko življenjsko silo. vC; ve, da je Jugoslavija največ pretrpel0, dar, ali je kdo, ki danes lahko smo v tem razdobju dosegli pri obn°vl . uspehe, kakršnih ni dosegla nobena “* v Evropi, ki je bila okupirana ali Pa dena po fašističnih silah. To nam Pr‘zn , celo naši nasprotniki v inozemstvu- Z®15^ nam pa zde še bolj neumni in reakcij tisti elementi pri nas, ki stalno govoric tem, da Jugoslavija gospodarsko ne ^ predovati, če se ne opre na ameriške gleške kapitaliste, da naša država ne
0 >a j« i»
[i-
iti
iO-
JU
|0'
1 t ci-lu-
ro'
In0
flt>
1)0'
>i>-
i»
■a-
V‘‘
v«
slo-
.d*'
vrl1
0d“
iti
ie»'
»is8
■ni*
a&
oi
tar«1
a*<
stv*
av»'
, n* #1
vle->r i'
leiai'
V 1»'
V
žete, r > koss'
-
*o'e’
0°*.
poV
b
ne*['
ih »*l ie>
jaliK
itof'1'
o A
vu
le«1®' ji eri ust"1
lik'*5' lanfl‘ a J«*
jb)»
Vst*1
la- ' »k* 0vi
o «" izfl1 Za^
cci0°.'
oric'’
mo,(
ce >“
ne
gospodarsko napredovati, če se gospodarsko *o politično ne podredimo anglosaškim silam. Ta reakcionarna klika govori to, cesar s> želi, kar je razumljivo. Veseli se pomoči, ki jo bo dajala grški in turški reakciji An^.e-fika itd. Ta reakcionarna klika, pa naj bo v Beogradu ali v Zagrebu, v Ljubljani ali o Sarajevu, stalno sanjari, seveda v svojem ožjem krogu, o bližnjem gospodarskem in političnem zlomu, o bližajoči se spremembi °Wasti pri nas itd. Jasno je, da bo ta gospoda zaman čakala na neke spremembe Pri nas do svojega žalostnega kor.ca. Taktt-9« brbljanja ni treba jemati resno, ker s tem ta gospoda tolaži same sebe, si krajša cas oziroma ie to zanjo edino delo, ki ga danes opravlja, razume se, da to delo ni brez tveganja, ker je protiljudska in sovražno novi
Jugoslaviji.
Skoraj prav tako je treba obsojati malodušnost in pomanjkanje vere v naše lastne sile in jadikovanje zaradi težav pri izpohije-vanju našega petletnega plana. Res je, nmo-9o težav bomo imeli pri izpolnjevanju tega Plana, vendar moramo izdržati vso težave in premagati, ker nas bo to naglo pripeljalo k ciliu, h kateremu stremi vsak naš Pošten državljan, in sicer k srečnejši in lepši bodočnosti ljudstva v naši držaji. Globoko S6*n prepričan, da bomo premagali vse težave, ki nas čakajo pri uresničevanju tega Petletnega plana. O tem so prepričani vsi, ki neomahljivo verujejo v tvorne sile naših Narodov, naših delavcev, naših kmetov, naše slavne mladine, naše ljudske inteligence, na-delovnih državljanov. Poroštvo za dosegi vSega tega nam ie to kar smo dosegli do^le; v neverjetno kratki dobi in z zelo skromnimi stedstvi.
Imamo modrijane, ki govore v zvezi s Planskim kmetijstvom, da je to kršitev zasebne lastnine in zasebne pobude. Ti modrijani gredo še naprej: govore, da so to začetki odprave zasebne lastnine fcploh oziro-^a priprava za odpravo zasebne lastnino, je povsem navadno klepetanje, ki nimft ftikake podlage, ima pa težnjo, da se nabavi zmeda med kmetskimi množicami in Nezaupanje do ustave in vrhovne državne Uprave.
mi hočemo izvajati plansko kmetijstvo,
ker to ni koristno samo skupnosti kot celoti,
^pak tudi kmetom samim.
Če se danes vrhovna državna oblastva v
nQši državi vztrajno trudijo, da bi izdelala
slvarne plane za naše rudarstvo, za našo
elektrifikacijo, za našo industrializacijo sploh,
ltl Plansko razdeljevanje surovin, za plansko
'azdeljevanjo gotovih industrijskih izdelkov
je povsem naravno prav tako važno in
Potrebno, da skrbi vrhovna državna ob’ast
*udi za plansko kmetijstvo. Zelo škodljivo
ln sploh nemogočo bi bilo dopustiti, da ne
k* v kmetijstvu uporabljali podobnih plau-
skih metod kakor v ostalem gospodarstvu.
^ržava mora skrbeti za to, da se zagotovi
kftietom raznovrstno seme dobre kakovosti:
Pa bi bilo to mogoče, rabimo plan, ve-
^®ti tnoramo, kakšno količino in kakošno se-
rabijo kmetje v posameznih krajih. Za
^v'9 našega ljudskega kmetijstva na višjo
®*°Pnjo, iz ekstenzivnega na intenziven na-
Cln obdelovanja, rabimo plan. Vedeti moic-
a'0, koliko bodo kje rabili kmetijskih strojev,
*rc,ktorjev. koliko bodo kje rabili umetnih
9tl°jil itd. Država mora skrbeti za prehrano Vr«%
9a prebivalstva v državi in za to seveda 111 11 o vrhovnim ne nižjim organom oblasti k ®°no, kako bodo kmetje sejali, koliko in a) bodo sejali in kje bodo kaj zasejali. Po-Oen nam je torej plan za setov. Potrebno Strokovno vodstvo in nasveti. Nadalje pa j^ora prav zato, zaradi prehrane vsega pre-*valstva v državi, zaradi zagotovitve po-“fte rezerve za primer elementarnih ne-*9od itd., skrbeti država za pravilno in smo-eUo razdelitev žetvenega donosa, izvesti e“a plansko odkup žita in industrijskih °stlin. Ni torej niti govora o kakršni koli °^Pravi zasebne lastnine, ampak gre samo *a to, da se tudi v kmetijstvu plansko gospodari. To nam nalagajo interesi naše obče-aske skupnosti in interesi samih kmetov.
Temu imperativu se mora vsakdo pokoriti. Vsaka drugačna razlaga je protiljudska in sovražna in ima namen ovirati hiter razvoj naše države.
KAJ NUDI INDUSTRIALIZACIJA NAŠE DRŽAVE NAŠEMU DELAVSKEMU RAZREDU
Že s samim tem, da so pri nas proizvajalna sredstva prešla iz privatne v družbeno last, da je proizvodnja dobila l.ov značaj, da je proizvodnja za potrebe ljudstva in naše občeljudske skupnosti, ne pa zaradi dobička, zaradi kopičenja bogastva posameznikov, z drugimi besedami, s p<ehodom iz kapitalističnega na socialistični način proizvodnje, ie pri nas prenehala vccika nevarnost brezposelnosti za delavski razred. Prenehala je tista nevarnost, ki je značilna za kapitalistične države, kjer je brezposelnost kronična in pada samo v najvišjih fazah konjnukture, vendar pa se ne likvidira, ne varnost, ki je v stari predvojni Jugoslaviji tako težko prizadela naše delavce. Z indusbia-lizacijo naše države bo stotisočem revnih državljanov in kmetov brez zemlje omogočeno najti zaslužek, s čimer se bo preprečilo, da bi se naši revni ljudje potikali po tujini in zapustili svojo domovino v iskanju zasluž ka. Industrializacija' naše države je torej zelo važen činitelj pri reševanju tega težkega socialnega problema.
Industrializacija države in uvajanje planskega gospdarstva sploh pomeni v novi Jugoslaviji zanesljivo neposredno zboljšanje življenjskega standarda naših narodov, naših delavcev, naših kmetov, naših državljanov sploh. Medtem ko je v kapitalističnih državah nacionalizacija v industriji in povečanje produktivnosti dela prava nesreča za delavski razred., ker jemlje hiperprodukcija velikemu delu delavcev zaslužek, ker proizvaja zaradi dobička, — odtod tudi metanje v vodo ali sežiganje velikanskih količin živil.
Neofašistični atentati ne morejo odvrniti tržaških množic od njihove borbe za demokracijo in bratstvo narodov
Veličastna prvomajska proslava: v Trstu, katere se je udeležilo nad 200 tisoč ljudi z rdečimi, nacionalnimi in tržaškimi zastavami, je potekla v znamenju mobilizacije najširših ljudskih množic za zagotovitev tistih osnonvih pogojev, v katerih bo moglo tržaške prebivalstvo samo odločati o ureditvi svojega bodečega življenja.
Znano je, da si prizadevajo svetovne imperialistične sile ustvariti iz Svobodnega tržaškega ozemlja svoj 'plače d'arme" proti demokratičnim državam srednje in jugovzhodne Evrope, da hočejo spremeniti to ozemlie v ' jabolko razdora" med Jugoslavijo in Italijo, kar bi jim dajalo možnost neposrednega vmešavanja v urejevanje j sosedskih odnošajev med tema državama.
| Taka imperialistična koncepcija vloge Svobodnega tržaškega ozemlja na področju mednarodnih odnosov pa narekuje v Trstu samem politiko stalnega razpihovanja nacionalnega sovraštva in šovinističnih nacionalnih spopadov, politiko ustvarjanja stalno naraščajoče gospodarske odvisnosti, politiko neprestanih provokacij. Na prvi pogled je jasno, da je tako politika naperjena proti osnovnim interesom vsega tržaškega prebivalstva in da bi več ali manj uspešna realizacija lake politike dajala njenim nosilcem opia-i vičilo za ustvarjanje antidemokratic-j nega režima na Svobodnem tržaškem i ozemlju, v katerem bi bile celojormai-I ne demokratične pravice tržaškega istočasno pa lakota med delovnimi množH prebivalstva skrčene na minimum,
cami —, bo pri nas ravno narobe: to bo samo pospešilo blagostanje naših narodov.
Imeli bomo še mnogo velikih težav pri uresničevanju petletnega plana. Teh težav se moramo zavedati in storiti vse, da jih nre-magamo.
Prizadeti si moramo predvsem na vso moč, da vzgojimo potrebne strokovne kadre in ustrezno delovno silo za našo industrijo in gospodarstvo sploh, ki se bo po planu silno razvilo. V teh petih letih bo naša industrija rabila 170.000 novih industrijskih delavcev, ki se morajo seznaniti s sodobnim proizvodnim procesom. To je dvakrat več, kakor jih imamo danes. Nadalje bo v teh petih letih naše gospodarstvo rabilo 60.000 srednjih strokovnih kadrov, torei skoraj sedemkrat več, kakor jih imamo danes- Rabili bomo 20.000 ljudi s fakultetno izobrazbo več, kakor jih imamo danes. Vzgojiti te kadre je zelo težka naloga, vendar io bomo morali premagat".
Razen tega se bomo verjetno morali boriti z raznimi zunanjimi težavami pri nabavljanju potrebnih strojev, vendar bomo to težave najlažje obvladali, če bomo pravočasno izpolnili vse obveznosti nasproti inozemstvu v zvezi s petletnim planom.
V gospodarstvu bo treba tudi skrajno paziti na razne škodljivce, ki bodo skušali ovirati uresničenje petletnega plana. Če se bodo taki škodljivci pojavili, ne bo treba nanje samo skrajno paziti, ampak bo potrebna tudi največja strogost.
Nic manj važen ni boj zoper vsako malodušnost in omahljivost pri raznih težavah. Do takih i.i podobnih težav bo prišlo, vendar jih moramo obvladati in jih bomo tudi cbvladali.
Prav tako moram tudi poudarili, da je pri planskem gospodarstvu, pri izvajanju petletnega plana, za uspeh gospodarskega razvoja, za uspeh uresničenja oetletnoga plana velika nevarnost vsak partikularizem. vsak lokalni patriotizem. Škodljivo in nevarno bi bilo. Se bi se izogibali natančni evidenci vseh materialnih sredstev, ki jih rabimo za (Nadaljuje na 4. str)
oblast pa koncentrirana v rokah guvernerja.
Teh dejstev se najnaprednejše demokratične sile tržaškega prebivalstva prav dobro zavedajo. Sedaj ko bo v kratkem uresničen sklep Sveta zunaj ih ministrov o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ko bo imenovan tržaški guverner in formiran začasni vladni svet, ko se bodo pričele priprave za volitve v tržaško skupščino, je potrebno združiti vse demokratične sile, ne oziraje se na razna ideološka in druga manj važna nasprotja, v borbi proti imperialističnim nakanam. Gre za ustvaritev najtesnejšega sodelovanja na osnovi bratstva in spoštovanja nacionalnih pravic, za dosego sindikalne in mladinske enotnosti, za zagotovitev gospodarske neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja, za zaopslitev 30.0L*0 brezposelnih, za polno udeležbo tržaškega ljudstva na oblasti STO.
Zato se je prav pod temi gesli vršila letošnja prvomajska proslava v Trstu. Mobilizacijskega pomena te proslave pa so se zavedale ne le tržaške množice, ampak tudi okupacijske oblasti. Od tod njihovi poskusi degradirati prvomajsko proslavo na nekakšen praznik dela in športa. Ze dolgo pred 1. majem so okupacijske oblasti stav-1 Ijale koordinacijskemu odboru za pripravo proslave celo vrsto zaprek. Nekaj dni pred samim praznikom je šef civilne policije izdal v zgodovini delavskega gibanja edinstven ukaz, ki je bil kasneje preklican, da se sme v prvomajskem sprevodu nositi samo rdeče zastave, nikakor pa ne nacionalnih. Ta zahteva je imela namen razbiti enotnost demokratičnih množic in izolirati delavstvo od ostalega prebivalstva. Na predvečer in na sam praznik prvega maja pa je bila civilna policija ojačana še s finančnimi stražami in
po mestnih ulicah je križarilo nad 12.000 policistov v polni pripravljenosti.
Toda vse te namerne zapreke niso mogle prvomajski proslavi dati takega karakterja, kakor so to želele okupacijske oblasti, oziroma vodstva tistih strank in strančic v Trstu, ki so zelo izgubile svoj vpliv med tržaškim prebivalstvom in so danes odkrito prevzele vlogo lakajev imperialističnih sil.
V spoznanju svoje nemoči so se neofašistične sile v Trstu zatekle k odkrito kriminalnim sredstvom,, da bi kalile prvomajsko proslavo in jo izpre-menile v krvave izgrede po tržaških ulicah. Na predvečer prvega maja so neofašisti vrgli dve ročni bombi med udeležence veličastne baklade, v kateri je bilo nad 30.000 baklonoscev. Od eksplozije teh bomb je bilo ranjenih 30 ljudi, od tega 17 težko in enemu izmed ranjencev so celo morali odrezati nogo. Sličen neofašistični bombni atentat se je pripetil naslednji dan v ulici Carducci, kjer je bila vržena nova bomba na četo partizanov. To pot je bilo pet žrtev. Zvečer je v Ljudskem vrtu (Giardino Pubblico) med ljudskim raj c njem spet eksplodirala bomba.
Ta taktika krvavih izzivanj, ki je preračunana na ustvarjanje žarišč šovinističnih nacionalnih spopadov in izgredov, v katerih bi si okupacijske sile in njiluvi nasledniki hoteli prilastiti neomejeno oblast, ni v letih povojne tržaške zgodovine prav noben nov pojav. Zadržanje demokratičnega tržaškega prebivalstva je vselej razbilo to taktiko, ki je danes zgolj še izraz onemoglega bosa neofašističnih elementov.
Kljub vsem tem izzivanjem in neofašističnim apadom je prvomajska proslava poiekla veličastno in ob ogromni vdeležbi množic, ki se niso dale ustrahovati zaradi tega terorja. Prav ta dostojanstvena proslava in discipliniranost množic je bila najboljši odgovor na zločinske prijeme imperialistične politike.
Napak bi bilo pripisovati neofašističnim zločinom v Trstu prevelik pomen.- Toda odkrito je treba pokazati na tiste sile, po katerih naročilu in interesu se vrše ti atentati. Umazana imperialistična politika sil mednarodne reakcije v Trstu, ki se za izvajanje svojih načrtov poslužuje neofašističnih ter kriminalnih sredstev, je terjala med tržaškim prebivalstvom že preveč nedolžnih žrtev. V vseh mesecih zavezniške okupacije se je tržaško prebivalstvo na lastnih izkušnjah prepri-šalo, da sedanje okupacijske oblasti in sile, ki stoje za njimi, ne samo niso sposobne zavarovati javnega miru, reda, varnosti in zakonitosti ter spoštovanja osnovnih nacionalnih in demokratičnih pravic, ampak da nasprotno s svojo politiko favorizirajo in podžigajo prav te zločinske elemente.
To spoznaje pa utrjuje v tržaških ljudskih množicah njihovo zavest m odločnost še upomeje se bojevati proti naklepom imperialističnih sil in njihovim zločinskim lakajem, kojevati se za demokratično oblast, za bratstvo narodov in gospodarsko neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja.
("Slov. oročevalec")
JUGOSLOVANSKO LJUDSTVO SE PRENAVLJA V BRATSTVU, SKUPNOSTI IN DELAVNI ODGOVORNOSTI
Ko pregledujemo pisma, časopise in druge novice, ki nam prispejo iz domovine, se moramo nehote začuditi napredku našega ljudstva v domovini. Leta vojne so bila tako strašna in polna trpljenja, da se nam nehote vsiljujejo misli, da je nemogoče tako hitro napredovati, a vendar je tako: nova Jugoslavija napreduje na vseh poljih, kulturnem, gospodarskem in političnem.
S kako žalostnim srcem smo, posebno Primorci, gledali na notranje borbe stare Jugoslavije, kjer je Srb hotel nadvladati Hrvata in ta zopet Slovenca ila. Od tam, kjer smo mi pričakovali svobode, smo imeli priliko videti samo bratsko neslogo, katero pa je sovražnik znal ob prvi priliki tako koristno izrabiti, ker je bil le on, kateremu ie sluzila in le on je netil ogenj sovraštva. Plačani voditelji, prodanci, so vedeli kaj delajo, ljudstvu pa so bila zaprta vrata do resnice. Mnogi so se sicer vprašali, zakaj se moramo sovražiti, saj smo vendar bratje... Taka vprašanja in odgovori na to, pa so bili nevarni in so zato navadno končali v zaporih. Ni bilo svobode misre-nja, koristi tujca so vsako svobodc-ljubnost prepovedale, ker vlada in njeni podrejenci so bili v službi tujega kapitala ne pa svojega ljudstva.
Danes pa temu ni več tako. Srb se je pobratil s H vatom in Slovencem ter ostalimi narodi Jugoslavije. Sedaj korakajo vsi isto pot, pot enakosti in bratstva, pot ljubezni do bližnjega, pot socialne pravičnosti. Pred zakonom, ki je v Jugoslaviji najmodernejši, kateri obsega vse osebne in državne koristi, je sedaj za vse enak. Voditelji NARODNO OSVOBODILNE FRONTE, kateri so izšli iz vrst ljudstva, kateremu so posvetili največjo pažnjo, so postavili temelje bratstvu in enakosti; pro-grain katerega je ljudstvo vzelo samo j v svoje roke in- s katerim dela in gradi srečnejšo bodočnost naše domovine, katera je že sedaj mnogim nazadnjaškim državam z kapitalističnim režimom, za vzgled, je razvit v petletnem planu, katerega je pripravila Centralna Vlada, a ljudstvo aa je vzelo v svoje roke ter ga osvojilo, kar je žagotovilo, da bo do pičice izpolnjen. Kajti, ako si vlada dela načrte, propagando za njih spoznavanje in meče
miljone za propagando, se isti nikdar ne bodo izpolnili, če jih ljudstvo- samo ne osvoji. Vlade v starih sistemih, so visokostoječe državne osebe, postavljene navadno od neodgovornih elementov, in zato od ljudstva obsovraže-ne. Zato nimajo taki valdni načrti, navadno nobenega uspeha. V Jugoslaviji pa je drugače: Vlada pravi "Ljudstvo, Ti si nas izvolilo na to mesto, da bomo Tebi služili, zato smo tu, da napravimo samo tisto kar Ti od nas zahtevaš in kar je Tebi v korist." Za vse vladno delo, je odgovoren, v večji ali manjši merij vsak državljan, ker kogar on izvoli, tisti pride na državno krmilo. V pravi demokraciji, katera vlada v naši domovini, se mora iti od spodaj navzgor, ne pa odzgoraj navzdol, kakor je v lažidemokracijah navada.
Pra vposebno je bilo to povdarje-no pri zadnji razpravi o vsedržavnem
AUDICION RADIAL “MUNDO ESLAVO”
UNA AUDICION DE RADIO AL SER VICIO DE LOS ESLAVOS RESI DENTES EN LA ARGENTINA
El sdbado 24 do Mayo se realiz6 en la sede de la Uni6n Eslava de la Argentina, la primera reuni6n de la comisi6n encarga-da de Uevar adelante lost rabajos para la organizaci<5n de una audici6n radial. Con žilo la Central Eslava da cumplimiento
NOVO PODJETJE
Naš požrtvovalni tajnik Slovenskega Sveta in sourednik Slovenskega Glasa, tov. Ba-retto je v družbi tov. Feriolja in Paškulinfl ustanovil tiskarno, katero so te dni otvorili v ulici Gutenberg 3360. Sprejemali bodo vsakovrstna dela spadajoča v to stroko.
Priporočamo našim rojakom, da se poslužujejo tega novega tiskarskega podjetja naših znanih rojakov, katerim želimo mnogo uspehov in napredka.
NAŠIM DOPISNIKOMI
^ ^ ____________________   ^	Naprošamo	vse	one,	ki dopisujejo
vieja aspiraci6n de las colectividades naš list,da nam dopise pošljejo do 15-
1 in 30. vsakega meseca. Vsi dopisi prejeti po tem roku bodo priobčeni v prvi prihodnji številki.
eslavas residentes en la Argentina.
Se resolvi6 en la mencionada reuničn constituir varias comisiones y celebrar unci reuniin m<Ss amplia el pr6ximo sabado 31 del cte. a las 15.30 horas en el mismo local.
Los trabajos estan ya adelantados y el1 breve plažo, ser& posible escuchar las espe-radas trasmisiones.
Como parece predecirlo esta audici6n se-
Unidn Eslava de la Argentina. Victoria 723, Capital Federal.'
proračunu za leto 1947 Pred obemi j r& un verdadero 6xito. No escapard a nin-Skupščinami je vsak tovariš-minister j gun anunciador la importancia de la misran, razložil svoje potrebe in dohodke S 1 dado el crecido numero de oyentes con que svojimi pripombami. Na koncu vsake - _ contar<S. Para toda clase de informes sobre ga poročila pa je prišlo, kakor, da bi , la audicidn MUNDO ESLAVO, dirigirse a se bili dogovorili, približno takole: —
Vse kar sem Vam obrazložil, bo mogoče udejstviti, le ako bo vsak izmed Vas in vsak naš državljan, vzel svoj del odgovornosti, ker jaz in nekoliko mojih uradnikov smo samo minister-stvo, in ne bomo napravili vsega tega brez pomoči, katero pričakujemo cd celokupnega naroda.
Iz vseh teh poročil je odsevala ena sama misel: dvignuili se bomo iz ruševin in zacelili bomo vse rane, ker narodi Federativne Jugoslavije so brez pomislekov z vlado in njenim voditeljem maršalom Titom, kateri ne štedi ne časa ne truda, samo da bodo ti narodi srečni.
A. Škrbec
TRGOVINA JESTVIN 'JUGOSLOVANSKA ZVEZDA"
3iočnih Mvan>
SARACHAGA 4800 U. T. G7-6988
SMRTNA KOSA
V tržaški bolnišnici je umrl !5. 4. 194« Alojz Terbižan, doma iz Planine pri Vipovii v starosti 48 let. Pokojnika so prepeljali r.s, na dom in pokopan je bil napokopališču na Planini. Pogreba se je udeležilo veiiko število prijateljev in znancev, ki so pokojnika zelo cenili.
V domovini zapušča pokojni Alojz . er-bižan mater, soprogo in 6 nedoraslih otrok in eno sestro. Tukaj v Argentini pa žatuieM za njim brat Filip in svakinja.
Bodi pokojniku lahka domača zemljic* preostalim sorodnikom pa naše sožalje1
KROJAČNICA Stanislai> MLaurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
FABRICA DE MUEBLES ARTISTICOS
LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO
PROVENZAL - COLONIAL - RUSTICO
(Nadaljevanje s 3. str.)
pravilno delitev in pravilno razvijanje plana.
Zelo škodljivo bi bilo tudi za izvajanje plana1, če ne bi imeli razumevanja za pravilno razvrstitev kadrov:	raznih inženirjev,
srednjih strokovnih kadrov in kvalificiranih delavcev. Pri tem je prav tako nevaren centu alizem kakor partikularizem. če gledamo preveč ozkosrčno. To govorim zaradi dosedanjih izkušenj in poudarjam, da se moramo tega zanaprej strogo izogibat), če hočemo uttpešno uresničiti naš petletni plun.
Izvedba tega petletnega plana bo popolnoma spremenila našo deželo. To pomeni, da naša dežela ne bo postala samo mnogo bogatejša materialnih dobrin, ampak bomo imeli tudi mnogo več raznih šol, srednjih in visokih, raznih znanstvenih ustanov tei obnovljenih vasi in mest itd. Obenem bodo ustvarjeni pogoji za lažji nadaljnji vsestranski razvoj. Blagostanje ljudstva bo silno naraslo. Že ob koncu petega leta izvajanja plana bo splošni narodni dohodek silno narasel. V primeri z letom 1939, bo imel puribližno tako sliko: splošni narodni dohodek leta 1939: 132 milijard:	leta 1951:
235 milijard ali 193%. Nadalje ja bila vrednost skupne materialne proizvodnje leta 1939. 203 milijarde, leta 1951. pa bo 366 milijard ali lj0%. Mislim, da ni treba še bolj podrobno navajati kakih številk ali odstotkov, kaj se bo ustvarilo in koliko v teh petih letih. O tem bodo govorili oBiali tovariši, razvidno je pa tudi iz petletnega plana. Had bi samo še enkrat poudaril velikanski pomen tega našega podviga za vse našo ; narode. Kakor ni brez izvedbe tega plana, brez industrializacije naše države za naše narode blagostanja, tako brez izvedbe tega plana tudi ni podlage za našo gospodarsko in politično neodvisnost; zato sem mnenja, da je dolžnost vsakega našega državljana, da napne vse svoje silo za izpolnitev nalog, ki nas čakajo pri izvajanju petletnega plana.
Zavedajoč se vseh težav, ki nas čakajo, smo globoko prepričani, da bomo s pomočjo vseh ljudskih sil uresničili to, kar nas vodi k lepši in srečnejši bodočnosti.
Govor predsednika vlade maršala Tita je Ljudska skupščina sprejela z dolgotrajnim in viharnim odobravanjem.
.Soc. Resp. Ltda. — Capital Sj 100.000
☆
Valentin Virasoro 1865 - T. A. 54 - 6656 B ue n o s Aires
SMRTNA NESREČA
Smrtno se je ponesrečil naš rojak Alojz Zamida, star 47 let, doma iz Toplic pri Novem Mestu. Zaposlen kot zidar je pri dela padel in ostal na mestu mrtev.
Pokojni zapušča tu ženo in doma en;?)'1 brata. Ostalim naše sožalje!
Ntrni. (Štev.) 19 —• 21. Junija 1947
--	i	....-
SiomsKt Gus Vesti iz Organizacij
Propietario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOV INC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. i. 6*-1509. “Ivan Cankar’’: Ramallo 4962 — Saavedra.
Ljudski Oder: Coronel Ram6n Lista 5158. U. T. 50-5502.
Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 6^-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667.
Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Av Fr. B#ir6 4916, T. A. 5u - 5591
ZASTOPNIKI:
Za C6rdobo in	okolico:	Frane	Kurinčič —	Pinzon 1639.
Za Rosario in	okolico:	Štefan	Žigon — Avenida Lagos	y Horqueta.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
Za Caseros in Tropez6n: Ivžn Hrovat — Lisandro Medina 1386.
Za Montevideo:	Vera in	Milka	Ogrizek —	Rectificacičn Laranaga	2235.
Na Paternalu:	Matevž	Simčič	— Warnes	2101, Buenos	Aires.
OSREDNJI JUGOSLOVANSKI SVET Sestanek zastopnikov
Dne 28. t. m. ob 4 uri pop. se vrši sestanek, zastopnikov društev, ki so včlanjena v Osrednjem Jugoslovanskem Svetu. Sestanek se vrši v sedežu ulica Santa Fe 2944.
Opozarja se organizacije, da pošljejo zastopnike na ta važen sestanek.
Ženski sestanek
Po sklepu Osrednjega Jugoslov. Sveta se vrši dne 27. t. m. ob 7.30 uri pop. v sedežu Santa Fe 2944 sestanek zastopnic vseh jugoslovanskih ženskih odsekov. Namen sestanka je bodoče delovanje in ustanovitev Vrhovnega odbora Jugoslovanskih žen v Argenti-
Buenos Aires, 21 de Junio de 1947
No. 19
ni.
i
Priporoča se vsem ženskim odsekom posameznih društev, da pošljejo na to važen sestanek zastopnice.
SKUPNOST JE NAŠA BOLJŠA BODOČNOST
JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI, TESNO POVEZANI V DELOVANJU, LAHKO
JAMČIMO ZA OBSTOJ NAŠIH ORGANIZACIJ V IZSELJENIŠTVU!
Mnogo pišemo in povdarjamo o potrebi skupnosti in o združitvi naših organizacij tu v tujini. Najdejo se pa še ljudje, ki pravijo: Združitev, oziroma misel zazdružitev, je tako stara, kakor je stara naša naselbina".
Nismo pa mi enakega mnenja. Zavedati se moramo, da smo prešli v novo dobo. Prešli smo iz one dobe, ko se je delalo za združitev iz katerih koli vzrokov. Danes se druži ves slovanski narod, ker edino v bratstvu in složnosti lahko upamo na uspehe v bodočnosti.
Preteklo je že šest let odkar se je ustanovila Osvobodilna Fronta v Sloveniji. Ta zgodovinski datum so v Sloveniji svečano praznovali. Tov. B. Kraigher, član Izvršnega odbora O. F. je na proslavi imel govor, kjer je Posebno povdaril da: "Osvobodilna fronta je nastala v spoznanju, da; je rešitev in osvoboditev slovenskega naroda samo v dosledni naslonitvi na demokratične sile sveta in na osnovni steber demokracije v svetu, na Sovjetsko zvezo. Samo po tej poti je dosegla kar je dosegla, in samo po tej poti moremo upati na uspeh v bodočnosti." Zaključil je govor: "Osnovno jamstvo, da bomo dosegli dokončno združitev slovenskega naroda v okviru F.L.R.J. je danes v dviganju naporov za gospodarssko utrditev nove Jugoslavije. Zato ie ob šesti obletnici O. F. naša glavna naloga graditi, graditi, graditi!"
Tudi mi tu v tujini bomo podpirali O. F. Gradili bomo skupnost, da bo mo na ta način, kot zavedni sinovi domovine pomagali pri naporih za utrditev nove Jugoslavije. To je ravno ono . ki smo prej povdarjali, da se nahajamo v novi dobi in da je danes združitev naših organizacij vse drugačna kakor 1® bila prej.
Ob priliki ko je delegacija Slovenskega Sveta pozdravila gen. maj. F. Pirca je tudi on posebno povdarjal, da je nujno potrebna združitev vseh organizacij tu v tujini. Rekel je: "edino z združitvijo vsega slovanskega naroda v domovini in v izseljenstvu, bomo v svetu pokazali kako velik in močan.
slovanski narod".
Mi delamo za popolno združitev naših organizacij. Ni torej dvoma, da ie združitev mogoče ambicija nekaterih. Naši sovražniki nam zatrjujejo, da skupnosti ne bomo dosegli in "neverni Tomaži" govorijo, da zdruzitev ni še 2reld. Prvim zagotovimo, da njih želje se ne bodo uresničile, diugi pa naj se Prepričajo, da je združitev že tako dozorela in če danes te ne dosežemo tudi nikoli več v bodoče ne bomo dosegli.
Na Konvenciji slovenskih društev smo podpisali združitev in dano besedo moramo izpolniti. Danes vsi oni predlogi, ki bi rušili združitev naših društev, so orožje, ki je nudimo našim sovražnikom. Mi moramo po poti, katero smo Si začrtali na Konvenciji: moramo takoj pričeti skupno kulturno delovanje, istotako, kot se je do danes skupno vršila akcija za pomoč domovini. Mo-'anio po sklepu Konference tudi delovati v skupni vzajemni pomoči. To Poslednje pa bo zelo lahko doseči, ko bodo enkrat naša društva delovala v krnjenem enotnem bloku.
Dolžnost naših voditeljev posameznih društev je, da pospešijo združitev ter da podučijo svoje članstvo, kako važna in potrebna je naša združitev. Moramo mimo vsakih govoric, ki bi nam pri našem delu škodovale. In ako bomo naše dolžnosti vestno izpolnili, se bomo lahko tudi mi prištevali, da smo bratje onih sinov naše domovine, ki danes gradijo novo Jugoslavijo.
Današnji časi zahtevajo od vseh naših izseljencev, onih v organizacijah m tudi onih izven istih, da delamo vsi za slogo in bratsko skupnost katera •nora sloneti na demokratični podlagi. V tej naši skupnosti se mora vsak fcaš slovenski izseljenec zavedati, da je Jugoslovan in kot tak tudi član velike družine slovanskih narodov. Slovanski narodi žele naj bi zavladal na svetu Pravičen in trajen mix in bratstvo med vsemi narodi sveta.
Edino združeni in složni v bodočem delovanju lahko jamčimo obstoj nagega zamišljenega Slovenskega Ljudskega Doma!
SLOVENSKI DOM
Slovenski Dom priredi dne 3. avgu sta veliko prireditev v proslavo oblet-nnce kulturnega delovanja v dvorani Centro Armenio, Acevedo 1353.
e nagovoril.
Tudi predstavnica Jugoslovanskega Rdečega Križa, tovarišica Zorka Lecn-tič je pozdravila prisotne in spregovorila par .besed in se zahvailla za vso pomoč katero so nudili izseljenci tekom vojne, po vojni in kateio še nudijo danes in da upa, da bodo ša v naprej podpirali s svojim rodoljubnim požrtvovanjem človekoljubno delo katero vrši Jugoslovanski Rdeči Križ.
Zelo živahno in navdušeno razpoloženje je vladalo med vsemi prisotnimi in tudi naš znani baritonist Angel rovatin je na prošnjo prisotnih zapel v čast našemu ministru dve lepi pesmi "Gor čez Izaro" in "Ej uhnjem", zc kar je žel od vseh prisotnih burno odobravanje.
Ta lunch je bil kot nekak prvi stik našega polnomočnega ministra z naso jugoslovansko naselbino, kateri pa se bo kakor upamo, čimbolj^ razvil in širil od dneva do dneva več, da se tako bolje spoznamo in vsi skupno dela-mo v prid naše domovine, našega bratstvca in skupnosti.
LUNCH JUGOSLOVANSKEGA CEN TRALNEGA SVETA V POČASTITEV GEN. MAJ. FR. PIRCA
V	nedeljo 15. t. m. se je vršil v dvorani hotela Castelar napovedan lunch organiziran po Jugoslovanskem Centralnem Svetu v počastitev našemu novemu poslaniku in polnomočnemu ministru Generalmaporju Francetu Pircu.
Ob napovdeani uri se je zbralo mnogo naših rojakov( v večini pa sc bili naši glavni društveni delavci in zastopniki naših organizacij, kateri so z navdušenim ploskanjem pozdravili prihod generalmajorja Pirca. Pozdravil ga je z jedrnatimi besedami pied-sednik Jugosl. Centr. Sveta, tov. Rude Mikuličič. Nato pa je spregovoril lep in zelo pomeben govor minister Pirc, kateri je dejal, da se čuti srečnega, da nas pozdravi v imenu domovine, v imenu ljudskih oblasti in v imenu našega najboljšega sina Maršala Tita.
Izrazil je tudi svojo ginjenost nad tako lepim sprejemom ob prihodu in se čuti izrazil željo da bi se tekem svojega bivanja me dnašimi izseljenci v ogstoljubni Argentini, odnošaji in povezanost med nami povečala in postala trdna vez med nami in domovino, našo novo Jugoslavijo.
Po govoru ministra so vsi prisotni nazdravili domovini, nakar je generalmajor Pirc obšel okrog miz in stiskal roke prisotnim zastopnikom naše naselbine, katerim je bil predstavljen, in vsakemu odgovoril na vprašanje in prijazno spregovoril z vsakim, ki ga
U. S. J. — CORDOBA Občni zbor
Tem potom vabimo člane in članice U. S. J. na redni občni zbor, ki se bo vršil, v nedeljo, dne 6. Julija t. 1. o 3 uri pop. v prostorih U.S.J. unca 24 ae
Septiembre 2402.	v
Ker je ta občni zbor velike važnosti in se bo med raznimi poročili t.udi izvolil nov odbor za dobo 1947-48, ]e dolžnost vseh članov, da se obeneg zbora udeležijo v popolnem številu.
Odbor U.S.T.
IZ LOMA NEGRA
Tudi tu v Loma Negra organiziramo včasih kako proslavo ali družabni večer. 25. maja smo Jugoslovani praznovali obletnico rojstnega dneva našega
maršala Tita.
V prostorih našega rojaka Daniela Milakovič se je zbralo veliko_ število ljudi, kjer so nas postregli z ''vermutom''. Dvignili smo čaše ^in trčili ^ z vzkliki: "Na mnogo let in živio marsa^! Tito!” Govor v ta namen je imel naš predsednik Svobodne Jugoslavije tov. Jože Pacek, ki je orisal prav lepo življenje našega hrabrega borca in voditelja maršala Tita. Tudi še razni tova riši so spregovorili par besed.
Zabave in veselja ni manjkalo. Vršilo se je tudi srečkanje in dražba. Čistega dobička je bilo $ 120.—, ki gre za pomoč bratom v domovini.
Najlepša hvala vsem rojakom, ki so pripomogli, da je proslava dobre uspela in se priporočamo za prihodnjič.	Marko Golobič
Odborom naših društev na znanje!
Slovenski Svet je na svoji izvanredni seji skupno s Tehnično Komisijo za materijalno združitev naših društev, katera je bila izbrana na Konvenciji, prišel do zelo uspešnih zaključkov v pogledu združitve naših društev v eno samo močno organizacijo slovenske naselbine.
Javljamo tem potom odborom vseh društev in organizacij ki tvorijo Slovenski Svet, da se bodo vse bodoče prireditve vršile v znamenju skupnosti pod pokroviteljstvom Slovenskega Sveta, in to samo do tedaj dokleir se ne odobri novo ime naše skupne in edinstvene organizacije, za ime katere se po večini delegati strinjajo naj bi bilo: SLOVENSKI LJUDSKI DOM.
Tem potom vabi Slovenski Svet vse odbore na sestanek, ki se bo vršil dne 9. julija t. 1.. na katerem se bo razpravljajo in odobrilo vse potrebno, da se preide k stvarni skupnosti, kot je bilo sklenjeno na Konvenciji. Kraj in uro sestanka vseh odborov bo Slov. Svet javil pravočasno. Na tem sestanku bo predložen tudi obris pravil skupne organizacije katerega bo pripravila posebna komisija potih članov Slov. Sveta.	SLOVENSKI	SVET
				 		- 		 :							
SMRT FAŠIZMU		]	M	ladi	insl	ki G	las	SVOBODA NARODOM
J'
NASA MLADINA V IZSELJENSTVU DOKAZUJE S PRVIM JUGOSLOVANSKIM MLADINSKIM KONGRESOM, DA JE ZAVZELA POT JUNAŠKE MLADINE V DOMOVINI
V soboto zvečer je bil v dvorani ulice Parand 555 slovesno otvorjen Prvi Kongres Jugoslovanske Mladine katerega je organizirala Federacija Jugoslovanske Mladine.
Ob napovedani uri se je zbralo ogromno število občinstva in dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Otvoritvi je prisostvoval polnomočni minister in poslanik FLRJ Generalmajor Francž Pirc, tajnik poslaništva Dalibor Jakaša, socijalni ataše Daliboi Soldatič, predsednik Slovanskega U-druženja( zastopniki naših organizacij in tiska.
Slovenski zbor je najprvo zapel argentinsko narodno himno in "Hej Slovani". Prvi je imel nato svoj govor glavni tajnik Mladinske Federacije tov. Petkovič, ki je v jedrnatih besedah obrazložil delovanje naše jugoslovanske mladine in obrazložil pomen in namen tega prvega mladinskega kongresa. Nato je govoril predsednik jugoslovanskeg Centralnega Sveta lov. Rude Mikuličič. Sledil mu je z pomembnimi besedami v govoru predsedniic Slovanskega Udruženja tov. Favei Šo-s*akovski, ki je dejal da jugoslovanska mladina ne prednjači samo v Jugoslaviji marveč tudi tu v tuiini s svojo aktivnostjo in ljubeznijo do domovine in v pridnem gojenja bratstva in skupnosti. Sledil je govor predsednika Slovenskega Sveta, tov. Semoliča, katerega priobčujemo v celoti.
Vsi govorniki so z vzpodbudnimi besedami pozdravili našo mladino in jo pozivali naj vztraja pri skupnem delovanju.
Med govori so bili prečitoni mnogi solidarni pozdravi iz vseh krajev Republike in inozemstva, katere so poslale naše organizacije in tudi organizacije in časopisi bratskih slovanskih naselbin.
Končno je govoril tudi generalmajor France Pirc, ki je v svojem lepem govo.ru pozdravil prisotne in povdarjal veliko važnost ki ga ima mladinsko e-lovanje. Pojasnil je na kratko o mladinskem delovanju v FLR Jugoslaviji in še posebno povdaril, da zavisi naša bodonost predvsem od tistega ve likega narodnega zaklada, >i ga pre setavlja naša maldina.
Omenil je velik pomen, ki ga ima naš jezik in pesem, katere naj na^a mladina pridno goji in spoznava.
Generalmajor Pirc je od prisotnih žel buren aplavz ob zaključku svoje ga jedrnatega in pomembnega govo ra
Potek otvoritve je lepo uspel in so ?e naši rojaki in občinstvo lepo razšli okrog pol dvanajste ure.
Prinašamo govor predsednika Siov. Sveta, tov. Semoliča, v katerem je zajetih prav lepih in pomembnih misli o delovanju naše jugoslovanske mladine:
Govor predsednika Slov. Sveta
llHermanos yugoeslavos y eslavo:;!
iJdvenes delegados!
Senoras y Senores!
El Consejo Esloveno, cuya presiden-cia tengo el honor de ejercer, me ev-comend6 uno de los mas gratos a--berss, gue durante mi larga actua- ]
cion en las organizaciones, jamds tuve ] la ocasičn de realizar.
Traer el saludo del Consejo Esloveno a este historico Primer Congreso de la Juventud Yugoeslava, no es para mi solo un grato deber, sino que es una; satisfaccion moral tan grande que con las palabras me es dificil e^cpre-sar.
Hablar a la juventud, es hablar a aguella fuente de pujante energia de corazones jovenes, que despiertan v -acuden al llamado de la vida de hov, que es lucha por un manana mejor.
En este Congreso, jovenes yugoesla-vos, en vuestras deliberaciones, en las tareas que tendreis que realizar para llevar a cabo las resoluciones de vues-tro Congreso, siempre y en toda.s par-tes, recordad que en fragor de la lucha de los pueblos yugoeslavos por la liberacion de la Patria, vuestros herma-nos, los jovenes yugoeslavos de allen-de el mar, han dado un luminoso ejemplo sacrificando su juventud y sus vidas por la Libertad.
Esa mišma juventud, con un espiritu de sacrificio jamds igualado en iai historia del mundo, esta dando sus mejores fuerzas para la reconstruc-ci6n de la Patria devastada por los invasores nazi-fascistas.
El Consejo Esloveno, desde esta tribuna, quiere expresar su convicričn en el pleno exito de este _ Congreso Juvenil, gue es el paso inicial en la gran tarea que se propone nuestra juventud para cumplir con su deber hacia su patria de origen, la Nueva Yugoeslavia, y tambien hacia la patria de adopcion, la hospitalaria Repu-blica Argentina.
Este Congreso Juvenil sera como un eslabon mds que agrega nuestra juventud en la larga serie de propo-si-tos y anhelos en la lucha de nues-tros pueblos, por un manana mejor para si y para toda la humanidad.
El ejemplo de este Congreso Juvenil sea. como un llamado gue llegue a todos los rincones donde haya her-manos nuestros y que lleve el aliento de la Nueva Yugoeslavia a todos nuestros jovenes.
Deseamos gue este despertar de nuestra juventud sea una antorcha
que traiga luz a las conciencias, gue abra los ojos, que vigorice los corazones, aune los esfuerzos, aumente las energias y gue de esta forma sea la expresion viva de una juventud yugoeslava consciente, que ha asu-mido con entereza y responsabilidad la parte gue le corresponde en la Co-lectividad Yugoeslava y Eslava en la Republica Argentina.
El Consejo Esloveno felicita a la Fe-deracion Juvenil Yugoeslava por el
empeno en su labor y los exitos 1^' grados hasta hoy y anhela que este Congreso sea un incentivo mds para lograr una mds fuerte union de los jovenes yugoeslavos en la Argentino para el logro de sus propositos inspi' rados en el amor a su Fatria y en los grandes ideales de la Humanidad.
iViva el Primer Congreso Juvenil Yugoesalvo!
iViva Yugoeslavia!
iViva la Republica Argentina!
NE SRAMOVATI SE PAČ PA PONOSNI MORAMO BITI, DA SMO SLOVENCI!
Dogodilo se je pred mesec dni. Po končanem dnevnem delu grem iskat vozila, ki bi me peljalo domov. 'Bil je mrzel večer, a vkljub temu so bile ulice v sredini mesta natlačene ljudstva. Hodila sem naglo, neozirajoč se na ljudi, ki so mi prihajali nasproti. Naenkrat slišim znan glas, ozrem se in v i dim prijatelja in z njim mladeniča, ki je pa bil meni nepoznan. Bil je to človek visoke, vitke postave in na: prvi pogled opazim, da mora tudi on biti naš rojak.
Prijatelj mi neznanca predstavi in čudno se mi je zdelo, ker nadaljuje pogovor v španskem jeziku. Po kratkem pogovoru reče neznanec: "Mraz je, kaj ko bi šli popiti kaj gorkega! Vabilo sva s prijateljem takoj sprejela Ko smo sedeli za mizo pri čaši gorkega čaja, smo se med tem seveda razgovarjali. Ker pa je že v navadi
v	teh časih, ko se dva Slovenca snideta, njih pogovor gotovo nanese na naša društva, o delovanju ih združitvi, tako smo tudi mi o tem govorili.
O	tem sva seveda govorila sama s prijateljem, ker neznanec je molčal in opazila sem, da se kratk.omalo dolgočasi. Ozrem se k njemu in ga vprašam; "Oprostite mladenič, vi niste še včlanjen v naši mladinski federaciji Poznam veliko število naših mladeničev, toda ne spominjam se, da bi vas kedaj kje videla."
"Ne!", mi odgovori. "Čemu bi zahajal med vas!”
'Kaj niste Slovenec?" — ga vprašam. "Ne sem Italijan!"
"Italijan...?", se začudim.
"Da, Italijan, kaj se vam zdi to takoa čudno in nemogoče?"
"Nič ni nemogočega na tem svetu, j toda sem razočarana, ker sem mislila« J da tako kot spoznam že od dafeč čl Orl veka, da je kake druge narodnosti/1 enako tudi ga spoznam če ie Slovenec. I Toda sedaj vidim, da sem v zmoti,;J Mi dovolite, lahko izvem vaše ime?', j
"Luis M. . .. \", mi vljudno odgovori.
'O, da, to je v resnici pravi kaiabre-ški priimek!" — se mu nasmehnem. J
"Vidim, da se z mano norčujete in | po vašem govorjenju moram soditi, da prezirate Italijane!"
"Ne, jaz ne preziram Italijane", odgovorim — "ako vem, da je kdo reSj Italijan, pač pa preziram Slovenca, ki J se hoče ponašati da je Italijan. Toda > mi dovolite še vprašanje: kje ste bil < rojen?"
"En Gorizia!", mi odgovori,
"Oprostite", — nadaljujem — "todCH
vi	ste toliko Italijan kot jaz. Rojen st®
v	Gorici, na slovenski zemlji, čeravno je bila toliko let pod tujo zastavo, toda Gorica je in bo slovenska. Vas priimek je M...., pristno slovenski, in-pravite, da ste Italijan. Svetujem .Varr*. da v bodoče ne rečete več sem IW' lijan, pač pa recite s ponosom:	Sei'i
Jugoslovan! In ko vas bodo vprašali/ kje ste bil rojen, odgovorite, v Gorici in ne — en Gorizia!"
Tako sem se razburila, da sem celo pozabila na oliko, vstala sem in brez pozdarviti nobenega, sem odšla.
Še danes, ko se spomnim na ta dogodek, zavre kri v meni. Neverjetno jS/ da se še najdejo ljudje, ki se sram'1' jejo svoje narodnosti.
Mi smo lahko ponosni, in pred celit11« svetom lahko rečemo: "Smo Jugoslovani, sinovi slovanskega naroda!”
S. G.
Pic
la
! cej
L; ?u iai j bi<
: to, j ha [Sa de
n0
:
»o
to, : esi
i is,
ttc
I Co Vi,
tre
fe|
9t
fit
Dl:
<5i
I ia
; es Pc cc
d
Cc
Y<
i v p,
hi,
Jo
d,
Seccitin
VUGOESLA VA
Atendida por experfo personal de esta nacionalidad.
• TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoeslevie.
• CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos megnificos Servicios a disposicičn da la ColecHvidad Yugoeslava.
• SECCfON DESCUENTOS. El fianco alenderS de inmediato su Solicifud de Crčdilo.
CONSULTENOS PERSONALMENTE O POR ESCR/TO
TUCUMAN 462
1 n
I 5
Iv
I t,
Ik f 9
PESEM SLOVENSKE MLADINE.
•
Na mesta njih. ki so živeli, za nas čutili in trpeli in pa umrli so za nas zdaj člige nas usodni čas!
Vsi zdaj hitimo, da bo delo, od njih začeto, nam uspelo!
Rod z zvestim delom naš cvetan pričara v dom svobode dan Po žilah polje vroča kri in v vedri glavi misli zdrcrve — tako iz duče nam kipi ukaz: Naprej, zastava Slave!
E. GANGL.
&
18 10 ! O' 3Š
in m< etan. ui, | ici
;I o ez
lo-
je,
ni-
irlk
lo-
IOVEN YUGOSLAVO: ESTA ES TU OPORTUNIDAD
Si, la oportunidad de trabajar por j 1(3eal maravilloso que n.uestra ju Ventud residente en la Argentina co-j nuestros hermanos, que alla en a Patria, luchan y trabajan para ha conocer al mundo entero. tu oportunidad es 6sta. Pero &u a“dad en cualqui.er momento en jQte ,e encuentras dispuesto a traba-• sera tu momento; siempre seras ‘®rivenido, camarada. toH 6 falta tiempo? Dedicas casi tisi?8 ^QS ^oras ^ °I estudio o cl ajo? o en otros cascs a ambas co a la vez?
de ar° es^ c*ue debes Y necesitas ; ®consar al concluir con tus tareas.
^ er° de entre todas tus actividades
[ Ho n° t*enes una h°ra cIue te sobra y ^sabes en qu6 emplearla? j ^ Ues t»ien, dedicala a trabajar con,
I tjj 0s; veras que cuando comienzes e8j° s®rd facil, y 6sa hora que te w a sobrando se transformara en J ttQS’ ^oras, cuando veas que en nuesi | ^ 0r9«nizaciones tienes un amplio I Vi(jQj° accion en toda clase de acti-[ tfQs es- Y sobre todo que te er.cuen-le|j2 ® 9usto entre tus companeros y "Uh ■ poc*er escuchar la dulce y I O0niosa ^en9ua materna.
K tiied6 n° *a hablas? Per0 ■ ■ • I bpjj &s aPrenderla. Debes aprenderla! IHi6l?S aprenderla! F?cien cuando co-. es a conocerla veras la belleza I lotif •°ric‘erra' <?ue amplia es y como I ®ScU i,m°R fuerte tu corazon cuandrj p0etC °s un dia una estrofa del gran CoiJ? Simon Gregorčič y puedas ti^enderla y recordarla para repe-c^j Cl^ando te encuentres solo, p.n C<l>nQUier lugar del mundo- Entonce3, Vor dradcr' comPrenderds que el ma-V pQ e l°s orgullos es ser Yugoslavo, J S°kre todo poder servir a tu ' 1ig6na.Con tu apoyo moral, con tu inte-Ah1<3' COn tu tral3aj0 Y dedicacion. ioVe er estas lin.eas, que dirijo a ti I des , Vugoslavo, recapacita: tu pu;= J^cer algo ____________
6 esperamos, entonces?
L. N.
LISTNICA UREDNIŠTVA
ijjj ^*v° "Triglav", Fosario: Že	pred zg-d-
Ht.,'v*lki srno v listnici sporočili, da Vas J <onje
Ferenci nismo mogli za,lopati, ker je
'$re Pism° dospelo prepozno. Tovariš, kaki) ste naprosili, da bi-vas zastopal, ni ■ g, &fisotcn na' konferenci in Vam radi t°-
srn„ ^ore ničesar pojasniti. O konferenc: ‘ V ]•
roojj	dovolj poročali in posebnih po-
damo za vam poslati. Pozdrav!
ha tiskovni sklad
: ^'Sh **S^‘ovn* sklad Slovenskega Glasa so j	sledeči	rojaki:
v,	Baschi ..	......	. .. $	3.40
H'	......................... 5 —
b	Usi)an ...................... „	2. —
|	fc	r°ser ....................... h	o.___
| ^n0linSil5 "in Orel od prodanih
|	0(1	C6rdobi ...................... „	4 —
I1.R11-.............................  ,	2.—
i	m.7°'	........................2-
i	V ®'e	^____
s6ttl j	  "
darovalcem najlepša hvala!
rojacnica Vrttnc Molim*
t>t>	0
^ 2 S°ldan 4844
U. T. 59-1356
>M yi[§©D€^
PARA YUGOESLAVIA — UNA MARTIR DE LA GUERRA
I
Viejos arboles del bosque, pinos alios y coipulentos Que impasibles a la furia de los rudos elementom,
Os alzdis hasta las nubes desde tiempo inmemorial: iSe blanquearon vuestras sisnes al rigor de helados vientOi!, O al mirar de aquol asalto ia catdstrofe brutal?
II
Duras rocas agrupadas a la vera del Camino,
Que bajdsteis de la altura en tremendo cataclismo,
Impelidas por la cčlera cuando la Patria sueumbič.
iSe agrietaron vuestros poros a la aecion de ,un paroxismo,
0 el ardor de aquella sangre vuesi;a ?nOle sacudič?
III
|Oh rumores de las frondas que en . oliozos ddis *espuesta!
1 Roncos ayes de las grutas que vagais por la floresta Como un eco desprendido de la oscara eternidad!
Tiembla mi alma y se conturba cuando a oiros ya se apresta (Duras y altas rocas! iViejos arboles!: jHablad!
IV
Y decid, cual es la causa que contrista vuestro acento Hoy que tržmulo en el aire hiere a modo de lameruo Despertando en torno suyo el anhelo de no ser... . iPor que asi nos lo recuerdas avivando el cruel tormento? |Han pasado pocos anos y parece que fue ayer!
V
Te miro |oh! noble Patria, per la suerte combatida, Apresada en yugo cruel, dolorosa y abatida.
Lamentando de tus hijos la funesta confusion Cuando en plan de exterminio y en feroz acometida De la Alemania Hitlerisla sobreviene la invasidn.
VI
Cual corriente caudalosa que a los pueblos amenaza, Rompe el cauce y todo inunda sin respeto a nuestra raza,
Ni a los fueros de justicia, ni a la sacra libertad,
Dominando las alturas tiraniza y amordaza,
Sembrando en su camino terror, muerte y soled:jd.
VII
Asi, en lo alto y silencioso de las cumbres sorprendido Por el plomo, se estremece de las dguilas el nido,
Tal se lanzan todas ellas al astuto cazador,
Que un instante palidece por sentirse poseido De indecisa desconfianza ante el inclito valor.............
VIII
i Ved la guardia de la Patria que a las armas se opresura, Ya rechaza el fiero empuje con titdnica bravura;
Corre al campo roja sangre conmoviendo a todo ser,
Y el fragor de la batalla repercute en la llanura
Y se inflama en todo pecho con el dnsia de vencer’
IX
I Mas, cruel hacen la lucha los acentos confundidos De amenazas y blasfemias y hondos ayes doloridos,
Se oscurecen los espacios al estruendo del canon,
Y en el campo, entre los muertos, se incorporan los heridos
Y prorrumpen en un eco de espantosa maldicidn!
X
El asalto se apresura cuando todos los valientes,
Unos casi ninoss, otros grandes, ya cinžndose a las frentes La corona del martirio y lanzandose a morir,
Oponen fiera resistoncia a los golpes inclementes De las balas enemigas que ya saben resistir.
XI
|Son los hijos de la Patria! iJuveniles corazones!
Que sin miedo a los fusiles y de frente a los canones De las fuerzas invasoras que os disparan sin cesar,
Exhaldis el bravo cliento semejantes a leones:
|Para que triunfe el derecho de vi vir y de amar!
XII
Vuestros nombres son un poema que eterniza la me.moria De un heroico sacrificio que en sus pdginas la Historia Con radiantes earaeteres entre lagrimas grabd,
1 Si la vietoria fu£ briilante, es mds grande vuestra gloria Que por los ambitos del mundo vuestro esfuerzo resond!
Vida Gomišček
Slika brez besed
("Tvorba'
Praga)
il A n - I* I Z E K I 4 A
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pi jače. — Rezervirani prostori za družine.
Peter Filipčič
W ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu	U.	T.	59-2295
VABIL
SLOVENSKI PODODBOR UDRUŽENJA SVOBODNA JUGOSLAVIJA
— in —
DRUŠTVO "IVAN CANKAR" IZ SAAVEDRE  Vabita na -----------
KINO PREDSTAVO
ki se bo vršila dne 27. JUNIJA ob 20 uii v dvorani "MASCOTA'’, Avenida Maipu 350 (Florida F.C.C.A.) s sledečim sporedom: "SUCESOS ARGENTINOS'' — "CAIDA DE BERLIN" "CAMARADA V" in "NUEVAS DEMOCRACIAS EN EUROPA"
Čisti dobiček je namenjen za nakup zdravil in nujnih potrebščin za 1,200.000 sirot, bolnikov in vojnih pohabljencev. VSTOPNINA S, 1—	Vljudno	vabita	ODBORA
FARMACIA "SOLEH"
Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079
Corporacidn Medica "SIJIPACHA”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. II. J. Durin y Dr. L. V. De La Puente
Sprejem: pop. od 15 — 20.
Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28
Msadar pošiljale zavoj«* v domovino
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do:
Kratov ti UH UH
CENTENERA 1140	U.	T.	60-0176	'	BUENOS	AIRES
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
n 1J O I, F KLARIČ
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO GG3
BUENOS AIRES
IIERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Se-gurola 1 (>08-14	U.	T.	67	-6250
Buenos Aires
REST AUR ACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Keglišče
«Jožef Škodnik
Ahasco 2652	U.	T.	59-8995
VESTI IZ 3D03VH0'XrXIsrE
cd
tol
PO VSEJ CONi 'A' SO BILE PRVO MAJSKE PROSLAVE 12.000 manifestcmtov v Tržiču
Dopisnik Tanjuga poroča: Prvomajske proslave so bile po vsej coni A Julijske Krajine. Večje proslave so bile v Tržiču, Gradiški in Krminu, kjer so se zbrali delavci vseh tamkajšnjih okrajev. V Gradiški se je ■ zbralo okrog 12.000 ljudi. Govorila sta poleg predstavnika Slovencev in predstavnikov strank in delavskih organizacij tudi predstavnik Generalne italijanska konfederacije dela (CGIL) poslanec italijanske skupščine Bucci in zastopnik KP Italije tov. Novella. Slovenski predstavnik je poudaril, da se bo slovensko delovno ljudstvo boruo za svoje cilj® tesno zdruzeno z italijanskimi tcvariši. V Tržiču se je vršila manifestacija popoldne, ko je sprevod prikorakal iz Ronk na trg Republike, kjer se je zbralo okrog 12.000 ljudi. Govorila sta predstavnik italijanske konfederacije dela in predstavnik KP Italije- V Krminu je bila zvečer prod praznikom baklada, v kateri je sodelovalo okrog 4000 ljudi. 1. maja zvečer pa je bilo ljudsko zborovanje, na katerem so govorn.-ki pozivali k sodelovanju vsega demokratičnega prebivalstva v borbi za mir in demokracijo v svetu.
7 UDI ČLANI STAVKOVNEGA ODBORA SO
SE UDELEŽILI RRVOMAJSKIH PROSLAV V TRSTU
Dopisnik Tanjuga poroča: Izvedelo se je, da so se prvomajskih proslav v Trstu udeležili tudi člani stavkovnega odbora, proti k -terim je lani poleti izdala ZVU zaporno povelje in ga kljub posredovan,u Svetovno sindikalne federacije in neštetim Pro“ ljudstva do 4anes še n, preklicala Izmed oanov tega odbora so se proslav udelezd tovariši:	Jaksetič, Juraga, Loretta, Bu- > .
Laurenti, Sorta, Bacicchi, Štoka, Ulkmai Regent, rišli so ilegalno v Trst, ker se -Sli vzdržati, da ne bi bili skupa. z vsem ljudstvom STO na veliki parad, delovn.n o Svoobdnega tržaškega ozemlja.
BOMBNI ATENTAT SO PONOVNO IZVRŠILI FAŠISTIČNI ZLOČINCI NA BOLNIŠNICO ODREDA JUGOSLO VANSKE ARMADE V GORICI
Dopisnik Tanjuga poroča:	Dober teden
po prvem atentatu na bolnišnico odreda Jugoslovanske armade v Gorici so trije fašisti 29. aprila malo pred polnočjo izvršili drug atentat. Fašistični zločinci so zagnali na vrh bolnišnice dve bombi, eno pa proti stražarju iz daljave 40 m, ki je eksplodirala 3 m pred njim Bombe so bile italijanskega izvora-Stražar je streljal za atentatorji, vendar sta se dva takoj umaknila za ovinek, tretji pa v rdečo hišo nasproti bolnišnice, v katero so se zatekli atentatorji že ob prvem atentatu 21 aprila. Čeprav je bilo polic,ii sporočeno o atentatu, ona ni izvršila nikake preiskave v omenjeni stavbi.
ŠE ZMEROM ODVAŽAJO V ITALIJO INDUSTRIJSKE NAPRAVE
Po takozvanem Devinskem sporazumu je bilo dogovorjeno, da bodo skušalo vojaška uprave v obeh conah zagotoviti redno življenje, torej tudi preprečiti kakršnekoli spremembe gmotnega stanja. Toda Zavezniška vojaška uprava v Trstu se tega dogovoru ne drži. Dejstvo je, da so odpeljali od 12. junija 1945 daljo iz cone A 25 elektromotorjev, 11 električnih vlakov, 16 parnih lokomotiv, 25 Dieselovih lokomotiv. V zadnjem času se množijo primeri odvažanja naprav in matc-rijala iz onega dela goriškega okrožja, ki mora pripasti Jugoslaviji. Primerilo se je tudi, da je Zavezniška vojaška uprava dopustila poškodovanje hiš, parkov in gozdov-Zaradi tega je predsednik delegacije Voja-?ke uprave Jugoslovansko Armije pri Založniški ekonomski komisiji poslal sekretariatu komisij« v Trstu protestno pismo, v kate-
rem se ugotavlja, da se pripravlja odpeljeva naprav v tovarni za cement in v tobačni tovarni iz Pulja.
>1=
PULJSKO LJUDSTVO PROTESTIRA
Zaradi težkih gospodarskih prilik in zaradi očitnih znakov nesposobnosti okupacijske vojaške uprave, je šlo puljsko delovno ljudstvo dne 1. junija zjutraj pred urad okupacijske vojaške uprave in izražalo svojo zahtevo, da poskrbi okupacijska vojaška uprava za normalno preskrbo mesta z živilskimi potrebščinami ter da zagotovi strogo nadzorstvo nad cenami in prepreči naraščajoče primere brezposelnosti. Civilna policija je surovo nastopila proti ljudstvu, skupina policijskih agentov je navalila na žene, ki so bile na čelu demonstrantov, in jih pre-tepavala z gumijevkami. Toda ta niistop ni mogel preprečiti demonstrirajočim ženam dostopa do obale, kjer so pričakale parnik, s katerim puljski črnoborzijanci redno dovažajo razno blago iz Trsta. Preprečile so, da bi se zloglasni borzijanci mogli izkrcati.
*
TRST SREDIŠČE ŠPEKULACIJE V Trstu kar mrgoli špekulantov in preprodajalcev. Ti ljudje ogrožajo tradicije Ttsta kot solidnega trgovskega ter industrijskega središča. Vse spominja na čas po prihodu Italijanov v Trst, ko so prihajali sem nešteti trgovčiči in agenti z južnih delov Italije in stopali na mesto starih, velikih podjetij in solidnih trgovin, ki niso mogle več izdržati ter uspevati v tesnem ozračju Trsta, odrezanega od zaledja. Cene italijanskih proizvodov v Trstu so n. pr- mnogo višje, kaokr v Italiji. Bati se je, da Se bo Trst pretvoril v mešetarsko mesto, na stežaj odprto špeku lantom z vseh vetrov. Zavezniška vojaška uprava ne kaže nobenega zanimanja za ta pojav, ki zelo škoduje Trstu in s tem vsemu poštenemu, delovnemu tržaškemu ljudstvu.
*
SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM PROTIFAŠISTIČNIM BORCEM
Dne 1. junija je bila pri Sv- Soboti spominska svečanost odkritja spominske plošče devetim tovarišem delavcev petrolejske čistilnice, ki so padli v borbi proti nacifašiz mu. Svečanosti so prisostvovali delavci in številni zastopniki množičnih protifašističnih organizacij Slovensko-italijanske antifašistične unije, Antifašistične mladine, KP JK, Primorskih partizanov in Enotnih sindikaiov. *
PRIHOD JUGOSLOVANSKEGA GENERALA V TRST
Dne 31. maja je prispel v Trst jugoslovanski generalmajor Banjina Anton, poveljnik 5000 jugoslovanskih vojakov, ki bodo prišli na Svobodno tržaško ozemlje v smislu sklepov mirovne konference. Na Opčinah ga je sprejel ob prihodu ameriški general Moore, ki bo ostal na Svobodnem tržaškem ozemlju kot poveljnik ameriških vojakov. Po obisku Devina in Miramarja se je generalmajor Banjina vrnil v cono B. Obisk ni bil uraden.
nita, ker bosta na bodočem Svobodnem tržaškem ozemlju sodelovala kot poveljnika svojih vojaških edinic. V jugoslovanskih vojaških krogih uživa generalmajor Banjina ve lik ugled kot vojaški strokovnjak in vojak.
V borbi za osvoboditev Trsta j« sodeloval kot poveljnik divizija.
ŠPEKULACIJE SEPRAL-A
Na konferenci tiska Zavezniške vojačke uprave so tržaški novinarji sprožili več vprašanj v zvezi s težkimi prehranjevalnimi prilikami v Trstu. Vse gospodarstvo cone A je pod vplivom splošne politične in gospodarske krize v Italiji. Ljudstvo mora na svojih ramah nositi breme, ki poteka iz tega dejstva. V imenu demokratičnega tiska je neki novinar omenil krivične delitve blaga s strani SERAL-a, ki ne upošteva potreb širokih ljudskih slojev. Načelnik gospodarskega cd-seka Zavezniške vojaške uprave je odklonil predlog, da bi delovanje SEPRAL-a nadzirali predstavniki potrošnikov in trgovcev na drobno. Tržaške delovne množice pošiljajo oblastem protestna pisma, in terjajo strogo nadzorstvo nad SEPRAL-om, ki je krivično in pristransko delil mast in jajca iz Jugoslavije. Pri delitvi 89 stotov telečjega mesa, ki je prišlo iz Jugosalvije in ki ga je SEPRAL pod ceno blokiral, niso dobili delavci niti kilograma, izvzemši Zvezo italijanskih "krščanskih’' delavcev, ki so dobili 25 stotov, t. j. 28% mesa. Tudi je značilno, da je dobilo 11.000 tržaških delavcev od vagona jugoslovanske masti, ki je prišel v Trst, samo 800 kg, dočim je prejela Krščanska zveza italijanskih delavcev 5000 kg-*
AFERE S CIVILNO POLICIJO
Tržaško ljudstvo terja razjasnitve v zvezi s poneverbami in tihotapstvom raznih članov civilne policije. Tržaško ljudstvo se vprašuje, zakaj so bili izpuščeni iz službe nekateri pripadniki civilne policije. Zavezniška vojaška uprava se izmika jasnim odgovorom. Znano je, da je dokazano, da jo bili nekateri člani tržaške civilne policije soudeleženi pri tatvinah Unrinega blaga, pri raznih tihotapskih mahinacijah itd. Tržaško prebivalstvo terja, da je treba razgnati tolpo črnoborzijancev, kriminalcev in tihotapcev, ki so bili svojčas sprejeti v službo civilne policije, *
RIBOLOV TER INDUSTRIJA RIBJIH KONZERV
Konec maja je imel Mestni osvobodilni svet za Trst sejo, na kateri je obravnaval važno vprašanje ribolova ter industrije ribjih konzerv. Poročevalec je poudarjal, da bo morala začasna vlada samostojnega tržaškega ozemlja posvetiti vso skrb temu vprašanju, ki ni velike važnosti samo za Trst, temveč tudi za vsa obalna istrska mesteca. Lani je bilo nalovljenih v Trstu 2,300,000 kg rib. Sedaj so ustanovili osrednji trg, ki bo poskrbel tudi za izvoz rib. V Samostojno tržaško ozemlje bodo spadale tudi velike tovarne za kon-I zerviranje rib "Arrigoni" in "Ampelea" v
be bodo izvažali zlasti v Jugoslavijo, io s] po drugi strani dobavljala sveže ribs> i0 bodo tej industriji zelo potrebna. TreW pospešiti industrijalizacijo ribolova ter niti dogovore ss osednimi državami d ribolovnih pravic. Mestni osvobodilni sv«1 Trst je sprejel resolucijo, v kateri izraža P i test proti Zavezniški vojaški upravi zo': ig zmerom slabših gospodarskih prilik, ter j, radi kvarnega delovanja SEPRAL-a, ki že oblike očitne politične špekulacije škodo najširših slojev potrošnikov Trsta *
NEDEMOKRATIČNO RAVNANJE S SLOVENSKIM UČITELJSTVOM
Tik pred koncem šolskega leta so se 'e kazala znamenja nedemokratičnega tt'11 i nja z našim učiteljstvom. Na zborovanju'0! vensekih učiteljev in šolnikov dne 28. * pri Sv. Ivanu v Trstu so se navajali Pr’e b premestitev in odpustitev posameznih 1 ed teljev in učiteljic- Z zadnjim odlokom proi< ne oblasti Zavezniške vojaške uprave j®1^ venski jezik postavljen na podrejeno A*1 Uvesti hočejo 4 ure pouka italijanšči1|, !!l redni pouk, tako da bi bili slovenski prikrajšani pri rednem pouku materin^ 'ii Značilno je, da ne smo učiteljstvo sprei6®1 6 v šoli staršev otrok, če ni pri tem ^ takozvani "didaktični ravnatelj". S!o?c*5i prosvetni delavci se zavedajo, da je $ vo mesto tam, kjer je delovno ljudstvo je krvavelo za svobodo. Šolniki iz nab[41 61 skega, miljskega in sežanskega okraj8 * iz Trsta so s svojega sestanka pri Sv. * •• nu poslali protestno resolucijo na pr>s|t 15 mesto proti pristranski in krivični šol«'1' litiki Zavezniške vojaške uprave.
*
JUGOSLOVANSKA ZASTAVA OSKRUNI1'
Dne 25. maja se je pojavil okoli P®* vetih zjutraj na Jugoslovanski motorni nici "Miloš", ki je bila zasidrana v ® tržaške ribarnice, neznanec, snel nd i(1
'tl
jugoslovansko zastavo in zbežal.
ROJAKI V ROSA RIO IN PRO^ SANTA FE
Če potrebujete uradne prevode v® krstnih, poročnih in drugih listin, J nite se na našega prevajalca (Tra11 tor Puhlico Judicial)
SAN LORENZO 937
Oba generala sta se sestala, da se sezna- Toli ter "Novak" v Umagu. Konzervirane n-
Ca m n “VILLA REAL”
— SEPELIOS DE CALIDAD —
LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS.
— de —
Victor M. Herrera
Consulte:
Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez
U. T. 50 - 4791
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andres Fcreyra 3965 U. T Buenos Aires
TRGOVINA ČEVLJEV BELTR^T Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali'
Se priporoča
Albert Beltr*1'
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires ^
RESTAURANT	«4
MIRO MERKU?. A k _______________LORJ^	.
1!,
SLOVENSKA BABICA ^
f*
Filomctta Bencš de
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos
PLANOS — CALCULOS V. L O J K Tecnico Constructor
U. T. 50^'
Pedro Moran 5130
Foto - Arte MABf ^
Najpopularnejša na Dock	'
Facundo CJuirofca 1325
U. T.
\
>,
ribSi rebfl er 3} sve1 aža! i 1$ ter
k>
:ije
•sta.
I
> ae rflfft
mi«
28,
ie o incidentu takoj obvestil civilno i?	' ki Pa je intervenirala žele potem, ko
.11 dogodek že izvršen. Civilna policija ie počila popolno brezbrižnost, vendar je FOla prijeti napadalca, ki je bil še na poji U' so ga policiji z ladje pokazali. Ci-■ ^ Policija je napadalca nekaj izpraže-ler ga potem izpustila. Tudi ta primer ^ 6 vlogo civilne policije v Trsiu. Ugotovi-Pa se j6/ da je napadalec "begunec" Fe-Pugliese, ki stanuje v Trstu ■ ki cesti št. 89.
Fur-
SMRTNA KOSA 1 Sv, Ivanu v Trstu jo umrl dolgoletni 6|ni delavec, pevovodja Maks Baretto, tj B^°r° Petdeset l©t vodil petje. Pri njogo-'et *>°®re^)u 80 sodelovali pevski zbori pro-°9a društva “Škamperle", 2 Verdeljce
ftkonela. V imenu Prosvetne 2veze se jo
•Ovil j « •
11 od pokojnika pevovodja tov. F.
ntil b	zastopnik	Sv.	Ivana	tov. Milko
•1. 1 Pa >e poudaril v mb ‘4, dcj .
proJ! 1 Sv.
n>* !ovc,lnemu
Bo>y,k_ Uredništva: Pokojni Maks Ca-
svoji poslovilni be-
predvsem Baretova zasluga, da
^ Ivan ohranil kljub ogromnemu razna-
pritisku svoje slovensko lice.
P0rt>ba Uredništva: Pokojni išči«1 ®tt0 .
1 ' (j	dolgoletni pevovodia m pro^vet-
./( .1 , avec pri Sv. Ivanu in je stric našegrc .no«® »Joka <5, . ,	*	.
to]*1' 5 I niBlava Baretto, sedanjoga glavne-
nd1 ti 5 Q Slovenskega Sveta in sourednika
n’ 0Venskem Glasu, kateremu izrekamo
‘“J?*1«1'«
P'ci je umrl Justin Kovačič,
Sv.
i P5* srni
dstv« P« .
obl*' t>ti6 rSevanju svojo službe 3» je smrtno , faj(, , | Sr°*‘l borec tov. Mirko Marušič, ki je e, fj.0 stopil v vrste Osvobodilne frontni iQjJe^ov° truplo je bilo pripeljano v do-olsk'‘ ®-le| ^r<5^' v GP°tie selo. Nadalje so umrli 3,1 111 Anton Mane, 40-letni Ivan Delise, B° Karla Umek, 61-letna Jus-tina Benci 1^110 Antonija Metlika. 32-letni Franc ' 79-letna Ana Brundula, vdova Hrib,
H
etnQ
Ana Zvetrošnik, S6-letni Franc Stru-
na P ’l«h
56-letni
Dominik Dušman, 55-letna
K^r10'
tov.
vs;
Sosič, I4-letni Tulij Cigoj. V Bar-^ Je umrl Marjan Pertot, v Prečniku I« ^uka. Umrla je ena najstarejših Trža-* 'letna Antonija Čergolj, vdova 3ka-°^ojnikom trajen spomin!
*
in,
Tr# S«,
JA
61
J
RAZNE NOVICE
Nabrežine je odprla svoj
°dina iz
dom.
zloglasnih trža-so pričeli priprti z gladovno stavko.
Preiskavi sumljivega avtomobila so ^ —» zavojev cigaret. Izkazalo so jo, da ■'D V avtomobilu civilni policist V. 'ibi,5*137®0 Viktor Truco je na Razklanem
'Zg,-
^ Qdi neznosnih prilik v tWi,2Qt>0r‘h v ulici Tigor QSisti
4000
pletel na mino, ki je eksplodirala in
»te„, ;0r3anovi črti je nastal incident, nr:
leti
25 amerižki v°jak težko ranil doma-itt, |v '!®tnega
'H ? GV| v*. ’n roko
Antona Ivančiča iz Kamne o stanje je resno, ranjen je v
Zadružništvo - temelj gospodarstva nove Jugoslavije
Že večkrat smo čitali v Slovenskem Glasu, kako se prenavlja v novi Jugoslaviji življenje delavnih množic, katero stremi za blagostanjem skupnosti, kar se pa doseže le na ta način, da se vsak posameznik čuti srečnega.
Ker ima pri tej obnovi zadružništvo glavno vlogo, hočemo ta pojav posebej podčrtati in ga po možnosti obdelati, da bo naše izseljeništvo spoznalo nov polet zadružne ideje in, da ne bo popolnoma tuje, ko stopi na domača tla.
Zadružna ideja; življenje skupine ljudi, ki imajo iste koristi ,je tako stara, kot so stari slovanski narodi. Dočim so drugi narodi živeli kot posamezniki, so se slovanski narodi držali vedno v skupinah — zadrugah, kar smo tudi mi v dvajsetem veku obdržali, čeprav ne v tako veliki meri, in sedaj prenavljamo in izpopolnjujemo njegove temelje in smernice.
Da je zadružništvo pred vojno v Jugoslaviji, kakor v vseh kapitalističnih državah, služilo le koristim posamez nih strank, o tem ni govora. Ljudstvo ie hotelo nekaj, kar bi ga branilo pred izkoriščanjem, kar bi mu olajšalo neznosno življenje, Zato si je ustanovilo razne zadruge, katere pa so po navadi prešle v roke tistih, kateri so jih potem uporabljali za svoje lastne ali pa namene strank, katerim so pripadali
Razlika med tedanjim in sedanjim zadružništvom ni torej bistvena, marveč je razlika v postopku in cilju. Takrat je vlada sicer izdala zakone, ki so normalizirali zadružno delovanje, a v kolikor se je to izpolnjevalo, se vlada ni brigala. Liberalni sistem, kateri daje vsakemu pravico, da dela kar pač njemu ugaja, pa četudi pri tem tlači cele skupine ali narode, je odvzel vladi kontrolo, katero so dobili v roke navadno mednarodni trusti ali brezvestni domači izkoriščevalci. Ljudstvo, v svoji vliiki revščini in potrebi, _ ni imelo pravice, in kar si jo le priborilo, mu je večkrat bila nasilno odvzeta. Kot primer naj navedemo našo Primorsko, katera je kot ostale dežele v Tugoslaviji, imela veliko število zadrug, katere pa so trajale tako dolgo, kolikor se je italijanskim mogotcem zdelo. Danes so zaprli to, jutri drugo zadrugo, in delavno ljudstvo je ostalo brez vsake pravice do pritožbe, kajti sistem, je bil tak da čese je posamezniku kdo zameril, ga je lahko ta obtožil in stvar je bila rešena v pria
lažni iv ca-izkorišcevalca.	_______
Osrednji Jugoslovanski Svet
PRIREDI POD POKROVITELJSTVOM POSLANIŠTVA FLRJ
VELIKO PRIREDITEV
V PROSLAVO ARGENTINSKEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA
dne 8. JULIJA ob 9 uri zvečer v dvorani "Rossini", ulica Cangailo 2535. Natančen spored objavimo v prihodnji številki.
■<3vi
emu sodišču sta bila prijavljena '’titn,"/02ensiva ameriški državljan Kokelj angleška dražvljanka Janete Su-
V K
so se pojavili v tržaški norišnici. ^rt>dio, telefonski aparat in druge *• ter povzročili škodo nad 50.000 lir.
Ko se je leta 1941. začela v naši domovini osvobodilna borba na življenje in smrt, so bili začrtani v programu novi gospodarski načrti. "Narodna in gospodarska osvoboditev delavnega ljudstva". In ta program se postopoma udejstvuje, na veliko žalost tistih, kateri so prej živeli na hrbtu delavskih množic in, v veliko veselje postemh zadružnikov, kateri vidijo resnično svobodo svojega delavnega -ljudstva, v gospodarski svobodi. Svoječasno smo pisali v takratnem Slovenskem Tedniku (1936) kako se Rusija, takrat edina socijalistična država, spreminja v zadružno državo. Od takrat pa je^ preteklo že mnogo mnogo vode, je že 12 let. Zato se je v tem času marsikaj izpremenilo. Kar se je takrat zdelo, da bo ostalo večno, se je pokazalo pozneje, da še ni popolno in se je spremenilo v duhu časa. Vse take spremembe, nepravilno napravljeni koraki, se sedaj v Jugoslaviji uporabljajo, knkor preizkušnja, in prav radi tega lahko računamo, da je jugoslovansko za-aružništvo na pravi poti. Na pravo pot ga je spravila najvišja ljudska inštan-ca — vlada, zato ona skrbi za njega pravilno razumevanje in pravilno postopanje. Vsi, tudi najnizji zadružni funkcijonarji so za svoje delo odgovorni naravnost vladi, razen tega pa jih še zadružniki neprenehoma nadzorujejo. V koristi celokupnega naroda ie, da se dela pošteno in vestno, zato se morajo poedinci sprijazniti z navodili in delati le kar je vsem v korist. Ideja osebnega egoizma izginja pred nastopa j očobratskoliubeznijo^^
vsak dan povdarjajo odgovorni možje, in katera mora zavladati med narodi. Delo, katero je edini vir življenja, se mora opravljati skupno z veseljem, z pesmijo na ustnicah. Vesel človek, ki se tega zaveda, opravi veliko več dola, ker zaveda se, da dela za svojega brata, za vseh. Torej zadružništvo prodira, ne samo na gospodarskem polju, ampak prav na vseh poljih.
P.o vseh kmečkih vaseh v novi Jugoslaviji imajo nabavne in prodajne zadruge. Obrtniki iste stroke, imaio svojo zadrugo, kateri oddavajo svoje izdelke in od katere — skupno — kupu jejo sirovine. V mestih in industrijskih naseljih imajo svoje potrošne zadruge, katere so v stalnem stiku z glavnimi zadrugami v Beogradu, kajti za vsake stroko obstoja posebna centrala
Kako je zadružništvo napredovalo no vojni nam pričajo te-Ie številk«: Državna trgovska podjetja 30 imela v letu 1945, tri miljarde in sto štirideset milijonov prometa, to je 28%. Zadruge pa v istem letu dve miljardi stotrideset milijonov, to ^ je 27%. Privatna trgovina pa pet miljard m trusto milijonov Din. to je 45‘>. Leto i9‘io
pa nam pokaže te-le številke: Drzavu'. trgovska podjetja' 23 miliard a.i ^ Zadruge v istem času 6 imljard c.;, 19%, Privatna trgovina pa le J minar-de ali 9%.
Državna trgovska podjetja se^ime-nujejo tista podjetja, ki se naivec ca-vi jo’ z izvozom in uvozom, m so zalo ^ rokah vlade, ampak vedno na skupni zadružni podlagi.	^ škrbe, *
n o*
PH fcty.?ni0r i® hotsla izvršiti zaradi družin-4£>-letna Štefanija Alinovič, ki si jo a na desnici.
/6l6«fti{Vlcilcu‘ ki vozi iz Rima v Trst je našel Prane Ferar tri ročne bombe.
__	k	,Sria ameriška vojaka sta napadla v
OS p	tl0*<3 tri mladeniče, od katerih sta bi-
N};, 'aniena v roke in prsi.
v bolnišnico je povila
tcC'>
Sud«	,e Torosovo tako obdelal,
MIZARSKA DELAVNICA
“La Primera”
Lastnik.
PETER JONKE RIO CEBALLOS (CORDOBA)
RADIO
Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje
JAKOB KREBELJ
CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650
43-letna krepko deklico.
Don Fausto iz okolice Vidma je in obiskal 67-letno Julijo Torost.
^ar'ia Costa
T.
da so jo
io fr6Peljctti v glavno bolnišnico, kjer p°bvezall in poslali domov. Policija je ^tc pridržala.
PRODAJALNA KRUHA in JESTVIN
“Triestina”
Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA
pJtihše Ektoi'
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
COKTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL
Caldor6n 2851 - Bs. Aires * T. A. 50 - 1344
F. HRADILAK ★
FIAMBRERIA — Puesto N? 8 Mercado ''LAS MAGDALENAS” Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH j
Salo especial para tratamientos del
reumatismo y sala de Cirugia
!
Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono
Defsnsa 1153	U. T. 34-5319 j
Or. it. Kirschbaum Bni. Maria Kivschbaum
ZOBOZDRAVNIKA
LOPE DE VEGA 3382
U. T. 50-7387
Zobozdravnika Ifra. Samoilovič tfr. Feliks Falieov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure j DONATO ALVAREZ 2181
»r. Hinko Italpern
Specijalist notranjih bolezni Ardinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
0 SKUPNOSTI j V F. L. R. Jugoslaviji se kmečka žena vključuje v gospodarski plan
Povsod kjer se vdobita vsaj dva ro | jaka skupaj; pogovor prav gotovo na nese tudi na gibanje naše naselbino, iz česar je rctzvidno( da dolgoletni, proces tega gibanja je že dosegel stopnjo, kateri končno mora slediti toliko pričakovana dejanska združitev, vseh onih sil, ki v resnici jim ie pri srcu obstoj in napredek slovenske naselbine, našega naroda in Nove Federativ ne Jugoslavije.
Dasi takorekoč, združitev že obstoja, vsaj tako je razumeti iz poročila Slov konvencije z 20. IV. — to nam tudi priča obstoj Slov. Sveta, sestavljenega iz zastopnikov vseh naših usianov vkljub temu pa nimamo še one, širša praktične združitve, s katero naselbina bi zadobila drugi živahnejši in veselej ši obraz.
Da pa je temu tako_ vzrokov je več, toda ako te analiziramo, bomo takoj uvideli, da v resnici je samo eden in ta je stara kronična bolezen, ki se nam danes predstavlja v eni in jutri v drugi obliki. To v resnici ni nič novega, ker isto se je dogajalo tudi pri prejšnjih poizkusih združitve. Danes je skrajni oas, da se zadevo resno in energično prime tam kjer najbolj peče. pri tem se nesmemo ozirati ne levo in ne desno, kdor je kriv je kriv in kct takega ga mora poznati cela naselbina.
Žalostno ioda resnično je, da mnogi še danes ne morejo doumeti pomena večletnega gibanja na polju združitve naselbine. Čeprav ob rojstvu Nove Svobodne Jugoslavije se je zanimanjc-povečalo, danes se še vedno nahajamo na stališču iz katerega je treba napraviti še glavni korak do popoma skupnosti.
Vršila se je "konvencija Slov. usta nov", "Kongres Udr. Svob. Jugoslavi je"; "Konferenca Jugosl. organizacij" in te dni se vrši "Kongres jugoslovanske mladine". Splošni rezultat: cela vrsta sklepov, kateri so nam prinesli nove in velike naloge, katere pa bomo zelo težko izvršili ako se poprej ne za ključi vprašanje združitve naše nase! bine.
Zato je tu poklican ''Slov. Svet", ki ima dolžnost in nalogo da vzame zadevo resno v poštev ter napravi ko nec škodljivemu zavlačevanju katero je v škodo naselbini in domovini.
J. D.
V F.L.R. JUGOSLAVIJI SE KMEČKA ŽENA j čim začne naš kmet orati, s traktorjem ali j Na svojih sestankih žene že dane?, g o vol* VKLJUČUJE V GOSPODARSKI PLAN | s plugom, se pojavi vprašanje semena. Kes organiziranju prevoznih sredstev, ki
S prvimi toplejšimi sončnimi žarki so ne j je, da naša oblast skrbi za preskrbo semena I vozila zelenjavo iz raznih krajev v po
8
piebudile r.aše vasi. Naše kmečko ljudstvo \ v tistih krajih, kjer ga zaradi težkih gospo-je pohitelo na polje; da pregleda svoje žito- ; darskih pogojev ni. Pač pa se monogokrat Z zadovoljstvom sta ugotavljala gospodar in ! potegujejo za seme v takih predelih, kjer ga gospodinja, da je na ozimini mnogo manj I je dovolj, in kjer bi ga bilo treba samo pra-
Slavilinska Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
škode kakor sta se bala. Kmalu pa je zajel vse naše vasi do najbolj oddaljeno gorske vasice klic: setev! Ljudska oblast pomaga kmetu s setvenim planom, ki ga usmeija, kaj naj seje, da bo čim več koristil ssbi in skupnosti in ki mu tudi že nakazuje, kam bo svoje pridelke lahko prodal. Obenem mu pomaga pri obdelavi zemlje, pri dobavi semen in umetnega gnojila.
Zaradi vremenskih neprilik danes setev sama še ni dosegla polnega razmaha, pač pa so povsod že končane priprave. V vseh okrajih in krajih so setvene komisije, ki skr-be za to, da bo vsak košček zemlje pravilno izkoriščen, da se bo tudi naše kmečko gospodarstvo vključilo v splošni petletni p)o:n. V vseh okrajnih n krajevnih sestvenih komisijah sodelujejo tudi žene. V veliki večini so pravilno razumele svoje dolžnosti- Žene se zbirajo na posebnih sestankih, na katerih razpravljajo o važnosti setve in sodelovanju žene pri setvi, o vrtnarstvu, o sklepanju za pridelovanje zelenjave in industrijskih rastlin, kot so oljarice in sladkorna pesa, skratka o vseh dolžnostih, ki jih ima kmečka žena danes na praču prve gospodarski-- petletke. V nekaterih okrajih, kot Krško in Gornja Radgona, so si člani okrajne setvene komisije razdelili delo tako, da bo vsak odgovarjal za določeno število vasi. V takih okrajih odgovarjajo žene, ki so članice okrajne setvene komisije, za načrtno setov v določenem številu vasi. Seveda zahteva to od naših tovarišic že precej znanja in požrtvovalnosti. Taki primeri pa zelo dvigajo samozavest tistih naših žena, ki so do danes mislile, da je žena le za nabiranje taznih prispevkov. So pa tudi take komisije, v katerih naše žene rie rauzmejo pravilno svoje dolžnosti, Sklepe komisije obdrže zase in so ne udeležujejo skupnih sestankov. Vsa to zaradi nerazumlevattja ali preslabega čut« dolžno sti do naše velike skupne borbe.
vilno porazdeliti. S preskrbo semen se ba-vijo največkrat naše žene. Zato naj se žene na svojih sestankih o tem tudi porazgovo-rijo in napravijo sklepe. Iz okraja Ilirske Bistrice nam javljajo, da si žene na vaških sestankih določijo, kako si bodo v vasi pomagale, da bo za vse dovolj semena in kako s> bodo tudi vasi med seboj pomagale. Prav tako so se žene iz kraja Polje v okraju Šmarje pri Jelšah obvezale med saboj, da bodo razdelile ves semenski krompir, kolikor ga je v okraju, med vse interesenta, da bo posajena vsa določna količina in še več. Nasprotno pa prosijo za semenski krompir iz nekaterih krajev v Savinjski dolini, kjer ga imajo trdnejši kmetje prav gotovo odveč. To nam kaže, da se žene v takih krajih še niso pridružile načrtnemu delu. V predelih, kjer so res upravičeni dobiti seme, naj navežejo žene preko KLO stike z zadrugami, da pospešijo razpečevanje semen.
V	setvenem delu so naše žene ponekod dosegle že ,prav lepe uspehe. Na sestanku v Kočevju, katerega se je udeležilo 100 članic AFŽ, 30 govorile o tem, koliko bodo doprinesle za gospodarski plan. Postavilo so delovno brigado 50 žena, ki bo obdelala pol hektarja zemlje za industrijske rastline. Tudi v Kočevski Rel.i bodo žene skupno obdelalo zemljišče in ga posejale z lanom. V drugih krajih kočevskega okraja imajo Ženu posebne sestanke, na katerih sklepajo o sodelovanju žena v setvenem delu. Na seji okrajnega tajništva AFŽ za okraj Kočevje so si zadale žene nalogo, da bodo pridelale čim več zelenjave in da si bodo nudile medsebojno pomoč pri obdelavi zemlje ra industrijske rastline.
V	okraju Šmarje pri Jelšah nudijo žene veliko pomoč v setvenih pripravah. V tem okraju so traktorji kmetom v veliko pomoč pri obdelavi ezmlje. Žene še prav posebej sejejo vrtnine, za katere je mnogo zanimanja.
niško kolonijo in v Rogaško Slatino. V W jevnem ljudskem odboru Buče, kjer v snem ni bilo dovolj zanimanja za izve*® načrta, so žene prevzele skrb za setveno P1 prave in vzbudile zanimanje še pri druf vaščanih.
Po vsej Sloveniji kažejo naše žene ve' zanimanje za zelenjadarstvo, kar priča, so pravilno razumele važnost vrtnin za * delovno ljudstvo. Ponekod so že sklenile P delovalne pogodbe za zelenjavo z ral#1* sindikati, domovi in menzami. Tako bodo* še ustanove redno preskrbljene z zeloM vo, žene pa ne bodo več izgubljalo t® delovnih ur s čakanjem na trgu.
Žene iz Trnovega v Ljubljani so med F mi sklenile pogodbo za skupno oddajo lenjave. Oddajale jo bodo mestnemu O01 darskemu oddelku, ki jo bo razdeljeval venstveno v menze, obenem pa .je bo P1 dajala tudi na trgu na posebnih s!ojn'c' Trnovske žene sodelujejo v trnovski zelenjadarjev, katere namen ie dvignit’ > delovanje zelenjave in jo nuditi delovfl? ljudstvu mesta Ljubljane, da lahko brezh® opravlja svoje naloge. Tudi žene z so združene v zelenjadnem odseku ske kmetijske zadruge, so mnenja, da s* le z skupnim delom in s pravilno razeieH jo pridelane zeljenjave zagotoviti r.ajn'4 ši trud in pa največje koristi skupnost samemu sebi. Kakor so sklenile prid3lOv5 pogodbe žene v Trnovem z mestnini 0®* darskim oddelkom, tako so že tudi po d*11 predelih Slovenije sklenjene pogodbe z® delovanje in oddajo zelenjave. Ženo iz okrog Gorice se ne boje več. kam bod° dale svojo zelenjavo, ker so sklenilo bo za oddajo zelenjave in sadja s si*11 tom jeseniške livarne. Žene iz vasi
Laprida 2443
Florida. FCCA
Krojačnica efGori«*»” Franc Leban
WARNES 2191	Buenos	Aires
Naproti postaje La Paternal
Gran Recreo " L L A O - L L A O "
Juan OberdanU
Rio Carapachay U. T. (749) Ti"re 0589
Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S”
EM osi ar Anton
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5G71 U. T. 50-5383
PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113	La	Paternal
SLOVENSKA PESEM NA PLOŠČAH
Naš rojak, vsem znani baritonist
ANGEL HROVATIN
je pred kratkim graviral na plošče dve lepi naši pesmi:
“Gor čez Izaro”
(Koroška narodna)
“Mornarska” (Dalmatinska čolnarska)
Spremljan z orkestrom pod vodstvom A. MERKUŽA Orkestacija: H. REŠ
PLOŠČO LAHKO KUPITE EDINO PRI:
Buenos Aires RIVADA VIA 1982 — T. A. 47 - 0622
Vprašati je treba za ploščo Štev. BO - 1258
Topolščice so sklenile pogodbe z zdfflf ščem v Topolščici za dobavo zelenjave, f tako žene i raznih zvasi v okolici R0^ Slatine s tamojšnjim zdraviliščem. T' meri niso osamljeni, temveč so sklenil1’ dobne pogodbe tudi žene iz drugih ker se zavedajo, da bomo napredov® vrtnarstvu le takrat, če bomo imeli za pridelke zagotovljen trg.
V	tem je veliko delo žene gospodi^1 s svojim naravnim občutkom razume P®* usmerjevalnega dela doma in bo znfl1® interesirati tudi svojega moža in vso no, da bo prijavila pridelke najbližjii*1 novam, ki si bodo s pogodbami žago' dobavo pridelkov.
”S.
d<
■ot«
ŽELEZO - BETONSKO PODJE1 Itratov Komel
ZA NAČRTE IN PRERAČUN® Rernaldez 1655
U. T. 6^
Prevozno Podjetje “ G O R I ^
Lojk Frane ,
Villarroel 1476	U.	T.	5*
Krojjačmfea L E O V O L n U S A
' Avda. FRANCI® BEIRO 5330-1
U. T. 50-4512
'^01/ VILLA DBV<^
Restavracija
A. BENULIČ & KUSERIČ
★
Izborna hrana	Zmerne
CHORROARIN 596
MED IN MLEKO
IVAN POTRČ
bi
Ali
Pa poslušajte to zgodbo. Hotel
vas slišati, kaj boste rekli, ko jo boste prebrali. Ali ni tudi ori vas ta ko? Mislite si, da se pišete Peter Žgur; jako namreč kakor se je pisal pravi eter 2gur. Potem si še mislile, da se vam je vsaj malo tako godilo, kakor Se )e godilo Petru Žguru. Prav zato bi Vqs hotel slišati, kaj boste rekli. Mogoče je tudi v vas kaj Petra Žgurja, ^°9oče imate tudi pri vas kakšnega M^belega soseda Brenka.
Kajti Peter Zgur je imel prav tako "letijo, kakor jo imate vi. Kajti Peter “9Ur je tičal prav tako do vrata v dolgovih, kakor ste tičali vi. Bil je ^lad, oženil se je, po svatovščini pa Se )e zaklel ženi, mladi nevesti, da bi sonce prej ugasnilo na nebu, kakor bi )Q on nehal vroče ljubiti. Žena mu je ^jela, zakaj mu ne bi—in oba sta kila srečna. Peter Žgur je imel kme-% imel je mlado ženo, čakal je na otr°ka. Smejal se je^ če mu je kdc Jožil o dolgovih in davkih. Peter Zgur bil mlad, obrnil bi svet. Tako je pilo prvo leto. Potem pa so prišla še •Ostala leta. Minilo je štiri, pet, sedem K in Peter Zgur bi ne bil kmet, če *'e bi tičal do vratu v dolgovih, kakor davimo. Dediščine so mu obesile na *rat banko, in v teh štirih, petih, sedlih letih je Peter Zgur počasi z bridkostjo spoznal, da prav za prav ni več jjsti svobodnjak Peter Zgur, ali kmet-j^lj kakor so pisali v knjigah, ampak j^tapec banke v mestu. Samo da za to “anko niso garali več samo on in že-r'a' ampak je moral začeti priganjati Sv°je otroke, da so garali za njo. Žene n* več ljubil, ali vsaj za nič na svetu ni hotel več pokazati svoje ljubezni; 2<3dušiie so mu jo skrbi. Tud! v oči ji |f zlepa več pogledal. Zdelo se mu je, Qa bi bral v njenih očeh:
Samo besede in obljube so te bile. "6besa si obetal, živim pa v peklu."
To so bili očitki, ki so Petra Žgurja ^‘zli. Grizli so ga pa toliko bolj, ko-si je očital, da si jih je sam pri-*'ical. Kaj ali je bilo treba, da se je l^ko daleč spozabil, da ie šel zeni °kljubljat nebesa na zemlji0 Po treh, k®tih, sedmih letih se ni smel spomni-več na tiste nore trenutke. Jezil se nanje in na samega sebe; sram ga le bilo, da je bil kdaj tfcrko mlad.
i	1^*1°' se mu 'e zclelo, da 9° )e bridka košnja le izučila; zaklel se je, da ne 0 nikoli po nepotrebnem razsipaval p °bljubami. Ali Peter Žgur bi ne bil e|er Žgur, ne bil bi podoben vam, je dobival s štirimi, petimi, sedmi-z1* leti Še tako trd obraz, če mu ne bi v *?ih ostalo vroče in mlado srce; le °dprtega ni več nosil, življenje ga je
adar imate opravka v Bs. Airesu ne P°Zabite, da boste najbolje postreženi Po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFIC©” Anton Ilojanovič
BUENOS AIRES
P*ARCAS 769
tHovina jestvin
Oton Turel
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
grdo opeharilo. Zato ni Petra Žgurja bridka izkušnja prav nič izučila.
Kaj se je zgodilo, da se je vroče srce Petra Žgurja znova odprlo? Kdo mu ga je odprl, kdaj se je odprlo?
Prišla je velika vojna, nesreča se je vrstila za nesrečo. Nemci so izseljevali, streljali in rekrutirali. Kakor si je Peter Žgur oddahnil, ko je pobral vrag staro Jugoslavijo, tako ga je začelo stiskati v grlu, ko je videl morijo ki jo je začela uganjati Nemčija.
Ali—potem jep rišlo kakor skozi noč. Tiste pomladi niso zgodnji vetrovi pobrali samo zadnje krpe snega, pomladno sonce je odprlo tudi Žgurjevo srce.
"Kaj je s tabo Peter?" ga je vprašala žena in ga imenovala z njegovim imenom, kar se že leta ni zgodilo. "Pijan si, čeprav nisi pil. Obljubi mi, za vedno mi obljubi, da boš ostal takšen!"
To je bila zapoved njegove dobre žene, in Petre Žgur je obljubil in obljubljal.
"Tudi tisočkrat, če hočeš!” je dejal in jo stisnil na prsi.
Potem ji je začel gostoleti:
“Nemčijo bo vzel vrag, to je enkiat ena! Si videla kak direndaj je bil danes na cesti? Naši so jih nasegali."
Potem ji je začel gostoleti vsak večer. To gostolenje se je začenjalo z besedami:
"Naši so na Planini. . ." ali: "Govoril sem z našimi.. .", ali: "Naši pravijo ..."
Tudi žena je poznala te "naše". "Naši" so bili kmetje, “naši" so bili delavci, "naš" je bil sosedov študent; tisti, ki so ga zapirali, ker je bil za siromake. . . Na lanini so se borili "naši", borili so se za "naše" pravice in za "našo" državo. "Naši" so odprli vroče srce Petra Žgurja. . . "Naši" so prišli po Petra Žgurja. ..
Za Žgurjevo ženo so prišli težki časi. Ali—krepila jo je vera v Petra in v "naše”. Lahko je prestala težke čase. Vedela je: "Naši” trpijo, "naši" bodo zmagali, tudi 'našim" bo enkrat dobro na svetu.
"Med in mleko bo naša domovina", je govoril Peter Žgur med 'našimi"
Dosti krvi je preteklo in naši so morali zmagati. Če bi bilo drugače ne bi bilo pravice na svetu. Ali tokrat je pravica morala zmagati, saj so se naši borili za njo.
''Med in mleko bo v tej domovini", so govorili tudi drugi.
NOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisi;
Calle Ram6n Lista 5552 — U. T. 64-1509
Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja
RUDOLFA STREHAR
Zasebno: Calle Virgilio 2941.
Fra n e Ste h ar
Stavbinski podjetnik
Ram6n L. Falcon 6371 U. T. 64-3084
Peter Zgur se je vrnil na kmetijo. To je bil velik dan. Bil je praznik, kakršnega Žgurova domačija še ni doživela. Žena je segla globoko v tunko, Peter Zgur je nabil sod. Otroci so morali čutiti, da so zmagali naši, da bo odslej začel tisti veliki čas meda in mleka. Tako je vsaj govoril Peter Zgur, in žena, otroci, vsi so mu radi verjeli, kakor so mu včeraj verjeli v zmago "naših", o kateri se ni zmotil.
Žena se je spomnila na obljubo; dal ji je obljubo Zgur, ko je bila nevesta. Bila je srečna, ta sreča se je potem prelila tudi na otroke.
Ali če je bil praznik, ko se je vrnil Peter Žgur, ni bil več praznik, ko je prijel Peter Žgur za motiko in za plug. Ni bilo tega, ni bilo onega. Eližala se je zima, otroci so bili bosi. Cene so ra1-sle. Spodnja vas je bila požgana. Ljudje so začeli negodovati. Na vaškem sestanku ga je spomnil sosed, debeli Brenk na med in mleko.
"Lahko je bilo govoriti o medu in mleku", je omenil debeli sosed in znova utihnil. Po izbi pa je zašelesteio kakor posmeh, nekdo je hihitnil.
Peter Zgur je zardel, kakor še nikoli v življenju. Opazko so slišali vsi, slišala jo je njegova žena, slišali so jo otroci. Šla je na njegov rovaš. On jo obljubljal med in mleko. Kri mu je pognalo v glavo, bil je prepričan, da se mu godi krivica. Bil je prepričan kakor še nikoli. To je bila krivica, kakršne še ni doživel. V Petru Žgurju se je vse uprlo.
Peter Žgur je vedel obljubljati, to je bila njegova slabost, za to slabost je seveda tudi njegova žena—samo govornik ni bil Peter Zgur nikoli. Ta večer, na tem vaškem sestanku pa je Peter Zgur znenada začutil, da mora spregovoriti. Pred sabo ni videl ničesar drugega več kakor zamaščeno obličje debelega soseda. To je bilo obličje tistega soseda, tistega Brenka, k; mu je pred dvema letoma dejal, ko mu je začel Žgur pripovedovati o naših: "Kaj bodo ti siromački?"
Pejer Žgur je bil takrat užaljen. Ali to užaljenost je moral takrat požreti. Ostaja pa je v njem in tlela. Vrnil se i®< in če je srečal Brenka, je vselej čutil, da ima neporavnan račun z njim. Ali Brenk je bil pohleven. Globoko se mu je priklanjal in se mu smehljal. Tako je bilo prvi mesec, četrti mesec pa je Brenk pokazal svojo staro barvo. Peter Zgur je znenada začutil, da ima pred seboj starega Brenka, starega župana, tistega, ki je govoril o njegovih kakor o siromačkih, tistega, ki se je potlej hlinil, ko ni vedel, kakšni vetro-
vi	bodo zapihali, tistega, ki se je nocoj oglasil, tistega, ki je hotel zbrati nocoj maloverne okoli sebe. Peter Žgur je čutil, da ga mora pohoditi kakor robo. Tokrat se kak Brenk ni norčeval iz kakšne take obljube, kakor jo je dal nekoč ženi, tokrat se je Brenk norčeval iz nečesa, iz česar se ne bi smel, norčeval se ni samo iz tega, v kar so verovali on, njegova žena in njegovi otroci, debeli sosed se je okušal pc-norčevati iz tistega, za kar so umirali v hosti Žgurovi tovariši. To je bila domovina, za kakršno so se borili, to je bila njihova domovina, v kateri bo med in mleko. Umirali so za to, drugače ne bi umirali.
"Kaj, kaj si pa ti doslej storil za med in mleko?" mu je bdgovoril Peter Žgur. "Ne mislim na čase, ko smo se mi tepli in si se ti norčeval iz siro-
H E R R E R I A	DE O B R A
HUMAR y	MAKUC
Av. Central 3720	
Calle No. 2 3729	U. T. 741-4520
mačkov, mislim na zadnje mesece. Vas je prijela za delo, vas je prihajaia na sestanke, vas je tudi negodovala. Kdo ne bi negodoval v takšnih časih? Ali vas je tudi delala. Kaj si pa ti storil doslej za med in mleko, čakal si, da bo kaj narobe, čakal si kakor pes na kost. Ali tokrat jaz ne bom moičal, kakor sem molčal včasih, zato ti povem, da sem jaz prvi, ki vem, da ni meda in mleka_ ali da sem tudi oni, ki vem, da bo pri nas med in mleko, če bomo mi hoteli. Ta med. in mleko bodo dale naše roke. Tako mislim jaz, tako mislimo vsi, kar nas je poštenih ljudi."	»
Glasno ploskanje je Žgurju povedalo, da je premagal debelega Brenke?. Le debelega soseda ni bilo več med njimi, ko so se vračali sosedje s sestanka.
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE RADAN Bernaldcz 1550	Buenos	Aires
TOVARNA POHIŠTVA
VINKO ROGELJ
BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO	U.	T.	652-0134
TISKARNA Rudolf tivec
SARMIENTO 40	Caseros
T. A. 757 (Santos Lugares) 1101
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
Recreo “Europa”
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do Re-crea in nazaj: Lastnika
BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A. 749 - 589 Rio Carapachay
TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel
★
TREI.LES 1402	U. T. 59-4104
Slovenska Juridična Pisarna
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A- 35 - 6243	Buenos	Aires
M E R C A D O
'Las Magdalenas”
CARNICERIA
Puestos 21, 24, 25.
— RAVBAR
Avda. Fco. Beiro 5276
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA
V	SAAVEDRI
ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58	U.	T.	70-6112
P 1 Z Z E R I A Emil Lavrenčič
Avda. Fco. Beir6 5315 U. T. 50-3525
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
le
U.
Pismo od doma
Naša rojakinja Ivanka Keber nam je poslala prejeto pismo od svojega brata. Ker je pismo res važno še nam zdi vredno, da ga objavimo v celoti, ismo se glasi:
Volčjadraga, marca 1947.
Dragi bratje!
Ali ste res pozabili, da ste bili lojeni v tej vasi? Se več ne spominjate na štev, 316, t. je naše hiše? Mislim, da kot brat se nisem pregrešil napram Vam. Čeprav mam tu še brate, upam da me smatrate kot pravega brata, ker bil sem brat tudi v najnujšem času borbe. Zelo pogrešam Ivana, ker jo bil res pravi brat in prijatelj zavednih ljudi. Vojna, oziroma preporod našega naroda je potreboval takih ljudi, kakor je bil on, za izboljšanje življenja delovnega ■doja. Zmaga je bila izvoejvana, toda ni še popolna, kor še vedno se oblači nad nami, a upajmo, da so kmalu razjasni.
Sedaj pa Vam hočem nekoliko opisaii življenje iz naše borbe. Po Vaši odsotnosti sem bil vedno preganjan od fašizma- Ob napadu na Jugoslavijo sem bil pozvan v Cuneo, a ko so to zasedli sem bil izpuščen. Ko so se pojavili prvi partizani na Primorskem sem bil 12. aprila 1942 aretiran in poslan v go-riške zapore. Ravno po 100 dnevih v zaporih sem bil po zaslugi nekega uradnika izpuščen na svobodo. Toda kakšno? Čez mesec dni so odšli naši hrabri nečaki k parti zanom in fašisti pa takoj po meni. Zahtevali so naj povem kje so in kam so šli. Osen dni mučnega izpraševanja, a iz mene ni bilo besede in moral sem spet v zapor, na isto številko. Od tam v zapore goriške kvesiure m potem celo v Trst na zloglasno kvesture, ki je bila prava mučilnica primorskega ljudstva. Vsakikrat ko so se odprla 'Tata moje celice, me je spreletaval mraz, kor bal sem se mučenja. Bil sem v družbi naših ljudi, ki so bili mučeni in mučeni radi izpraševanja-Po dveh mesecih tega negotovega življenja sem bil poslan na Furlansko za prisiljeno delo. Tu sem pa bil kakor na letovišču, ker ni bilo več izpraševanja in mučenja.
Med tem časom je moj 3tarejši sin Albin pobegnil iz vojašnice in šel k partizanom. Od tedaj naprej pa je bilo v na:;i hiši doma vedno izpraševanje z grožnjami, da jim vse zažgejo, ako ne povedo kam ,e pobegnil. Kljub vsem grožnjam, ga niso ovadili. V teh časih je bilo v meni veliko zaupanje v lastno družino. Jaz sem bil ves čas obveščan o dogodkih in političnem položaju, saj 3e za drugo nisem zanimal.
Prišel je 8. september, polom italijanskega fašizma. Čez par dni smo se v internaciji že uprli in brez dovoljenja odšli domov. Med povratkom sem pri Doberdobu srečal naše hrabre partizane, ki so mi potem pomagali domov. Na Vogerskem sem srečal nečaka Alojza. Tam so se sestavljale naše edinice. Veselje, ki je vladalo Vam ne morem popisati. Povpraševal sem po sinu, a zastonj, ker o njem ni bilo vesti. Alojz je bil imenovan za poveljnika na Voljčjidragi. Čez par dni sem tudi jaz prejel za puško in re k njemu pridružil. Prišel je glas: Nemci prihajajo v Gorico, kaj bo? Spet so bile zasedene vse postojanke in srečanje z Nemci ]o bilo grozno. Mi smo imeli slabo italijansko orožje in zelo malo, med tem, ko so bili oni opremljeni z modernim orožjem, tanki "Tiger" in letali. Iz Šempasa in Bilj so istočasno pridrveli v našo vas. V tem času sem spremljal novodošli bataljon na Sveti Mark in od tam sem opazoval napad na našo lepo vas. Naenkrat je gorelo nad 50 hiš in med njimi tudi moja. SCtreljali so in plenili, a še isti den so zapustili gorečo vas. Naslednji dan sva prišla z Lojzetom pogeldat domov. Prišel ser.i, ko je ravno še gorela moja soba >n razjokal sem se kakor otrok. Videli smo strašne slike, ker vse je trpelo: ljudstvo in živina. Kam pa sedaj?
Čez par dni so Nemci napravili še hujšo
ofenzivo. Pobegnili smo v Trnovski gozd in dež je neprenehoma lil med to ofenzivo. Ko sem se sspet vračal v domačo vas sem med potjo videl grozne in nepopisljive zločine, ki jih je delal sovražnik. Spet sem se našla z Alojzem in pričelo je novo zbirunje čet in orožja. Kako pa to vršit, ko imamo sovražnika v deželi. Mnogo trujel naših padlih borcev smo našli in jih zagrebli tam kjer je bilo (mogoče, ker pogrebov ni bilo mogoč; izvršit. jaz sem se skrival po Lamovem, a čez nekaj dni so Nemci preiskali stanovanja in sreča, da smo bili tisti večer odsotni. Pos:a vili smo potem šotore. Spati ni bilo mogoče, ker bili smo vedno pripravljeni r a obramoc; ali beg.
Neki večer sem spal pri teti na seniKu Nemci so proti jutru obkolili hišo. Razbijali so s puškinimi kopiti po vratih in kričali: kdo je notri. Ko so jim odprli in med časom, ko so oni raziskovali sem si jam mislil kaj bo z menoj ako pridejo na senik. V možganih mi je šumelo in mislil sem na grozno' snrt Mučili ne bodo, umorili d in kaj bo tudi s s hišo naše tete. Ko jim je teta rekla, da ni nobenega na seniku, so se nažrli kar so boljšega našli in odšli. Opazili so, da jim je pri Stvarniku nedo pobegnil in streljali za njim, a zastonj, ker jim je srečno pobegnil. Napregli so k vozu vole, naložili gnjati, kokoši, gosi, vino in drugo in odpeljali. Z njimi tudi gospodarja Stvarnika, Ta jim je pa vse utajil, vidite kakšni so bili naši ljudje za časa borbe!
Neki večer sem bil pri Jugovih v Stari gori. Šel sem, da se preoblečem. Ob 11 uri pričnejo razbijati po vratih Nemci. Vse je trpe-talo, kaj bo z nami. Pripravljen sem bil za skočiti skozi okno, čeprav je bilo zelo strmo, a svetovali so mi naj tega ne storim, ker potem njih vse pokoljejo. K sreči, da so kmalu na tihem odkorakali. Zaklel sem se, da ne bom več pod streho spal, pa naj bo zunaj še hujše vreme.
Neko nedeljo pozneje sva se odpravila s tov. Bašo, da gremo pogledati po Rožni dolini. Šla sva oblečeno v navadni obleki, a dobro oborožena s samokresi in ročnimi granatami. Po cesti sva bila obveščena, da se bližajo Nemci, ki prihajajo iz Voljčjedrage. Pridružila so se nam neka dekle.a, ki so tudi bežala. Ozrem se in v bližin 70 metrov zagledam Nemca, ki je pripravljal strojnico In kričal: Halt! Halt! Dekleta postojijo in z Bašo zbeživa. Čutim kako okoli mene sečejo krogle in bežim po vinogradu in pritečem pred druge puške, ki me pa k sreči niso opazili. Skrijem se v steljo, a kmalu slišim: "tu mora biti!" Ni bilo več kaj čakati in naglo zbežim v nasprotno stran in slišim: Halt! Bežal sem in srečno ušel. Ko sem se vrnil k Jugu so vsi mislili, da sem mrtev, a niso se upali, da bi me šli iskat.
Čez nekaj mesecev sem moral v Avber poročati o položaju. Šel sem s kolesom skozi eZlezna vrata proti Škrbini. Ko stepim v vas prične na okoli streljati kot, da bi bil sodnji dan. Pred menoj je šla naša patrola. Med tem ognjem sem opazil, da se mi bližajo fašisti. Moral sem pustiti kolo in bežati- Krogle so žvižgale okoli mene, a jaz sem tekel in v rokah tiščal poročilo, da je ne izgubim, ker je bilo važno. Srečno sem se vrnil v Dornberg in tam naprosil neko tovarišico naj ona nese poročilo. Šla je po poti kjer so lahko hodile samo ženske z belim robcem v roki in brez se nikjer ustaviti. Iz Rihem-berškega gradu so bile naperjene, stroiirce in kdor se je ustavil so ga posekale. Že drugi dan sem dobil odgovor, da so moje poročilo prejeli srečno.
Vidite torej kakšno je bilo naše življenje za časa borbe. Nismo zastonj se borili in tvegali življenje, priborili smo si zaželjeno svobodo. Doma sem vse izgubil in stanujemo pri Kodormancovih.
Upam, da bodete to moje pismo prejeli srečno in mi kaj pisali. Pozdrav vsem prijateljem in Vam	Vaš	Franceli.
►zn
Tiskarna "Cordoba”
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE « KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOPISI, KOLEDARJI ® PROPAGANDNI LETAKI IN LEPAKI
® VSAKOVRSTNA VABILA — VIZITKE, itd.
• GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA. • KNJIGOVEZTV O
B U	E N O S	A I R E S	^
Cutenberg	3360	T. A. 50-303^
Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Manin
.	lur
*
Ugodna prevozna	zveza:	Tramvaj	Lacroze in Subterraneo	Lacrtf1 i
Omnibus 66, Tramvaj	štev. 85 in	86, Kolektivi 5, 8, 20, in	108. Fc*
MECANICA y ELECTROTECNICA i E. LOZEJ y W. COX A vda. Riestra 1115	U.	T.	61-0656	,
Colocaci6n de Vidrios, Cristales y Espejos
MOISES GERBIEZ
Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calder6n 2779	U.	T.	50-6655
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ Exeelsior 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
SLOVENSKA GOSTILNA
ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U, T. 50-5106
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477	U. T. 51-7165
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR
MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525	U.	T.	54-0624
UMETNO STAVBENO MIZAR^6
Kovinska Okna in Polkna ' 1 FRANC BANDELJ f1 c Avda. de los Incas 5021 U. T. lo
-------.-------------------------Jjet
(Jueseria y Fiambreria “LA AMI^^ de Cucro y Fernandez j Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. fih..
JUGOSLOVANSKA GOSTUJ de
V	MUNRO	lo;
JANKO POLIAK no Ituzaingo 4267	Ka
TRGOVINA JESTVIN ” T R f d S. C. MIHELJ s c
Charcas 3120
U. T.
BAZAR ”D A N U BI O"
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838
TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ram6n Lista 5650 - U. T. 64-1509
CASA "SOULE T "
Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As.
“ALMACEN”
PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena
Hcinaldo Wasserman
MEDICO
Nazca 2381	U.	T.	50-281!»
MIZARSKA DELAVNICA
Izdelava pohištva
IGNAC K O Š E R
Gnido Spano 655	Munro,	F.	C.	E.
—<o \
PRODAJA SADJA IN ZELENjup J. TRUDEN in B. TRAMPCci6 Triunvirato 2901	6n
RESTAVRANT “ Č A V P*e IVAN LEBAN Lope de Vega 2931________________
RESTAVRACIJA	ci6
IVANČIČ RUDOLF Jdo
____________________________^	P>
KROJAČNICA	0 c
CIRIL PODGORNIK
Tinof -C (li
,
KROJAČNICA	'i	,n
J. R. BOŽEGLAV rT Triunvirato 2891	U.	D' ',r
F I D E O S FRESC’9'«
de NATALIO DOMINI ~se Bazurco 3425	U.	/nv
hal
SPLOŠNO STAVBENO MIZA ■ ANTON FORNAZARIČ
Espaiia 558 — J. Ingenieros
de
en
U. T. 757 - Santos Lugares - t
.err
o
MERCADITO "CHISPAZ^c MILAN ŠIRCA !uo Lope de Vega 2746	xs 1
----------■	■ ■' -inči
to m !ec<
RESTAVRACIJA in BA'd d
iadc
Peter Benčič S
Lastnik. INDEP ENDEN CIA 4202
Jrici cior 3 di: — BS. > de .san
r-----------icrnn
lefin