Letnik III. (LVlIl.i V Ljubljani. 16. junija 1905. List 24. NIČA CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Na praznik presvetega Rešnjega Telesa. Vzemite in jejte: t;» je moje telo. '.Matej 2<»|. Hrane potrebuje naše telo, če si hoče ohraniti na tem svetu svoje živenje. Smrti neizprosna žrtev bi postalo, da bi se mu jed odtegnila za gotovo dobo. To o telesu. A drugi, boljši oddelek tvojega bitja pa je tvoja duša. Tudi duša ti hira, če jej ne preskrbiš dostojnega hranila. Kakošna pa bodi ta dušna hrana? Temu vprašanju odgovarja današnji veliki god, spominjajoč nas kakor v cerkvenem letu nobeden drug onega psv. zakramenta, ki ga je naš Izveličar na zadnji večerji vstanovil človeškim dušam za krepčilo, dokler bo bival tu na zemlji naš rod. Ker je prejetev tega psv. zakramenta bolj nego za kateri si bodi drug vmestna današnjemu dnevu, premislimo te trenutke: kakošna naj bode naša priprava in naj bodejo naša čutila pred prejetjem in ob prejetju psv. Rešnjega Telesa? •36- Dragi! Kaj ti storiti uprav pred prejetjem psv. zakramenta? Pripraviti se je treba na vsak opravek v živenju; tudi na najmalenkostneji opravek. Koliko brezprimerno važnosti ti bode potem pač morala biti priprava, če hočeš prejeti la sv. zakrament, ki je zakrament Gospoduje ljubezni, zakrament vseh zakramentov. Svetniki so zato tako napredovali v čednostih, ker so se s toliko nenavadno vnemo pripravljali na vžitje Jezusa v psv. zakramentu. Sv. Alojzij n. pr. je porabil £ poprej v pripravo in 3 dni pozneje v zahvalo. Po taki pripravi bo tudi tebi ta sv. zakrament ono zdravilo, o kojem piše sv. trienški zbor, ko pravi: „Sv. obhajilo nas očiščuje dan za dnem napak, v koje bi sicer zašli in zavaruje nas pred velikimi grehi.' V čem naj torej bode naša priprava na ta nebeški obed? Taka-le bodi. Živo vero obudi v svojem notranjem te trenutke, preden v svoje srce prejmeš svojega Boga. Ti si Bog — tako reci svojemu Jezusu — in si postal človek. In danes prihajaš še enkrat iz nebes doli v moje srce. Trdno verujem, da si pričujoč v psv. Rešit jem Telesu in te molim v tem zakramentu. Angelji molijo tega Boga, ki ga sedaj prej-mem. Strmi ob tej nezasluženi dobroti in moli ga tudi ti moja duša. Trdno upanje naj bo, dragi, tvoja priprava in tvoje čutilo na današnjem sv. obhajilu. Govori: Velikih milosti upam od tebe, Jezus, ki si došel danes v moje srce; a svest sem si ob enem, da mi ne odrečeš ne ene teh, za katere te poprosim. Ko bi mi jo pa odrekel, prepričan sem trdno o tem, da bi mi bila ta milost le vmišljena dobrota — bolj nemilost, nego milost. Srčna ljubezen naj bo sedaj tvoja priprava in tvoje čutilo. Tako le govori: \i bilo zadosti, tla si kedaj umrl za-me. moj Jezus. Danes se mi zopet daruješ in se mi boš pogostokrat daroval v živenju. Ker te pa sam dosti ljubiti ne morem, sklepam svojo ljubezen z ljubeznijo tvoje matere Marije, vseh angeljev in svetnikov v nebesih. Vsi vi mi bodite v pomoč, da sem svojega Jeztisa dosti ljubiti v stanu. Prava ponižnost naj ti bo tvoja prav-prava in tvoje obhajilno čutilo. Spoznavam reci pred sv. obhajilom - spoznavam Jezus tvojo velikost in pa svojo ni/kost. A glej. mašnik pred sv. obhajilom samega sebe nevrednega z minljivimi besedami navdušuje moleč: „Gospod Jezus Kriste. vžitje tvojega telesa, na koje sem jaz nevredni namenjen, mi ne bodi v sodbo in pogubo, nego po tvoji dobrotljivosti naj mi bode hramba in zdravilo za dušo in za telo." Ta m:.šna. ponižnosti polna molitev pred sv. obhajilom bodi se moja in prepričan sem tega. da tudi mene ponižnega \ krepiš in p« »vzdigneš. In kaj oi> prejetju psv. Rešnjega Telesa? V trenutku pa. ko hočeš za v/iti Jezusa v psv. Rešujem Telesu, izreči z vso vnemo svoje duše besede: »Jezus, tebi živim: Jezus, tebi umrjein : Jezus, tvoj sem ziv in mrtev. Hodi tudi t: vse moje naslednje živenje moj .1 e / u s !" Jezus pa. dragi, prva in zadnja posest tu na zemlji Jezus, prva in zadnja posest gori v večnih nebesih. Amen. II. nedelja po Binkostih. In •»<• v, jtli \ni m| kr.ija i/-il.uk.i 1 i ) Med ljudmi je t.i šega. da ob ugodnem času združi prijatelje prijatelj ter je pogosti v prijazni govorici. Nobenemu nas ne pride v misel, da bi radi tega komu (»ponašal in rekel: Kaka to potrata jedil in potiata časa. in kako nepo- trebno. — Saj vidimo vseli nas izgled, Krista samega, kako je včinil prvi svoj čudež bivajoč prav na veseli ženitnini v Kani na Galilejskem. Celo v hišo moža iz nasprotne si struje. Simona farizeja, ki je bil pa osebno pošten, je prišel obedovat, kjer je grehe odpustil Mariji Magdaleni. In v hiši svojega prijatelja Lazarja kolikrat jo bival brezdvomno. Ko pa je nekokrat Lazarjev« sestra Marta hotela le postrežbo se vkvar-jati. posvaril jo je kažoč na Marijo, ki je ob nogah mu sedeč poslušala njegovih nebeških naukov: MMarta, Marta . . . Marija je najboljši del izvolila." (Luk. 10, 41. 42.) In konec svojega zemskega potovanja je med svojimi dvanajsterimi ob mizi sede vstanovil najsveteji zakrament, zastavo svoje nebeške ljubezni za vse čase. In tako tudi v današnjem evangeliju čemur se ni ogibal sam - o pojedinji govoii. .Ceniti je Hog vstvaril človeka?" je \ elikrat prvo vprašanje v katekizmu. Odgovor se glasi: „I)a bi Hoga spoznal, častil. ljubil, služil inu in bil pokoren ter bi bil večno izveličan." Da se večno izve-liča. je torej človekov konečni namen. Da se izveličate kedaj, povabljeni ste. dragi, vsi vi: da se torej preselite od tu iz kraljestva božjega na zemlji kar je sv. cerkev tja gori v večna bivališča: to je za večnost naš poklic. Veselje tam nam sv. listine" ponavljaje slikajo kakor pojedinjo. ki jo je oče pripravil svojemu sinu in na kojo je povabil dobre in slabe, torej nas vse. Tje torej, dragi, je vseh nas zvanje; tje vseh nas namen. Le tega vas vprašam če nismo časih podobni današnjim evan-geljskim povabljencem in se ne izgovarjamo zaradi nebes prav kakor se izgovarjajo oni. Nekaj teh izgovorov, kakor da bi nam bila prestrma pot v nebesa, izkušajmo našteti to uro sebi v svarilo in pouk. Kako se izgovarjaš, da ne moreš v nebesa ? Kvangeljska Kristova postava se ti dozdeva časih tako težka, kakor da bi se ne mogla izpolnjevati. To pa je, dragi, le tvoja misel. Temu se uprav na- Letnik lil. (LVII.) Stran 187. sprotno giasi Gospodinje zatrdilo o njej pri sv. Mateju, ki slove: „Moj jarem namreč je sladak in moje breitte i9 lahko." (Mat. 11, •30.) In sv. Ivan govori: .,To je namreč ljubezen božja, da izpolnjujemo njegove zapovedi in njegove zapovedi niso težke.41 (I. van o, J.) - - Le na Gospodnji vzor glej in na izglede mož, žena, rriladeničev, mla-denek, da celo otroških nebeških bivalrev: vsem tem se božja postava ni zdela pretežka. In če so oni mogli, kako to, da bi ne inogel ti? - To. dragi, imej tudi v umu, da se Ijucije, svetu služeči, pogostoma morajo prav zelo zatajevati. Koliko se n. pr. trudijo posvetnjaki, da pridejo do denarja, do svetne časti; do svetne hvale. Ali moreš biti potem tacega menenja, kakor da bi nebesa nebi bila vredna nekolikega napora, ko je treba celo tolikega prizadevanja, da se tu na svetu more priti kam naprej. Tebe pa slišim tako tožiti, da si pre-iie izkušen za pot v nebesa. Glej. sram bi ie moralo biti prav te besede „preneizku-šen." Kako moreš to trditi svojemu stvarniku v obraz, ki dobro ve, kako se časih modrega čutiš in to morda na najbolj nepravem mestu. Velikrat namreč nočeš tehtnih svetov svojih sosedov in soseditij; večkrat niti vbogati nočeš svojih prednikov in uče-nikov. Ti, dragi, torej takrat tako vešč; a za pot do nebes pa vender izkušen premalo! Zopet čujem s tvoje hoje proti nebu tak tvoj ugovor: da ti je do dobrega volja preslaba. — Ce si, dragi moj, šibek sam ob sebi, opri se nemudoma na druge, ki so v stanu pomoči tvoji oslabeli naravi. Opri se na svoje siariše — redoma Jvoje prve in najvplivneje svetovalce in čuvarje - na svoje ljudi, na veščega izpovednika, opri se na Boga samega ter moli več nego do sedaj. Raje in pogosteje in z večo vnemo prejemaj sv. zakramente. V zakramentu psv. Rešnjega Telesa se zacelijo tvoje dušne rane; tam postaneš krepkeji, nego si bil do sedaj: ta nebeška hrana vselej to stori, da se ti tvoja ^volja ohrabri. Časih pa praviš na tem potovanju do večnih bivališč, da te zelo tare lahkomiselnost. Rad ti to verjamem, ker izkušam, kako je s\et sploh nagnjen na lahkomiš- Ijeno dejanje. Celo motil bi se, če bi kedo mislil, da je to le mladina. Časih se namreč prepričaš uprav nasprotnega: znani ti postanejo mladi ljudje, ki nimajo prav nič lahkoživega v svoji naravi; pač pa prideš do starih, ki jih je golo Iahkoživstvo neredkokfčft se namreč s takimi snideš, ki jim bo bivala vsakoršna neresnoba že pod tako obeljeno glavo, kakor jo nosi naš Triglav. Dragi! Kolikor je nečednosti na tem svetu - med najneprijetneje smeš vsakokrat to uvrstiti, če si bil lahkoživo omahljiv. Odvračajo te tudi. kakor praviš na tvojem naporu do neba tvoje bolj ali manj že v naravo ti vtrjene slabe navade in strasti. Res je. dragi, navada je železna srajca: težko jo je sleči. Ali slaba navada in ko bi se bila razrastla celo v strast ta se mora zatreti. Mora in naj bi veljalo, kar hoče! Kar si zvezal sam, raztrgaj tudi sam: saj moraš pač v sebi imeti toliko dušne hrabrine. Tak mora biti tvoj trdni sklep. Ce te preganjajo slabe navade ali strasti, sovražnik si tem potem sam sebi. Najnevarnejši sovražnik je pa človek samemu sebi. Skuj si torej najzanesljiveje in najkru teje orožje zoper sebe; saj te tvoja vsakdanja izkušinja iu pa tudi narodov povest-nica te tega uči, da si redoma le kakovost orožja zmago zagotovi. Zglasuješ se tudi tako. da te v nebo želečega preveč zapeljujejo slabi izgledi. Glede tega tvojega naznanja te vprašani : Cenili se pa le proti senci obračaš, kjer te motijo temne podobe: zakaj da se ne dvigaš do luči, zakaj da ne na solnce dobrih izgledov, ki grejejo dušo nadzemsko gorkoto? Apostole gledaš med temi svojimi vgledniki, temi boritelji za nebesa. 11111-čence in spoznovalce, device in sv. žene; gori so tvoji sostanovniki. imenitniki in pri-prostaki, poljedelci in obrtniki, največji revež na zemlji je gori največji veljak pred Trojedinini. Glej, z božjo pomočjo so se popeli vsi ti do nebes; če bi bili pa govorili kakor ti, da so jim napotovali slabi izgledi. prazni bili bi še sedaj ti njihovi tako blesteči se sedeži gori v nebesih. Vidiš torej, dragi, da ti je prav za prav lahko doseči nebesa — kraj, kjer so, upajva, zbrani že vsi tvoji umrli, ki so se pred teboj preselili od tod v znamenju vere. Pusti izgovore o ostrosti božje postave. o svoji neizkušenosti, slabosti, lahko-mišljenosti, napak navadah, strasti in o slabih izgledih. Le delati začni za nebesa in gotovo se ti posreči. Sv. apostola slušaj. ki ti zatrja: .Vse premorem v njem. ki me okrepčuje." (Pil. 4. 13.) Božja milost je torej silnejša od tvoje šibkobe. Mogočna trdnjava je naproti tvoji neizkušenosti: opora nasproti tvoji slabosti in lahkomišljenosti: bramba je nasproti tvojim slabim navadam in strastem; kažipot do božjih čednosti ti je nasproti slabim izgledom ta božja milost. Milost božja te — če se jej vdaš po otročje — pripelje na nebeško gostijo. Amen. Romarjeva pisma. XX. Trst. ti maja li*M. Pošiljam li zadnji- pi-m«». Danes zjutraj j«* nas parobrod po ^••-nhievni vožnji sivrim priplul iz Aleksandrij«- v tržaško pristaniške. (irško mesto Palra< >nio zapustili t. iii. Kedo bi se n«* razveselil >n«'žniko\. ki gledaj«) > svojih lesk«eih prestolov na Patra*! Ub jiiiru stohijf i il«»nos. <>b vzhodu i:i <«•-v«to\ zhodu s«• dviirala lb-Iikon in Paruas. Poslednji st■ kaže od i«- strani kakor -'rok odrezan stož«1«'. p«»krii s sn«"_rotn. Parnasa spominjaš iz st merske zgodovine. ki <>|»1 • *f;t tega velikana s p«»etiškim zna«"-aj«ni. Prav naravno j.-, da so -_ra imeli o trdili, da prebivajo modri«-«- na njegovih višavah. .le pa Parnas v resniei orjak. kipeč 24.V.» metrov nad morskim p«»vršj«-m. Kazal j«- š.- vedno svojo belo i»lav«». ko sui«» bili ž«- dal«-«* iz pa-traškega zaliva. Izmed popotnikov j«- zanimal za Parnas najbolj n» ki pruski inVujak Xi tra m«»ir» l liagledati in povsod j«* poizvedoval o lijem. So ž«* taki t«* vr-te iju«lje. X«- mirujejo poprej, da pridejo -tvari d«» dna. l»\ido\rd- n »st i!l / ?;j•» združeno znanstveno raziskovanj«' sta jim pri«lohila eestokrat slavno ime. Mož. ki govorim o njem. j«* l)il iz Be-rolina. Seznanila sva se ž«- v Port Saidu, a takrat mi ni vzbujal zaupanja. Obleka mu je bila pivrej poiio.šena. da sem ga smatral za •"•lovrka nižjih stanov. Ko me je poleg trga -«• izvabljal, naj grem z njim v neki gozdi-eek izv«-ti Port S iida. vzbudilo se mi j«- sum-nieetije. da bi vtegnil imeti tujee slabe namene. 1'oda 111< >t i 1 sem se. tiozdieek poleg P«»rt S a i da j«- res neka znamenitost, ako po-toisli^, da j«' tod okoli sama pušeava. Našel sem pripraven izgovor, da n«* morem iti z njim in Prus me ni nadlegoval dalje. Drugi • lan pii se j«' pokazal v salonski obleki. Tedaj mi je izginila iiezaupnost. tembolj, ko je pri-povedoval mož o svojem potovanju. Kn mesee s«« je mudil ob bregovih mrtvega morja, kjer j«- protieeval otidotni svet v geološkem oziru. I»ekel je. da se bavi s preiskovanjem, na ka-ko*en naein se vjetmi svetopisemska zgodba 0 Sodomi in t lomori z geološko vedo. To je ž«' njegovo drugo potovanje v Palestino. Nabral si j«- tudi >«'daj mnogo podatkov o mrt-v« ni morju in njegovi okoliei ter pripomnil, da njegovim trditvam ne nasprotujejo bi-bli«-isti. Zanimiv elovek. ne? Kedor se resnobno peea z v«mIo. zasluži naše spoštovanje. Mož je mnogo hudega prestal v omlotnih zapuščenih krajih. Pravil je. da mu je šlo mar-sik.ik »lan trdo za jed. pijaeo in stanovanje. 1 'r«'ii<»ril j«' mnogokrat pod šotorom, ki sta ga nosila z drugimi rečmi vred dva beduina. Prtljage je itnel Berolinee mnogo s seboj. Videl sem dva velika koveega in š«' posebej t«'ž«-k zaboj, v katerem j«- bilo shranjeno vse' mogoee kamenje od mrtvega morja. Kaznih steklenih predmetov pa j«- nosil toliko na s«*bi. kakor da bi bil oropal kakega optika. < »b eni strani ramen mu je visela 1'otogra-liena priprava, ob druiri daljnogled. Na nosu so mu bila iiataknjetia zlata orala, okoli vratu pa mu j«- vi-«-1 šeipee na Orni vrviei. Ako «1 »stavitn, da lu«li ni bil brez magnetne igle in t« rin«Miietra. naštel sem dovolj reei. ki se dobivajo v optienih prodajalnirah. Zato je bilo 111«> j • • domnevanje. akoprav nevteineljeno. vender nekoliko opravičeno. Zapusti vsi pristanišču v Patrasu smo hrodarili dalj časa poleg grškega kontinenta. Parnik je plul blizo iztoka reke Aspropota-nios. ki ima svoj izvor v gorovju Pindos Potem je šla vožnja dalje in dalje proti spodnji Italiji. Povsod nas je spreniljovala sreča. le pri mestu Briudisi smo morali zaradi megle obstati na morju. Tukaj se nahaja namreč dosti plitvin in če bi privozili na-nje. obtičali l»i na pesku. Od pete do sedme ure zjutraj smo stali na istem kraju, pomorščaki pa so vedno merili morje, kako je globoko. Parnik je v enomer dajal svarilna znamenja z žvižganjem. da bi se ne približala kaka ladija in ne zadela z našo skupaj. Slednjič so izginile mogle prod solucem. v daljavi s<> je pokazalo mesto in parnik je v določeni smeri zavil v ondotno luko. Po kratki pomudi j«' šla naša plovba naprej po jadranskem morju ter se brez vsake nezgode dovršila v Trstu. Stara pravljica govori, da se je po reki Lete pretakala čudovita voda. Kedor jo je pil. pozabil je vse bridkosti živenja. Le bi se izvedelo dandanes za tako vodo. šel bi jo mar-sikedo iskat, in bi pil in pil . . . Tudi jaz bi ta ali oni neprijetni dogodek rad vtopil v preteklost, Jeruzalem-s k ugci romanja, čeprav spojenega z marši kako težavo, si pa ne žu-1 i m n i k e d a r izbrisati iz s p o tu i n j a. Župnik J v «ip Lav ti žar Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili. (Dalje.) 13. Cerkev sv. .Jurija o pa vzeli Turki. 10. Cerkev sv. dosipa (v Podkiancu. /.. Vinica) nima keliha in bratovščine. 2U. Cerkev sv. dakoba (v I čakoveii. naj-brže je Vučakovee iod vuk-volki aii Volčja-kovec : Valvasor ima I Izakouiz (VIll.s32i ž. Vinica, sedaj ni cerkve) l gld. og.. keliha nima. 21. Cerkev sv. Katarine (v Vinici, eerkve ni veči nima ničesar. 22. Cerkev sv. Sebastijana iv Sulioru, ž. Vinica) nima keliha in bratovščine. 23. Cerkev sv. Lovrenca »v ob\rhu. ž. Dragatuši I kelih s srebrno čašo »2«i lotov in U gld. og. ia so kr.i. 24. Cerkev sv. Petra iv Zapudju. ž. Dra-gatuš) nima keliha in bratovščine, tc-go le 1 gld. 2o Cerkev sv. Ane niaTančji gori. Val-vasor: v Narojdi. /. Dragatuši nima keliha iu bratovščine. 20. Cerkev sv. Heleno v. Vida »v (iribljah. / Pod-zeinelji nima denarja in kelih je zgorel \ (iradacu. 34. Cerkev sv. IL-b-ne »Sami Klleuto i\ Zenici ji i u. ž. Podzemelj nima ničesar •»."». Xll)»!l.l | k»- V sv. Stcfalia V SflllirU »Siciubezi :3 srebrne pozlačene k*-1 i h« * s pale-nami u»2 |«»to\». I srebrn kolih, katerega jo daroval cerkvi pokojni Albert Seim-nič. jc vzel njegov -»in < Moii. 1 srebrno pozlačeno inoiisiran<'M »4 1 lotov . I srebrn pozlačen kri/. ilTIolovi. 2 srebrna paccm . pozlačena iu / bisernimi maticami •!» h»t»»\ »: »lonar -o porabili. ko s,, postavili zid okoli cerkve. -- Bratovščina M. 1». \ župni cerkvi nima koliba. • l"Uarja pa: !». og. gld. v /latu. 21 1'iiutov vin. \ peiie/ih in 4 roparje. •!•'». Cerkev sv. Jošta i Valvazor ima : »s. Listi /u v. Josipa 1 kelih / bakrenim stojalom in pateiio «22 lotovi L» og. gld. v zlatu in I »»c. tihi. v pciie/ih. oT. ( erkev sv. 1'rima i v t iabi u. ž. Seiniči I k«*l i} i z bakrenim stojalom 11~> lotovi. s i', vinarjev 7n šilingov. Cerkev sv. Sehastijaiia tpri Krupi» 1 kelih. katerega je darovala I|ohen\vartarica in ga ima l»urgakreiiim stojalom II s loto v i. «.♦ og. ghl. v /latu. log./lati soidin in i) f. vin. 11. Cerkev sV. Nikolaja tna Oradniku. ž. >etnič» I kelih / bakrenim stojalom (27 lotov) I" og. gl«l. v /latu. II I*, vin. :»•> šil. 12. Cerkev sv. Katarine ma Brezovi Kobri /. Semiči | kelih / bakrenim stojalom «1 s |oto\ » in ln f. vin. Prišlo je v Ljubljano iz črnomeljsko in viniske župe; I srebrna m»»nštrauca. I p«»-/lačen križec. 1 paecm . I srebrna tabla. 2 vrčka. ♦'» kelihov in tipalen t21 mark * lotovi. 7 keiihov / bakrenimi stojali niso tehtali: II reii. gld. v pete-zih iu 21 og. gld. v /latu se je n a p r • • š n j «» • 1 • ■ ž e 1 s t v a dalo / a / i -d a nje črnomaljskega m •• s t a. Iz drugih žup metliške sodnije so pa poslali: I srebrno m.iiiširanei». 1 pozlačen.• in«»nštrane«». I križce. |:i keiiii.iv. 1."» paten. »mark 12 l«»!-»\ ». 7 k»'Hbo\ z bakrenimi stoiaii iu de- narja iz metliške župe: 22 reii. gld. 14 kr. in :;i og. gld. v zlatu. (iotovina. ki se j»* nabrala, se je kmalu porabila v razne namene. C e r k v c n e d r a -g o c e n o s t i p a s o p r •• k o v a 1 i i n z n e s e k s p r a vili v z a k 1 a d n i e o . ki je bila pa kmalu prazna. Cerkve niso n i k e d a r d o 1» i 1 e obet a n e o d škodni ne. finančne razmere dežele so bile preslabe. Tako so t u -kaj šn i pradedje žrtvovali ne le kri in denar, nego za s \ o b o d o d o -ni o v i n e tudi cerkvene dragocenosti. Zastonj se . « asi ko"pr it«« izpremr-njeni. To pomnite, da 'a-ili maia :,.ka si.:c:ca pri'"a • > veliki naši zgedo* vini V.-o čir.a'i in niče--*:* vg«»ii«žn<>st na časi sv. Alojziju, molil v«* za skupno češčenje sv. Pošnjega Telesa, križev pot in primerne pesmi na podlagi ljudsko pesmarice in dr. Tej splošni potrebi jo torej vstregol novi Šolski molitvenikc. Velika, v nas zastarela hiha pa jo. da se tudi tu besede v nekaterih splošno znanih molitvah vedno izpreminjnjo. N. pr. v molil vali po sv. maši je mnogo besedi drugačnih, nego s«4 običajno sedaj molijo in kakor jih znajo že vsi ljudje. ( Vinu zato vsak dan drugače in če že drugače, moralo bi v presojo sprejeli in odobriti take vrsto knjigo vse V šolstvu delujoče osebstvo. To bi se doseglo no razposlanih polali prvega odtiska. II. S m a r n i e e. Zložil Radoslav Silvester. IN-siiik je natrgal po tratah nazaretskih lepo število šmaruic in jih posvetil Matiji v proslavo in spominj oOletnice proglašeiija njenega brezmadežnega spočetja. Uadoslav Silvester je nabožen pesnik. Iskrena otroška ljubezen do Marije mu diha iz vsake kilice: diha pa tudi iz pesmie ču-stvovanjo našega ljudstva. Zato so te »Šmar-nice prav primerne za ljudstvo. V vsaki Marijini družbi že prepevajo Mariji : Pozdravljam te nebes Kraljica, ponižno pevam tvojo čast, prečudna božja lepotica: za Jezusom največja slast si rneni revnemu Marija! . . . Prav lepa je > Želja ob šinarničuem oltarju : Koga želi ini za Bogom ljubiti, na bolj iskreno to moje srce. koga goreče in vdano častiti, koga slaviti do zadnjega dne? . . . Tiho. mirno kakor hladen potok za vasjo brez posebnega evotličja in zelenja teče Sil-vestrova poezija Silvester je „1 laničin" pesnik. V jezikoslovnem oziru pa nam ni všeč nekaj oblik. Pesnik rabi še vedno tudi apostrof. ki so ga v smislu našega jezika že pred desetletji zavrgli iiajmcrodajncjši pesniki našega rodu. Kapelan C Iz sveta. Bazilika naše Ij. Gospe na Sv. Gori poleg Pribrama na Češkem. Papež Pij X. je s pismom od 21. dne prosinca t. i. povzdignil romarsko cerkev na Sv. t mri blizo Pribrama v baziliko. Katerim cerkvam pristoja ime: bazilike? V širjem pomenu imenujemo hazi-liko vsako večjo, lepšo cerkev: v ožjem li-turgiškem zmislu pa je bazilika tista cerkev, ki je zaradi višjega pomena mimo drugih bolj odlikovana. Pazilikc se p<> svojem dostojanstvu ločijo v Večje lil v lliailjšc . |\ prvim prištevamo štiri rimske palrijarške bazilike: Sv. Ivana v Latan-nu. Sv. 1'etra v Vatikanu. Sv. Pavla zunaj mesta iu Marijo Veliko. Med manjše bazilike spada v Uimu le devet cerkva in zunaj Pitna celo samo majhno število svetišč n. pr. romarska eerkev v Lurdih. stolnica v laieeri na Laškem. Sv. dakob v Sieiliji. Sv. Krančišek v Asizu. Limio je torej, kolika odlika j«' doletela Sv. (ior«» poleg Pribrama. Ta romarska cerkev je prva bazilika na Češkem, prva v vsej Avstriji. Na proslavo te odlike se \ prizori v njenih milostnih prostorih Iridnevniea dne 2.. ::. in j. malega srpana t. L Slavnost prične praški kardinal Skrhenskv. ki podeli 1111«-r 111 oaiM'-ževem apostolski blagoslov. Vdelc/riici !•• slavnosti zadobe odpustke. d \ Marijin shod so napravili v Zlati Pragi letošnje binkoštne praznike. Trajal je izza 12. do 14. dne rožnika. H t'. Koliko je lužiških Srbov katoličanov? iaižiški Srbi. stanujoči na Saksonskem iu na Pruskem, so najmanjši slovanski narod. I Me se na gorenje in na dolenje Srbe. Vseh skupaj vtegne biti 17.V.Min. Izmed teh jih je le krog PJ.oOo katoličanov, vsi d miri ^o protestantje. Središče gorenje-lužiških Srbov je liudišin. kjer so otvorili lani Srbski matični dom in kjer imajo svojo srbsko eerkev I levice Marije. S r b s k i k a t o l i Š k i d u h o \ -n i ki se izza leta I Ton. vzgajajo v ln- ž i š k in s o m e n i š č u v Dragi: t a m -k a j > »' n a v / e m a j o n a v d 11 š «• n j a z a narodno delovanj«*.« Danica je že omenila, da so Lužiški Si l>i sedaj tako stvčni. da imajo za skola sv«»jega rojaka drja Jurija Lu>čaiiv. Mohorja, ima v Lužiških Srhih Tovarstvo sv. Cirila in Metoda«, vstanov-Ijeno leta 1*63. od Mihaela Hornika. To društvo izdaja cerkveni časopis Katholski Posol«. ki izhaja že 43. leto. l/prva j«- bil mesečnik, a sedaj je t«*«lnik. V goreiijelužiških šolah na Saksonsk«-ni se poučuje samo krščanski nauk in čitanje po srhsko. ves drugi pouk je nemški. Srhski katoliški učitelji imajo svoje društvo. S. L. T Na Ruskem je Kila nedavno razglašena verska s vol m »da - večja v primeri s poprejšnjo. vender ne še popolna. Izšel je ce-sarski ukaz. ki ]»riznava toleraneo inover«*em. t. j. nepravoslavnim na Pnskem. Odpravljene m) kazni, ki so zabranje\ ah» odpad od pravo-slavja h kaki drugi krščanski veri. Celo tako zvanim razkolnikom s«« je priznala svoboda. Katoličani in unijati smejo v bodoče graditi cerkve. Samostani, rlosedaj prepovedani na Poljskem. so dovoljeni. Krščanski nauk se stri«* razlagati v materinem jeziku, torej Poljakom v poljskem. Katoliški duhovniki morejo biti nameščeni, ne da bi jim bilo treba poprej napraviti izkušinjo iz ruskega jezika, kakor jim je to bilo treba dos«Mlaj. H. p. Statistika o Lurdu. Šk«»f iz Tarbes-a, insgr. SehiijilVr. kamor spada Lurd. j«' poročal o Lurdu tako-le v Dim: t )d 1N67. do P.H»:j. je |:;T 1 vidikih romarskih vlakov pripeljalo v Lurd 3.817.000 romarjev. Samo v zadnjih sedmih letih je pripeljalo 1037 vlakov l.o7t.oOO romarjev. Leto ltKM. je prekosilo vsi druga leta. Prišlo je veliko vlakov s 3o.ono. 50.000. do 60.000 romarjev. Lurd j«' obiskalo 2e 03 kardinalov. 277 viših škofov in 1.6-43 škofov. Nad 2.«'»oo čudovitih ozdravljenj se je. zgodilo že tukaj. Med temi jih je le 1H9. ki so bili bolni na živčevju in bi se njih ozdravljenje lahko razlagalo naravnim potom. Dolnikov je prišlo v Lurd v enem letu nad 5000. — Te številke dovolj jasno potrjujejo versko resnico o brezmadežnem spočetju I). Marije. — Zato slavimo posebno še letošnje 50. leto njenega slovesnega okliea. o Kazimir Papež Pij X. je doživel dne 4. t. m sedemdeseto leto. Dasi prileten, je vendar čil in zelo delalen. Za njegovega vladanja se je že mnogo predrugačilo. Marsikaj je odpravil; n. pr. burno pozdravljanje v cerkvi — s kojim bi se sosebno mi Slovenci težko sprijaznili: marsikaj okrajšal. Dne L rožnika t. 1. je imel ob evharis-tiškem shodu sv. mašo na grobu sv. apostola Petra — to se je zgodilo že petič za njegovega papeževanja, Leon XIII. je ni nikdar opravil tamkaj. Po starodavnem papeškem obredniku traja taka sv. maša zelo dolgo. Pij X. je ukazal, da naj se nekaj izpusti, nekaj okrajša — tako, da vse sv. opravilo ni trajalo dalje nego poldrugo uro. x. Zrnje. Telovo se praznuje letos na sv. Ahca dan t. j. 22. rožnika, ker je bila velika noč tako pozna. Isti dan t. j. 23. malega travna kakor letos bode velika noč leta 1916; tedaj bode zopet sv. Aliec nosil presv. Rešnje Telo.' T. Nenavaden testament. Bogata Rindjanka je vse svoje premoženje zapustila tistemu duhovniku. ki l»o prvi maševal za njeno dušo. Ranjki sv. oče Leon XIII. je koj smrtni dan izvedel o čudni oporoki. Ker mu je bilo znano, da so sorodniki umrle ubogi, hotel je on dobiti zapuščnino. da bi jo razdelil mej nje. Pes je vstal koj o polunoči in maševal za ranjeo. Postal je tem potem dedič vsega premoženja. Potem je dal poklicati uboge sorodnike ter jim jo izročil vse imetje umrle. F. G. .Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 kron aU vir. Zunaj Avstriji- velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprei V Ljubljani se dolivajo |x»sa nuzne številke po 10 vinarjev v Lovro Blazni k-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane P i c h 1 e r j e v e tabakarni na Kongresnem trgu.