Sped. in abb. poet. > gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM,	16. -31. OKTOBRA 1951.	Leto	II. - Stev. 27
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	350.— lir, 6 mesečna 180.— lir.
M™'	Javna dela in brezposelnost
Svojčas je živel na Španskem nek junaški vitez, ki si je vtepel v glavo, da se mora ' klatiti po svetu in braniti pravice tlačenih pred nasilneži. Zgodovina, ki nam pove, da mu je bilo ime Don Kišot, nas obvešča tudi, da je bil ta vitez tako prevzet od svojega poslanstva, da se je nekoč začel boriti celo proti mlinom na veter, ker je zamenjal njihovo veternico zu -velikanske roke orjakov.
Dandanes so se časi spremenili in smo seveda napredovali. Sicer imamo tudi danes junaške borce, toda ti so postali bolj prebrisani in.... koristolovni. In ker je postala borba vprašanje koristi, je logično, da si ti junaki danes, ko so električni mlini izpodrinili mline na veter, u-štvarjajo v svoji fantaziji mline na veter sàmo dato, da bi se lahko proti njim borili.
Na podoben način se množica postopačev, ki so navajeni živeti na račun svojega bližnjega, pustolovci, zmožni vsakega dejanjd, stalno zaganja proti nam pod pretvezo obrambe svete Domovine, kot da bi jo mi komu hoteli prodati. In kadar je gospodar, ki jih plačuje, daleč, tedaj mu skušajo prikazati položaj v Beneški Sloveniji kot nevaren, ki ga je treba brez nadaljnjega nadzorovati in se boriti za domovinsko ljubezen.
V resnici hočejo prikazati dejanja, ki imajo namen dvigniti življenjsko raven naroda, kot neko protidržavno delo. Pri tem pridejo tako daleč, da dajo političen in protidržaven pomen tudi najbolj osebnim zadevam, kakršne so na primer pritožbe proti davkom. Ce protestirajo prebivalci Flajpane in Brega, ker morajo plačevati nezaslišane družinske davke samo zato, ker hočejo obdržati pri življenju eno izmed najstarejših občin te naše ljubljene domovine, postane njihov protest v očeh ljudi takoj posledica političnega rovarenja štirih političnih agitatorjev, ki skušajo ribariti v kalnem, da bi uresničili svoje nakane proti Italiji. V tej stvari so prišli že tako daleč, da so napisali tri večje članke v nekem dnevniku, z velikim naslovom na tri stolpce, da bi tako dali poudarka neki dozdevni slovanski nevarnosti in zahtevali v o-brambi proti nji kakšno podporo, ki bi jim dala možnost, da bi lahko še nadalje živeli, ne da bi jim bilo treba delati.
Kdo je kriv, da je nastal tak položaj Prav gotovo hoče napeljati vsak vodo na svoj mlin in če ti ljudje najdejo naivneža, ki plača.... samo zato, da bi še naprej stražili veternice mlina na veter, da bi te ne napravile kakšne škode bližnjemu, skrbijo s tem samo za svoje koristi. Toda kdor plača bi se moral bolje poučiti o položaju in tako bi opazil, da veternice ori mlinih na veter niso roke kakšnih orjakov, ki bi lahko ljudem škodile.
Tako bi se ne smelo gledati v vsaki pritožbi žensk kakšne politične špekulacije in v vsaki delegaciji, ki gre na prefekturo zahtevati posredovanje, za kakšno nevarnost za državo.
Fač pa bi bilo potrebno proučiti gospodarske vzroke, ki so napotili ženske k protestu in so dvignili moške, da so šli na prefekturo. Tako bi ugotovili, da gre tukaj v resnici za stvari, ki se tičejo želodca posameznikov in bi bilo treba predvsem odstraniti vzroke njihove bede. »Ne bo šel v nebesa tisti, ki kliče Gospod, Gospod«, pravi Jezus Kristus, kakor piše v evangeliju. Tudi vlada, ki je krščanska Vsaj po imenu, bi morala biti zmožna Prenesti na drugo polje to resnico in pri-Poznati, da ni tisti, ki vpije »Italija, Ita-lija«, ki resnično ljubi domovino. Le pretesto se za svetimi vrednotami domovine skrivajo samo sebičnosti in lopovščine.
Nekomu, ki je bil postavljen za čuvaja Pri mostu, je popotnik, ki je šel tdm mino, dejal, da ne dela prav, ker pusti da Poljske miši uničujejo most. Čuvaj pa mu je odgovoril: »In če bi jih uničil, kdo bi vie še obdržal v tej službi?« Prav tako lahko rečemo: »Kdo bi obdržal v službi te ljudi, ki jih plačujejo sedaj samo za
?
Bliža se deževna doba in zima. Dela v gozdu in na polju bodo prenehala. Naši ljudje, ki so povečini kmetje in gozdarji, s skrbjo mislijo na bližajoče se zimske mesece, v katerih doseže brezposelnost pri nas skoraj vse delazmožne ljudi. Tak položaj je še tem bolj težaven, ker tudi v poletnem času niso mogli vsi najti zaposlitve, ker je vedno manj gozda, kjer bi lahko sekali. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da se na tako obširnem področju, kakor je Beneška Slovenija, pojavi tako splošna brezposelnost in da traja kar šest mesecev v letu.
Zato bi bilo potrebno takoj podvzeti ukrepe, da bi se nudilo vsem tem zaslužka potrebnim ljudem vsaj delno zaposlitev. Izboljševalna dela pri hlevih, pri stanovanjih, izboljševanja na polju, urejevanje toka gorskih hudournikov, so dela, ki bi jih prav lahko opravili tudi v zimskem času. S takimi deli bi lahko začeli trez odlašanja, ker ni v Beneški Sloveniji niti ene občine, ki ne bi imela že po več let kakšnega načrta, kateri počiva v predalih Tehničnega urada.
Ni potrebno torej drugega kot malo dobre volje od strani oblasti, v mnogih primerih samo pokrajinskih. Čeprav je treba smatrati za odgovorno centralno o-blast, ki bi v vsakem oziru morala nadzorovati poslovanje krajevnih organov, vendar so često prav ti slednji, ki zaradi premajhnega čuta odgovornosti, varajo centralno oblast in se prav nič ne brigajo za potrebe ljudstva. Tako se zgodi, da sprejme včasih človeka slabše kakšen podčastnik, kot pa sam general.
Sedaj pa, ko smo dobili novega prefekta, ko imamo nov pokrajinski svet, bi bilo treba pokazati ljudstvu, da so se izvršile spremembe na bolje in ne na slabše
Koliko šol bi bilo treba še zgraditi v naši deželi? In koliko je cest, ki čakajo na malo gramoza, ki oi zamašil številne luknje, medtem ko čakajo druge, da bi jih trasirali tudi na zemlji in ne samo na papirnatih načrtih. Tudi vodovodi so še vedno vprašanje, ki spada v ospredje. Pri teh delih pa ne gre samo za izboljšanje življenjske ravni, ampak so potrebna tudi iz zdravstvenih razlogov. Tu ne držijo običajni izgovori, da manjkajo potrebna sredstva, da je preveč stroškov', da je država preveč revna in podobno. Treba je izvršiti taka dela, ki bodo dvignila državno premoženje in s tem tudi dohodke. Izboljšati neko zemljišče ne pomeni samo dati začasno delo večjemu ali manjšemu številu delavcev, ampak pomeni tudi stalno delo za nekatere. Delavec, ki bo lahko jutri obdeloval izboljšano zemljo, ki bo prinašala več pridelka, ne bo več povečaval množico brezposelnih. Čeprav nudijo naši kraji dobre pogoje za sadjerejo v večjem obsegu, mora-pio ugotoviti, da ni v vsej okolici niti enega središča, kjer bi zbirali, sortirali in prodajali sadje.
»obrambo domovine« proti našim spletkam?«
Toda če je bilo razumljivo, da je Don liišot v svoji preveliki gorečnosti napadel mline na veter, ker jih je zamenjal go, velikane, pa nikakor ni dopustno, da bi si drugi ljudje sami ustvarili take mline na veter samo zato, da bi imeli pretvezo, boriti se proti njim. Tako postopanje je izdajstvo nasproti domovini o kateri pravijo, da jo hočejo braniti in je tudi nesramno dejanje proti našim ljudem, ker se jim hoče preprečiti vsako delo, ki ima namen izboljšati življenjske pogoje ljudstva.
Toda te stvari trikolorlstov ne brigajo; domovina je velika stvar, zlasti kadar pomeni kruh in mineštro na račun naivnežev.
Prikazati kot sovražne spletke to, kar je v resnici počasen razvoj prebujenja in napredka pa je tudi prevard.
Prav tako bi se lahko izboljšalo vinogradništvo. Toda čeprav so na tem področju dobre možnosti, vendar se ni še ničesar odločilo in izvedlo.
Manj propagande in več dejstev !
Beneški Slovenec je tih in neutruden delavec: dovolj je da se mu da malo pobude in le majhen del pomoči, ker potem bo znal nadaljevati tudi sam. Vsekakor pa bi mu ne smeli odrekati vsaj malo solidarnosti. Ne smeli bi delati tako, kakor je delal tisti videmski podprefekt, ki je sprejel delegacijo prebivalstva iz Ahtena. Ko so ti ljudje zahtevali, naj bi poskrbel, da jim bo plačano delo pri gradnji vodovoda, jim je odvrnil : «Delajte zastonj ; to je potrebno, ker je občina uboga in ker boste s tem dokazali, da niste Slovenci.«
Nam se pa zdi, da so oblasti tiste, ki bi morale pokazati vso svojo dobro vol io in bi ne smele razločevati med Furlani in Slovenci ter bi morale pomagati tudi tem zadnjim.
Dejstvo je tudi, da je Beneška Slovenija brez kakršnekoli industrije.
»Moje delo za ljudstvo!«
»Rada bi delala zase, pa moram delati za De Gasperija in za njegovih 50 ministrov in podtajnikov.«
Pošta sabotira naš list
»Knjiga, ki ljudi ne popravi, ni vredna nič«. Tako pravi neka moralna prislovi-ca, ki je bila v modi prejšnje stoletje v Italiji. Danes pa to ni več nek moralni princip, ampak je postala makjavelistič-na spletka, ki jo hočejo uporabiti proti nam. Prišli so namreč do zaključka, da je popolnoma brez pomena izdajati nek časopis, če ta ne more razviti svojega dela za vzgojo množic. Zato dovoljujejo, da »Matajur« izhaja, ker jim to služi tudi kot nekak dokaz pred svetom, da obstoja v Italiji široka demokracija, istočasno pa se preprečuje njegovo razpečavanje.
Enkrat smo že opozorili z dvojezičnim člankom na sabotažna dejanja raznih pismonoš, ki imajo namen preprečiti, da bi se naš list razširil. Tako na primer za-
Z ukuazom od governa, de muora usak mlinar narest prožet svojega maina, bojo sigurno lekar za part,’ uši te majhani maini, zak u Benečiji nje mlinarja de bi lahko dau 50.000 lir za narest prožet.
Po Beneški Sloveniji imamo puno vodi an potoku, an pousjerode kjer je tka močna vodà de more honit màlne, so jih domačini zazidal an jih nucajo za njih pctrjebe. Njih muoč nje buohvje kuo velika, pa usednó se morejo služit ž njim za blaguo ki ga pardjelajo po beneških vaseh. Nje dugo cajta od tuod ki je gospodarje od malnu zadeu te zadnji dekret od ministera an s tistim bojo muorli u parpovjedanim cajtu usi mlinari narest prožete malnu tud tist ki so bli naprau-jen pred malo ljeti brez specjalnih pro-žetu. Mlinari pravejo, de letere ki so jim paršle od »Genio civile« pišejo, de bi muo-ru usak mlinar plačjat inženjerju ki bi prožet naredu okuole 50.000 lir. Usak človek muore tuole zastopit, de buogi beneški mlinari na zaslužejo cjelo ljeto u njih malnah za kar bi muorli dat za prožet nardit. Zuna tuolega je naredu hover-no še adno. Tisto, za de bojo zaparli usak malen tist ki gospodar na bo imeu predpisanega prožeta. Tel ukuaz da zastopit usem svetu, de kuo autoritad gleda na usako vižo pot za uničat gospodarstvo beneških Slovencov an posebno pa maj-hane gospodarje namest jih podpjerat. še venč škodo pa djela beneškim buogim mlinarjem adan bogatin iz Ažle, ki Jim djela konkurenco, zak ima modern električen malin an vič kamionu, ki ž njim hod pobjerat ušenico an sjerak po naših vaseh an uzame usem te družim majha-nim malnam djelo an kruh. Zatuo se zgodi de zavoj pomanjkanja denarja na
Veliki in mali tatovi
Te dni se vrši pred porotnim sodiščem v Viterbu sočna razprava proti Giulia novi tolpi zaradi zločina v Portella della Ginestra. Vsi časopisi govore o tej razpravi, najbonc pa morda pove tisti časopis, ki niti ne omenja te epizode, ampak pripoveduje samo, kako je bil za časa A-ltksandra Velikega aretiran nek nevaren rcpar. Ko so ga pripeljali pred cesarja ie imel ta ropar pogum, da mu je rekel:
»Mene imenujejo zločinca ker kradem na malo, tebe, ki kradeš na veliko, pa vsi spoštujejo in častijo«.
Se razume, da se to v nobenem oziru ne nanaša na našo vlado.
bojo mogli narest predpisanih prožetu, če pa jih na nardijo, autoritad jim bo zaparla use malne. Potlé gospodar modernega električnega maina na bo hodu vič s kamjonmi pobjerat sjerak an ušenico po vaseh, an pa bo čaku de mu bojo kumetje sami parnašal blaguo u malen, al pa mu bojo muorli draguo plačjat, če bojo tjel de jim bo uozu blagu z njega kamjonam u malin.
Sada muora zavoj konkurence mljet dobar kup, če potlé pa mu bo konkurenca odpadla, bo lahko mleu po kupu, ki ga bo sam deu gor.
Vladine skrbi
So ljudje, ki hitijo zapirati hlev potem, ko so voli že ušli iz njega; so zopet drugi. ki pa tako hite z zapiranjem hlevskih vi at, da voli ne samo niso imeli časa iti ven, ampak da niso mogli iti pravočasno niti noter.
Tak je morda primer tiste vlade, ki se toliko briga za obrambo lire, da jo bo napravila končno nevidno. Prav tako se briga za obrambo domovine v taki meri, da določa za to obrambo toliko denarja, da bo morala vojska, ki jo bodo s tem oboroževanjem postavili na noge, boriti se proti bedi, ki jo bo povzročilo prav to neomejeno oboroževanje.
Ukrepi proti brezposelnosti
V Italijo bi morala priti vojna naročila, ki nam jih je preskrbel naš ljubljeni predsednik na svojem potovanju v Ameriko. To pomeni, da bi morala imeti naša industrija več dela in bi zaradi tega morala nuditi zaposlitev večjemu številu delavcev. V resnici pa vedno nove tovarne zapirajo vrata in število brezposelnih stalno narašča. Očividno obstoja večja zaposlitev delovne sile samo v povečavi vojaških kadrov, potem ko so dvignili ro* za vojaško službo od 12 na 18 mesecev. Morda se bo znižalo število brezposelnih tudi zato, ker bodo zaradi gladu mnogi ljudje prisiljeni krasti in bodo prej ali slej končali v zaporu.
Povečano število pripornikov pa bo zopet zelo dobra pretveza za povečanje policijskih sil, kar bo zopet zmanjšalo brezposelnost. Na ta način se rešujejo v Italiji socialni problemi; tako se vedno bolj bližamo času, ko bomo lahko razločevali le dve vrsti ljudi: ječarje in jetnike.
vračajo posamezne številke, namesto da bi jih izročili naslovljencem, ali pa jih celo uničijo, kar je razvidno iz dejstva, da mnogi redno odposlani časopisni izvodi niso dosegli naslovljenca, niti niso bili zavrnjeni. Ko smo prvič protestirali v našem listu proti takim dejanjem, nismo objavili nobenega imena ali kraja. Teda omenjenega opozorila ni upoštevalo poštno ravnateljstvo v Vidmu. Za to ravnateljstvo je vse v redu in če kdo napravi kakšno pritožbo mora natančno navesti ime in priimek naročnika, ki ne prejema časopisa, od kdaj ga ne prejema itd.
Nedvomno bi bilo nekaj imenitnega, če bi poštna uprava v Vidmu lahko dobila tak seznam. Ne glede na to, da bi bil podoben seznam preveč kompliciran, ker bi bilo treba v njem navesti precej imen, pa bi to dejstvo povzročilo »skrbno preiskavo od strani odgovornih oblasti, ki bi se prepričale same o reničnosti v pri-težbi navedenih dejanj in bi poskrbele, da preneha vsaka zloraba in protipostav-nest«. Pod to skoraj uradno frazo pa bi se skrivalo vse nekaj drugega. Vsa zadeva bi končala v enem izmed tolikih predalov, ki so v številnih mizah premnor gih uradov naše birokracije in kmalu bi popolnoma pozabili nanjo.
Sicer bi se lahko zgodilo, da bi res začeli s preiskavo, toda po skoraj policijski metodi. Uradne osebe bi prišle v oddaljene gorske vasice, izpraševale bi ljudi, ki bi morale prejeti časopis, pa ga niso prejeli, podpisali bi morda zapisnike in izjave. Vse to pa bi napravili na tisti vljuden način, ki je lasten italijanskemu birokratičnemu stroju. Tà način pride včasih tako daleč, da se pošlje nekomu, ki bi moral prejeti odlikovanje Za svojega padlega sina, pismo s povabilom, da naj se predstavi v vojašnici ali na uradu X zaradi važnih informacij. V pismu seveda ne manjka opozorilo, da se bo proti njemu postopalo po zakonu, če se ne predstavi. Vse to seveda kadar niso smatrali za potrebno napraviti kakšne velike patriotične manifestacije v zvezi s takim odlikovanjem.
Tako bi tudi v našem primeru imeli samo formalno preiskavo, ki bi se pa v resnici spremenila v zastraševalni postopek. Morda bi morali naši ljudje zapreti tudi kakšen delavnik, ker bi se morali predstaviti v Vidmu. V tem mestu namreč vedo, da ni zdravo iti v naše vasi, ker si tam človek lahko polomi kosti in sicer ne po krivdi prebivalstva, ampak zaradi lepih cest, ki jih imamo v naših krajih. Tako bi imeli torej naši ljudje izgubo časa in stroške za pot, ter bili poleg tega še opeharjeni.
Pred svetom pa bi prikazali, kot da se vrši vse v najbolj demokratičnem duhu!
Toda mi se na ta način ne bomo pustili izigrati od raznih tajinstvenih duhov, ki mrgolijo v naši pokrajini. Ce hoče poštna uprava zajamčiti redno poštno službo, to lahko vedno stori in je potrebna samo dobra volja. Ce pa potrebuje kakšno navodilo, ki naj ji pomaga priti na sled nepravilnostim, ji povemo, da je bilo poslanih v občino Dreka 21 izvodov zadnjega »Matajurja« v preplačilu in 4 po navadni pošti. Zadnji štirje so bili poslani zato, da bi videli če se drugače postopa s pošiljkami po navadni pošti, kakor z onimi za naročnike. Poštna* uprava se lahko zanima in ugotovi, koliko od teh izvodov je doseglo naslovljenca in koliko jih je.... izginilo. Mislimo, da ugotovitev ne bo težka, ker bi morala vedeti nekaj o tej zadevi, tako tamkajšnji poštar, kakor tudi pismonoša.
Stran 2
—»MATAJUR«
Štev.. 27
tj j :in SEZiMi ii
•	' j	P.	H	n
KRI2ACÈ. —^ Pretekli teden je Pincan Jožef za večho zapustil svojo ljubečo rezijansko zemljo. Bil je star 82 let in je živel v naši vasi skupno s svojo hčerko ' Alojzijo. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, saj je bil poznan in priljubljen v vsej rezijanski dolini.
OSOJ ANI. — Dne 8. tega meseca so nekateri mimoidoči opazili v enem izmed tolmunov reke Rezije plavajoče truplo, ki so ga takoj spoznali za Di Lenardo Ivana, starega 67 let iz Osojani. Prejšnji dan je ranjki hodil ob bregu in je najbrže padel in si zaradi zadobljenih u-darcev ni mogel pomagati iz vode in tako tragično končal svoje življenje.
GORJANI
FLAJPAN. —. Tu naši uasi po uoji judi e se koštituju dan komitat, ki on če se uzeti kompit za no acjon narditi par au-toritadi, zak’ Flajpan on bodi preložen pod čentski komun. Tuo zavuj tega, ki naša uas na ne njema afarje tu Gorjanah, kjer ve anjelé spadamo, an pot za priti do nje na je dosti buj douga kuj za jeti tu Cento.
BRJEH. — Pred časom dan redator od »Gazzettina« e se inviou od Vidma za priti tu našo uas zak’ o nje vjervou, ki mi ve čekaramo po slovenski. Zatuo e tou on sam čuti, če o nas kapi. Ma kar e paršou do Sv. Helene an ejtu se infor-mou, če tu našo uas na peje cjesta an, ki judje so mo povjedali, ki to je nje, e se nazat uarnou tu Videm e tadole po-vjedou: so sihurno Slovenji tu Brjehu zak* no njemajo cjeste.
BRDO
Naš komun orna pouno prodžete storjen, ke rtu čakajo ke nu bodeta aprova-ne nu stancjane soute za mor jeti učne-ti djelati. Za Padbardo an Zavrh su storjeni prodžeti za morjeti komodati ki-še od te mrtvih. Zej lani na meseca augusta e paršou dan komunikat ke e nam pcvjedau ke na te 500 miljone lozeni za djele za storte ta na našo provincio su be še dva nu nekej za storte te djela, ki smo mjele u prodžet. Potem e paršou še dan druj komunikat nu souti niso paršli šenje. Bomo verovidal kada to bo kej zarjes.
TARČENT
čez malo časa no če odprjeti tu Centi dan nou kino, ki on Če beti močno buj velik an ljep kuj te druzje. Te kino o če mjeti še palko za djelati tejatro.
TAJPANA
NOU ORARIH KORJERE. — Mjesca otuberja so riardili druhi orarih za korjere, ki no djelajo servicih od našeha komuna tu Videm. Ta novi on je takole: Korjera Platišče - Videm (koj tu sr jedo, četartak an petak): od Platišč na hre ob 5,45’ uri — od Tajpane na hre ob 6,45’ uri — tu Videm na pride ob 8,20’ uri;
Korjera Videm-Platišče (koj tu torak, srjeda an četartak): od Vidma na hre ob 18. uri; tu Tajpano na pride ob 20. uri; tu Platišče na pride ob 21. uri;
Korjera Rauan - Videm na hre usaki dan tej, ki te tle pišeno: od Rauna na hre ob 6,45’ uri tu pon-dejak, torak an sabota;
od Rauna na hre ob 7 uri tu srjedo, četartak an petak;
od Rauna na hre ob 12,30’ uri tu ne-dejt
Tu Videm na pride usaki dan ob 8,20 urh
Korjera Videm - Rauan na hre usaki dan od Vidma ob 18. uri an na pride ta na Rauan ob 19,45’ uri.
VISKORSA. — To parvo nedejo otuberja smo mjeli našo sagro od Rožareha. Ne zljezla zarjes ljepo, njesmo šnje vida-li tekaj judi tu Viškorši; od usjeh krajah so paršli tu našo uas.
PLATIŠČE. — U kratkim na se če odprjeti spek naša laterija potem, ki to je že sedam ljet, ki na je zaperta. Preši-dent an komišjon so se že interesali za kupiti use reči, ki no koventajo an no bi je muorli parpejati tele tjedan. Te ura, ki to se dan krat tuole naredi, zak ne mjeti laterije tu naših vasi ve muoremo tarpjeti velike škode, ker ser an maslo tu hiši nareti no nejčejo kupuvat.
Cjesto, ki smo jo djelali tu naši vasi ne koštala governo 7 miljone an pou. Djelo Aareto pa to veja več koj 30 miljone. Ce bi se use djela tu Italiji djelali za tak dobar kup, governo o bi tou mjeti soudou za stran urejči. Ma to nje ita-ko: mi ve muoremo zastonj djelati (500 lir na dan), tisti, ki so pa u mjeste jim pa dajejo 1000 lir na dan, impjegadan, ki 110 koj čarto stracajo no jim dajejo
: H r.
IZ NAŠIH •VA SI
'E f‘
4
pa 50 taužent lir na mjesac. Naj pro-vajo tu mjeste plačjuvati djelouce po 500 lir na dan potem bomo vidali kaj no naredejo.
as,- NEME
Smo čuli pr&vičkrat, ki tu Njemah no če postaviti "»Pro Loco«. Ta na bi tjela beti na asočjacjon turištika, ki na ma tu hlavi narditi no mar propagande za storti poznati naš komun an Karnajsko dolino, ki na stoji boj visoko od nas po cjeli Italiji!'' Mi smo be močno kontenti teha začetka, smo se čakali, ki to zarjes kej divente/.°Ma fin donas, no njeso šnje neč nardili. kuo no čakajo?
Težje, ki š6 ta na komune no ne smi-jejo uzabiti, ki naš komun to je dan naj-teljeuših od provinčje an »Pro loco« on bi bi zarjes i/tel.
CARNEJAt(— Tu naši uasi Todeski an fašisti tu ti zadnji ueri so ubili dosti naših najbujšib^može, ki tu današnjih dni no njeso še nahordani. Zatuo to be tjelo beti jušto, ki ye se spravimo usi judje an dejmo dan l^ontribut an s tjem naredimo dan monument, zak’ no ne bodita po-zabjeni možje ki so pustili njih živenje tu ueri kuintri Todeskam an fašistam.
AHTEN
Domači pohlauarji so zahualil komandanta soudatù, ki so djelal na Cjesti od Subida do Cenebole an od Maline do Subida, zavuj djela, ki so ga nardil. Ki soudadje no. meritajta pohualo smo še mi ž njemi, ma ne moremo aprovati te-hà zak’ to tjelo beti boj jušto, ki to djelo to bodi naréifo od naših djeloucou, ki no so dižokuparif'
PODRATA. — Ljeta ’46 so usi našje judje podpisal domando za se odcepit od ahtenskega komuna an jo poslali tu Foj-do temu konsejo komunal, zak’ no ne morejo tu Ahten hoditi za njih reči. Konsej od Fijojde e to rječ sprejeu an se inkarikou za use pratike nardit. Od takrat so pasali že pet ljet an še ne vjemo kuo so nardili. To more vjedati, če mi marnò ali ne pravico se odcepit od kamu-na s kateredi njemamo nobedneha žbo-ka an se uniti s tjem, u katerim naša uas na spada geografsko an ekonomsko? Tale to nje uoja nehà ali dua človjeka, ma usjeh judi Podrat. Zatuo če te rjes, ki to je na demokracija tu Italiji, no bi muorli nas poslušati.
Z FOJDA
CENEBOhA. — Cjesto smo si jo sami nardili, druhač ne vjemo kaj timpa bi muorli še čakati za jo mjeti. Ma anjelé, ki ne naretan komun o ne srnje jo zapustit. To koverxtà, ki na bodi kurana od cjestarjou drujaač tu malo timpa na fc, se trašformat tu no mulatjero. Usaki bot, ki to je dež to muore jame zapouniti z pjeskam an kunete očedit. Komun on prevedej za tuó, zak mi ne moremo še tehà nardit.
TORJAN
Sindakati od fabrik cementa »Cementi del Friuli«, >tVal di Setta« an »Italce-menti« eo mjel pret ne dougim časom riunjon na katerim so prosil gospodar-jam, de se da djeloucom od džave Skri-lah tuo kar tle napišemo:
a) naj dljja da na dispozicjon ijelou-cam an pra^tor, kjer se oblečejo an slečejo an dajo shranit bičiklete;
b) naj rapavi j o adnó strjeho, de bi služila djeloucam za jesti an za iti pod njo kar pa^a deš;
c) naj dita aplikà u cjelem artikul 15 od kontrata od djela, ki pravi, de zgu-bjené ure zavuj parmuoranja, muorajo bit en part plačane.
Ta resolucija je bla sprejeta od usjeh sindakatou òrganizani u tiste fabrike cementa, ki smo jih gor napisal.
SV. PETER SLOVENOV
Nje dugo cajta od tuod, de u naši vasi je biu organizan korš za se učit zidat. Ta je dobar začetak zak tist, ki ima do-bró vojo za se učit za zidarja, s adà se lahko nauči. Suola je par farju an ta je dau na dišpozicjon njega dvor an tle zidajo reči, ki po našim mnenju njeso po-trjebne. Buojš bi blo, če bi storli zidat tistim, ki se učijo za zidarja, bankine par cjestah, ki mankajo an so ble posute al poškoduane med uojskó.
Oficih provlnčjal za djelo Je postavu za
impjegada špjetarskega oficiha za djelo,
gospuoda učitelja Generosa Lucijana. Ta oficih stoji u hramu od kamuna an je odprt usak dan u dopudanskih urah.
DOLENJI BARNAS. — Usi judje so se ^ zlo začudil u naši vasi, kar so zvjedal, de so ljetos zaperli šuolo kamor so hodil se učit otroc parve an druhe klaše an, de tist sadà bojo muorli hodit u špjetar u šuolo. Tuole so ukazale šuolske autori-tadi du Vidme.
Tale šuola je bla postavjena že vič ljet od tuod za ne stuort djelat našim ta maj-hanim otrokam pot od Dolenjega Barna-sa do Špjetra. Za prit do te šuole, judje naše.vasi so se muorli zlo pobrigat, donàs pa kar smo tekrat otenil z no majhano besjeejo nam je blo uzeto. Barnaškim o-tfokam že lansko ljeto so tjel narest tisto karvico, pa’ s pomočjo dobrih mož našega kamuna so bli ustavil tisto djelo. Mislimo, de tud ljetos če so se bli zàu-zel an uzdignil njih glas kamunski možje, barnaškim otrokam nje blo trjeba hodit u šuolo u špjetar.
LIPA. — U naši vasi imamo no cjer-ku, ki je narbuj stara naših slovjenskih vasi. an malo ljet nazaj so jo karstil za »monumento nazionale«. Kar so karstil to cjerku so vjedel, de je narbuj stara mi ds, je bla urjedna takeha imena, ku so ji ga dal. Mislil smo tekrat, de bojo skarbjel še naprej za tole cjerku, ki je narstarši spomin naših judi, a na žalost cjerku vidimo saldo u slabim stanu an če puojde dugo cajta takuo napri, se bojimo, de se bo ta narstarši spomin — posu.
PODBONESEC
CRNI VRH. — Človek, ki pride na Stupco an, de ima iti u Crni vrh, hleda na tist visok brjeh an se ustraš prjet ku začne hodit po tistih kozjih potih. A mi Crnivršani, ki živimč na tistim strmim kamenitim brjehu takuo visoko moremo rejč, de čujemo škor nebeške petelinu pjet. Saj na prašamo italjanskega governa, de nas preloži iz Črnega vrha dol na raunino, zak veifto, de tud dol na raunin na morejo usi živjet. A tuo pa ja bi nam mohli parskarbjet za nam nardit cjesto, ki bi nam zlajškla tisto veliko maltro, ki jo marnò za prenašat use naše blaguo na harbatu. Sa mislemu, de smu zdal že vič soudu Italiji, kut bi bla urjedna cjesta, ki bi se muorla nardit naši vasi.
2ej 84 ljet plačjujemo daržavi velike dajila, ta pa nam nje druzega nardila, ku no veliko šuolo an še tuolega nam njeso bli nardil: če njesmo bli blizu kon-fina, zak je blo špotljivo videt no tako veliko vas, kut je Crni vrh brez šuole. Zahualmo se za tisto djelo, saj je buojš poznu kut nikdar. Pa še buj bi se, če bi se naš otroc notar- učil tud u maternim jeziku. Stari prerok beneškega kumeta prav »de kravo se mouze po ustih zak, če ji daš kaj dobregà po ustih mouzeš dost po garči«. Rim; pa djela narobe zak, če mjet od nas dost po garči an nič nam dat po ustih.
LOH. — Ljeta an ljeta čakamo, de bi se ankrat končal muost, ki peje čez Na-dižo od naše vasi u Podvaršč. Judje, ki majo potrjebo hodit djelat u Podvaršč, muorajo nardit velik ovink an zgubit pu-no cajta brez potrjebe. Za ta muost gor postavit ne bi bluo take velike speže, a bi korlo, de tist, ki so na kamune se mal več pobrigajo. Saj smo jim dal zaupanje za, de bojo za naše reči skarbjel.
SOVODNJE
Kadar so začel djeluci parkopavat novo cjesto, ki od Sovodnjega bo pejala do Jeronišč, judje so protestiral, de bi blo buj potrjebno narest cjesto, ki od Jero-nišča peje tud po vaseh po Matajuru. U tele vasi muorajo use brjemena na harbatu nosit, zatuo na bi smu »Ente Economia Montana« pozabit nanje. Sa so ble objube narete, de u kratkim cajtu Ma-tajurci bojo mjel cjesto.
MAŠERA. *— U soboto 6. otuberja se je poročlu naš vaščan Mašera Gino. Poro-čiu je Bernjak Lidijo iz Dolenjega Grmeka u Rečanski dolini.
DREKA
Paršla je jesen, zima je na pragu an buoštvo po naših gorah se saldo bul šjer. Usaka družina muora parskarbjet žiVes za zimo. Par nas tuole je zlo težkuo, zak naš narbuojš pardjelak je krompjer an kostanj. Samo s tjem blaham mi na moremo iti naprej ; potrjebni smo kupit uso
ušenico an sjerak če čemo prit do pulente an kruha. A blahuo, ki ga marnò za prodajat za prit do denarja za kupit tisto blahuo, ki par nas ga ne pardjelamo, ga muoramo prodajat skor zastonj, tuo pa kar mi kupavamo ima visok kup. Sou-de pa, ki potegnemo ne moremo mjet za naše potrjebe, ampa te parvi muormo doluošt za plač jat tiste visoke dajila, ki nam jih basajo hor na rame na ratingo tistega nič urjedneha sveta, ki smo ha gospodarji.
Naši te stari ranci so u njih cjelim življenju zlo se maltral an po svjete hodil, de so na njih žuje zazidal tiste hišice, ki jih sadà imamo. Pa če puojde še malo cajta takuo naprej, de bomo muorli plačjuvat take velike dajila, nam boju hmalu pobrali use naše majhane pre-možneja, ki so sad od žuju naših te starih an žuju naših rok. Sa če njeso bli šli iz naših vasi usi narbuojši može u Belgijo an Francijo, tuo se je blo že zgo-dilot
PRAPROTNICA. — Ku po vič krajah taktih tud naša vas je bla u cajtu uojské cjela zažgana an zatuó smo bli usi brez našega hrama. Hitro po uojski, z našo dobro uojo smo hor zazidali ta venčo part požganih hramou s troštam, de nas ne bo par tistimu djelo pozabiu rimski governo. A do donàs smo zastonj Cakàl governovo pamuoč an če se njesmo bli sami pomujàl, so ble Selé naše hiše pogorišča, kot so tiste, ki jih njeso mogli sami sazidat.
SREDNJE
Po uojski, huala bogu, so nam u Sred-njah parpejal telefon, ki ga zlo nucamo. Pru; bi blo pa, de bi se u našim kamune postavu tud poštni an telegrafski oficih, zak nje pru za naše judi hodit na puo-što do Sv. Lenarta. Sa naš komun ima vič ku 1800 judi, zatuó bi mjel pravico, de puošta je tle par nas, zak jih je vasi buj majhanih ku naš kamun, ki majo puoštni oficih.
ŠT. LENART
HLASTA. - Paršla je zima, mi Hlaščanl imamo vič problemu za narest, an tenar-guarši naš problem je biu za parpejat pred zimo, vodo u našo vas. Na žalost muoramo pa povjedat, de naš trošt je biu zaston an bomo imjel tud tole zimo veliko skarb an tarpienje za hodit na delečim po vodo, useh urah, po mrazu an po snegu use za voj karvice naših poglavarju, ki so začel djelat akuedot malo cajta pred zimo an na bojo mogli končat zak po zime se na more djelat s cimentali,
Voda u Hlasto je bla mjela bit parpe-jena iz pod vasi, an na motor bit pompane u našo vas, use tisto djelo je na naumnost, naj bo narvič cajta 5 ljet fun-cjonalo potlé ostanemo tajšni siromak za vodo ku smo sada, če so nam bli pa parpejal tist studenae od Sv. Martina smo bli previdani za vodo za venčne čase.
PRAPROTNO
Korjera, ki uozi od Vidma do Praprotnega an Podarskijega stor slano plačat za preuožnjo blaga. Za an žakej do ad-negà kuintala parpejat od Vidma do naših vasi dita Trušnik, ki je gospodar korjere se stor plačjat 500 lir. Ljudje usak dan se kumrajo, de je previč dra-guo zak nobedna druga korjera tkaj na tirja za take majhane predožnje blaga-Al nje tarife za use glih? Sa mi misle-mo, de na smjejo se stort plačjat vič ku tuo, ki tele kažejo. Inšpetorat od moto-rizacjonu bi muoru kontrol nardit an parmuorat, de Trušnik stor plačat po tarifi.
STARA GORA. — Pretekli tjedan je biu obsojen od videmskega sodišča tist nepošten človek iz Milana, Francesco Romano, ki je biu za neki cajta impjegan na inštitutu Stare Gore. Romano je ljeta 1948 šou u Čedad an tam ukupu na konzumni koperativi dost reči na račun pontifičje an ukupjeno blaguo se je za sebe pardaržu. U tistim cajtu je tud u-kradu par manihah Stare Gore 25 taužent lir an potlé je uteku z autam, ki ga je uzeu na naule u Cedade an šu u Milan. Kar je paršu u Milan je stopu iz automobila an pustiu šoferja brez ga plačjat, takuo, de je tud tega ogoljufou. Za tatvino an use tiste goljufije sodišče ga je obsodilo na adnó ljeto paražuna an 12 taužent lir multe.
.. H GRMEK
r	,	1*
SEUCE. — U soboto 6. iotuberja smo videl, de po Seucu.,stallala, jpošjana dva o-trokà s karto bolano u rokah, z makino napisano. Pobjerala sta podpise, po hišah za pregnat našega gaspuoda Artura Bla-žuta. Judje so otroké popraševal duo jih je pošju an oni so odguorjj, de je tata. Vemo pa, de njih očeta hodejo u host darva djelat an, de na makino na znajo pisat an jo tud njemajo. Ne vemo duo se je zmislu tuo an zaki. More bit zavuj tega, de naš gaspuot ne pridga u taljan-skim jeziku tistim trem slovjenskim »italianissimi«. A sa ne zmislijo tisti, de kar je po taljansko pridgu u cjerkvi, ku so paršli von so poprašal druge judi, de kaj je jau, čepru so ga zvestuó poslušal? Kaj čejo drugeha, če ne duhounika, ki jim u domačim jeziku da zastopit božjo besedo? Sa mislimo, če poslušajo sveti vangel, bi muorli vjedit, de Boh je jau »pojdita duhouniki po svjete an učite narod u njih jeziku«.
Čudno se nam zdi, de nje mož, de bi uzeu odgovornost za take djela, ki so o-trokam kuazal narest. Sa vemo, de ta venč part naših mož je po svjete, pa mislimo, de jih je še ostalo doma za tisto djelo narest. Za tiste naumnosti možje nejčejo se brigat, zatuo tist, ki se tuole zmišljava nuca otroké, ki se jih kup s par karamel al pa ženske s kajšno drugo sladko rečjo.
KLODIC. — Duo ima odgovornost za postroj it naše cjeste?
Od Tebuke za vasjo Kozco do Petar-njela je meu zmjeram za jih strojit naš cjestar tist, ki je sada ložen Feletič Franc iz kaštela pod Ljesah. A kuo ko smo videl do sada, se pru malo briga za daržat cjesto u dobrim stanu. On namest djelat dobar cjestar je začeu djelat dobar ušjer. Po pravic povjedano tualega nje sam kauža, kauža so tist, ki mu kua-zavajo take djela runat. Tiste je lahko zastopit, de če on muora hodit po vaseh na muore djelat na cjesti. 2e vič ku no ljeto je glerja venesena od rabuatarju našega kamuna iz potoka na cjesto, an tam se zgubja, jo voda arznaša al pa rase trava po nji. Cjeste ratavajo pa usak dan buj jamnaste,
ČEDAD
Inštitut za Previdenzo je j un j a mjesca dau našemu oficiho za te dižokupane or-din, de se bo plačjuval susidjo tud star-šim ta dižokupanih djelucou. Ta susidjo bi biu nek »assegno integrativo« za dižokupane. Tri mjesce je že prešlo od tistega cajta an tisti »assegni« njeso bli še plačjani. Domačim ljudem, ki majo pravico do teh soudu, so čedajski oficihi za dižokupacjon povjedal, de na bojo še plačjuval an, de bo potrjeba čakat še najmanj tri al štjer mjesce.
Kajšen pomen ima tako runanje Previdenze? Ce je lec, ki daje tiste soude potrjebnim judem, zaki se na plača za roko? Judje muorajo usak dan jest, na muorejo čakat mjesce an mjesce, ku misli čedajski oficih. Tist »assegno integrativo« je biu ložen, de ga bojo tud Starši dižokupanih mjel zavoj tega, ki dižokupacjon je previč majhan, deb mogli ž njo preživjet an če še tistega ne plačjuvajo tu reguli je ku, de bi na blo tistega le-cà, za katjerga so se tkaj honil za ga napravit u Rime.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiii,illumini
POŠTA
Moja 18 letna hčerka je 2 leti služila v Vidmu pri nekem gospodu in ni bila vpisana v bolniško blagajno (cassa malati). Pred enim mesecem je zbolela in prišla domov, zdraviti se mora na lastne stroške. Ali ima pravico zahtevati od gospodarja, da ji daje plačo dokler ne o-zciravi in se zopet vrne k njemu v službo?
K. M. iz Podbenesca.
Vaša hčerka bi morala biti zavarovana v bolniški blagajni in v tem slučaju bi ji ta plačala vse bolniške stroške. Ker pa gospodar tega ni napravil, imate seveda polno pravico zahtevati od gospodarja, da skrbi zanjo čokler ne ozdravi-Ce bi se gospodar temu protivil,. lahko postopate proti njemu pravno, kajti po zakonu , je bil gospodar dolžan zavarovati Vašo hčerko.
TRUšNJAK J02EF - Francija - Sporočamo Ti, da si bil priznan od tozadevne komisije v Rimu za borca N.O.V. - Vse Tvoje dokumente tega priznanja smo predložili na Videmski vojaški distret in na urad »Assistenza Post-bellica«, da bi Ti izplačali nagrado, ki Ti pritiče. Da Ti bom o mogli odposlati ta denar, nam moraš poslati pooblastilo potrjeno od italijanskega konzula v Franciji, ker brez tega pooblastila mi ne moremo dvigniti Tvojega denarja.
Con il penultimo numero uscito abbiamo cercato di géttaxe un ponte tra noi, uomini della montagna ed i friulani che vivono nella pianura. Ora continuiamo e continueremo su questa strada poiché sloveni e friulani ci troviamo a convivere nella stessa zona, abbiamo solidi legami economici, culturali, tradizionali ol-trecchè di sangue.
Ma perchè tra noi ed i friulani si possa stabilire un solido legame e si possano avere dei buoni rapporti di intesa è necessario che vengano dissipati certi dubbi nei nostri confronti, frutto di quella campagna di propaganda che è stata fatta contro di noi.
Noi vogliamo semplicemente lottare per unire tutto il nostro popolo e reclamare per esso un miglioramento delle condizioni economiche, sociali e culturali. Tutti gli altri fini, di sovversivismo e di oscure trame contro lo Stato, sono pura invenzione dei nemici nostri, che lavorano anche contro gli interessi dello Stato.
Possiamo forse essere biasimati per questo?
Farneticare circa certe annessioni o Cessioni territoriali, con le quali cercano di manovrare questi oscuri elementi, è pescare nel torbido. Il trattato di pace parla chiaro e fino alla revisione, se questa avverrà, è in pieno vigore.
Questo però non vuole dire che noi dobbiamo stare zitti e buoni a sopportare tutte le imposizioni che ci vengono fatte. Viviamo in Italia ma abbiamo diritto a delle condizioni umane di vita e non simili a quelle delle bestie. Siamo un popolo pacifico e lavoratore e la nostra condizione di miseria non può certo addebitarsi a nostra incuria (come può avvenire per le popolazioni dell’Italia meridionale).
E voi friulani, quando salite ai nostri paesi, vi accorgete bene di come sia dura la vita tra le nostre montagne. Voi lavorate con l’aratro mentre noi dobbiamo lavqrare tutto con la forza delle nostre braccia, voi trasportate con i carri mentre noi dobbiamo curvare la schiena sotto il peso della gerla che si impara a portare da bambini e si finisce di portare quando arriva la morte, che Sola porta un po’ di pace nella nostra triste giornata terrena.
Non è forse vero tutto questo?
Ed allora non è giusto che noi si lotti per reclamare dal Governo delle provvidenze che ci permettano di vivere alquanto meglio? Ma siccome non si può negare la giustezza delle nostre rivendicazioni ci si insulta e ci si accusa. Si cerca proprio attraverso la menzogna dì porre una divisione tra noi e voi e vi si vuole spingere ad odiarci e disprezzarci.
Non è una colpa se siamo Sloveni e viviamo su questa terra che i nostri coltivano già da 1300 anni con sudore e sangue. E’ certo che non abbiamo fatto nulla di male a nessuno e quindi possiamo ben qualificarci per sloveni senza doverci vergognare di questo: voi stessi ci chiamate «sclas».
Non vogliamo fare del nazionalismo, ma semplicemente reclamare il diritto per la nostra gente di conservare la propria personalità e le proprie tradizioni.
E attraverso questa pagina il vincolo
tra sloveni e: friulani si deve -vieppiù rafforzare poiché deve essere chiaro che gli sloveni non sono un popolo inferiore ma anzi si può considerare il popolo che nella grande famiglia dei popoli slavi è il più progredito verso la strada della civiltà e del progresso, amante dello studio e dell’arte, sensibile alla musica ed alla poesia, ricco di sensibilità ma nello stesso tempo disciplinato.
Proseguendo nella sua tenace azione di difesa nella lira il Governo ha autorizzato, nei giorni scorsi, aumenti delle tariffe dei concimi chimici, del gas e del carbone.
Iz »Risorgimento Socialista« dne, 6. oktobra 1951.
ccajj Miyj<§[]
'“'"v
. ■
IL NOSTRO POPOLO
iiiiiiiiiiitiiiitfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimfiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiftMiiiiiiifiuiiiiitiitN
'DRAGOTIN KETTE
DRAGOTIN KETTE
Automobili a sbafo. — L’on. Tremello-ni, nella seduta della Camera del 4 luglio, chiese chiarimenti circa il gran numero di autovetture a disposizione dei funzionari dello Stato. Gli rispose il Sottosegretario Tessitori, che «ogni qualvolta sono state fatte indagini presso le amministrazioni, queste hanno risposto di aver un numero di automezzi appena sufficienti al servizio. Ma un nuovo censimento è allo studio, e sarà anche imposta alle automobili dell’amministrazione una targa con la scritta «servizio dello Stato». Tremelloni disse che «secondo i suoi calcoli, l’uso delle vetture di Stato comporta attualmente all’erario la spesa di ben venti miliardi di lire».
Bravo Tremelloni! Ecco quale dovrebbe essere l’ufficio dei deputati e senatori non appartenenti nè al Partito Comunista nè all’Azione Cattolica: sollevare problemi precisi di questo genere, ritornarci su, insistere, impuntarvisi, finché certe, diciamo così, anomalie — che viceversa sono normali - non abbiano fine.
Secondo il Sottosegretario, sì sta facendo «un nuovo censimento» delle macchine usate dagli «statali». C’è stato, dunque, un primo censimento? Quando? Che resultati dette? E perchè se ne fa un secondo? Si sono perduti i documenti del primo? E c’era e c’è tuttora bisogno di un censimento? Ogni direttore generale non ha forse l’obbligo di sapere a quante vetture la sua amministrazione deve provvedere conducenti, benzina, rimesse, riparazioni? Se non lo sa, che direttore generale è? Bisognerebbe metterlo in pensione come inetto. E se lo sa e non lo vuol dire, bisognerebbe metterlo in pensione perchè vuole nascondere gli abusi che non riesce ad eliminare, o di cui è magari lo stesso responsabile.
Iz «Il ponte» - meseca avgusta 1951.
Per quanta indulgenza si usi verso i governi succedutisi dal 1945 in poi considerando le difficoltà in cui si sono dibattuti, bisogna pur proclamare che essi a-vrebbero potuto amministrare meglio.
Noi spendiamo (cifre ufficiali) per sovvenzionare il teatro e il cinematografo ben otto miliardi e 300 milioni all’anno (dieci volte di quanto ci costano la presidenza della Repubblica e i suoi servizi) e constatandone i brillanti risultati arti-
stici ed educativi, ci chiudiamo poi in casa a fumare la pipa.
Iz «Il Mondo» dne, 29. septembra 1951.
• ' 'f
Il «Mese dell’Unità» si è concluso dopo una serie di feste da ballo, scampagnate, appelli per la pace e discorsi contro il governo. Ecco il programma della festa organizzata a Casaltone, in provincia di Parma. «Ore 12, apertura del gran ballo e colazione. Impeccabile cucina con anitre arroste, pastasciutta, trippa, coniglio, dolce e vini a piacere. Ore 15, giuo-ch' vari. Ore 18, comizio oratore : Domenico Rago. Tema: il governi della fama».
Iz «L’Europeo» dne, 7. oktobra 1951. *
Nella seduta del 20 settembre, al Senato, sono state presentate due interrogazioni. Una era del repubblicano Giovanni Conti, e chiedeva se sia ammissibile «per la buona norma politica e per il buon costume democratico, che quasi d’obbligo, uomini politici non più investiti di funzioni ministeriali o da quelle allontanati per sfavore parlamentare o avversione della pubblica opinione, debbano essere chiamati ad occupare alti posti nell’organizzazione dello Stato o in amministrazioni parastatali, con evidente noncuranza del giudizio pubblico e con graziosa offerta di una posizione privilegiata allo scadente o censurato uomo politico».
Iz «L’Europeo» dne, 7. oktobra 1951. *
Fu con l’avvento della Repubblica Veneta che per le nostre genti incominciò il periodo di una grande prosperità e benessere. Bisogna dire che i quattro secoli passati sotto la Serenissima furono i più tranquilli per la Slavia Veneta. Venezia comprese bene la funzione della Slavia ed i vantaggi che da essa potevano derivare. Aveva bisogno, alla frontiera di gente fedele, e come ottenere tale fedeltà se non trattando bene i sudditi che vicino alle frontiere abitavano.	'«
I tributi vennero soppressi, il progresso economico fiorì a vista d’occhio, la massima autonomia venne concessa alle popolazioni di frontiera ed in caso di pubbliche calamità la Serenissima non mancò di provvedere con sovvenzioni in natura o denaro.
Cosi Venezia si\era garantita la sicurezza dei suoi confini orientali, ottenendo
'--1	iT	:L	j.
Iniziamo la rassegna dei f poeti, sloveni
con Dragotin Kette, di cui qbbiarno già fatto menzione all’inizio df questa rubrica dedicata agli uomini del nostro popolo.
Ma allora si esponevano solo dei giudizi sommari e per di più riportati dà altro libro come allora specificavamo e ciò spiega anche certe inesattezze che ci sono state rimproverate come, ad esempio la scarsa importanza data ajla figura del Cankar. Ora invece si vuole fare una completa rassegna di un uojpo che è indubbiamente una delle più brillanti figure della letteratura slovena.
Ogni poeta ha una sua caratteristica, chi la melanconia, chi la passione per le immagini forti, chi per i dolci paesaggi lunari di romantica memoria.
Dragotin Kette può esse^ definito il poeta del mare. Forse in lui questa passione per il mare nacque poiché avendo vissuto lungamente sul Carso .(pa nato però o Prem nella Carniola il 19 gennaio 1876) ebbe occasione di rimirarlo lungamente e paragonare la lèggiadria delle sue increspature con la rudezza della pietrosa terra carsica che aveva attorno. Forse anche la morte della madre e del padre, avvenute quando egli era ancora un bambino, lo portò a rimirare sognante ciò che può essere l'espressione dell’infinito.
Uno dei suoi più bei sonetti egli consacrò quindi a suo padre che finisce così:
življenje je sovraštvo, večni boj, . .
o spavaj, spavaj srečni oče moj«
che si potrebbe tradurre in italiano, senza però riuscire a conservare il profon-
nel contempo che gli slavo-vgneti fossero i migliori esportatori dei suoi prodotti verso l’oriente europeo.
Ma la simpatia di Venezia per queste popolazioni non si limitava ad affermazioni generiche. Nella stessa Serenissima, gli slavo-veneti, e le loro delegazioni erano ascoltati e le loro proposte tenute in considerazione, nè mai si ebì>e che le promesse rese alla Slavia non fissero mantenute. Ma anche questo periodo aureo per gli slavo-veneti ebbe fine cori il tramonto di Venezia. Napoleone che gassava come un temporale attraverso le nazioni europee, giunse anche nella Slavia Veneta.
Iz »Il Corriere di Trieste«.
'!
m	.	{
Qualsiasi società privata* se fosse amministrata con criteri statali fallirebbe nel giro di pochi anni. Per esempio, le poste e i telegrafi spendono un miliardo e duecento milioni per stampati; la spesa diventa ancora più preoccupante se si pensa che i moduli di cui si serve l’amministrazione sono di duemila tipi differenti. Scartando i moduli che non servono’ mai e riducendone i tipi, Spataro potrà far risparmiare 400 milioni allo Stato e molto lavoro inutile ai suoi dipendenti.
Infine lo Stato perde ogrii anno intorno a un miliardo e 300 milioni perchè il 4% della corrispondenza sfugge alla timbratura per sviste degli impiegati; con macchine .razionali, queste sviste non dovrebbero avvenire. Ora qual’è quell’azienda privata che getta via it 4% dei suoi introiti per distrazione? '
Iz <{L’Europeo» dne, 7. oktobra 1951.
do ritmo che ha nell’originale sloveno, cosi :
La vita è odio, eterna lotta oh dormi, dormi fortunato babbo mio!
E forse questo sonetto intitolato «sulla tomba del padre» era frutto di una specie di presentimento che gli faceva meditare sulla morte, che pur essendo ancora giovanissimo, lo ghermì nel 1899 a soli ventitré anni.
Ebbe così una vita brevissima come generalmente brevissimi furono i suoi componimenti poetici dilettandosi egli specialmente con i sonetti. Di questi "molti sono veramente stupendi per la profondità dei concetti che sa esprimere in sintesi in solo 14 versi. Ricordiamo «Adria», «Ricordi», »Mio Dio«, «Notti nere», «Notti silenziose», «Congedo».
Ma il suo pensiero; il suo amore che mai non lo disilluse era e restò il mare, che solo sapeva parlare a lui dell’immensità facendolo sognare ad occhi aperti:	-
»Ali, več kot svetlih je zvezdic na nebi in več kot ladij jadrnic na tebi morje, ti v srcu šel) rodilo si«.
«Ah, più dì quante son stelle lucenti in
[cielo,
più dì quante son vele di barche su te desideri, o mare, hai destato in cuor mio».
E dove non c’è il mare c’è la notte che nell’immaginazione di un poeta può ricordare l’immensità e la profondità di quello. Ed anche la notte fa sorgere nel cuore desideri, una dolce tristezza, un bisogno di amore immenso e profondo proprio come il mare, come la notte.
Ed egli ama Angela Smolè. Ma lei non è con lui, lontana fisicamente ed anche spiritualmente perchè non corrispose al suo amore, ed allora egli soffre perchè:
vEj kolikrat samotna duša plaka ko v burnih radostih telo drhti«
«Eh, quante volte l'anima solitaria piange quando il corpo per gioie impetuose
[trema»
Ma nonostante tutto egli non cade nelle tentazioni e resta fedele a questo suo amore. Invano un’altra lo alletta.
»Nocoj te bom čakala kraj zidanja v blišini morja. Tam je pot nasuta,: ob poti pa stoji samotna uta, tako je rekla, dražestna kot sanja;«
«Questa notte t’aspetto presso l'abitato vtcino al mare. C’è una strada inghiaiata una capanna solitaria più in là; [la, amabile come un sogno, così m’ha
[parlato».
Tanto che vale tutto questo quando si pensa alla morte in cui l’attimo si an nienta e cessa ogni piccola gioia ed ogni minima sensazione? Dal sentimento dell’infinito nel mare passiamo alla sensazione dell’infinito nella morte.
»Jaz sem umrl. Oj dekle, pomisli:
Moje široko razprte oči videle niso nebeškega sonca, sladkih ni čulo uho melodija «Sono morto. Oh fanciulla, pensa:
I miei occhi sbarrati
non han veduto il sole divino
l’orecchio non ha udito la dolce melodia».
Finzione poetica questa che dopo poco doveva divenire realtà; egli perse la facoltà di sentire e vedere; gli sloveni persero uno dei loro maggiori, poeti.
La nostra lingua
I casi invece degli articoli
Lo sloveno può essere considerato la porta che immette nel vasto campo delle lingue slave in genere, per cui, conoscendo lo sloveno, si può con relativa facilità Passare alla conoscenza delle lingue.
Ma bisogna rendersi conto di certe differenze sostanziali tra la lingua italiana e friulana e la slovena in cui non abbiamo gli articoli ma si declina il nome.
E’ una particolarità che rende il parlare più sciolto ma difficile sulle prime a chi ha la mentalità italiana (mentre al Entrarlo i nostri bambini quando studiano nella lingua italiana hanno difficoltà non indifferenti ad apprendere la funzione dell’articolo che loro facilmente farebbero a meno di adoperare o che adoperano in maniera errata).
In questa declinazione dobbiamo distinguere quella maschile, quella femminile e quella neutra mentre abbiamo tre
ferme anche rispetto al numero: singolare, plurale e duale quando vogliamo riferirci a sole due cose o persone. Questa ultima forma però nel linguaggio della Slavia Italiana si è andata perdendo. Al posto dell’articolo abbiamo i casi della declinazione che sono sei e precisamente il nominativo (soggetto), il genitivo (corrisponde all’italiane del), il dativo (in it. al), accusativo (compì, oggetto), locativo (presso il) e strumentale (con il).
Quanto al nominativo ed all'accusativo facciamo presente che nella proposizione «l’uomo mangia il pane», l’uomo è nominativo perchè è il soggetto (cioè chi compie l’azione) mentre il Pane è accusativo perchè è il complemento oggetto (ossia chi o quella cosa che deve subire l’azione).
Ed ecco alcuni esempi di declinazione maschile:
Singolare.
Nom. potok = il ruscello
Gen. potoka = del ruscello
Dat. potoku = al ruscello
Acc. potok — il ruscello
Loc. pri potoku = presso il ruscello
gtr. s potokom “ con il ruscello
Duale.
Nom. potoka = i due ruséelli
Gen. potokov « dei due rùscelli
Dat. potokoma ■=*' ai due ruscelli
Acc. potoka ■= i due ruscèlli
Loc. pri potokih = presso'f due ruscelli
Str. s potokoma = con i Urie ruscelli
Mii«, ffy*- '
ORNI VRH
,q-
Plurale.
Nom. potoki - i ruscelli
Gen. potoke = dei ruscelli
Dat. potokom - ai ruscelli
Acc. potoke = i ruscelli
noe. pri potokih ** presso i ruscelli
Str. s potoki = con i ruscelli.
*
Sappiamo quanta cura si metta da parte delle Autorità nel cercare di cancellare dalla nostra zona la nostra lingua. Ma in un posto essa domina' ancora nettamente senza avere subito alcuna seria amputazione: nella toponomastica. Li noi possiamo vedere veramente come la nostra sia terra slovena, resa fertile, dal lavoro e dal sacrificio dei nostri vecchi che ad essa imposero i nomi che la conformazione del terreno indicava più opportuno. Così abbiamo luoghi che si chii mano podcras (sotto le roccie), pod-jama (sotto la conca), zajama (dietro la conca), ledina (luogo pianeggiante pulito), rob (cresta), skala (roccia), dolina (conca chiusa), vjeunica (luogo ventoso), ilovica (argilla - terreno argilloso dunque), zapotok (oltre il ruscello), varh (cima). tazahoru (dietro il monte), ravan (piano), ravenca (prato pianeggiante).
PREDAN IZIDOR:
ZA NAŠE DELO
Kakuò se uničujejo podgane
y. jeseni, kar pospravimo tuo, ki smo u puojah pardjelal, u našo kljet, djelajo dostim podgane velike skarbi, zak uničju-jejo s takuó velikim trudom pardjelan živež. Ker pa podgane parnašajo tud parkljeuko an slinauko, je skalb usake-ga kumeta kuó uničit to žvau. Moremo jih na večih mod, s strupom al s skop-cam. Adnà zlo lahka rječ je žes (gips) u prahu, ki pru malo košta an parnaša dobre rizultate. To rječ se nardi takole: u adni ne visoki posodi se zmješa no malo žesa u prahu an malo cukerja. Kaj tuole djelata na smijete dotaknit z rokami posode an tuó, ki podganam par-pravita, zak bi tele uonjale duh po člo-vjeku, ki jo je parjemu u roké. U mjes se lahko zmješa kajšno zrnje an usé tuole postavite čja, kjer vjeste, de so podgane. Naj vam še povjemo, de muora bit tist žes pod strjeho, de ga ne zmoči daž an tud zavarvan, de na muore do njega druga žvina. Blizu žesa denite tud lonc z vodo. Lačne podgane bojo jedle sladki žes, an zavuj tega, ki tist djela veliko žejo bojo pile vodo an razmočen žes se bo jim u trebuhu stardiu an podgana bo crknila.
Gospodinjam povemo
de mjesca setemberja kakuoši menjajo perje an kakor pravjo, de po navad potem ku se oskubejo ne nesejó Vič. Ce pa boste nardile na tole vižo, ki jo vam bomo povjedal, bojo kakuoši spet hitro ne-slé pòtlé ko se oskubejo. Dajat jim muo-rate posebno tale mjesac dosti zarnja, ušenice, ičmena, jejde an sjerka pa tud j apno an žveplo je dobró zmješat med testuó an potlé boste videle gospodinje, de vaša skarb bo ljepo plačana.
Jabuke - zdravilo za zobe
Naše zobe jih zmočujejemo an čistimo če jemo ušak dan sadje. Judje, ki živijo na južnim majo lepe an zdrave zobe pru zavoj tegà, ki se priživijo s sadjem. Tisti na poznajo zobnega kamna, ne hnjilobe al drugih bolezni, ki uničujejo zobe judem, ki živijo na severu. Poznano je, de majo vegeterani, tuo so tisti, ki jedo največ zelenjave an sadja, buj zdrave zobe ku te druz, ki jedo mesuo.
Sadijska kislina, ki jo je dost u sadju, posebno u jabukih, je zobèm zlo nucna. Par ugrizanju an zvečanju se sadijska kislina zmješa s slino an očisti zobe an tud use usta u narbuj skritih kotah, kjer se skriva to hnjile. Sadje, ki ga grizemo an žvečimo, djela ku spacolin na zobe an zobno meso, čisti an zmočujeje. Sadijska
kislina ne uničuje samo mikrobe, ki djelajo hrìjilobo, ampà raztopi tud ■ zobni kaman.
Za zobe ohranit an zdravit, od usega sadja, jabuka so narbuojš. Usak vičer bi muorli pojest par jabuk prjet, ku gremo počivat. Posebno na bi smjel tega pozabit tist," ki imajo zobe švoh an tist, ki majó zjufcra kar ustanejo slab savor u ustah. če se zvičer pred spanjam pojé par jobuk, buosta videl, de u kratkim cajtu zobje se vam bojo zbuojšal. Tuo vajà posebno za otroké, ki nečejo zobe a n usta čedit. Na smjeta pozabit, de je buj lahko odvarnit bolezen, ku jo zdravit. Use tuo tud na bo koštalo, zarak jabuke par nas na manjkajo.
Za targateti
Ljetos, zavoj ki smo mjel puno daža, targateu je paršla buj pozno ku te druga ljeta. Pa za de nas na pretečejo zima an mraz ga muoramo začet targat, an za-mljejemo ga z makino, še buojš vino pa pride če ga moremo zmastit z nogami u čebru, zak na smjeta pozabit, de makina zamleje tud repuje od grazduja an tiste dost pomaga za ukisat vino. Če je to bje-le vino ga muoramo pretočit naglo dok je sladkuo, če je pa to čarne, pustimo ga po tim malim 8 dni, de se vevreje. Prjed ku točimo vino u sodove pregledimo jih če puščajo. Muoramo jih zažeplat, za de sod ušafa dobar sàvuor. Po usjeh vaseh kumetje skuhajo bulido, ki sé jo ušafa
<—^i^r^nii^Vn^u n_iT»i-i J~»>' rryj^ii.ir^i .TV»,
po gajrmuiah, kjer rase arbida an lazà. če tiste nardita mješano s kuhanimi hruškami an jabukami, se vam na bo po-trjeba bat de vino ušafa mulo. Po tar-gatvi u vinjalah an brajdah zorajta an prekopajta, nagnojita an usjajta arš, al pa metuljčnic za puómladsko zeleno piejo.
Na njivi
Teli mjesac muoramo požet jejdo, zvežemo an arstavemo jo sušit na kozouce. Ku je posušena jo pa omlatemo. Jejda je narbuojš rječ za kakuoša an ž njo par-šparata tud ušenico an sjerak.
Koranjé muoramo pobrat pred zimo za de nam na zmaržne, zak je narbuojš rječ za redit praseta an za te mlade ki jih ukupeta.
Za pitanje le ranih praset
Te prave gospodinje začnejo mjesca otoberja že debeljet te rane praseta. Nje prava gospodinja tista, ki redi al pita prase samuo s sjerkam al sjerkuóvo moko, takuo ki djelajo še dost kumetu. Glih tist šeft imamo, če dajemo prasetam mješano tečno hrano. Na guorenje: 6 do 8 kg kuhanega krompjerja, korenja, 2 do 3 kg sjerkuovih otrobu, an kg ičmena za-roletega. Pa narbuojš je par nas za pitat praseta de mu dasta usaki dan po 8 kg kuhanih kostanjevih buri; sada jih bota lahko oburli, ki so duge noči.
Kuo sta Kristus an sv. Petar ušenico mlatila
Zgodilu se je, kar sta Kristuš an sv. Petar hodila po Beneški Sloveniji. Bli su lepi an gorki poljetni dnevi, paršla sta u vas Ruonac u podbunješkim komune. Zadnji žarki od sonca su se bliščal za brjegam Mataiuram. Trudna an zmaltra-na sta bla, ku sta od hiše gledala an pra-ša'a za obnuoč, a pousjerode su se jim judje vegovarjali, de jih njemaju kam skranit. Paršla sta pred nu hišu, ki je mjela velike vrata an se je zdjelu, de je bogata. Kristuš potuče ta na vrata an odpre mu jih dna mlada žena. »Ki čjeta« jih poupraša. »O vi prežlahtna gospodinja«, je jau Buoh, »zlu vam bomu hua-ležni če nas sprimete za obnuoč«. »Rada vas sprimem, samuo, de mi bota jutre pomagal omlatit ušenicu, ki sam jo že pu znesla u skedin«. »Bomu«, je jau Kristuš. Zena jih je lepuo sparjela, jim je dala vičerju an jih je pejala tu pasteju spat. Drug dan tud je bla ljepa sončna zorna-da, sonce je bluo že dobru obsjalu pasteju, kjer sta spala sveta moža, skuoze oknu su gledala, kuo se je mernuó an lepuo vila Nediža dou dolin, a mudilu se jim nje ustat. Rada sta se bla še nu malu odpočila, a žena jim nje pustila, zak je mjela ušenicu za mlatit. Klicala jih je vič-krat an kar se jih je naveličala klicat je uzela pa palcu an jih je šla tuč. Parvu jih je nabasala sv. Petru. Pa usednu nje-su tjel ustat. Kristuš je vjedeu de žena
GOSPODARSTVO
nikel, ram,
targih
Telih zadnjih '5 dni kup se je dost spremeniu na čedajskim targu, posebno od te novih pardjelku. čudno nam se je zdjelo, de sjerak se je buj podražiu, zak po navad u telim cajtu, kar so že prodajal ta nou, je biu nimar narbuj dobar kup. Višno ta kup se je uzdignu zatuo, ki od sjerka djelajo puno reči, ki jih nu-cajo za fabrike, ki djelajo špjert. Kostanj pa ljetos nam ga plačujejo zlo malo, za bit ta parvi.. Fižou darži nimar vesok kup.
Darva za žgat so zlo podražjela. U Vidine jih plačujejo ta suhe kar po 1400 lir kuintal. Te u dvjeh mjescah so podražile kar za 3 do 4 stuo lir par kuintalu.
Zvina pa darži nimar tist kup.
SENUO: na čedajskem targu so ga plačeval 800 do 1000 lir kuintal. Senuo djetelje pa od 1000 do 1200 lir kuintal.
ZVINA: uoli parve varste od 320 do 360 lir kg;
uoli druge varste od 270 do 300 lir kg;
krave parve varste od 300 do 340 lir kg; krave druge varste od 250 do 270 lir kg; jenice al junčki od 450 do 500 lir kg; teleta od 560 do 610 lir kg.
PRASETA: male praseta za rejo od 900 do 1.200 lir kg; praseta za ubit od 360 do 400 lir kg.
KOSTANJ: od 15 do 35 lir kg. DARVA: na mestu kjer so posječene: bukove darva al druge tardega lesa 950 lir do 1.100 lir kuintal;
darva mehnega lesa 800 do 900 lir kuintal.
SJERAK AN UŠENICA: ušenica domača 6.500 do 6.800 lir kuint. ; sjerak domač armen 5.200 do 5.400 lir kuintal;
sjerak bjeu 5.400 do 5.600 lir kuintal; otrobi ušenični lir 4.000 do 4.100 lir kuintal.	rr
Provincjalni oficih za industrijo an targovino je dau vjedit, de »Gazzetta Ufficiale« n. 216, dne 20. setemberja tega ljeta prinaša lec n. 94, ki prav, de se
na srnje vič ku tka j nucat cink an druge metalje.
Zavoj tega naj prizadeti targouci an industrij alci darže glih registre od blaga, ki ga kupijo an prodajo.
Dne 22. otuberja se bojo začel na videmski prefetur ežami za dacjàrje. Ta, ki če djelat dacjar an ki se čuje ežame uz-daržat, muora parluošt prošnjo z usemi dokumenti narbuj pozno do 20. tega mjesca. Pismeni an ustni ežami se bojo dje-lal iz tistih reči, ki so na elr uku od alba prefeture.
Mali oglasi
Dekle iz Beneške Slovenije išče zaposlitve pri slovenski družini, najraje v Trstu ali Gorici. Ponudbe poslati na upravo lista.
Kupim večjo količino dobrega semenskega krompirja iz višje ležečih predelov. Ponudbe sprejema oglasni oddelek »Matajurja«.
Kupim knjigo »Slavia Italiana« od Karla Podreka. Plačam dobro. Dostaviti na upravo lista.
jih pride nazaj tuč zatuo je jau sv. Petru: »Preložjma se. Ti prid ležat na mojo stran, jest pa na tojo« an takua sta nardila. Ku sta se preložila jih je paršla spet žena tuč, se je pomiselna an jala: »Tuaška sam tukla tle telega, sada mua-ram iti tuč pa tega drUzega« an je šla le sv. Petra tuč zak sta se bla preložila. Potle je bluo kaka ku ustat an začet ušenicu mlatit. Ku sta paršla u skedin, je Kristuš paržgau ušenicu an tada potle ušenica je šla na no kri, slama na te-druh an pljeve pa na te treč takuo, de je u majhanim cajtu ušenica bla omlate-na. Kar sta henjala djelat sta prašala Ženu, de naj ju plačja trud an djelu. žena je djala: »Vidva sta šleutasta; sa takuo je biu znu usak norac jo omlatit kuk sta ju vidva. Kristuš an Petar sta po mahutala z ramanmi an sta se pobrala iz Ruonca pruoti Marsinu ; žena pa je začela nosit u skedin še te pu ušenice, ki jo je bluo ostalu. Nardila je ku Kristuš, paižgala je ušenicu. Zgorela ji je ušenica, slama an skedin. Ona nje vjedela dua sta bla tista moža ki sta ji mlatila ušenicu zatuo je jala: »Kristuš priditem na pomuoč«. Ja pa ona dva sta bla že blizu Marsina an Kristušu se nje dalu it nazaj. Potle žena se je zmisenla de mua-ra bit kaka štrafinga božja. Sveta moža spet sta bla trudna an sta se usedenla glih pod bulo od Marsina kjer še donaš-nji dan stoji znamunje. Ku sta se od-sapnila sta zagledala blizu njih adnu Čeču ki je krave pasla. Kristuš ju popraša kod je pot za u Marsin. Čeča je bik takuo ljena de se ji nje dalu ustat mez tla ki je sedjela an je kar z nogo pokazala pot za u Marsin. Kristuš an sv. Petar sta šla napri an se jim je zdjelu de čeča jim nje glih pot pokazala. Kar sta odljezla za bulu sta šafala drugega puoba ki je krave pasu. Poprašala sta ga, de kod j« pot za u Marsin. Puob je hitro skočnu pokoncu an jim je lepuo pokazu pot. Puob je biu fajan, bardàk an nič ljen. Sv. Petar je prašu Kristušu de kaj mu dajo za Ion puobu, ki je takuo bardak an frišan-Kristuš je odgovoriu: »Tisto ljeno čeču ki smo ju prjed srečjal.« »Hm, hm, kuo ste čudan« je jau Petar. »Tista čeča ga nje urjedna tistega puoba. Puob ki je takuo bardak je urjedan ki vič ku tistu ljeno čeču«. »Ti Petar na nič zastopeš«, je jau Kristuš. »Sa zatuo kje ljena čeča ji muoram dat frišnega puoba, če ne ona bo umarla za lakotjo«.
(Se nadaljuje.)
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47.
\TÒeXìesfka fjudsRa fegenda:	D
12
M
K
V cerkvenem zvoniku na Brezjah je teča med nevihto tako obdelala zvonar-
jevo glavo, da se je hotel maščevati. Zagrabil je kip hudiča pod nogami nadan-
gela Mihaela in ga zalučal v prepad rekoč: »Pa se tudi ti malo zmoči«.
Kip se je seveda razbil in treba je bilo napraviti novega, ki pa ga je cerkovnik
pustil v neki gostilni v Breginju, kot garancijo, ker j.e precej pil na upanje.
fi
n
25
Ko so noge sv. prostora
ga odkupili, so ga položili pod Mihaela. Ker pa ni bilo dovolj za nov tabernakelj, so se odlo-
čili, da odrežejo hudiču zadnjo plat. Mi- sui ouvracije m zmo se je omocn zupnne, zar je vzel mero, nihče pa ni hotel izvr- da bo sam opravil to delo.
Hudič pa se je maščeval za to razža-ijenje. Na dan žegnanja je bila njegova
čina barva še sveža in ko so se ljudje prerivali okrog njega, da bi poljubili sv. Mihaela, eo se vsi pomazali ob njem.