3 nć. 2.1 številka. (▼ Trih, ▼ četrtek zjutraj da* 18 februTarija 1897.) Tečaj XXII. „ADHroar*1 i.bkjft pc trikrat na tedna v testih »• »Kpjih nI torkih, dttCvtklh io *ofr>o«frttri. Zjiitrnnje izdsajc oti K, uri zjutraj, tuaarno pa ob 7. .!fi Trćrr. — Obojno izdanje stan** : )t,dnui»eir« . t. I.—, ifv« AvatriJ« t. 1 50 tri m«*« , . , j,— t t ^ 4^0 »i fil l*r» . . . rt,— , , })._. i« leto , , , 11,— . , t jt, fc*rečnlnt je plačevati napraj na ■aro6he arar prlložanfi naroonlne aa upravi ne ozira. roaa»i£9v> ifarilke ae rlokirajo v pi;.- ■Iftjalulc« h. t:' >i »■ lr-f.it v o it ovf. iiTMi tri t a (io 4 ati. aa raiane po Ittrifa v petita; it n«sli»TH i debeliai irkaal plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vritic. PoitUna, OHmrtniP« in j:*vn® zahvale, do-mnAi oglasi Itd. «n r »čunujo po pogodbi. Vsi dopiai naj bh pošiljajo uredniAtra BlifH r««rm« 4*. 18. V iako jjipojo mar* hiti frnnAovitno. notrankovaua io u* • n<*ajamajo. Rokooi«! «<» trn Tr*flap. VflCO'OMio, reklamacija in Ojfia«« apre-jtlBS 'ipt avniktvu ulio« ttoiino pit« •olo dat. II. na-Ut. Naročuii« in ogla«* jer'pU6evati loco Trst. Odprto rekU-»» si i« «0 progre poitiiiue. G I ko. „t odinurU J• «*««•". Volilcem III., II. in I. volilnega razreda! Gotovo pričakujete od nas navodila za občinske volitve v III., II. in L razredu. Z ozirom na obstoječe nezdrave razmere v javnem življenju tržaškem sklenil je podpisani odbor po vsestranskem posvetovanju, da za takrat v teh razredih ne postavi svojih kandidatov. Prepuščamo torej slovanskim volilcem, da se vedejo po svoji lastni razsodnosti o sedanjih občinskih volitvah v III., II. in I. razredu. pol. društva „Edinost". Častiti volilci V. kurije! Na izrecno že^jo mnogih volil cev y Trstn in njega okolici, bil sem voljan kandidirati v peti kuriji, a le s pogojem, če bi me tndi pol. društvo „Edinost" priporočilo in podpiralo. Dne 13. svečana je slavnoisto društvo na javnem shodu proglasilo drugega kandidata za to kurijo. Ker pa moj namen ni bil kandidirati na svojo roko, ne usiljevati se našim volilcem, odstopam od svoje kandidature ter se ob enem iskreno zahvaljigem vsem onim cenj. volilcem, kateri so hoteli glasovati zame. Z odličnim spoštovanjem udani M. Kamuščič, urednik .Brivca*. Javni shod pol. društva .Edinost* dne 13. februvarjal897. v telovadnici rTržaškega Sokola* Nu shodu, ki ga je sklicalo pol. društvo »Edinost* dne 13. t. m. zvečer, zbralo se je do 500 ljudij. I/.iekši svoj pozdrav zborovalc^m, je dejal predsednik M h ii d i tS, da kakor je navada vojskovodjem, da pred bitko zberejo generalni štab v posvetovanje, tako je bila uolžuost pol. društvu PODLISTEK Fromout mlajši & Risler starši. 16 ROMAN. — Futncoaki »pisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Ta vest je vzuuuila občo začudenje, najbolj pa pri Rislerju. A Chebeovo dekletce je bilo tako zalo, pogledovalo ga je a tako sladkimi očmi, da se je vrli človek hipoma strastno zaljubil v njo. Morebiti je tudi ta ljubezen že delj časa pouevo-doaa sj ala v njegovem srcu... Iu tako je prišlo, da j« mlada gospa Risler-jeva v beli poročni obleki zvečer dne njene poroke z zmagovitim smehljanjem motiila vežino okno, ki je tako rekoč okviralo deset let njenega življenja. Ta ošabni nasmeh, iz katerega se je videlo globoko pomilovanje in nekaj zaničevanja, kakorino more sploh povišanec gojiti za prvotno Btanje svoje, je bil očividno namenjen ubogemu, izhnjšanemu otroku, katerega je v duhu videla tam gori sebi nasproti v temni uoči in v mi-nolosti iu videlo se je, kakor da mu kliče, kažoča na tvornico : „Kaj pravi sedaj, malička Ch&beova ?... Sedaj sem tukaj, kakor vidiš... „Edinost*, da skliče svoje boritelje pred volilno borbo, ki se prične dne 17. t. m. Tega dne se prično občinske volitve z IV. razredom. Zadnjikrat smo Slovenci v prvo nastopili samostojno; do zmage nam ni bilo, ampak namen nam je bil, da polagoma pričnemo se svojo organizacijo. Odbor pol. društva .Edinost" je tega menenja, da bi letos nadaljevali z organizacijo z samostojno ude-ležitvijo na volitvah. Na Va«, spoštovani zboro-valci je sedaj, da izrečete svoje menenje. Druga važna točka današnje razprave bode pogovor o v o 1 i t, v i v V. kutiji. Vsakdo naj brez ozira iu odkrito pove, kar misli, samo to Vas prosim, razprava naj bode mirna in stvarna. Otvorjena je razprava. Prvi se je oglasil za besedo gosp. Miha H e r v a t i n. Govornik je bil tega meneuja, da bi se Slovenci tudi letos samostojno udeležili volitve v IV. razredu, da bi torej postavili lastne kandidate. Kakor take predlaga: (Govornik je prečital listo kandidatov, kakor smo jo priobčili mi v zadnjih dveh i (danjih našega lista.) (Pohvala iu odobravanje.) Dr. P r e t n e r : Vprašanje j«, ali je umestno, da že sedaj postavljamo lastne kandidate P Ne taji, da < e bi bilo koristno tako vežbanje, ali vprašati se moramo, da-li bode vspeh primeren. Prav je, da se začnemo tudi mi gibati samostojno, toda to naj se zgodi — o pravem času. Sedaj pa gotovo razmere niso ugodne za to. Kakor so raz- Druga knjiga. I. Sprejemni dan moje soproge. Dvanajsta ura. Marais zajutrkuje. Med odmevajoče donenje zvonu od Saint Faula, Saint-Gervaisa, Saint-Dernisa du SaintSacrement se druži rezki glas tvorniških zvoncev, dvigajoči se z dvorišč. Vsako posamezno zvonenje ima svoj glas. Žalostni in veseli, živi iu zaspani zvonovi glasć vse vprek. Tu ČujeŠ bogatih, »rečnih zvouov, ki zvone stotinam delavcem, ubogih, platnih zvonov, ki se za drugimi skrivajo ter se na videz delajo prav majhne, kakor bi se bali, da bi jih ne čul bankrot, in naposled tudi drznih, lažnjivih zvonov, ki zvond za vnanji svet, za ulice, hoteči vzbuditi misel, da je tu dobra kupčija iu da ima opraviti mnogo ljudij. Hvala Bogu, zvon EVomontove tvornice ne spada med te. Dober, star zvon ie, ki ima pač že nekiki državni meji, kjer se jej seveda ni bati tistega uhajanja očij...; kako pa ta narod kulturno napreduje kakor tak in kako sodi tujec o slovenskem Avstrijcu, za božjo voljo za take malenkosti pač nimajo potrebnega časa izvest- ni krogi v Trstu. Dunaj pa je daleč, daleč... * * * Ljudsko šolstvo. Nikari se prestrašiti, cenjeni čitatelj, in nikari vsklikuiti: toujours per-drix! prečitavši ta nadpis. Resnica je, da se je v zadnjem času mnogo pisarilo o tudeželnih šolskih razmerah, a to storilo se je le jednostranski. Le o zares prekrivičnem, nevrednem gmotnem položaju u č i t e 1 j s t v a se je po vsej pravici tožilo, na isto opozarjalo se je merodavne kroge in javno menenje, a s tem se je le z j e d n e strani odgrnilo zastor, s katerim bi najraje na veke vekov prikrila izve.«tna gospoda sad svojega kulturnega delovanja v pokrajini, čije jedina in največja pregreha jo menda ta, da je — pokrajina slovenska. Učitelji so torej pač povzdignili svoj glas pros6 iu pa pret$ in vsaki pozuovalec razmer zamore le iz vsega srca želeti, da bi ne ostal ta glas predolgo — glas upijočega v puščavi. Utegne se sicer pripetiti, da bo v deglednem času treba s svetilnico v roki iskati zavednega slov. učitelja na Goriškem. In marsikomu bo prav tako.... Sedaj za učitelji pa naj pridejo do besede tudi u č e n c i, da bo vedel svet prav presoditi, kako se koncem prosvetljenega 19. stoletja v pravni državi po nekod skrbi za splošno uarodovo izobrazbo. Golice same se ne bom dotikal — ker ne mraram nositi vode v — Sočo. V okvir te sličice ne spada dejstvo, da tudi tam doli še vedno le slovenska narodna požrtvovalnost izpoluuje dolžnost država in dežele, ker tako veleva peščica mož palestinskega domoiinstva. A tam ima visoka vlada vsaj še oni toli moralni izgovor, naj položi slovenska deca na žrtvenik potrebne izobrazbe svojo narodnost in naj se izuči v italijanskih ljudskih šolali, katerih pač ne primanjkuje. V severnem delu pro-viucije pa niti ta — liberalna morala ne velja, tu so šolsko razmere, ne gled6 na narodnostno vprašanje, katerega tu v tem pogledu nimamo, take, da so vredne razglašenja urbi et orbi. Prava avstrijska specijaliteta so! (Pride še.) PoMtiika V TRSTU, du« 17. februvarja 18&7. Gospod Burgstaller pred svojimi volilci. Včeraj je torej poročal gosp. bivši drž. poslanec Burgstaller o svojem — „delovanju". Govoril je poldrugo uro o Taaffeju, Wiudischgraetzu, Kiel-manseggu in Badenijn, Rekel je tudi, da bodoči trž. poslanci bodo imeli veliko manje dela, kajti vse težje delo da je dovršil — nur Lumpe sind be-scheiden — on sam, gospod Burgstaller, kakor stoji tu zmagozavestno pred svojimi volilci. Da je pošteno delal za uarodne interese Italijanov, se razume ob sebi; ia v tem trudapolnem delu ga ni motilo niti dejstvo, — da večina uradnikov, njegovih volilcev, niso Italijani! Boljšega, po-žrtvovaluejega zastopnika si pač ne morejo želeti uaši uradniki 1 Ali gospod Burgstaller še ni bil pri kraju z dokazi o svoji brezpnmerni požrtvovalnosti. Po tolikem trudu bi želel siromak, da se od-dahne, da bi se mogel umakniti iz viharjev življenja parlamentarnega; ali požrtvovalnost gosp. Burgstallerja je brezmejna: ako menijo volilci, da bi bodoči parlament ne mogel pogrešati njega, neutrudljivega gosp. Burgstallerja, todaj pa je — na razpolago svojim volilce m. Komur ne sega do srca taka brezprimerna požrtvovalnost, ta pač ni — tržaški konservativec l A ravno med uradniki je menda takih, ki nimajo pravega zmi-sla za vrline tržaških konservativcev in za požrtvovalno „delovanje" gosp. Burgstallerja še posebej. Ne le da posnemamo iz privatnih povorov, da mnogi čudaki ne hote priznati zaslug g. Burgstal lerja, ampak zlobni jeziki nam govore, da je bilo vse ledonomrzlo, ko je avriil gosp. bivii državni poslanec svoje poročilo ter da je na poziv gosp. predsednika shodu, naj dvigne roko, komur je ugajalo to poročilo, dvignilo roko le kakih trideset mož od 300 zborovalcev. Dolgo pa je govoril g. Burgstaller, prednoje mogel povedati, kar je prav za piav hotel povedati : da je volilcem ua razpolago! Vprašanje je »eveda, kako bodo razpolagali volilci ! Drugega ne vemo povedati o g. Burgstal-lerju, ki je, dasi potreben miru, volilcem na razpolago ! Državnozborske volitve. Miuolo nedeljo je sklicalo goriško društvo .Sloga" javen shod v Nabrežini. Iz Gorice so došli gg. dr. A. Gregorčič, dr H. Tuma in A. Gaberšček. Shod se je vršil od 3. do 6. zvečer, torej cele tri ure. — Po kratkem pozdravu sklicatelja dr. A. Gregorčiča je bil izvoljen predsednikom nabrežinski žapan g. Ign. Tance, ki je dal besedo A. Gabrščeku, kateri je v obširnem govoru razpravljal vprašanja: Kaj smo? Kakošno je naše stanje? Kaj hočemo? Naglašal je vseobsežnoat p.tograma naših sedanjih narodnih zastopnikov, ki skrbč po svojih močeh za vsestranski blagor naroda, tudi delavev. — Železniški čuvaj g. Pondelek je izrekel željo, uaj bi so prepustil mandat pet« kurije —j proletarcem. — Gosp. dr. H. Tuma je govoril v važn-sti naloge deželnih in državnih poslancev in o sposobnostih, katore morajo imeti. Govoril je obširneje o težavah kmečkega in obrtnega stanu v deželi. — Gosp. dr. A. Gregorčič je najprej pojasnil pomen besede „pro-letarci" in omenil, da ta pridevek pri naših delavcih ni na mestu. Omenjal je, kaj se je doslej storilo za delavski stan in česa ni v prid kmečkemu stanu. — Pojasnoval je krivo menenje, da peta kurija je delavska kurija. Prišel je do zaključka, da pri na^ na Goriškem je v tem pogledu nepotreben vsak boj, ker lahko dobimo kandidate, ki bodo z enako unemo delovali za kmečki ali delavski stan. — Gosp. A. Gabršček je konečno naglašal, da Slovenci na Goriškem imamo takih mož, katere voli lahko vsak Slovenec; navajal je zglede za to trditev. Dalje je govoril o razmerju delodajalcev in delavcev pri nas na Slovenskem, imenoma na Nabrežini, in svaril pred dražilci is tujine. Naj bi ta shod dosegel zaželjeni uspeh, da bo vezala prijazna sloga Nabrežince vseh slojev I Položaj na Kreti. Poveljniki vojnih* ladij velesil so prijavili poveljnika grške eskadre, da so zasedli Kandijo. Ta okupacija se je izvriila s privoljenjem turške oblasti, ter sestoji iz : 100 ruskih, 100 francoskih, 100 angleških, 100 italijanskih in 30 avstrijskih mornarjev. Avstrijska eskadra, nahajajoča se pred Kreto, ni mogla izkrcati več mož, kajti omenjenih an mož je izkrcala oklopnica eMa-ria Theresia", a oklopnica „Sebenico" križa pred Retininom. V kratkem pa dospo pred Kroto še o-klopnica „Stephanie«, križarka „Satelit" in patri torpedovke. Avstrija bode potem imela pred Kreto na razpolago 80 topov in 1300 mož ter se bode mogla udeležiti okupacije v razmerju svoji sili. Govori se pa tudi, da oklopnica »Kaiser Fraus Joseph", ki je te dni odplula iz Pulja, da dopelje na Kitajsko novega avstrijskega odposlanika bar. Czixaunaa, pretrga svojo pot ter se pridruži avstrijski eskadri pred Kreto, kajti »Stepanie« ni šs pripravljena na pot. Čim pa dosp6 „Stephanis" pred Kreto, bode oklopnica „Franz Joseph* nadaljevala svojo pot v Kitajsko. „Franz Joseph« utega« dospeti jutri pred Kreto. Korespondenci!! urad javlja včeraj: Iz Ka-neje : Uporniki na Kreti so razdeljeni v tri oddelke, katerih vsak stoji pod poveljstvom grškega častnika, izstopivšega iz vojske. Iz Aten: Službeni list objavlja povelje, ki je je dal grški poveljnik polkovnik Vassos na Kreti izkrcani m vojakom. To povelje pozivlje vojake, da zasedejo utok v iineuu kralja Georgija in da proglasijo okupacijo Krete. Močen oddelek grških vojakov je zasedel a-trdbo Agia ter ujel 400 Turkov, med katerimi js 100 vojakov. — V Pirej je dospelo 1500 begunov iz Herakliona. Iz Carjegagrada: Danes (16 ) se j« sklenilo sestaviti dve eskadri za Kreto. Obe eskadri bo-deti sestojali iz 9 vojnih ladij in 20 torpedovk. Temu fcrodovju ae pridruži še eskadra iz sredozemskega morja. Turški minister mornarice jo zahteval 600.000 turških lir izrednega kredita. Različne vesti, Oli^insKe volitve in .Mattinova logika". Naši „konservativci* zatrjajo v jednomer, da se bore »oper skrajne življe, naj se že isti pojavljajo na tej ali oni strani. K tem skrajnim življem ne prištevajo samo progressovcev, ampak tudi nas pohlevne SI o vence. Misliti bi morali torej, da stopijo konservativci o sedanjih volitvah v IV. razredu v v volilno borbo l vso vnemo in vsem bogatim aparaiooj, o katerem bi lahko razpolagali, da do-vedejo du zmage — zmerne življe. — Toda včerajšnji „Mattiuo ua* poučuje drugače. Govorć o kandidatih progressove in slovenske stranke kakor o skrajnih ziv.jin, pravi, da njegova dobroraisleča stranka m imenovala svojih kaudidatov v IV. Cirila in Metoda ter njenih podružnic ni znano, vabimo naše rojakinje, posebno iz Barkovelj in Grete, naj se v obilem številu udeležč ustanov.lega zbora, kjer se hod* vršilo ob jednem, kakor omenjeno v 5. točki dnevnega reda, tudi vpisovanje družabnic, kajti do sedaj oglasile so se le gospe in gospodičine iz Rojana. Na dan torej, drage Gretarice in Barkov-Ijanke! Pokažite, da tudi v6 bdite ter da ste pripravljene tudi ve pomagati svojemu narodu in njegovi ubogi deci, katero vabi naš narodni sovražnik v svoje vrtce! Na svidenje toraj v nedeljo! Ustanovni odbor. Pripomba urednštva: Gori omenjeno naznanilo ni izostalo, kakor menijo velespoštovane razredu radi posebnih razmer, ki vla lajo v istem, ' depisateljice, po pomoti, ampak zato, ker se nam kateri razred da je popolnoma podjarmljen od pro-progressistov. Priporoča torej svojim somišljenikom, naj se vzdrže volitve. To je pač posebna logika .Mattinova". Mi se seveda bi bili menili drugače: menili bi bili, da bi bila tem sveteja dolžnost konservativcem, da nastopijo z vso odločnostjo, ako vidijo, da se ua vseh straueh pojavljajo od njih toliko sovražem ekstremni življi. Na način pa, kakor postopajo naši Konservativci, ae pač ne konservira, ampak se le olajhčuje zmaga resnično skrajnih iivljev — to je: progressisttov. Kakoišna je logika „Mattiuova* in njegovih konservativcev, takošni so tudi njih — vspehi ! Vprašanje ,11 Piccolu". Te dni je .Mattino" prereštttaval delovanje goapodujočili progressovcev in je koustatoval, da v vseh 30 letih svojega go-apodarstva niso napravili nikakoraaega važuišega dela. Opozoril je zajedno ua mestni zastop v Tri-dentu, ki je tudi .liberalen" iu tudi .italijansko-naredeu" in ima na ^razpolago mnogo manjših sredstev, nego pa .iiberalui-narodui* mestni svet tržaški, a kijubu temu je izvel vodovod, zgradil šole, asauiial mesto l A v Trstu ? Ničesar o tem! Zatorej jo priporočil „Martino', da naj naši liberalci rajše posnemajo ^gospodarstvo liberalcev v Trideutu, uamesio da le kričć v jednomer : Bratsko naše latinsko mesto. „II Piccolo" seveda ni odgovoril na ta izvajanja, kaju s temi liinavci-nasilniki v obče ni možua razsodna polemika, ampak po svoji farizejski uavadi aavil je vso stvar iu pričel kričati: »Oj glejte ljudje božji, kakšni so ti konservativci I Zahvalite Boga, da oui niso na krmilu, kajti ujih program je: delati dolgove 1 Daleč bi prišlo občinsko gospodarstvo v ujih rokah. Iu, ako bi go-bpodanli aouservatici ter res na podlagi dolgov pričeli graditi velikanska dela v provspeh domače industrije, pozvali bi si delavcev — kakor vselej — iz Kranjske, Koroške in Češke. Tako .Piccolo". Sedaj pa naj nam to „libe-ralno-narodno-progressovsko" trobilo pove, od kodi neki so sedaj vladajoči liberalci pozvali one stotine iu stotine delavcev, ki gradijo v Skednju plavže na račun industrijalne družbe kranjske ? Kakšni .patrijotje* so ti delavci ? Mar so domačini, ali pa vsi — od prvega do zadnjega! — podaniki .Piccolovega" ideala, zjedinjene Italije ? ! Ali delajo ti ljudje v provspeh domače industrije, ali v provspeh države, ki je — onkraj velike luže ? Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je poklonila ga. Marija Brtickner-Doliuar 20 kr: Ker naznanilo, ki Brno jd pusLii minoli petek ure Iništvu „Edinosti", da se bode v nedeljo 14 t. m. vr;,il ustanovni zbor žensko podružnice sv. Cirila in M toda v Rojanu, po pomoti ni bilo priobčen, se je valed tega udeležilo le malo občinstva. Med temi je bila večina naših slovenskih dam ženske podružnice iz mesta. Moral se je toroj zbor prelož.ti na drugo uedeljo 21. t. m. Usojamo si toraj opozarjati in ob jednem vabiti slav. občinstvo, posebno pa naše ženstvo, na ustanovni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob uri popolndne v dvorani društvene krčme v Rojanu. Due/ni red: 1. Pozdrav predsednice. 2.Prečitauje pravil. 3 Volitev ali potrditev zač. odbora. 4. Predlagati je nekaterih točk kot dodatek pravilom. 5. Vpisovanje družabnic. Ker je ustonovni zbor podružnice velike važnosti posebno za take, katerim delovanje družbe sv. je bilo reklo, da naj je objavimo le v tem sluća u i ako pol. društvo .Edinost* ne bode imelo istega ' dne svojega shoda. Ker pa je to društvo resnično j imelo svoj shod dne 14. t. m., nismo objavili vesti o ustanovnem zboru podružnice. Kako bi bilo potrebno okrajno glavarstvo za okolico, dokaznje nastopni slučaj : Tržaškemu okoličanu, ki biva sedaj v Celju na Štajerskem, je tukajšnji mestni magistrat naložil neke poprave v njegovi hiši v trž. okolici. Ker je sedaj po zimi neugoden čas za to, uložilje dotifinik prošnjo na magistrat, da bi mu dovolil daljši rok za zahtevane poprave. Prošnjo je spisal seveda v slovenskem jeziku, kajti kedo bi mu napravi' v Celju, kjer ni niti tolmača za italijanski jezik, italijansko prošnjo? Toda magistrat mu je vrnil prošnjo nerešeno, ker da je spisana v jeziku, kinijezik občine. Slovenski jezik, katerega govori tretjina tržaških občanov, da je tuj jezik v Trstu! In to samo radi tega, ker ga na magistratu ne razumejo. Dotičnik se je pritožil na delegacijo — toda ni treba, da je prerok, kedor hoče povedati, kakšen vspeh bode imela pritožba. Naj pa kedo reče, da ni potrebno okrajuo glavarstvo za okolico! Državne oblasti, ki so večkrat izrekle, da je zavračanje slovenskih ulog od strani magistrata očito kršenje državnih osnovnih zakonov, pa mirno gledajo, kako magistrat nadaljuje in ponuvlja to očito kršenje zakonov. Drugi deželni jezik v šolah na Kranjskem. Deželni Šolski svot za Kranjsko je izdal naredbo, da je v vseh štiri- in večrazrednih javnih ljudskih šolah na Kranjskem z II. šolskim polletjem t. 1. uvesti od III. razreda naprej nemški jezik kakor obligatan predmet, če je dotičua šola sč slovenskim naučnim jezikom, slovenski jezik pa, če je šola z nemškim naučnim jezikom. Veliki ples .Del. padp. društva" se bode vr» šil torej prihodnjo soboto v gledališču „Politeama Rossetti". Vstopnice se dobivajo pri g. Antonu Žitku, via Stadion št. 1, v kavarnah „Commercio" in .Tedesco", v društveni pisarni in pri odbornikih društva. Lože pa se dobivajo v društveni pi-larni in sicer: spodnje po 4 gold., zgornje po 2 gld. Na plesu bode igrala popolua vojaška godba. Ne treba praviti, da je „Del. podp. društvo* se svojimi 1500 členov temeljnji ogel narodne organizacije v Trstu ; in dokler ni bilo naše socijalno življenje tako razvito kakor sedaj, bilo je to društvo nekako središče vsemu narodnemu življenju. To društvo je velik dobrotnik našega naroda, ne le v gmotnem, ampak tudi duševnem pogledu. Hvalo smo terej dolžni .Del. podpornemu društvu", ki kakor skrben oče zbira okolo sebe. naše delavske vrste. Slovenci tržaški vseh slojev ! Doka žimo z dejanjem svojo hvaležnost — pridimo vsi na veselico, katero smatramo vsako leto kakor splošno narodno slavje ! Pevsko društvo „Adrija* v Barkovljah vabi na veselico s plesom, katera bode v nedeljo, dne 21. februvarja t. 1. v prostorih gostilne .Gospodarskega društva" ua Greti. Razpored : 1. M. Brajša : .Istarskim Sokolom*, zbor. 2. M. H. in H. R.: .Narodne pesni", izvaja mešani zbor. 3. .Pomota v zmešnjavi", Šaljivo-komičen prizor. 4. Ktintze: .Vinska poskočnica", šaljivi abor s ko-; mičnim kretanjem. 5. Iv. S F^: .Pol ure oficir", ! burka s petjem v enem dejanju ; uglazbil Hrabr. Ražem. 6. Ples iu prosta zabava. — Med posameznimi točkami in pri plesu igral bode oddelek veteranske godbe. Vstopnina: K veselici za osebo 20 nč., sedeži 10 ač.; k plesu 80 nvč. (Gospice, vpeljane po gospodih, so vstopnine k plesu proste, posamezne plačajo 20 nč. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. ODBOR. Ples .Tržaškega podpornega in bralnega društva" se je vršil dne 6. t. m. Izid tega društvenega plesa je bil jako sijajen in povoljen v^em zahtevam. Dvorana je bila jako okusno r-učena. Sfiral je orkester c. kr. pešpolka št. 87., ki je iz-vrstno izvršil svojo nalogo. Udeležilo se je plesa večina členov, kakor tudi mnogo drugih narodnih Slovencev. Počastila so ples razna zastopstva tukajšnjih slovanskih društev knkor n. pr. „Delavko podporno društvo", p?,vsko društvo „Kolo", nadalje: .Societa Austiia", .Uuione Operaia" itd. Plesne točke so se vršile jako lepo in redno. Četvorko je plesalo nad 100 parov. Plesalo se je živahno do ranega jutra. Ob enem navedemo tukaj tudi darovatelje o priliki društvenega plesa, in ,-ucer: Teodor vitez Rinaldini 30 kron, Ecouomo 20 K., Hagicosta 20 K., direkcija Lloyd 10 K., Gentilomo 10 K., Ko-vačevič 10 K., Krekid 10 K., Urbancich 10 K., baron Reiaelt 10 K., K. Busich pol. rav. 10 K., Kalister Fr. 10 K., Potočnik 8 K., Leitenburg pl. Jos. 6 K., Klodič pl. Sabladoski 6 K., Živic Mat. 6 K., Kravos J. 6 K., Rebek Ant, 6 K., Lampe Edv. 2 K., Albori 4 K., Dreher 4 K., dr. Gustav Gregorin 4 K., Goduik 4 K., dr. Glaser 4 K., Go-Ijevšček Alojzij 4 K., Haker Em. 4 K., Horak Ed. 4 K., Kocjančič M. 4 K., Kvas 4 K., Mahorčič M. 4 K., Mankoč Jak. 4 K, Macak Iv. 4 K., Naber-goj vitez Iv. 4 K., dr. Pratner Mat. 4 K., Šabec 4 K., Šorli 4 K., Sottler 4 K., Trnovec 4 K., dr. Martinis Jos. 4 K., Ciuk F. 4 K., Pogorele Iv. 4 K., Prelog Iv. 4 K., .Slovansko pevsko društvo* 4 K., .Delalsko podporno društvo* 4 K., Lenček Urban 3 K., Truden M. 3 K., Vodopivec A. 3 K., pevsko društvo .Kolo" 3 K., Abram Iv. 2 K., Abram Fr. 2 K., Hrovatin Iv. 2 K., Hrast Ant. 2 K., Klemene Jak. 2 K., Metlikovič Ter. 2 K., Mandič M. 2 K , Mahne Jos. 2 K., Počkaj Ant. 2 K., Perhavc Jak. 2 K., Pertot dr. Sim. 2 K., Re-šic Fr. 2 K., dr. Otok. Rybar 2 K., Ribariti bratje 2 K., Skupin Kristij 2 K., Žbona Andrej 2 K., Požun Iv. 2 K., Grebene Vek. 2 K, Žitko Anton 2 K., Žitko Fran 2 K., Skočir V. 2 K., Lampe Jos. 2 K., Jevšek Fran 2 K , Colja Drag. 2 K., Hmelak Fran 2 K., Kosovel V. 2 K., Kokalj Iv. in Rožička Ant. po 2 K„ N. N. 2 K., Čnšner Iv. 2 K., Repe 5 K., Delcot Drag. 1 K., Urbančič J. 1 K., Gašperšič A. 1 K., Lenassi Fr. 1 K., MirkoviČ N. 1 K., Piščanc V. 1 K., Mušek P. 1 K. Odbor omeujenega društva se za ta darila unjtopleje zahvaljuje in prosi tudi v prihodnje to lepo razcvitajoče društvo ne pozabiti. Ob tej priliki moramo zahvaliti tudi gosp. Trdina Jakoba, ki je podaril 2 K. v društveno pušico za sv. Cirila in Metoda. Odbor. Veselica pevskega društva .Zarja" v Rojanu. ki se je vršila minolo nedeljo, je privabila toliko občinsrya, da je bila napolnjena dvorana. Posebnim veseljem smo {opazili veliko ude-ležbo od strani domačinov, ki so menda hoteli nekako demonstrativno pokazati svoje simpatije do tega društva, Program se je vršil v občo zado-voljnost. Petje je bilo precizno, zlasti pa so ugajale narodne pesmi, proizvajane od mešauega zbora, ia pa šaljivi zbor .Nos". Igra „Mutec* se je vršila gladko in vzbujala mnogo smeha med poslušalci. Vsa hvala gre torej gospicama Kristini Pi-ščančevi in Ivanki Gržinovi W gospodom Bremicu Ražmu iu Bitenu. Po .besedi" je bil jako animiran ples in živahna svobodna zab.iva. Hvala Rojančanom, kajti ne spominjamo 8e, rtr\ bi se bila veselica v Rojanu vršila v tako lepem redu, kakor to pot,. I to je znak napredovanja našega ljudstva Tako bodi tudi v bodoče, da dokažemo svetu, da se zavedamo svoje cene, a da hočemo to svojo vrednost kazati vsikdar načinom, ki je navaden med poštenimi io miroljubnimi ljudmi. — Pevci društva .Zarja*! Mino!« nedelje ste videli, kolike simpatije uživate mad domačini in lastnimi rojaki 1 Pokažite neumornim trudom, da ste vredni teh simpatij; oklenite se društva, dvigajte je v čast in ponos sebi in aarodu t Avstrijski parnlk .San Rocoo* izgubljen. Iz Pariza brzojavljajo, da je parnik .San Rocco' (lasinik Vilia Tarabocchia v Trstu) smatrati izgubljenim. Ta parnik je odplul dne 22. januvarja iz Seri t o«» ia Grškem, namenjen t Marziljo. Tje bi bil moral dospeti ▼ 10 dneh. Doslej ga še ni, in ▼sa iskanja in porspešeranja so ostala brozvope-iaa. V Marailji so osTodočeoi, da se jo parnik potopil z vsemi IS mornarji, ki so bili nkreani na njem Vsi mornarji so bili avstrijski Primorci. Mednarodna zdravstvena konferenca v Benetkah pričela jo, kakor znano, predvčerajšnjem svfja posvetovanja. Predsednikom tej konferenci je izvoljen italijanski delegat conte Bonin-Lengare, državni podtajnik v ministorstvu za zunanje stvari. — Delegati naše države so : avstrijski odposlanik v Drnždanih, grofLiitzow, kina kouferenci zajedno ZH.*topa tudi Čnogoro ; dvorni svetovalec pl. Suz-zara od ministarstva za zunanje strm, ministeri-jalua svetovalca dr. Kusy in pl. Ebner, namestni-ški svetovalec in zdravstveni referent dr. Bohata iz Trsta, sanitarni svetovalec in primarij dr. Nobler iz Sarajeva, okrajni zdravnik dr. Karlin-ski iz Bosne, ogerski ministerijalni svetovalec Bhyzer ter še druga dva delegata iz Budimpešte ter avstrijski delegat v zdravstvenem svćtu v Carjemgradu, dr. Hagel. Skupno iz Avstro-Oger-ske 11 delegatov. Na konferenci so zastopane vse evropske države; izmed izvanevropskih pa Indija, Perzija in Egipt. Požar. Pmlsinočnem je navstal ogenj v skladišču tovarne zamaškov, nahajoče se v ulici Molino grande. Gosti dim je opozoril ljudi na to, da mora biti ogenj v zaprtem skladišču. Obvestili so gasilce o tem. Ko so prihiteli le-ti, bil se je ogenj jazširil že prav izdatno. Vendar pa se je posrečilo silnim naporom, udušiti ogenj v manje nego jedni uri. Škode je kakih 1500 gld., toda blago je bilo zavarovano. Pazite na otroke! Nekoliko dni je tega, kar nam bilo zabeležiti strašni slučaj, da je otrok živ izgorel znridi — brezbrižnosti svoje matere in že se je dogodil zopet tak grozen slučaj. Franica Staic, .•opruga voznika Josipa, stanujočega v Bar-kovljah h*t. 302, je predvčerajšnjem zjutraj ostavila svoji dve hčerki: 7!etno Jo.»ipin<> in 31etno Marijo sami v kuhinji in šla po vodo. Žana si je bržkone mislila: „Saj se ne more zgoditi ničesar, kajti Marijo varuje Josipina, ki ježe pametna, jaz pa se vrnem takoj !u In voudar se je zgodilo nekaj strašnega! Čim je $la mati iz kuhinje, je Josipina hotel« Marijo postaviti na ognjišče, kjer je plapolal lep ogenj. Toda otrok se ui mogel vzdržali na nogah, omahnil je in padel baš v ogenj 1 Prestrašono dekle je sknšalo izvleči otroka iz plamena, toda pri tem se je vnela obleka tudi nje. Na srce presuječe kričanje obeh otrok je prihitela mati in parsosedinj, ki so pogasili goreča oblačila obema otrokoma. Toda mali otvok bil je strašno opečun. Pozvali so očeta, ki je odnesel ubogo malo mučenioo v bolnišnico, toda tam je otrok izdahnil svojo dsšo. Popolutlne so morali poslati v bolnišnico tudi starejšo hčer, kajti tudi ista iuia izdatnih opeklin. Kaj pomaga sedaj obupani materi vsa srčna bolečina, vse kosanje f Sednijsko. 281etni privatni uradnik Peter Motta, italijanski podanik, je bil predvčerajšnjem obsojen zaradi goljufije in krive prijave na 10 mesecev teike ječe. Po prestani kazni ga je izgnati iz naše države. 421etni kmet Peter Alessio iz Materade je dobil 10 mesecev težke ječe zaradi goljufije. Poleg tega ga je ob-odilo sodišče, da mora vrniti oškodovanemu 190 gld. provzročene škode. 351otni mornar Mihalj Rodiadis iz Kandije je dobil 3 mesece ječe zaradi javnoga nasilstva in žaljeni* stražarjev. ižOletni težak Josip Zupin iz Miljske okolice je obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja na 3 mesece ječe. Koledar. Danes (18.): Simon, Škof; Flavijan, škof. — Jutri (19.): Konrad, spoznavalec; Viktor, mučenec. — Polna luna. — Solnce izido ob 7 uri 4 min., zatoni ob 5. uri 33 mic. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 3 5 stop., ob 2 pop. 6 5 step. C. 75 000 kron je glavni dobitek velike Iro-motske 50 nč. loterije, kateri se l/.plača v gotovini proti samo 20 od sto dobitku. Opozarjamo našo čitatelj-, da bode žrebanj« nepreklicno dno 20. februvarja. Najnoveji« veati. Punat 17. Tu je izbranih 5 naših narodnih mož za volitev v V. kuriji- Pulj 17. Predsinoči obdržavan shod je kil mnogobrojno obiskan. Istotako sinočni shod v prodmestju Polikarpo: Proglašen n a i kandidat dr. Lsginja loti je razvil svoj program v hrvatskem in nemškem jeziku. Danes je Ijnta borba v sekcijah Siana in Polikarpo. Število glasov sedaj prilično jednako Nada je, da zmagajo Laginjevi volilni možjo. Zavzimnnje naroda veliko, a tudi agitacija in strahovanje. Atene 17. Dva razreda mornarjev sta poklicana v službo. Na očitanja relesil združena z željo, da so vojaki umaknejo s Krete, je odgovoril minister za vnanje atvaii, da odpošiljate v vojakov nima agresivnega značaja, ampak le ta namen, da se pomiri otok in da se ojači mir v Evropi, na katerem ima Grška n^jveči interes. Nemški poslanik je dobil nalog, da vslod odposlsnja vojakov na Kreto naj opusti vse nadaljnje korake pri Grški vladi. Ker v Kaneji vihrajo zastave šestih vlasti, grško vojaštvo ne bode mogle ničesar storiti zoper mesto. Atene 16. 2000 oboroženih Kročanov je navdušeno vsprejelo grško vojaštvo. Grško vojaštvo se bliža Kaneji. Carigrad 17. Turška je pomnožila svoje vojaštvo ob meji Grške. Preizkunill in priporočili so sloviti vtea£ili&£ai profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je uhodao učinkujoče, želedec krepčujoće, slast in probavljanje povspeŠnjofte in telo odpirajoda sredstvi. Stekleni&ica velja 10 novfl. I Trgovinske bmojavk« ln -v isti. iiaiioipPianio* jo«en 7*3'} 7-40r**>nj.\ ta spemlad 1897 7.79 da 7 80 Oves za spomlad 6*03—6 04. IU •* spomlad fJ.50—6.51, Koruzti ta nsaj-juni 18»?. S.84'3 15 1'ionioK iiov* ml 7- «1. 8 10-8 15 o l 79 kila. 8.20—8*25., RO iil. 1. 825— 830 od 81. kU. R-30 835 , od • V. r,r. „._ „ 8-10- 8 — pro-o 5 65- 6'10 Pšenica : Obilno ponudbo pa tudi živahno povpraševanj«, trg stalen, ceno r.a 4—5 n6. draije. Prodaja 35000 mt nt. Vreme: oblačno. r ft* .. •• -t" i'rAiii iludkur i« r. 12.10 inaj 12 20 mirno. i'r.tgK. '•MitiJugP.I nori, fimrnvljiiti t Trti i p ur b > * r»d u >'il.jftt«v |»renf»j /, 81'ftO 32*— l8 2583 75^0ttori.- 4 25«~\ >' glr.vah Hudih 3«- bolj« Havfj. Kuva v-mit»s <»««1 »»»n-rt^i 7.« fsbravar fiO1 — juni 60.75. Hanibt;!^. flnntos kooJ " tsare 48.76 • mej f. 41.50, za september 50.26 ca daoembtr 50.50. mlačno. £> n t-vioiA« ^'C*i.*«« IT. februvarja • *J7 Državui .1 o t ^ » - \vntrij«k«, tHuia papirju srebru t zlatu kronati Kreditno akoijo London FOLfO. Napoleoni . . mark 100 it ulj. lir včeraj iIahak 101.40 101.15 10160 101.40 12:1.40 12^.40 100.85 H,0.25 8«S.50 863.25 119.^5 119 95 9.52 9.52 V, 11.74 n.7i 45 !5 46.15 ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Driavnn ieleuiloa. (Postaja pri »r. Andreju Od dni 1. oktobra 1890. ODHOD: 8.30 predp. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpeljo, Rovinj, Pulj, Divačo in na Daaaj 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ * Herpelje (in od Herpelj brzotlak v Palj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 8.20 pope), v Divača. DOHOD: S.05 predp. i« Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 n ia Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H-melj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. i* Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Palja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.3S popol. iz Divače. b) Juina ialesnlca (Postaja jnžne želeinice.) Od dni 1. oktobra 189ti. ODHOD: 7.45 predp. briovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omiiibuB v Nabreiino, Videm, Benetko in Verono. 9.56 „ poštni vlak na Dunaj, zveza i Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Korinin. 4 40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.06 , Drzovlak na Dunaj, zveza s PoŠto, Rek<> 8 05 „ brzovlak v nabrežino, Vidom, Rim. 8.46 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.- „ mešani vlak do MUra/uscIila^a. DOHOD: 6.46 predp. mešani vlak iz MUrnusehlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Tidma, Nabrriine. 8.36 r hrzovlaV iz Kernsina. 9.2S a brzovlak z Dunaja. 10.90 „ poštni Tlak ■ Dunaja, aveta s Reko. 10.86 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus is Rima, Benatk, Nabrežine. 5.40 pepol. poštni vlak s Dunaja. 7.36 „ omnibuB is Veren«, Kormiea, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežina; — 8.66 n brzovlak z Dunaja zveza s Reko. Naznanilo. Spodaj podpisani raznalalec lista „Edinost" ki je zajeilno URAR priporoča 86 toplo p. n. občinstvo za popravljanje vsakovrstnili ur. Udani Friderik C o 1 j n. vratar hišp 8 via Solitario Zaloga vina Antona, Polley-ja v Bežani. Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja iu razprodaja se le od 50 litrov naprej. Borzni trg št 14 Sedanja razstava: Jako zanimivo po* tovanje po Egiptu ; videti j« ksandrijo, Kairo, otok Phile, reko Nil itd. Najno-veja serija. Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov. ŠopII Anton lastnik kavarne „Cemmercio* odda za rtrntru berilo 2 iztisa „8!ov. Naroda" , „ tretje „ 1 iztis .Narodni lioti" • . „ , 1 „ »Zlata Praha«. C. kr. dvorna tovarna orgelj bratov Rieger v Jagerndorfti avstr. Silezija. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza št, 48 v lastni hiši. Dobre, cene cerkvene orgije pod j:iko ugodni mirni pogoji. Katalog za orgije zastonj. r Bili i IIIIB—— M {genije, ki obiskujejo zanebnike iščejo se proti visoki proviziji za razproda n ».krat prAaiirnnih novovrstnih Iraenih zastiral (Roulenux) in Zht«oinic (Jalousies). 1'onudbo h spi'ičnvali C. Kloniant-u, tovarna zdlouzij, Itrnunnu na Bavur-skom. (Ustanevljeno letu 1878 N ji i v«' če tovarno to vrBt«'. G. T o n a i e s Ljubljana. Tovarna strojev in kevačnica za kotle. Specijaliteta : žage in stroji za obdelovanje lesa. Na prostoru Ralli-jevem MUZEJ TRABBR Anatomija patologija, mehano- plastična nad 1000 predmetov. Odprt od 9 predpoludne do 9. ure zvečer. Ob petkih samo za gospe. Ustopuiiiii 20 nvc. vojaki in otroci 10 nve. 5Q n6. loterija g it v It kron V g O t O V i 1» k X. . žrebanje pojulršnjeml iHREciaMiaBv: mmmmmtm —ms—r* ■ ____ _ "ar&WMMamKm o d hit k oui 20" Giaseppe BoUfflo, Alcssandro Levi. Mnndct & Cn., R!ro!amo Morpurgo, Neumann. Muroo Nigria. Enrinn SolilfTnxnn U Mercurio. aumitf. M^rušsmm [ustnik kvinorcij li^ta .Kilinost, . ?/.davai«lj iu •iIkvt«).) urednik. Fran tfodaik. -- 'Pi.^kardtf 1» BI Tnta. BMMMBtB