URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 6. novembra 1986	Št.: 29
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUP-SČIN: GORNJA RAD-
GONA, LENDAVA
LJUTOMER IN MUR-
|SKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
251.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, 255. skupni in splošni porabi v I. polletju leta 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986	256.
252.	Ugotovitve, stališča, usmeritve in sklepi o uresničevanju programov SIS-družbenih dejavnosti v I. polletju 1986, bilanci sredstev in 257. prispevnih stopenj v letu 1986
253.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o usmerjenem izobraževanju mla- 258. dine in možnosti za zaposlovanje
254.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Lendava
Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Gornja Radgona
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje
Sklep o višini in minimalnih pogojih združevanja sredstev uporabnikov ptt storitev po osnovi združevanja deleža od vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka
STRAN 13 VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
251
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dn e9. oktobra 1986, sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v L polletju leta 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986.
Zbori občinske skupščine so na seji dne 9. oktobra 1986 obravnavali Informacijo o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v I. polletju leta 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986 in
ugotovili:
V I. polletju letos je v občini Murska Sobota porasel celotni prihodek za 77,3 %, porabljena sredstva 67,9 %, dohodek 129,4 %, čisti dohodek 128,6 %, sredstva za osebne dohodke 129,5 % in akumulacija skupaj s sredstvi rezerv za 121,2 % glede na enako obdobje leta 1985, Z izgubo so poslovale štiri temeljne organizacije združenega dela v višini 1.125 milijonov dinarjev ali za 170,3 % več kot v I. polletju lani.
Dosežena gospodarska gibanja se v glavnem ujemajo z ocenjenimi za I. polletje 1986 s tem, da so nekatere dohodkovne postavke še na višjem nivoju. Mnogo hitrejše od ocenjenih so rasti dohodka, čistega dohodka in akumulacije.
Gospodarstvo občine je doseglo boljše rezultate kot v I. trimesečju letos, vendar pa je visok dohodek odraz za 9,4 indeksnih točk počasnejše rasti porabljenih sredstev od rasti prihodka. Ocenjuje se, da so dosežena porabljena sredstva gospodarstva prikazana v premajhni višini, saj se je učinek revalorizacije surovin in materiala vsebovan v zalogah proizvodnje in gotovih proizvodov napram enakemu obdobju lani zmanjšal.
Zaskrbljujoče so spremembe v strukturi delitve dohodka, kjer se povečuje delež sredstev za skupno in splošno porabo, zmanjšuje pa delež za akumulacijo.
Neugodno je tudi večanje zalog, zlasti zalog blaga ter porast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.
Pozitiven premik se kaže pri izboljševanju reprodukcijske stopnje gospodarstva.
Število organizacij, ki so poslovale z izgubo se je v primerjavi s trimesečjem letos izrazito zmanjšalo, vendar je izguba še vedno velika, dve organizaciji TOZD Elektro in TOZD Klavnica pa sta v polletju izkazovali celo izgubo na substanci.
Tudi v prvem polletju letos se nadaljujejo določeni negativni trendi iz preteklosti saj večine resolucijsko načrtovanih gibanj ne dosegamo. Zaostajajo zlasti gibanja industrijske in kmetijske proizvodnje ter produktivnosti dela, ugodna pa so gibanja na področju konvertibilnega izvoza.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev gospodarstva so v globalu usklajena z določili resolucije, gibanja teh sredstev pa so po OZD različna in v nekaterih hitrejša od resolucijskih določil.
Sredstva skupne porabe so porasla hitreje od dohodka medtem ko je bila rast sredstev za splošne družbene potrebe počasnejša od rasti dohodka v gospodarstvu občine.
Na podlagi ugotovitev je Izvršni svet sprejel naslednja
stališča:
OZD v občini, ki ne dosegajo resolucijsko načrtovanih ciljev naj pripravijo konkretne akcijske programe z opredeljenimi aktivnostmi, ki
jih bodo podvzele do konca tega leta. Pri tem je potrebno dati poseben poudarek odgovornosti za njihovo izvajanje.
Vse OZD v občini, zlasti tiste, ki poslujejo z izgubo oz. so na meji rentabilnosti morajo z vso odgovornostjo analizirati obstoječe stanje, ugotoviti vzroke in posledice za doseganje slabših poslovnih rezultatov ter na tej podlagi pripraviti ukrepe in programe za saniranje stanja in izboljševanje poslovnih rezultatov v naslednjih obdobjih. V zvezi s tem morajo OZD z izgubo po vsakem trimesečnem poslovanju poročati Izvršnemu svetu o sprejetih ukrepih in aktivnostih, ki so jih podvzele za odpravo negativnih gibanj.
V Panoniji, ki je v lanskem letu izkazala izgubo, v letošnjem polletju pa je sicer poslovala s pozitivnim rezultatom je potrebno spremljati izvajanje sanacijskega programa in poskrbeti, da se pozitivno poslovanje obdrži tudi na koncu leta in vnaprej.
V vseh organizacijah, kjer je bila rast porabljenih sredstev bistveno počasnejša od rasti celotnega prihodka je potrebno preveriti realnost prikazovanja porabljenih sredstev.
Vse OZD, kjer je prisotno zmanjševanje industrijske proizvodnje morajo analizirati vzroke za padanje proizvodnje ter podvzeti ukrepe za odpravo takšnih gibanj. Prav tako je nujno podvzemanje ukrepov za pospešitev kmetijske proizvodnje ter večje vključevanje OZD v vse oblike mednarodne menjave.
V razreševanje problemov v organizacijah združenega dela z motnjami v poslovanju se bodo vključili tudi predstavniki Izvršnega sveta, Medobčinske gospodarske zbornice in družbenopolitičnih organizacij.
Sredstva skupne porabe morajo naraščati skladno z določili resolucije, v okviru teh pa morajo SIS materialne proizvodnje podati realno oceno predvidenih zbranih in porabljenih sredstev, do konca leta.
Veterinarska postaja in Pomurski tisk TOZD Tiskarna morata V skladu z določili zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986, poračunati preveč izplačana sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v I. polletju letos in sicer za razliko med razporejenimi sredstvi za I. polletje in izračunanimi možnimi sredstvi v UDS-1 obrazcu.
Do ugotovitve boljših poslovnih rezultatov v naslednjem periodi-nem obračunu so dolžne za vsako mesečno povečevanje akontacij osebnih dohodkov pridobiti ustrezno mnenje Izvršnega sveta in le na tej podlagi povečevati osebne dohodke naslednje organizacije: Sobota TOZD Tapetništvoin TOZD Komunala, Pomurski tisk TOZD Tiskarna in TOZD Kartonaža, Veterinarska postaja, Živinorejsko veterinarski zavod, DO Zunanja trgovina, DO Gozdno in lesno gospodarstvo, DO Kmetijsko gospodarstvo Rakičan ter DO Kmetijska zadruga Panonka.
Osnovna šola Grad, OŠ Kuzma, Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti in delovna skunost krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota se opozarja na dosledno upoštevanje danih usmeritev IS SO Murska Sobota o možni rasti sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu.
Številka: 30-11/86-3
Datum: 16/10-1986
Predsednik SO
Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
252
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1986 sprejela naslednje
ugotovitve, stališča, usmeritve in sklepe o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti v I. polletju 1986. bilanci sredstev in prispevnih stopenj za leto 1986
Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota so obravnavali poročilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti v I. polletju 1986, bilanco sredstev in prispevne stopnje za leto 1986. Posamezne skupščine SIS so obravnavale izvajanje svojih programov in zagotavljanje sredstev za njihovo izvedbo. Zbori občinske skupščine so na osnovi ugotovitev, stališč, usmeritev in sklepov Izvršnega sveta, predlogov skupščin SIS in razprave v zborih sprejeli naslednje
UGOTOVITVE, STALIŠČA, USMERITVE IN SKLEPE
1.	Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota sprejemajo poročilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti v L polletju 1986, bilanco sredstev in spremembe prispevnih stopenj v predlaganem besedilu.
2.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da se vse dogovorjene naloge dosledno ne izvajajo. Izvajanje programov v organizacijah združenega dela je potekalo brez večjih motenj, razen v osnovnem zdravstvenem varstvu, kjer so prisotna izredno pereča kadrovska vprašanja, predvsem pomanjkanje zdravnikov. V osnovnem zdravstvu primanjkuje 30 zdravnikov, da bi se približali republiškim normativom. Prisotna je velika fluktuacija kadrov, kar se odraža v kvaliteti zdravstvenih storitev.
Prioriteta v osnovnem zdravstvenem varstvu se ne uresničuje, povečuje se koriščenje zdravstvenih uslug izven regije. Socialno zdravstvena ra 'en prebivalstva ni zadovoljiva. Pravice iz zdravstvenega varstva so obsežne za sredstva, ki se zberejo za zdravstveno varstvo. Kadrovska vprašanja je nujno reševati z ustrezno kadrovsko in šti; pendijsko politiko in zagotavljanjem drugih ustreznih pogojev.
2.	V letu 1986 v občini nismo uspeli obdržati povprečnih prispevnih stopenj v SIS družbenih dejavnosti iz 1. 1985. Na to so vplivali razširjeni programi dejavnosti pokrivanje izgub iz 1. 1985 in uskladitev osebnih dohodkov z delavci v gospodarstvu.
3.	Letni plani SIS morajo biti realno postavljeni tako glede opredelitve nalog kot tudi glede prispevnih stopenj. Ob pripravi poročil o izvajanju planov in bilance sredstev je potrebno izpostaviti probleme, ki so prisotni v posameznih dejavnostih.
4.	Za doslednejšo izvajanje dogovorjenih nalog v letu 1986 je potrebno zaostriti konkretno odgovornost na vseh področjih dejavnosti, tako v izvajalskih organizacijah, kakor tudi pri uporabnikih storitev. Vse SIS morajo pripraviti akcijske programe za izvedbo sprejetih nalog.
5.	SIS morajo sprejeti programe uskladitve osebnih dohodkov, ki mora biti izvedeno do konca tega leta v skladu z metodologijo in navodili sprejetih v republiških SIS.
6.	Organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, morajo plačevati prispevke iz dohodka za SIS v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Številka: 021-14/86-1
V Murski Soboti, dne 9. oktobra 1986
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.
253
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1986 sprejela naslednje
ugotovitve, stališča in usmeritve o usmerjenem izobraževanju mladine in možnosti za zaposlovanje
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota so na sejah dne 9. oktobra 1986 obravnavali problematiko usmerjenega izobraževanja in možnostih zaposlovanja mladine v občini Murska Sobota. Na osnovi stališč, predlogov in usmeritev izvršnega sveta, razprava v zborih občinske skupščine so zbori sprejeli naslednje
ugotovitve, stališča in usmeritve
1.	vzgojnoizobraževalni programi morajo odsevati razvoj in spremembe, ki izhajajo iz skupnih družbenih potreb in vrednot. Zato je spremljanje izobraževalnih programov sprotna in trajna naloga.
Prenova programov za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju pomeni samo eno izmed faz v nenehnem procesu preobrazbe vzgoje in izobraževanja;
2.	Dosedanji rezultati usmerjenega izobraževanja niso zadovoljivi, zato je potrebno s konkretnimi predlogi posebej s strani združenega dela sodelovati pri prenovi programov srednjega usmerjenega izobraževanja.
3.	Programi izobraževanja vsebinsko ne zadovoljujejo vseh želja mladih naše regije po izobraževanju. Napori za pridobitev novih programov, oz. ohranitev sedanjih so bili veliki, vendar ne vedno uspešni. V Sloveniji smo preko sklepov republiške skupščine dobili možnost za ohranitev sedanjih in odpiranje novih programov na V. zahtevnostni stopnji (področje tehničnih usmeritev in agroživilstva). Zato
v naši občini moramo vztrajati na določenem številu programov. V. zahtevnostne stopnje in nikakor ne pristajati na tendence, prisotne tudi v našem združenem delu, mladino čimprej zaposliti in interno priučiti.
4.	Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov v srednjem usmerjenem izobraževanju je vložiti maksimalne napore za kvaliteten dvig vzgojnoizobraževalnega dela. Hkrati ob uvajanju novih vzgojnoizobraževalnih programov je potrebno zagotavljati ustrezne pogoje za njihovo izvajanje.
5.	Za poenotenje šolske mreže v regiji morajo svojo vlogo odigrati Skupnost pomurskih občin, medobčinske družbenopolitične organizacije in medobčinska gospodarska zbornica.
6.	S problematiko zaposlovanja mladih je neposredno povezan problem pripravništva. Pripravništvo ne pomeni formalizma ampak zaključek izobraževanja, možnost združenega dela, da svojim potrebam ustrezno oblikuje kadre, mladim pa omogoči zaključek izobraževanja posamezne stopnje.
S posebno družbeno akcijo bo potrebno animirati celotno združeno delo, da bi skušali mladim, ki uspešno končajo šolanje, zagotoviti vsaj opravljanje pripravništva in si prizadevati tudi za njihovo stalno zaposlitev. Število mladih, ki uspešno končajo šolanje, presega trenutne potrebe združenega dela v regiji, zato bo potrebno iskati rešitev v širšem slovenskem prostoru.
7.	Organizacije združenega dela morajo upoštevati realne dolgoročne kadrovske potrebe, ki jih pogojujejo ustrezni razvojni programi. Zaradi nenačrtnih in kratkoročnih kadrovskih potreb, ki jih izkazujejo delovne organizacije, ni možno načrtno in dolgoročno usmerjati mladino v izobraževanje za poklice, ki jih združeno delo potrebuje. Med drugimi je to tudi eden od vzrokov, da prihaja do razkoraka med ponudbo in povpraševanjem po kadrih.
8.	Kljub številnim zelo zavezujočim sklepom poteka kadrovsko štipendiranje v nasprotju s sprejetimi sklepi. Podatki o kadrovskem štipendiranju so porazni, kar je v veliki meri odraz slabega angažiranja poslovodnih struktur pri spremljanju in uresničevanju dogovorjene kadrovske politike.
Potrebno je pripraviti analizo izvajanja štipendijske politike v posameznih OZD, prav tako pa tudi gibanje kadrovske strukture v zadnjih letih, trenutno strukturo in strukturo, načrtovano v prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
9.	Sleherna organizacija združenega dela bi morala v zvezi z izvajanjem pripravništva, štipendiranja oziroma kadrovske politike, narediti analize v svoji lastni sredini in stanje spreminjati na lastnih spoznanjih.
10.	Vodstveni in vodilni delavci ter samoupravni organi morajo spodbujati večje razpisovanje in dodeljevanje kadrovskih štipendij in se zavzemati za izvajanje pripravništva. V OZD, kjer doslej še niso razpisali kadrovskih štipendij in niso sprejemali pripravnikov, naj samoupravni organi in družbenopolitične organizacije dajo pobudo za spreminjanje dosedanje prakse.
11.	Pri sprejemanju delavcev na razpisana dela in naloge naj se spodbujajo preizkusi sposobnosti. Prednost pri sprejemanju v delovno razmerje naj se daje delavcem iz socialno ogroženih družin.
12.	Na področju zaposlovanja bi bilo nujno pripraviti analizo o vzrokih odhajanju in nevračanju mladih strokovno usposobljenih kadrov iz občine; pregled stanja o pripravnikih in ostalih iskalcih zaposlitve po posameznih profilih, s prikazom realnih možnosti za vključevanje v združeno delo pomurske regije in eventuelno tudi izven regije-
Številka: 10-3/86-1
V Murski Soboti, dne 9. oktobra 1986
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.
254
Na osnovi 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81 in na osnovi 5. člena Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 8/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na 11. seji, dne 25. 9. 1986, sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen geodetskih storitev
1.	člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Lendava.
2.	člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap.	Cena geodetskih
štev. Vrsta in obseg del storitev
1.	PARCELACIJA
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel v velikosti do 0,3 ha na dva dela
18.900 din
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap.	Cena geodetskih
štev. Vrsta in obseg del storitev
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3' ha	5.600 din
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	4.800 din
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
2.	PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZ. UREDITVENIH NAČRTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsak lom meje oboda	4.000 din
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	4.800 din
3.	EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	27.200 din
4.	PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
L Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	14.800 din
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	4.600 din
2.3.	Za numerično izmero za dve (2) mejni točki 8.000 din
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	3.200 din
2.5.	Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU
1.	Navezava na geodetsko mrežo >	6.800 din
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za dve mejni točki	11.200 din
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	3.200 din
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV 1. Do 0,5 ha	14.400 din
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	4.600 din
3.	Za večje družbene objekte in situacije se obračun stroškov vrši po dejansko porabljenem času
7.	ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	8.000 din
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8.	Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina ...) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času ter se obračunavajo po tarifi, ki velja ob dnevu izdelave geodetskih storitev.
9.	V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje urne cene:
—	za terensko geodetsko delo ura po	2.500	din
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	2.000	din
—	za risarsko geodetsko delo ura po	1.200	din
—	za figurantsko delo ura po	1.000	din
10. Cena za prevoženi kilometer znaša	100	din
STRAN 14 VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
11.	Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3., oziroma traja tri mesece, se cena poveča za 30 %, če se meritve izvajajo v tem času na zahtevo naročnika.
3.	člen
Valorizirane cene geodetskih storitev veljajo s 1. 10. 1986.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet dne 24. 3. 1986 z začetkom veljave s 1. 4. 1986.
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 38-1/86-2	Predsednik
Lendava, 25. 9. 1986	izvršnega sveta
Jože KURONJA
255
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi odloka o cenah za geodetske storitve v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6/85) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 23/10-1986 sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen geodetskih storitev
L
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine G. Radgona.
II.
Cene iz 1. točke tega sklepa so:
Zap.	Cena geodetske
št. Vrsta in obseg del storitve
1.	PARCELACIJA
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela
18.900 din
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	5.600 din
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	4.800 din
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
2.	PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZ. UREDITVENIH NAČRTOV
I.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija za obod
2.1.	za vsak lom meje oboda	4.000 din
2.2.	za vsako novo nastalo parcelo	4.800 din
3.	EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	27.200 din
4.	PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
1.	Navezava na poligonsko mrežo	6.800 din
2.	Določitev meje
2.1.	za grafično izmero za 2 mejni točki	14.800 din
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	4.600 din
2.3.	za numerično izmero za 2 mejni točki	8.000 din
2.4.	za vsako nadaljnjo točko	3.200 din
2.5.	prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Ugotovitev meje
2.1.	za dve mejni točki	11.200 din
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	3 200 din
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV
1.	Do 0,5 ha	14.400 din
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	4.600 din
3.	za večje družbene objekte in situacijo se vrši obračun stroškov po dejansko porabljenem času.
7.	ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV
1.	Stanovanjska stavba in garaža	8.000 din
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času.
8.	Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina ...) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času ter se obračunavajo po tarifi, ki velja ob dnevu izdelave geodetskih storitev.
9.	V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje ume cene:
—	za terensko geodetsko delo ura po	2.500 din
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	2.000 din
—	za risarsko geodetsko delo ura po	1.200 din
—	za figurantsko delo ura po	1.000 din
10.	Cena za prevoženi kilometer znaša	100 din
11.	Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3., oziroma traja tri mesece, se cena poveča za 30 %, če se izvajajo meritve v tem času na zahtevo naročnika.
III.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta SO Gornja Radgona o cenah geodetskih storitev, ki je bil sprejet na seji, dne 27/3-1986 (Ur. objave, št. 12/86).
IV.
Ta sklep začne veljati z dne 3/11-1986.
Številka: 38-15/83
G. Radgona, dne 23/10-1986
PODPREDSEDNIK izvršnega sveta SO G. Radgona Jože FARIČ, oec.
256
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SR Slovenije, št. 35/85) in 39. člena statuta krajevne skupnosti Razkrižje je skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na seji dne 28. 10. 1986 sprejela
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI RAZKRIŽJE
• 1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Razkrižje na referendumu dne 26. 10. 1986, ki so se z 67,3 % glasovalnega izida odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, se za obdobje petih let in to od 1. 12. 1986 do 30. 11. 1991 uvede krajevni sa
moprispevek, ki se sme uporabiti za sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest, adaptacije mrliške vežice, odkup zemljišča za razširitev pokopališča, ureditve avtobusnih postajališč, vzdrževanje drugih komunalnih objektov ter naprav skupne rabe in funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti.	yen
Krajevni samoprispevek znaša:
I.	v obdobju od 1. 12. 1986 do 30. 4. 1988 v denarju:
(dodatni samoprispevek)
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	20 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	2 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	2 % od pokojnin,
—	2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
II.	v obdobju od 1. 5. 1988 do 30. 11. 1991 v denarju in delu:
a)	v denarju:
—	5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	25 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	5 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	5 % ud pokojnin,
—	5 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	v delu:
—	en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč,
—	dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč.
En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 3.000 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. j yen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost, obračunava in odteguje pristojna uprava za družbene prihodke. Ostale oblike samoprispevka odmeri krajevna skupnost Razkrižje in o višini ter roku pismeno obvesti vsakega zavezanca.	4 člen
O uporabi sredstev, ki bi morebiti ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je samoprispevek uveden, odloči skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na podlagi prehodnega mnenja zbora občanov.
5.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Razkrižje številka 51930-842-029-8579.
6,	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah po murskih občin, uporablja pa se od 1. 12. 1986 dalje.
Številka: 14-17/86
Datum: 28. 10. 1986
Predsednik skupščine KS Razkrižje:
Emil STOJKO, 1. r.
257
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SR Slovenije, št. 23/77) volilna komisija krajevne skupnosti Razkrižje objavlja
POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Razkrižje, ki je bil izveden v nedeljo dne 26. 10. 1986, so bili doseženi naslednji glasovalni rezultati:
Volilna enota	štev, volilnih	glasovalo	neveljavnih	glas.	glas.
upravičencev		glasovnic	ZA	PROTI
1, Globoka, Kopriva,				
Šprinc	280	258		229 (81,8%)	29
2. Razkrižje, Veščica 423	411	—	301 (71,2%)	110
3.	Šafarsko, Gibina	439	403	1	238	164
	 (54.2%)	 SKUPAJ:	1142	1072	1_768	303
_________________________- (93,9%)_____________(67,3%) -_______
Volilna komisija krajevne skupnosti Razkrižje ugotavlja, daje referendum izveden v skladu z zakonom, in da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovala večina volilnih upravičencev ter je tako krajevni samoprispevek sprejet.
Štev.: 14-16/86	Predsednik volilne komisije
Datum: 26. 10. 1986	krajevne skupnosti Razkrižje:
Andrej OHMAN, 1. r.
258
SKLEP O VIŠINI IN MINIMALNIH POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV UPORABNIKOV PTT STORITEV PO OSNOVI ZDRUŽEVANJA DELEŽA OD VREDNOSTI IZGRADNJE NO-
VEGA TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA
1.	Novi telefonski naročniki združujejo določen znesek kot delež od vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka (v nadaljnjem besedilu: delež), ki ga vsako leto ugotovi komisija za družbenoekonomske odnose Skupščine SIS za PTT promet Slovenije in ga posreduje Območnim SIS za PTT promet.
2.	Združevanja deleža ni v naslednjih primerih:
a)	Ce občani, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti v okviru krajevne skupnosti na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov v celoti zagotovijo sredstva, (finančna, material, delo) za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja, najmanj vključno s povezavo do krajevne telefonske centrale.
b)	Pri preselitvi telefonskega naročnika na območju Slovenije, ne glede na to ali je postal telefonski naročnik pred uvedbo ali po uvedbi deleža.
V primeru, če gre za preselitev v krajevno skupnost, kjer se gradi krajevno telefonsko omrežje na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov, Območna SIS za PTT promet, na območju katere je krajevna skupnost, v katero se telefonski naročnik preseli, poravna krajevni skupnosti oz. investitorju delež na podlagi pogodbe oz. sporazuma, da se je telefonski naročnik vključil v izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja. Delež se poravna v višini vsakokratnega prispevka za SIS, ki velja ob dnevu preselitve naročnika. Telefonski naročnik plača le morebitno razliko med potrebnimi sredstvi na naročnika in višino deleža.
Višina potrebnih sredstev na naročnika se ugotovi na osnovi projektne dokumentacije.
V primeru, če se telefonski naročnik preseli na območje, kjer ni tehničnih možnosti za vključitev v telefonsko omrežje, ne glede na potek časa od njegove preselitve.
c)	Dedič, ki prevzame naročniški telefon v istem stanovanju.
d)	Razvezani zakonec, ki na podlagi sporazuma ali odločbe sodišča postane imetnik stanovanjske pravice pa ni telefonski naročnik, v primeru, če zakonec, ki se izseli in je telefonski naročnik, ne zahteva preselitve telefona.
e)	Uporabnik stanovanja, ki prevzame naročniški telefon pod pogojem, da dosedanji telefonski naročnik ni zahteval preselitve telefona. Za uporabnika stanovanja se štejejo imetnik stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec ali oseba katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice, kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti.
f)	Pravni naslednik pravne osebe, ki skupaj s poslovnimi prostori prevzame tudi naročniške telefonske naprave.
3.	Območna SIS za PTT promet lahko določi nižji delež ali oprosti plačila deleža invalide s 100% telesno okvaro, ugotovljeno po predpisih o invalidskem zavarovanju, invalide z manj kot 100 % telesno okvaro, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo ter slepe.
4.	Združevanje po osnovi deleža je nižje v naslednjih primerih: Ce občani, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti v okviru krajevne skupnosti, na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov zagotovijo potrebna sredstva na naročnika za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja, vendar brez povezave s krajevno telefonsko centralo in je tako zagotovljeni znesek nižji od dogovorjenega deleža, plačajo še razliko med deležem in že zagotovljenimi potrebnimi sredstvi na naročnika. Višina potrebnih sredstev na naročnika še ugotovi na osnovi projektne dokumentacije.
5.	O višini znižanega zneska združevanja deleža in o drugih vlogah v zvezi s plačilom deleža odloča Komisija za samoupravni sistem in družbenoekonomske odnose Območne SIS za PTT promet M. Sobota.
6.	Delež se plača v enkratnem znesku ali v dveh enakih obrokih. Celotni delež mora biti plačan pred vključitvijo telefonskega priključka.
7.	Ta sklep velja osmi dan od objave v URADNIH OBJAVAH pomurskih občin, uporablja pa se od 1. oktobra 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OSIS:
Aleksander MARIČ