YU ISSN 0040-1978 leto XXXV., ŠT. 4 Ptuj, 28. januarja 1982 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Evidentiranje še ni kandidiranje (stran 3) Uspešni na vseh področjih (stran 4) Kako gospodarimo z gozdovi (stran 5) Mladoporočenca sta iz Haloz (stran 6) Pogovor z najboljšima športnikoma (stran 13) SKUPNA SEJA OK SZDL IN OS ZSS PTUJ PRED NAMI SO KANDIDACIJSKA OPRAVILA Pod vodstvom Janka Mlakarja, predsednika občinskega sveta ZSS Ptuj je bila v sredo, 20. januarja skupna seja občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS. O dnevnem redu te seje smo poročali že v zadnji številki, danes povze- mamo le nekaj glavnih misli iz raz- prave in sklepe. Milan Cuček, sekretar OK SZDL Ptuj je prebral poročilo volilne komisije in predsedstva OK SZDL Ptuj o uresničevanju nalog v pripravah na volitve v skupSčine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem je podrobneje razčlenil zaporedje družbenopoliti- čnih, kadrovskih in organizacijskih dejavnosti, ki so bile opravljene od pomladi 1980 naprej ter nekatere vsebinske in številčne prikaze v kadrovskih pripravah na volitve. Ob tem je poudaril, da s tem praktično končujemo predkandida- cijska opravila, aktivnost delavcev, delovnih ljudi in občanov pa se se- daj osredotoča na kandidacijska opravila, to je za delo kandidacij- skih konferenc. Za tem je Milan Cuček obrazložil spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje, sprejete ob oceni skupščinskih volitev leta 1978. Predvsem se je zadržal pri spre- membah in dopolnitvah volilnega pravilnika, ki konkretno v občini upošteva spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje. Nadaljeval je s poročilom o uresničevanju sistema stalnih kadrovskih priprav na vo- litve in o poteku evidentiranja mož- nih kandidatov za člane delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine DPS in SIS, s konkretnim prika- zom strukture evidentiranih. Do 15. januarja letos je bilo v ptujski občini evidentiranih okrog 7.200 možnih kandidatov, to je okrog 400 več kot pred štirimi leti. V združenem delu je bilo eviden- tiranih 63 odstotkov, v krajevnih skupnostih pa 37 odstotkov. Od skupnega števila evidntiranih je nad 43 odstotkov žensk, 24 odstot- kov mladih, 21 odstotkov članov ZK in 2 odstotka članov ZZB NOV. Po kvalifikacijski strukturi je 51 odstotkov delavcev iz nepo- sredne proizvodnje (od priučenih do visokokvalificiranih), 34 odstot- kov s srednjo in 14 odstotkov z viš- jo in visoko strokovno izobrazbo. Po skupni obrazložitvi ostalih volilnih dokumentov, je bilo v raz- pravi predlagano, da bi bilo treba tudi organizacijam združenega dela nuditi po delovnih skupinah podo- bno strokovno pomoč, kot je to že organizirano za krajevne skupno- sti. Poudarjeno je tudi bilo, da mo- rata biti četrtek, 11. marca, prav tako pa tudi nedelja, 14. marca namenjena izključno volitvam v DPS in SIS, volitve v samoupravne organe, razne referendume ipd., kar so v nekaterih OZD in KS načrtovali, pa je treba prestaviti na poznejši datum. Polemična raz- prava je tudi bila o sestavi zbora uporabnikov samoupravnih intere- snih skupnosti, zlasti o predlogu, da bi naj vse KS imele v zborih upo- rabnikov SIS le po 6 delegatskih mest, zaradi česar bi se moralo 5 do 7 delegacij KS povezovati v konfe- rence delegacij. O tem predlogu razprava v okviru SZDL še teče. Po razpravi sta oba organa soglasno sprejela poročilo in pred- lagane volilne dokumente, ki so tudi objavljeni v Volilnem biltenu. V nadaljevanju seje je bila raz- prava o evidentiranih možnih kan- didatih za delegate družbenopo- litičnega zbora skupščine občine Ptuj ter nosilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini, v skupščinah SIS in dan je bil pregled evidentiranih možnih kandidatov za funkcijev republiki in federaciji. O tem je imela obširno uvodno obrazložitev MARICA FAJT, predsednica OK SZDL Ptuj. Glav- ne misli iz njene obrazložitve objavljamo v razgovoru na 3. stra- ni. V razpravi, zlasti od mlajših udeležencev skupne seje je bilo ne- kaj kritičnih pripomb v tem, da je med evidentiranimi za vodilne funkcije premalo mladih. V odgovorih pa je bilo poudarjeno, da družbenopolitične organizacije v OZD in v KS skorajda niso evidentirale mladih za vodilne funkcije v občini, zaradi tega tudi ni bilo možno predlagati več mla- dih za možne kandidate. Udeleženci skupne seje so nato soglasno sprejeli poročilo o kadrovskih pripravah, pripravah na volitve in o predloženih kadrovskih rešitvah. Sklenili so tudi pregled vseh evidentiranih možnih kandi- datov poslati v razpravo vsem druž- benopolitičnim organizacijam v ob- čini in temeljnim kandidacijskim konferencam v OZD in v krajevnih skupnostih. (Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini objav- ljamo na 3. strani, evidentirani možni kandidati za funkcije v republiki in federaciji pa so bili objavljeni v prilogah dnevnikov Delo in Večer.) FF MEDOBČINSKI SVET ZKS MARIBOR TOZDOVSKE PARTIJE!? Pretekli petek so se v Mariboru sestali člani medobčinskega sveta ZKS Podravja in ocenili delo ob- činskih organizacij ZK po obisku delovnih skupin. Dejali so, da so ti obiski vnesli v cleFo občinskih kon- ferenc in osnovnih organizacij zve- ze komunistov precej ustvarjalnega nemira in da o tem zgovorno govore poročila o delu. Pa vendar z opravljenim niso zadovoljni. Mi- lan Kneževič, sekretar medob- činskega sveta je v uvodnem poro- čilu navrgel številne probleme, ki bi jih morali komunisti v svojih okoljih razčiščevati, pa tega ne store. Seveda ostajajo nerešena že običajna vprašanja na področju uveljavljanja novih družbenoeko- nomskih odnosov, produktivnost in storilnost, nagrajevanje po delu. prizadevanja za večji izvoz in manjši uvoz, pravilno investicijsko politiko, uveljavljanje konkretne odgovornosti in tako naprej. Udeleženci seje s"o v razpravi opozorili predvsem na naloge, ki jih niso uspeli rešiti, medtem ko so o uspehih molčali. Alojz Gojčič, izvršni sekretar za informiranje pri predsedstvu CK ZK Slovenije pa je med drugim dejal, da imamo vse preveč tozdovskih partij. Osnovne organizacije ZK se zapirajo v okvi- re podjetniško usmerjenih temelj-, nih organizacij združenega dela. Vse preveč je v zvezi komunistoV oportunizma, ki se kaže v zapira- nju oči pred problemi. Najbrž zgolj zato, da jih ne bi bilo treba reševati. Poleg tega se komunisti skupaj z ostalimi družbenopoli- tičnimi organizacijami vse premalo vključujejo delegatski sistem in ta- ko ne prispevajo dovolj k utrjeva- nju in poglabljanju delegatskih razmerij. Temu je treba na volilno programskih konferencah nameniti precej pozornosti in se dogovoriti, kako v bodoče. Majda Gaspari, članica pred- sedstva CK ZK Slovenije je meni- la, da morajo komunisti na volilno programskih konferencah v obči- nah nameniti pozornost predvsem temeljnim problemom, ne pa ocenjevati dela na široki fronti na- log, ki si jih je naprtila zveza ko- munistov na svoja pleča. Dogo- voriti se je treba za delitev nalog, sprejeti smernice in stališča 7Z razreševanje problemov in priteg- niti v njihovo razreševanje kar največ delovnih ljudi in občanov. , Res pa je, kot je dejal Alojz Goj- čič, da so komunisti v posameznih okoljih premalo usposobljeni za široko in poglobljeno akcijo. Zato mora biti vsak sestanek OO ZKS idejnopolitično usposabljanje, vendar ne smemo pričakovati, da se v zvezi komunistov ne bi kresala mnenja in oblikovali različni pred- logi. Prav v osnovni organizaciji mora prihajati do tega in skoz razpravo je treba oblikovati do- končno stališče, ki pa mora zavezovati vse člane. Na medobčinskem svetu so pri- pravili temeljito poročilo o delu v preteklem obdobju, vanj pa bodo vključili tudi ugotovitve, podane na omenjeni seji. N. D. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ SKLICANE SKUPNA IN LOČENE SEJE Po sklepu seje predsedstva skupščine občine Ptuj in v skladu z določili poslovnika je predsednik dr. Cvetko Doplihar sklical za v torek, 9. februarja skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj. Na dnevnem redu je predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj. Osnutek je pripravila od občinske skupščine imenovana komisija, o njem je bila razprava na skupnem zasedanju, 28. decembra 1981, občinski izvršni svet pa je dal pisne pripombe. Komisija je vse predloge in pripombe upoštevala, jih uskladila in predlaga zborom, da ga enakopravno obravnavajo, sprejmejo in razglasijo spremembe in dopolnitve statuta občine Ptuj na skupni seji. Takoj po skupni seji pa se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije zbori, ki imajo na dnevnem redu naslednje skupne točke: Osnutek odloka o 'lelegiranju delegatov v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti; osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta; osnutek odloka o imenovanju krajevnih uradov in določitev matičnih območij v občini Ptuj; obravnava poročila o uresničevanju zakonov s področja kmetijstva, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v skladu s ^ojimi pristojnostmi obravnavala še osnutek odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1982, dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1982, ^vezano z osnutkom odloka o davkih občanov v občini Ptuj, osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Ptuj, predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta pona I Ptuj, predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske zdravstvene skupnosti za Podravje in sklep o izvzemu zemljišč iz splošne rabe v k. o. Dornava. Večino gradiva za naštete točke dnevnega reda so delegacije že prejele, pa ^ poslano še v teh dneh, tako bodo del«gacije lahko ^arobneje obravnavale vse dokumente, zlasti osnutke in s pripombami, ^polnitvami in predlogi oborožile delegate, ki bodo sodelovali na sejah ZBORI SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ NA SKUPNI SEJI O PREDLOGU RESOLUCIJE Predsednik skupščine občine Ormož je sklical skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora SO Ormož. Na seji, ki bo v četrtek, 4. februarja bo osrednja točka razprava o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981-85 v letu 1982. V skladu s poslovnikom bodo o resoluciji glasovali delegati na ločenih sejah zborov. V osnutku resolucije, o njej so delegati razpravljali že lansko leto, so načrtovane tudi nekatere investicije v letu 1982, ki jih ne bo moč uresničiti. Zaradi tega je komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Ormož delegatskemu gradivu priložil pregled za letošnje leto načrtovanih investicij, ki jih bo treba prenesti v leto 1983. V obrazložitvi je navedeno, da so vsa investicijska vlaganja, načrtovana v letu 1982 predložili v potrditev Kreditni banki Maribor. Pristojni organi banke lega predloga investicijskih vlaganj še niso ob- ravnavali, zato obstaja možnost, da bodo določene investicije izpadle, ker ne bodo ustrezale merilom prestrukturiranja oziroma zanje ne bo možnosti financiranja. Nadalje bodo na skupni seji obravnavali še analizo razvoja indu- strije v občini Ormo^ in na podlagi tega sprejeli nadaljnje usmeritve ter vprašanja delegacij in delegatov. Po skupni seji pa se bodo zbori sestali še na ločenih sejah. Med pomembnejšimi točkami velja omeniti predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v SRS, predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o temeljih kadrovske pt)lilike v občini Ormož, predlog odloka o ukrepih za racionalno zmanjšanje porabe toplotne energije v občini Ormož, predlog odloka o oplojevanju živali in o ukrepih v živinoreji na območju občine Ormož, osnutek odloka o ustanovitvi delovne organizacije Zavod za spomeniško varstvo Maribor in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev do tega zavoda. Veselo na počitnice foto: OM Veseli, nasmejani, s tisočerimi željami po lepih doživetjih, so ta ponedeljek učenci osnovnih in dijaki srednjih šol hiteli naproti trem tedenskim počitnicam. Ce je bil na posameznem obrazu kisel nasmešek, je bilo to samo zaradi slabše ocene, ki pa se bo, po za- gotovilih obvezno popravila, saj je do konca .šolskega leta več mese- cev. Otroci želijo v tem trenutku le veliko snega; zimsko veselje pa pozablja na vse skrbi. MG MLADI VOJAKI ZAOBLJUBILI V ptujski vojašnici Dušan Kveder-Tomaž so v .soboto 23. januarja pripravili priložnostno slovesnost ob svečani zaobljubi nove generacije mladih vojakov. Tudi tokrat seje v vojašnici zbralo veliko predstavnikov družbeno-političnega življenja občine Ptuj, prijateljev in staršev mladih vojakov, ki že tradicionalno spremljajo te zaobljube. Po izreku svečane zaobljube, so mladi vojaki sprejeli številne če- stitke, najdražja pa je bila čestitka staršev, žena in otrok. Zaobljuba je mlade vojake zavezala na zvesto uresničevanje nalog pri obrambi do- movine, utrjevanju vseh pridobitev revolucije, bratstva in enotnosti, kot najsvetlejše pridobitve narodnoosvobodilnega boja. MG Najdražja je bila čestitka od najbližjih ... foto: OM ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET PTUJ Na podlagi določil 123. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije in na podlagi določil Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije (štev. 95-8-2/Grz z dne 28. 1. 1975) razpisuje Komisija za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije pn Občinskem svetu ZSS Ptuj rok in pogoje za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije v letu 1982. Srebrni znaki sindikatov Slovenije bodo podeljeni ob 1. maju ,,PRAZNIKU DELA" posameznim članom sindikata in osnovnim organizacijam zveze sindikatov. I. Srebrni znak se podeli članu sindikata za dolgoletno in požrt- vovalno delo v sindikalni organizaciji, ki je s svojim delom dal pomemben delež pri uresničevanju delavskih interesov ter veliko prispeval k uveljavljanju in razvoju, prav tako razredno opredeljenemu delovanju sindikalne organizacije. II- Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji zveze sindikatov za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. ^^^ Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije, poda: 1. za posamezne člane sindikata osnovna organizacija sindikatov, občinski odbor sindikata dejavnosti ali občinski sindikalni svet; 2. za osnovno organizacijo zveze sindikatov Konferenca osnovnih organizacij sindikata, občinski odbor sindikata dejavnosti ali občinski sindikalni svet. Predlog pošljejo predlagatelji v pismeni obliki z obrazložitvijo: Občinskemu svetu ZSS Ptuj — Komisiji za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije — najpozneje do 25. marca 1982. Komisija bo upoštevala samo predloge, ki bodo dostavljeni do navedenega roka z ustreznimi obrazložitvami. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 28. januar 1982 - tednik TRDNEJŠI TEMELJI V preteklem tednu se je v Ptuju sestal odbor za razširjanje sodelovanja na področju gospodarstva pri koordinacijskem odboru občinskih svetov ZS SR Hrvatske in SR Sloveruje za sodelovanje bratskih občin. Ob tej priložnosti je dogovoril, da je potrebno izdelati poseben vprašalnik, ki naj bi služil kot osnova bodočega trdnejšega sodelovanja. Na tri temeljna vprašanja naj bi vprašalnik odgovoril: o možnostih bodočega gospodarskega sodelovanja, dosežkih dosedanjega sodelovanja in o novih oblikah sodelovanja. Po sklepu odbora bo vprašalnik še v tem tednu v vseh 11 sodelujočih občinah. Glede na sprejeti rokovnik pa bo program aktivnosti, v katerega uresničevanje se bodo aktivno vključili izvršni sveti sodelujočih občin, sprejet v mesecu februarju. Konkretne oblike sodelovanja pa bodo sprejele organizacije združenega dela sodelujočih občin. MG O USTANOVITVI SKUPNOSTI ZA ENERGETIKO Na torkovi seji je občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve odločal tudi o ustanovitvi interesne skupnosti za energetiko v občini Ptuj. O energetskem stanju v občini Ptuj je komite že razpravljal v prvi polovici leta 1981, vendar takrat še ni bilo zakona o energetskem gospodarstvu. Po sprejetju zakona pa so podane vse možnosti za ustanovitev interesne skupnosti za energetiko. V interesni skupnosti se bo zagotavljal določeni skupni interes na področju planiranja, obsega proizvodnje, nabave in prodaje energije, razvoja energetskih dejavnosti, združevanja sredstev, izvajanja naložb, določanja politike cen, oziroma oblikovanja cen posameznih vrst energije. Ce bodo aktivnosti za ustanovitev skupnosti potekale skladno s sprejetim akcijskim programom, je pričakovati, da bo skupnost ustanovljena Se v letošnjem prvem polletju. Vse aktivnosti za ustanovitev bo vodil posebni iniciativni odbor. MG MIP SKRBI ZA UPOKOJENCE Zopet je leto naokoli in upokojenci MlP-a smo se ponovno zDrali v gostišču Grozd. Kot vsako leto, nas je tudi letos povabila na ta družabni sestanek s kosilom uprava združenega trgovskega podjetja MIP. Tovariš direktor Franc Tomanič nam je ob tej priliki zaželel srečno novo leto, obenem pa nas je seznanil z uspehi podjetja. V letu 1981 so vložili veliko sredstev v obnovo trgovin. V Kidričevem so zgradili veliko proizvodno halo za konfekcijo in zaščito. Za letos planirajo zgraditev nove trgovine na Ziherlovi ploščadi. Veselo smo bili presenečeni, saj smo tudi letos kljub stabilizaciji dobili darilne bone. Uprava MlP-a nam je organizirala tudi izlet. Po lepi dravski dolini smo se peljali proti Kozjaku, obiskali spomenik Djura Dakoviča in Nikola Acimoviča, ki sta bila leta 1929 ustreljena pri Duhu na Ostrem vrhu na Kozjaku. Na željo izletnikov smo se ustavili v Slovenj Gradcu, kjer so nam postregli z jedačo in pijačo. Za to je poskrbel šef kuhinje Rudi Košir. Za red in dobro voljo je skrbel Ferdo Lovrec. Vzdušje je bilo čudovito, saj smo se počutili kot ena družina. Ko je bil na programu »Pokaži kaj znaš«, se je izkazalo, da smo upokojenci dokaj dobro seznanjeni z raznimi podatki in statistiko podjetja. MIP je poskrbel, daje bil vsak udeleženec za svoj odgovor na zastavljeno vprašanje nagrajen s praktično nagrado. V imenu upokojencev MlP-a se na koncu zahvaljujem za vso pozornost, ki nam jo posveča naše podjetje, v letu 1982 pa vam želimo čimveč delovnih uspehov in čimmanj podražitev. Martin Kokol S srečanja upolrojencev MlP-a ENOTA ZA UPRAVLJANJE IN RAZPOLAGANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM PROGRAM V RAZPRAVO MED DELEGACIJE Upravni,, odbor enote za uprav- ljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri samoupVavni komunalni skupnosti občine Ptuj je na seji v preteklem tednu odlo- čil, da bo skupščina enote v za- četku marca. Po sklepu upravnega odbora bo skupščina razpravljala o osnutku oziroma predlogu pro- grama komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Ptuj v letu 1982. Predhodno pa je po- trebno dobiti mnenja in stališča delegacij krajevnih sk'\ipnosti in združenega dela. Rok za javno razpravo je 'določen; le-ta mora biti zaključena do 10. februarja letos. Delegacije bodo istočasno obravnavale tudi pravilnik o kreditiranju nakupa nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Ptuj. Sprejem takega pravilnika je nu- jen, saj dosedanja prodaja komunalno urejenih stavbnih par- cel ni bila uspešna — to je za goto- vino. Upravni odbor bo skupaj z banko poskušal doseči sporazum, da bi kreditne posle za te namene opravljale poslovne enote KBM v Ptuju. Upravni odbor se je seznanil- tudi z ugotovitvami sveta KS ,,Bratje Reš", kjer ugotavljajo, da je na določenih območjih krajevne skupnosti urbanističen nered. To je predvsem na območju desnega brega Grajene in v podaljšku naselja Bratje ReS v smeri proti Grajeni. MG V OSPREDJU JE GOSPODARJENJE Četudi je analiza dela v preteklem obdobju, temeljni pogoj za sestavo programa bodočega delovanja, bodo v sindikatih tudi letos v ospredju naloge s področja gospodarjenja in naloge na mobilizaciji vseh delavcev za boljše gospodarjenje, večje varčevanje m odgovornej- še obnašanje pri uresničevanju politike gospo- darske stabilizacije, kot osnovi za ustvarjanje boljših materialnih in tudi socialnih pogojev ter varnosti zaposlenih. Vse osnovne organizacije in organi sindika- tov morajo do konca februarja pripraviti lastne programe aktivnosti, kjer mora biti glavni po- udarek na nadalnjem razvijanju samoupravnih, družbeno-ekonomskih odnosov, pospeSevanju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, hitrejšega združevanja dela in sredstev, dohodkovnega povezovanja in ustva- rjanja vseh pogojev za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu. Ocena lastnega poslovanja in nakazovanje problemov poslovanja skozi zaključni račun 81 morajo najti odraz v razpravah periodičnih ob- računov v letu 1982, kot tudi zaključnega raču- na v tem letu. Vse pa mora biti povezano z razpravo o uresničevanju planskih dokumentov za omenjeno obdobje, odgovornostjo pri uresničevanju letošnje resolucije kot tudi dogo- vora o ustvarjanju in razporejanju dohodka. V programu dela sindikatov za letos zavzema ustrezno pozornost tudi izvedba občnih zborov osnovnih organizacij sindikata, konferenc osnovnih organizacij sindikata in volilne skup- ščine občinske organizacije sindikatov. V teh izvedbah ne gre samo za ocenjevanje oziroma analize uresničevanja sprejetih dogovorov, tem- več za akcijski načrt, kako bomo določene te- žave hitreje, učinkoviteje in boljše odpravljali. Svojo vlogo pri tem pa mora odigrati tudi sindikat kot razredna organizacija delavcev. Kot je povedal Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS v Ptuju so sindikalni delavci odgovorno pristopili tudi k uresničeva- nju nalog v pripravah na volitve. Sindikati se bodo zelo odgovorno vključili tu- di v izvedbo 3. konference slovenskih sindika- tov o socialni politiki. Že v pripravah na konfe- renco, ki je bila planirana za november 1981, so ptujski sindikalni delavci načeli vrsto zelo pere- čih vprašanj, na katera naj bi odgovorila tudi tretja konferenca. Dosledno pa bo sindikat de- lal na uresničevanju programa dela kluba samo- upravljalcev, ki skrbi za usposabljanje na samoupravnem in družbeno-političnem področju. Zelo velike naloge čakajo sindikate tudi na področju povečevanja izvoza in zmanjševanju uvoza. V sindikatih, kot je poudaril Janko Mla- kar bodo vztrajali na trajnem preverjanju rezul- tatov poslovanja kot tudi rednem spremljanju gibanja izvoza in uvoza. Delavec mora biti sprotno obveščen o uresničevanju teh ciljev, saj je tudi odgovoren za uresničevanje sprejetih planov — sestavina le-teh pa so tudi sprejete naloge pri izvozu in uvozu. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti investicijam in doseči, da bodo investicije zares ustrezale ciljem, to je povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza. V investicijah, za katere se bomo odločali, bodo morali biti tudi zagoto- vljeni viri financiranja, večji neto devizni efekti, večja produktivnost in podobno. Zato je spreje- ta odločitev, da nobena investicija ne sme biti sprejeta brez odločitve delavcev in brez opre- deljene odgovornosti predlagateljev investicije. Doseženi rezultati gospodarjenja bodo ponekod tudi zahtevali prestrukturiranje gospodarstva in preusmeritev za drugo proizvodnjo. Pomembno področje, ki ga bodo sindikati v tem obdobju budno spremljali je uresničevanje sprejete usmeritve na področju politike cen. Osnova je, da cene letos ne bodo tako naraščale kot v letu 1981. V sindikatih je bila resolucija o politiki cen sicer izredno dbbro sprejeta, vendar ostaja pri tem vprašanje, kako jo bomo uresni- čili glede na izkušnje zadnjih let, ko uspehov pri omejevanju porasta cen ni in ni bilo. Zato je potrebno doseči najširše vključevanje delavcev v sprejem vseh odločitev za povišanje cen. Delav- ci sami pa tudi morajo uvideti, kako njihovo povečanje cen vpliva na življenjski standard in stroške vseh delavcev. Nizka produktivnost. slaba organizacija dela, investicijski spodrsljaji, slabi odnos do dela in drugi subjektivni faktorji ne morejo in ne smejo biti vzrok povečevanja cen; s politično akcijo pa bo prav tu moral po- sredovati sindikat. Naloge sindikatov v tem letu so tudi na področju oblikovanja objektivnih meril pri udeležbi v skupnem prihodku. Politika dohod- ka in osebnih dohodkov bo tudi letos temeljila na p)očasnejši rasti osebnih dohodkov za dohodkom. Za večji kos kruha bo potrebno več dela, ki ga morajo spodbuditi nova merila za delitev po delu in rezultatih dela. Tu pa sindikat še ni opravil svoje naloge. Sindikati bodo morali svoje reči tudi na pod- ročju zaposlovanja. Trenutno je v ptujski obči- ni nekaj nad 800 nezaposlenih delavcev. Sklad- no s tem bo morala vsaka TOZD sprejeti pro- gram zaposlovanja in program o zmanjSevanju dopolnilnega, honorarnega in drugih podobnih oblik dela. Red bo potrebno narediti tudi pri zaposlovanju delavcev v režiji ter urediti, da delavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, le-to tudi nastopijo. Ustrezno z rezultati gospodarjenja, bodo sin- dikati morali spremljati zagotavljanje material- ne in socialne varnosti, ki pa je odvisna od do- seženih rezultatov. V delovnih organizacijah si morajo prizadevati, da se delavcem ne bi zmanjševale pravice do toplega obroka, nadomestila za prevoz na delo, preventfvnih zdravstvenih pregledov in podobno. Na tem področju je potrebno doseči tudi določeno diferenciacijo, ki velja za delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Višji standard pa ne potre- buje še dodatnih dohodkov iz tega naslova. Do 30. junija pa bodo morali v vseh osnovnih organizacijah sprejeti sklepe o načinu in roku uvedbe o materialnem in socialnem položaju delavcev, ker je že čas, da zberemo podatke o materialnem in socialnem stanju slehernega zaposlenega. Ti podatki pa bodo koristno služili za sindikalno reševanje vseh socialnih proble- mov delavcev. Pripravila: MG PRODAJALNA KRUHA IN PECIVA Po odprtju, pred enim letom, nove prodajalne kruha in peciva v Miklošičevi ulici 3 v Ptuju je bilo do sedaj že veliko izrečenega in napisanega v pozitivnem in negativnem pomenu. Prav goto- vo je pravilno, da sami potrošniki izrekajo ocene — tako v pogledu samih prostorov, založenih s pekovskimi in slaščičarskimi proizvodi ter končno o sami postrežbi in odnosih prodajnega osebja do potrošnika. TOZD »Vinko Reš« pa mora še poleg nakazanih nalog predvsem opra- vičevati izvedeno investicijo, pred kolektivom in družbeno skupnostjo. Postavlja se vprašanje ali nova prodajalna kruha in peciva zado- voljuje vsem nakazanim pogo- jem? Odgovor je jasen, daje bila ta investicija upravičena, samo mesto pa je dobilo eno najsodob- nejših prodajaln, ki s svojo loka- cijo tudi estetično ustreza v tem delu mesta. Notranja ureditev prodajalne je izvedena in oprem- jena tako. da se odraža v tem, da je mesto Ptuj center kmetijstva v severovzhodnem delu Slovenije. V prodajalni je zaposleno devet oseb od tega osem žensk in en moški. Prodajalna obratuje non stop od šeste do devetnajste ure. Ze po prvem letu obratovanja prodajalne kruha in peciva sko- rajda vsi kazalci kažejo pozitivne rezultate v primerjavi s precej- šnjo prodajalno v Lackovi ulici, ki smo jo opustili zaradi higien- sko tehničnih pogojev. V letu 1980 je znašala prosta prodaja v stari prodajalni 9,361.968 din. V letu 1981 pa je bila prosta proda- ja v novi prodajalni dosežena z 13,993.575 din, kar pomeni, da se je promet dvignil za skoraj 50 %. Ce želimo ugotoviti, kje so vzroki za tako močan porast prodaje v letu 1981, moramo navesti samo to, da so prostori prodajalne omogočili razširitev poslovnih predmetov od kuhanja kave in čaja, prodaje testenin, brezalkoholnih pijač, delikates- nega blaga, toplih sendvičev, hot-doga, do sladoleda, lučk, posebej pa še slaščičarskega mehkega peciva. Naj navederrio samo nekaj podatkov po strukturi prodaje med letom 1980 in 1981 Prodaja pekovskih izdel- kov se je dvignila na 137,41 % Prodaja slaščičarskih izdelkov na 207,53 % Testenine, fntati m keksi na 207,20 % Delikatesno blago na 707,16 % Ce ugotavljamo strukturo pro- daje med pekovskimi izdelki in ostalo prodajo, je ta odnos v letu 1980 znašal 81,15 za pekovske izdelke za vse pa ostalo 18,85 %. V letu 1981 se je ta odnos spremenil za prodajo pekovskih izdelkov na 74,60% za ostalo prodajo pa 25,40 %, kar daje seveda tudi večje finančne rezul- tate in končno tudi večji čisti dohodek. Opravljen promet pro- daje je bil izvršen z enakim številom zaposlene delovne sile in brez vsakega nadurnega dela. Možnosti za povečanje prometa pa še niso povsem izčrpane, saj že v letu 1982 predvidevamo doseči prodajo na 16,000.000 din in še povečati izbiro z raznimi specialnimi kruhi iz Maribora. Povečati predvidevamo tudi pro- dajo delikatesnega blaga, tople sendviče in hot-dog-a ter uvesti v sezoni na novo prodajo sladoleda z nabavo »sladoled avtomata.« Do sedaj smo poskušali zado- voljiti naše odjemalce v vsem, kar je bilo v naši moči, če smo v tem uspeli, se našim potrošnikom iskreno zahvaljujemo; za vse storjene napake pa prosimo, da nam jih oprostite, potrudili se bomo, da bo napak v tem letu vse manj. Prav tako smo pripravljeni tudi odpiralni čas prodajalne prilagoditi potrebam potrošni- kov tako, da bi se začela prodaja že ob 5.30 zjutraj, ker je proiz- vodnja tudi začela eno uro prej s proizvodnjo, tako da bo, oziroma je do omenjenega časa že na razpolago dovolj kruha in peci- va. »Vsako dobro pripombo in dober nasvet potrošnikov bomo poskušali tudi v celoti uresničiti pri našem delu,« je poudaril Konrad Vrbnjak, poslovodja prodajalne. V slaščičarskem delu prodajalne je vedno živahen promet Foto: Langerholc S SEJE IZVRŠNEGA SVETA Na seji izvršnega sveta skupščine občine Ptuj, ki je bila v ponedeljek 25. januarja so med drugim obrav- navali tudi osnutek odloka o spre- membah odloka o davkih občanov v občini Ptuj, predlog za izdajo odloka o spremembah in dopol- nitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ptuj in strokovnih služb skupščine občine Ptuj in program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1982 in sprejeli sklep o ugotovitvi deficitarnih in suficitarnih obrtnih dejavnosti na območju občine Ptuj. VISJE STOPNJE DAVKA V dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1982 (o tem smo v Tedniku že pisali) sc predlagane višje stopnje davka iz kmetijstva, in sicer za 30 V osnutku odloka, ki ga bo izvršni svet posredoval zborom skupščine občine je predvideno, da se v II. skupini katastrskih občin poveča davek od $,7 % dopnje na 9 od- stotkov, v III. skupini od 4,2 na 6 in 3,3 na 5 odstotkov in v IV. sku- pini od 1 na 2 odstotka. To velja za čiste kmete. Kmetje — delavci pa bodo plačevali dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti. Glede na posamezne skupine bo to od 25 ®7b v IV. skupini do 35 % v drugi skupini. Sprememba bo tudi pri davku od premoženja za gozdna zem- ljišča od 0,6 kratnega KD na 1 kratni KD. Pri igrah na srečo se bo stopnja dvignila od 10 na 15 KAKO KMETIJSTVO IN DRUŽ- BENE DEJAVNOSTI V lanskem letu je občinska konferenca ZKS Ptuj dala po- budo, da se za področje kmetijstva formira samostojni upravni organ, občinski komite za družbeno eko- nomski razvoj in planiranje pa je predlagal, da se prouči ustanovitev komiteja za področje družbenih dejavnosti. Izvršni svet je preučil dane pred- loge in pripravil predlog za izdajo odloka pri čemer želi spodbuditi delegate, da predlagane variante v predlogu proučijo in dajo nanje pripombe. Izvršni svet je pripravil variantni predlog ustanovitev komiteja za kmetijstvo, kar bi zahtevalo dodatne delavcc v občinski upravi, ali pa, da se ustanovi uprava za kmetijstvo v sestavi občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje, kjer ne bi bilo potrebno zaposhti dodatnih delav- cev. Za družbene dejavnosti izvršni svet predlaga, da se ne ustanovi posebni komite, ampak se ta dela opravljajo v odseku komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje. MANJKAJOČE OBRTI Da bi v letu 1982 pospešili raz- voj drobnega gospodarstva v občini je izvršni svet sprejel pro- gram ustreznih ukrepov. Ukrepi se nanašajo na urejanje cen, davčne politike, plačevanje prispevkov samoupravne interesne skupnosti, poslovnih lokalov, kreditiranje, štipendiranje in kontrole. Izvršni svet je sprejel sklep o ugotovitvi deficitarnih in suficitar- nih obrtnih dejavnosti. Deficitarne je fazdelil na dve skupini. I. skupina: izumirajoče in zelo deficitarne obrti za potrebe obča- nov; — lončarstvo in pečarstvo — steklarstvo — brusaštvo za vse vrste rezil — avtoelektričarstvo — podkovaštvo — sodarstvo — pletarstvo — vrvarstvo — krojaStvo — Šiviljstvo — čevljarstvo — torbarstvo — dežni karstvo — tesarstvo — popravilo koles — kolarstvo — popravljanje poljedelskih strojev — pekarstvo, mesarstvo, pro- daja na drobno v manj razvitih KS občine Ptuj, kjer ni prodajaln družbenega sektorja 11. skupina: servisno storitvena obrt za občane — avtomehanika — avtokleparstvo — RTV mehanika — popravila ogrevalnih in vodovodnih naprav — vulkanizerstvo — parketarstvo — keramičarstvo — avtoličarstvo — mlinarstvo — vse storitvene obrti v manj razvitih KS — vzdrževanje strojev in naprav — tapetništvo — elektromehanika za gospo- ^njske stroje Suficitarne obrtne dejavnosti: — avtoprevozništvo in taksisti — bifeji — izdelovanje kovinskih pred- metov kot postranski poklic. L tednik — 28. januar 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PREDKONGRESNA AKTIVNOST V ZVEZI KOMUNISTOV o DELU MED OBEMA KONGRESOMA Člani osnovnih organizacij ZKS v ptujski ob- eini v tem Času obravnavajo osnutek poroCila CK ZKS o delu komunistov med 8. m 9. kongre- som Na komiteju OK ZKS Ptuj so iz zapisnikov razbrali da so se komunisti temeljito lotih tega opravila Kot je povedal izvrSni sekretar komite- ja Stanko Lepej, so razprave izredno kvalitetne. Komunisti ugotavljajo, da zajema osnutek porc^ čila vse aktivnosti, vendar se od delovnega gradi- va bistveno ne razlikuje. Se vedno je preveč splo- šno in premalo konkretno opredeljuje vzroke za razne probleme, nedoslednosti in nepravilnosti, ki so prisotne v tem času. Bolj pogumno bi mo- rali pokazati na tiste, ki so krivi za razne slabeti in tudi ustrezno ukrepati. Na 9. kongresu ZK Slovenije je treba opredeliti smernice za nadalj- nje delo, da bi odpravili slabosti, ki se vse pre- dolgo pojavljajo in preprečujejo doseganje bolj- ših rezultatov. Bolj kritično bi morali v poročilu opredeliti tudi delovanje delegatskega sistema, saj §e nisnrio izkoristili vseh možnosti, ki jih ta sisteni dajc. Nujno bo analizirati vzroke slabega dela delega- tov in jih tudi odpraviti. V osnovnih organizaci- jah tudi ugotavljajo, da je v poročilu premalo zapisano o liku komunista, o njegovem obnaša- nju in o moralnih kvalitetah. Premalo pa piše tu- di o selekciji pri sprejemanju novih članov v zve- zo komunistov. Umestna je tudi pripomba, da osnutek ni pisan tako, da bi ga razumeli vsi. Pojavljajo se izredno dolgi stavki, izrazi, ki so zahtevni in sko- rajda zahtevajo temeljito poznavanje politične ekonomije. Komunisti so postavili tudi vpraSanje, zakaj ne kličemo na odgovornost tovarišev, ki pri svo- jem delu store napake, zakaj pišemo ,,smo" kri- vi, morali bi in tako dalje. Ali z drugimi beseda- mi — odgovornost je treba konkretno opredeliti in jo tudi uresničevati na vseh nivojih od krajev- ne skupnosti do federacije. Precej pripomb je na izvajanje politike cen. na katero delavci nimajo neposrednega vpliva, na politiko v zdravstvu, kjer bi morali poskrbeti predvsem za ustre/.no opremljenost manjših bol- nišnic v odročnih krajih, čeprav je klinični center v Ljubljani nujno potreben. Komunisti tudi niso zadovoljni s sistemom informiranja v zvezi ko- munistov. Da bi lahko bili komunisti pojasnje- valen in mobilizatorji aktivnosti, morajo biti dobro in pravočasno obveščeni o političnih do- godkih doma in v svetu. Večkrat pa se dogaja, da javna sredstva obveščanja obvestijo javnost o določenih dogodkih, preden dobimo v zvezi ko- munistov uradno informacijo. Ta informacija pa naj bo takšna, da >e bodo komunisti idejno- politično usposabljali za delo med občani. Komunisti so v razpravah posebej opozorili, da uporabniki in izvajalci v praksi Se vedno niso dosegli nekih trajnejših odnosov svobodne me- njave dela, zlasti v družbenih dejavnostih. Tudi na področju otroškega varstva, izobraževanja je precej pripomb. Vse premalo smo storili, da bi v organizirano družbeno vzgojo in varstvo sprejeli čimveč predšolskih otrok, nismo poiskali cenej- ših oblik varstva, povečati bi morali ?tevilo vzgojnih in učnih ur v mali šoli, povečati število oddelkov celodnevne šole. Seveda pa je to odvis- no od sredstev, ki so na razpolago oziroma od te- ga, koliko ustvarjamo s svojim delom. Zanimiva je tudi pripomba, da bi morali vložiti več priza- devnosti v oblikovanje programov in usposablja- nje bodočih prosvetnih delavcev za delo v osnov- nih šolah in v usmerjenem izobraževanju. V zve- zi s tem pa mora združeno delo izdelovati resni- čno kvalitetne kadrovske plane, mlade pa izo- braževati skladno s kadrovsko politiko. Komunisti so opozorili tudi na poravnalne svete, ki jim je treba dati večji poudarek, saj so dobro zaživeli kot institucija delavcev in obča- nov, zato je treba v poročilu zapisati kaj več o njihovem delovanju. N. Dobljekar Skupščina sindikata bo predvidoma 5. maja v sredo, 20. januarja se je sestalo predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj. Tokrat je obravna%'alo vrsto aktualnih sindikalnih nalog. Med dru- gim je predsedstvo sprejelo razpis o podelitvi srebrnega znaka slovenskih sindikatov v letu 1982 ter imenovalo komisijo za podelitev srebrnegaznaka pri občinskem svetu ZSS Ptuj v letu 1982. Za predsednika komisije je bil iz- voljen Danilo Masten. V nadaljevanju je obravnavalo in sprejelo tudi po- ročilo inventurne komisije sveta ter potrdilo začasni finančni načrt sveta za prvo trimesečje letos. Program dela občinske organizacije sindikata, ki je rokovno oprede- ljen do skupSčine občinske organizacije, ki bo predvidoma 5. maja letos, se v glavnem nanaša na stabilizacijske naloge, izvedbo občnih zborov osnov- nih organizacij sindikata in skupščin občinskih odborov sindikatov dejav- nosti, volitev in drugih sindikalnih nalog, pomembnih za delovanje sindi- katov. Precej nalog ostaja sindikatom tudi pri izvedbi 3. konference slo- venskih sindikatov, ki bo 6. februarja in na kateri bo razprava o socialni politiki. V ptujskih sindikatih so pripravam na konferenco posvetili po- trebno pozornost"; v številnih razpravah pa so delavci izluščili vrsto aktual- nih vprašanj socialnega značaja. Na 3. konferenci bosta ptujsko občino za- stopala Daniel Koletnik in Katica Kašman. Daniel Koletnik pa bo razprav- ljal o stališču ptujskih sindikatov do predčasne upoJcojitve. Ob koncu se je je predsedstvo potrdilo dopolnitev statutarnega sklepa občinske organizacije ZSS Ptuj in imenovalo komisijo za družbeno prehra- no; vodil pa jo bo Franc Klemenčič. MG BAZ60V0R Z MARICO Fm PREDSEDNICO GK SZDL PTUJ EVIDENTIRANJE ŠE NI KANDIDIRANJE V uvodnem poročilu o evidentiranih možnih kandidatih na skupni seji OK SZDL in OS ZSS Ptuj je MARICA FAJT poudarila, da smo v obdobju in položaju, ko morajo organizirane s;i evidentiranja ne sprejemajo. Po drugi strani pa v evidentiranju možnih kandida- tov za nosilce odgovornih funkcij vse pre- večkrat vidimo že dokončne rešitve. Naj pouda- rim, da evidentiranje Se ni kandidiranje, pa tudi kandidiranje še ne pomeni dokončne kadrovske rešitve!" Ste tudi predsednica koordinacijskega odbo- ra za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL. Kako je koordinacijski odbor spremljal kadrovske priprave na volitve, ki so se prakti- čno pričele že v začetku lanskega leta? ,,Koordinacijski odbor je vseskozi spremljal evidentiranje možnih kandidatov za delegatske in družbene funkcije v občini, republiki in federaciji. Opravljal je funkcijo usmerjevalca in koordinafirja nalog na tem področju, še pose- bej pa je usklajeval evidentiranje možnih kandidatov skupaj z izvršnimi odbori, predsed- stvi KK SZDL in predstavniki SIS ter prispeval k oblikovanju sed^jega predloga evidentiranih možnih kandidatov in k oblikovanju ožjih predlogov. Pri tem smo tudi ugotavljali, da so se posamezne OZD in KS različno intenzivno vključevale v uresničevanje sprejetih dogovorov in nalog, kjer še vedno ni dozorelo spoznanje, da so OZD in KS kadrovska podlaga za potrebe opravljanja delegatskih in družbenih funkcij v občini, regiji, republiki in zvezi." Kakšna je ob tem vloga predsedstva OK SZDL? »Predsedstvo OK SZDL je že v decembru lani razpravljalo o predlaganih možnih kan- didatih in objavilo prvi predlog možnih kan- didatov za opravljanje vodilnih funkcij v obči- ni." Takrat je bilo predlagano, da bi novi občin- ski izvršni svet imel dva podpredsedhika. Zakaj je nastala sprememba? ,,V tem času je tekla tudi razprava o spremembi in dopolnitvi statuta občine in razprava o sestavi in delu izvršnega sveta. Izoblikovan je bil predlog, da ima izvršni svet le enega podpredsednika, ostala področja pa v izvršnem svetu pokrivajo člani, ki bodo zadolženi za posamezna področja dela." Se morda potek priprav na skupno sejo OK SZDL in OS ZSS? ,,Na podlagi evidentiranja, ki je potekalo vse do 15. januarja, je predsedstvo OK SZDL razpravljalo o pregledu vseh evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti v občinski skupščini in v skupščinah SIS. Iz pregleda je predsedstvo pripravilo pred- log možnih kandidatov ožjega izbora. Prav ta- ko je predsedstvo razpravljalo o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce delegatskih dolžnosti v republiki in zvezd. Gradivo je bilo tudi objavljeno v dnevnem tisku. Te razprave pa so obenem bile tudi priprave na skupno sejo. Ob pregledu možnih kandidatov pa predsedstvo še posebej poudarja, da gre za evidentirane možne kandidate in da nobena kadrovska usmeritev še ni sprejeta ali dokončna." Razumljivo, saj je pregled evidentiranih možnih kandidatov dan v javno razpravo. Za konec morda samo še to, kakšne so naloge temeljnih kandidacijskih konferenc? ,,Naloge temeljnih kandidacijskih konferenc so določene z volilnim pravilnikom, na njih bo- do delavci v OZD, delovni ljudje in občani v KS obravnavali in uskladili predloge možnih kandidatov v okviru občine. Ker po določilih volilnega pravilnika ne bo druge temeljne kandidacijske konference, bo treba vso evidentiranje in usklajevanje možnih kandida- tov za funkcije v občini Ptuj opraviti do 10. februarja, t. j. do izvedbe temeljnih kandidacij- skih konferenc. Vdja poudariti, da nihče, ki ni bil evidentiran in kandidiran na kandidacijski konferenci ne more opravljati delegatskih dolžnosti in drugih odgovornih funkcij. Vse to bo zahtevalo od nas še veliko aktivnega dela in usklajevanja." FF PREGLED EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE VODILNIH FUNKCIJ V OBČINI PTUJ I. KVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA N0SIIX:E VODILNIH H NKCIJ V SKUPŠČINI OBCINE PTUJ: Predsednik skupščine FRANC TETlČKOVlC roj. 1930, dipl. so- ciolog, Bevkova 1 Ptuj, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj- Ormož. Podpredsednik skupščine RADENKO SALEMOViC, roj. 1937. dipl. ing. kemijske tehnologije. Mariborska 29 Ptuj, TGA Kidričevo. Predsednik zbora združenega dela ROZINA MARKOViC, roj. 1938. tekstilni tehnik. Breg 57 Majšperk. Merinka TOZD Volneni izdelki Majšperk. Predsednik zbora krajevnih skupnosti ANTON ZOREČ, roj. 1940 ing. kemije. Grajena 45, Center srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. Predsednik družbenopolitičnega zbora MILAN JAGER, roj. 1943, dipl. veterinar, Potrčeva 50 Ptuj, Skupščina občine Ptuj. Predsednik izvršnega sveta JANKO BEZJAK, roj. 1944, ekonomist, Langusova 24 Ptuj, Skupščina občine Ptuj. Podpredsednik izvršnega sveta FRANC KRAJNC, roj. 1925, višja šola za soc. delavce, Maistrova 9 Ptuj, Skupščina občine Pluj. II. EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA DELEGATE DRUŽ- BENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ: 1. Občinska konferenca SZDL Ptuj: Cvetko Doplihar,roj. 1927, dr. znanosti dipl. veterinar, CMD 10 Ptuj, Skupščina občine Ptuj; JOŽE GOLUB. roj. 1954, gradbeni tehnik, Zamušani 8 Moškanjci. Pleskar Ptuj; IGNAC HRGA, roj. 1923. kmet. Gabemik 28 Juršinci; MARIJA KOVAČIČ, roj. 1942, dipl. psiholog, Sovjak 6 Trnovska vas, skupnost otroškega varstva Ptuj; JOŽE PAVLINEK. roj. 1947. komercialist, Zg. Hajdina 93 Hajdina, LIK Savinja TOZD Trgovina Ptuj; METKA PU- KLAVEC. dipl. ing. kemije. Volkmeijeva 9 Ptin. Center srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj; FRANC TETICKOVIČ, roj. 1930, dipl. sociolog, Bevkova 1 Ptuj. družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj-Ormož. KARL ŽMAVC. roj. 1918. upokojenec, Jenkova 6 Ptuj; MARTIN ŽURAN, roj. 1920. kmet, Cirkulane 76CirkuIane. 2. Komite občinske konference ZKS Ptuj: FELIKS BAGAR, roj. 1930. srednja izobrazba. Slovenskogoriška6 Ptuj, Skupščina občine Ptuh ANGELCA FRAS, roj. 1951, višja izobrazba. Trnovska vas 44, OS Trnovska vas; ALOJZ KRAJNCEVIČ, roj. 1944,sred. strok, izobrazba. Potrčeva 46 Ptuj, KG P TOZD Avtopark Ptuj, JOŽE VAUPOTIČ. roj. 1942, višja strok, izobrazba, Savinova 13 Ptuj, MIP Ptuj, GORAZD ŽMAVC. roj. 1947, višja izobrazba, Ul. Borisa Kraigherja 28 Ptuj, TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj, LOJZKA MARINKOVIČ, poklicna šola trg. smeri, Volkmerjeva 5 Ptuj, Emona Merkur Ptuj. 3. Občinski svet Zveze sindikatov Pluj: VLADIMIRA ČUČEK, roj. 1954. ekonomist. Nova vas n. h. Ptuj, MIP Ptuj, ERVIN HOJKER. roj. 1944, učitelj. Grajena 40, OŠ Olga Meglič Ptuj, MILAN JAGER. dipl. veterinar. Potrčeva 50 Ptuj, SO Ptuj, HILDA ROJS,'roj. 1942. laborant kemije. Kidričevo 2. TGA Kidričevo, MARJAN ŠTOLFA, roj. 1933, medicin, delavec, Volkmerjeva 5 Ptuj, ZC TOZD Bolnica Ptuj, SAŠA STROS. roj. 1947, ing. kemije, Ziherlova pl. 6 Ptuj, AGIS Ptuj, MARIJA TOMlN§EK,roj. 1933, višja uprav. šola.Tomšičeva I2Ptuj,GIPGrddis TOZD Gradnje Ptuj, TONE TACIGA, roj. 1936, kmet tehnik, Kidri- čevo. K K Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil Draženci. TEREZIJA VUK, roj. 1937, ekonomist, CMD 15, Mesokombinat Perutnina Ptuj. 4. Občinska konferenca ZSMS Ptuj: IVAN CEBEK, roj. 1959, prodajalec. Zgornja Pristava 10 KS Dolena, MIP TOZD Zaščita Ki- d ričevo, J OŽ E TR AN TU R A, roj, 1960, Sestrže 95 K S Majšperk, J AN EZ ŽAMPA,roj. 1954,kmet. inženir, Levanjci 10KSDestmik, kmetovalec. 5. Občinski odbor ZZB NOV Ptuj: MAJDA KOROŠEC, roj. 1925, upokojenka. Heroja Lacka 5 Ptuj, FRANC LONČARIČ, roj. 1921, upokojenec, Ziherlova 3 Ptuj, IGNAC MURKO, roj. 1926, inšpektor, Pobrežje 17 KS Videm, SDK Podružnica Ptuj. III. EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA NOSILCE VODIL NIH FUNKCIJ V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH OBČINE PTUJ: 1. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE — predsednik skupščine: ERIKA FEGUŠ, roj. 1941, dipl. oec, Potrčeva 50 Ptuj. TGA Kidričevo, predsednik zbora uporabnikov: KONRAD JANŽEKOVIČ. roj. 1942. kmet. tehnik, Markovci 33, Kmetijska zadruga Ptuj, predsednik zbora izvajalcev: MARTA BOSILJ, roj. 1945, učiteljica Zavrč 14, OŠ Zavrč. 2. KULTURA — predsednik skupščine: JOŽE GLAZER (Božo), roj. 1950, dipl. sociolog, Gregorčičev drev. 17 Ptuj, TGA Kidričevo, predsednik zbora uporabnikov: GABRIELA HABJANIČ, roj. 1936, pravnik, Ul. Anice Kaučevič 4, MIP Ptuj, predsednik zbora izvajalcev: MARIJA MASTEN, roj. 1950, sred. izobrazba, Spolenjakova 18 Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj. 3. RAZISKOVANJ E — predsednik skupščine: JANEZ PIČERKO, roj. 1937, dipl. ing. org. dela, Zabovci 6 Markovci, AGIS Ptuj, pod- predsednik skupščine: BOJAN ŽIGMAN, roj. 1950, dipl. ing. str. Zi- herlova pl. 19 Ptuj, TGA Kidričevo. 4. ZDRAVSTVO — predsednik skupščine: MARTIN BERDEN, roj. 1929. dipl. oec., Zoisova pol 6 Ptuj, sedaj preds. IS SO Ptuj; pred- sednik zbora^ uporabnikov: STANKO BRODNJAK, roj. 1950, dipl. pravnik. Potrčeva 43 Pluj, občinski sodnik za prekrške Ptuj; predsednik zbora izvajalcev: JOŽICA SUHADOLNIK.roj. 1929,stomatolog,Cesta 0. Meglič 10 Ptuj, ZC TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj. 5. SOCIALNO SKRBSTVO — pred.sednik skupščine: ALOJZ CENC. roj. 1921. upokojenec. Na Obrežju 10 Ptuj, predsednik zbora uporabnikov: DANILO MASTEN, roj. 1923, upokojenec. TrubaijevaS Ptuj. predsednik zbora izvajalcev: DARINKA MILEČ, roj. 1956, medic, sestra, Lovrečan 6 Varaždin, Dom upokojencev Ptuj-Muretinci. 6. POKOJNINSKO-INVALIDSKO ZAVAROVANJE — pred- .sednik skupščine: FRANC KLEMENČIČ, visokokvalificiran delavec, Gregorčičev dr. 11 Ptuj, Občinski svet ZSS Ptuj. 7. ZAPOSLOVANJE — predsednik skupščine: ERIKA MIHE- 1.AČ. roj. 1942. ekonomist, Sagadinova II Ptuj, Mesokombinat Peru- tnina Pluj. 8. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO — predsednik skup- ščine: DANILOTOPLEK, roj. 1952, dipl. oec. Ul. B. Kraigherja21 Pluj. TGA Kidričevo, predsednik zbora uporabnikov: MIHAEL GOBEC, roj. 1927. upokojenec, Ziherlova pl. 5 Pluj, pred.sednik zbora izvajalcev: LJUBO C1 MER MAN. roj. 1946, inž. gradbeništva, Kvedrova 4 Ptuj, Gradiš Gradnje Ptuj. 9. SOCIALNO SKRBSTVO - predsednik skupščine: MARIJA GNILŠEK. roj. 1936, viš. medic, sestra, Langusova 4 Ptuj, Občinski odbtir RK Ptuj. 10. TELESNA KULTURA — predsednik skupščine: VALTER PLIBERŠEK.roj. 1942, učitelj. Ziherlova pl. 5 Ptuj. OŠ Maksa Bračiča Cirkulane; predsednik zbora upK)rabnikov: MILAN ŠERUGA. roj. 1947. komercialist. Trg MDB 4 Ptuj, IMP — inž. biro Maribor, pred- sednik zbora izvajalcev: ROBERT MUHIČ. roj. 1941. KV mizar. Murkova 7 Ptuj, AGIS Pluj. 11. OTROŠKO VARSTVO - pred.sednik skupščine: MILA^ TROP. roj. 1940. dipl. elektroinženir. Vašletova 6 Ptuj. Pedagoš! akademija Maribor, predsednik zbora uporabnikov: JASNA TOPL AK roj. 1939. sred, izobrazbii.^Cesta O. Meglič 26 Ptuj. AGIS Ptuj. predse- dnik zbora izvajalcev: LADISLAVA ŽARKOVIČ, roj. 1948. sred. izo- brazba. Potrčeva 38 Ptuj. Vzgojno varstveni zavod Ptuj. 4 - iz naSih krajevnih skupnosti 28. januar 1982 - tedmik AH SMETI..... IN ZNOVA SMETI Problem čistoče je tesno povezan s kulturo okolja; vpliva na zdravo ži- vljenje in ima nešteto prednosti. Za čistočo smo odgovorni vsi; poklicno pa tisti, ki jim plačujemo za odvoz. V temeljni organizaciji komunalni servisi, ki je v sklopu delovne organizacije komunala, gradbeništvo in promet Ptuj, posebno ix)zornost posvečajo javni snagi — odvozu smeti. Ta temelj- na organizacija ima več dejavnosti v sklopu predmeta dejavnosti — to so t. im. komunalne dejavnosti. Ta mnogoternost dejavnosti pa je cokla raz- voju. Kljub temu, da na strokovno-operativnem območju delajo le vodji teh enot, jim je v temeljni organizaciji uspelo doseči določeno kakovost. Matevž Cestnik, vodja temeljne organizacije poudarja, da gre pri odvozu smeti v glavnem za dva temeljna problema in sicer problem kvalite- te dela temeljne organizacije, ki je odgovorna za odvoz smeti in kvalitete, ki jo moramo pripisati uporabniku. O prepletanju obeh kvalitet pa ne mo- remo govoriti, kljifb sprejetim normativnim aktom. V temeljni organizaciji se pripravljajo na spremenjen način odvoza smeti. O tem je vodja temeljne organizacije povedal: ,,Spremenjen način odvoza smeti v bistvu pomeni zaokrožitev nekate- rih celot, zlasti še prilagoditev potrebam krajevnih skupnosti v samem me- stu, kot v zunanjih krajevnih skupnostih. S skiepom izvršnega sveta SO Ptuj je bilo tudi razširjeno območje organiziranega odvoza smeti in sicer na krajevno skupnost Heroja Lacka Rogoznica, ki dosedaj še ni imela ureje- nega odvoza smeti, niti odlaganja odpadkov in na krajevno skupnost Maj- šperk, kjer so trenutno največji problemi onesnaževanja okolja. Odvoza smeti iz tehnološkega vidika ne bomo spreminjali. Bomo pa k temu pristo- pili v naslednjih obdobjih. Računamo, da takrat, ko bo Rabeljčja vas — zahod urejena v taki meri, da bodo nameščene nove posode za smeti in si- cer kontejnerji 1100 litrov. V temeljni organizaciji pa že razpolagamo z vo- , zilom za tak način odvoza, ki ga tudi sedaj uporabljamo za odvoz iz posod za smeti, pa tudi za vrsto dragih odpadkov. Novi način odvoza smeti s kontejnerji bo lahko bistveno pocenil neka- tere stroške, zlasti stroške delovne sile, ker bo za tak način odvoza smeti potrebno manj delavcev." Ali to pomeni, da sprememb v ceni odvoza smeti ni pričakovati? „Ce mislimo na stroške, ki so povezani z odvozom smeti, je posledica takšnega uvajanja odvoza, manjše povečanje cen, kot bi bilo sicer. Moram pa povedati, da že v letu 1981 služba odvoza smeti beleži — podatki za 11 mesecev so navrgli številko 1,7 milijonov dinarjev izgube, po oceni pa bi ta izguba ob koncu leta dosegla 2 milijona dinarjev. To pomeni, da so stroški poslovanja te službe od zagorovljenega pokrivanja s priznano ceno, ki je bila odobrena pred dvema letoma. V letu 1981 priznana cena sicer delno že pokriva ta izpad; ob tem je potrebno še dodati, da naš predlog o celotnem pokrivanju stroškov ni bil sprejet. Zato upravičeno pričakujemo od inte- resne skupnosti (to je komunalne skupnosti), da bo ta izpad pokrila iz dru- gih virov." Pred časom smo v občini že vodili razprave o tem, da bi odvoz smeti plačevali po stanovanjski površini. Kako pa je s tem? ,,Tak predlog smo dali že v letu 1977 in pozneje v letu 1979. Osnova pa je bil kvadratni meter, to je eden izmed možnih okvirov. To pa zato, ker niti predpis niti odlok ne predpisujeta načina obračunavanja smeti. Znano pa je, da so vsa mesta v SR Sloveniji in tudi v Jugoslaviji uvedla kvadratni meter kot enoto. Pri tej odločitvi jih je vodila vrsta prednosti, ki jih ima tak način obračunavanja." Zakaj se v Ptuju še nismo odločili za tak način? ,,Vzrokov za to je več. Tu mislim predvsem na določen vpliv, zlasti še lastnikov zasebnih stanovanjskih hiš, ki menijo, da bi bili s tem oškodova- ni, ker bi v novem sistemu obračunavanja plačevali več. V zaključku pa do tega ne bi prišlo, ker bi se celotni stroški zmanjšali. Znano je tudi, da seje povsod, kjer so prišli na nov način obračunavanja, v začetku močno pove- čala količina smeti in to za prek 30 odstotkov. To dokazuje, da imajo danes ljudje še kup skrbi, kam spraviti nekatere odpadke. Odvažajo jih z osebni- mi avtomobili in to na nedovoljena in dovoljena odlagališča. To je gotovo pomembno vprašanje, o katerem bi se \ okviru komunalne skupnosti upo- rabnik in iz\'ajalec morala dogovoriti. Potrebno pa se bo dogovoriti za tak način, ki bo racionalen tudi v stabilizacijskih prizadevanjih." MG Čez pet let le 33 otrok Ko smo pred slabimi tremi leti obiskali podružnično osnovno šolo na Polenšaku nas je resnično zmrazilo ob mrazu, ki seje vlekel vse od zbornice do razredov v zgornjem nadstropju. Nekako 14 stopinj je bilo, pa še to v majhni zbornici, v razredih pa še hladneje, čeprav so v njih kurili skoraj noč in dan. Učenci in učitelji so morali biti vseskozi v plaščih, zato so danes toliko bolj veseli. Po našem obisku v počitnicah so se lotili obnovitvenih del na šoli, napeljali so centralno ogrevanje in danes se že tretjo zimo prijetno počutijo v toplih razredih. Vodja podružnične šole Marija Štebihova takole pripoveduje: »Moram povedati, da je sedaj na šoh neprimerno boljše, vsi se prijetno počutimo v toplih učilnicah, čeprav tega o hodnikih ne moremo reči. Nekoliko je krivo staro stavbno pohištvo, ki ne tesni tako kot bi moralo, pa tudi visoki stropovi in betonska tla požrejo veliko toplote. Poleg ogrevanja smo tudi znotraj uredili šolo in dokupili nekaj novih učil s čimer smo omogočili veliko boljše delovne pogoje našim 61. učencem, kijih imamo v letošnjem šolskem letu. Na šoli so štirje razredi in dva oddelka podaljšanega bivanja, kiju obiskujejo učenci s slabšim učnim uspehom ali iz socialno neurejenih družin in drugi, ki tako varstvo potrebujejo. Kuhamo tudi 35 kosil in smo mnogim omogočili dva obroka zdrave in kalorične prehrane. V glavnem jo otroci plačajo sami, le v dveh primerih plača kosilo skupnost socialnega skrbstva. Ko sem pregledovala sezname rojstev za pet let naprej sem videla, da nam po številu otrok zelo slabo kaže, letos jih imamo v prvem razredu 11, drugo leto 13, nato pa jih bo vsako leto manj. Čez pet let okrog 33 otrok. Zato bomo morali pouk kombinirati, po dva razreda skupaj, potrebni bosta le dve ali tri učiteljice in tudi dveh oddelkov podalj- šanega bivanja ne bomo mogli imeti. Na manjše število otrok vpliva tudi naš — razmeroma majhen šolski okoliš, iz vasi na južnem delu krajevne skupnosti — Lasigovc, Slomov, Prerada in Brezove pa se otroci vozijo v matično šolo v Dornavo, ker imajo odlično avtobusno zvezo. Tudi družine niso več tako številne, trije ali več otrok je že prava redkost. Zanimiv pa je podatek iz šolskega leta 1948/49, ko je bilo v osemletni šoli na Polenšaku kar 212 otrok.« mš Kandidatov za posamezne funkcije ne mm\ka Priprave na bližnje volitve so tudi v obCini Slovenska Bistrica v polnem razmahu. V organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih so evidentirali vdiko število ddovnih ljudi in občanov, zato pri evidentiranju za možne kandidate za ddegacije in posamezne funkcije ne manjka kandidatov. Zbor zdru'5fcnega dela občinske skupščine bo štel 35 delegatov. V zboru krajevnih skupnosti SO Slovenska Bistrica bo skupno 25 delegatov. Po 3 delegatska mesta bosta imeli največji KS v občini Oplotnica in Poljčane, po 2 delegatski mesti bosta imeli KS Makole in Pohorski odred Slov. Bistrica, vse ostale KS v občini pa bodo imele po 1 delegatsko mesto v zboru krajevnih skupnosti. Viktor Horvat USPEŠNI NA VSEH PODROČJIH Prav gotovo je občinska gasil- ska zveza v Ptuju ena najbolj množičnih tovrstnih organizacij v občini, saj združuje prek 3000 gasilcev, ki so združeni v 62 gasilskih društvih in delujejo v 10 gasilskih centrih širom ptujske občine. O pogojih delovanja v teh množičnih humanitarnih or- ganizacijah smo kramljali s pred- sednikom občinske gasilske zve- ze v Ptuju Herbertom Sorecom, kije dejal: »Mislim da imajo naši gasilci razmeroma dobre pogoje za delo. Večina gasilcev je strokov- no usposobljenih, saj imajo za to lepo priložnost, prek tečajev, ki jih organiziramo vsako leto. Tako izvajamo tečaje za izpraša- nega gasilca, pa za gasilske podčastnike in gasilske častnike. Vsa naša društva so tudi tehnič- no zadovoljivo opremljena, vsaj tako lahko sklepamo iz naših dosedanjih podatkov pa tudi iz akcij ob tednu požarne varnosti. Tudi domovi so dobro urejeni, razveseljivo je, da ima več kot polovica G D že svoje gasilske domove. Ostali pa imajo v na- jemu razne prostore.« Kako je z reorganizacijo G D Ptuj. Znano je, da ste že razpra- vljali o ustanavljanju gasilskih odborov, ki bi jih naj imeli 11 — prav toliko kot je po novem krajevnih skupnosti? »>V okviru občinske gasilske zveze je nekje matično prav gasilsko društvo Ptuj. To društvo je tudi najbolje opremljeno in ima verjetno tudi najboljše pogo- je za delo. Glede na to. da težimo k temu, da bi imela vsaka KS zagotovljeno svojo požarno var- stvo, bi naj bili po KS gasilski odbori ali društva. Kako bi jih pač imenovali. Sicer že imamo pt) nekaterih zunanjih KS, kot na primer v Doleni in Leskovcu, takozvane trojke. Te trojke imajo manjše gasilne brizgalne, deluje- jo pa zaradi tega, ker so matična društva oddaljena (k1 posamez- nih vasi ali KS. Da je njihova vloga zelo pomembna verjetno ni treba posebej opozarjati. Prav zaradi tega tečejo razprave v smeri, da bi naj imela vsaka KS svojo gasilsko trojko ali podobno organizacijo.« Vse pomembnejše je sodelova- nje gasilcev v okviru civilne zaščite; kako ocenjujete to sode- lovanje v ptujski občini? »Ptujski gasilci dajemo svoj kader tudi za formiranje gasilsko tehničnih enot. Te enote pa imajo poleg gašenja požarov tudi druge specialne naloge. Predv- sem pa reševanje in nudenje prve pomoči. To pa je že del nalog v okviru civilne zaščite.« Tudi na tekmovalnem področ- ju dosegajo ptujski gasilci po- membne uspehe, jih lahko opiše- te? »Prav gotovo so naši gasilci zelo dobro izurjeni za razna gasilska tekmovanja. To dokazu- jejo vse boljši rezultati, ki jih dosegajo na republiških državnih in tudi mednarodnih tekmova- njih. Pohvalimo se lahko z deseti- no iz Hajdoš, ki je državni prvak in se je uspešno odrezala tudi na mednarodnem tekmovanju. Mi- slim, da se tudi na tekmovanjih naši gasilci marsičesar naučijo, predvsem pa svoje znanje, ki so ga pridobili teoretično, izpopol- njujejo tudi v praksi.« Zaključimo lahko, da je gasil- ska organizacija zares postala močna, saj ne deluje le kot gasilska, ampak je njeno delova- nje čutiti tudi v nalogah SZDL, pa v štabih civilne zaščite. Skrat- ka, v ptujski občini smo z doseže- nim na tem področju zares lahko zadovoljni. M. Ozmec Po.snetek z republiškega tekmovanja gasilskih desetin v Ptuju ^LADIIZKSKASEr^lNARJO USTANAVLJATI KS ZSMS, KJER JIH SE NI ,,Aktivnost mladih ljudi, v okvi- ru svojih osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih in drugih oblikah delovanja moramo usmeriti na tista bistvena vpraša- nja, ki se postavljajo in rešujejo v SZDL, kot tudi na tista, ki pomenijo uresničevanje specifičnih potreb in interesov mladih. V dosedanji praksi našega delovanja znotraj znotraj SZDL se kažejo številne nedoslednosti in slabosti, ki se negativno odražajo v širšem vključevanju mladih v aktivnost SZDL. To zahteva stalen in aktivnejši odnos organizacij, 2^MS v SZDL, spremljanje problematike, ki je prisotna v njenih telesih, organih, sekcijah in prenašanje, le-te na področja aktivnosti mladih, da se bodo mladi v konkretni in demokratični razpravi in akciji vključili v zgrajevanje in uresničevanje stališč, dogovorov in sklepov. V zvezi socialistične mladine moramo biti smelejši in moramo dati več pobud SZDL, da se posamezna vprašanja, ki zadevajo mlado generacijo, obravnavajo v okviru fronte in ne le v okviru ZSMS, SZDL vse premalo izkoriščamo kot mesto dogovarjanja, usklajevanja in širše družbene verifikacije naših stališč, mnenj in predlogov. ZSMS se mo- ra v naslednjem obdobju samostojno in prek SZDL bolj povezovati in koordinirati številne svoje akcije in aktivnosti tudi z drugimi družbenopolitičnimi or- ganizacijami in družbenimi or- ganizacijami, saj je velik del mla- dine neposredno organiziran in vključen v njihove aktivnosti", so zapisali v aktualnih nalogah RK SZMS in njenih organih v obdobju priprav na XI. kongres ZSMS. To so bila tudi izhodišča na tradicionalni obliki izobraževanja mladih aktivistov iz krajevnih skupnosti ptujske občine. V delav- V Ptuju je v petek 15. in soboto 16. januarja 1982 področna konferenca mladih iz krajevnih skupnosti organizirala seminar za predsednike in sekretarje iz osnov- nih organizacij ZSMS, seminarja KMKS se je uddežilo 61 slušate- ljev, ki so v uspešna in dobro pripravljena predavanja vključeva- li in razpravljali v pomembnih zadevah. V petek 15. januarja so predavanje namenili vodenju sestankov, pisanju zapisnikov ter metodah dela v OO ZSMS. O svo- jem delu bodo osnovne organizaci- je ZSMS redno seznanjale OK ZSMS oziroma komisijo, ki spremlja njihovo delo, najkasneje tri dni po sestanku, obenem pa bo- do na ta organ posredovali izvod zapisnika. Dogovorili so se tudi, da pošiljajo tromesečna poročila o delu. Naslednja tema je vsebovala temelje delegatskega sistema in mesto mladih v njem, njihovo za- stopanost ter prisotnost v KS. Mladi iz mladinskih organizacij se bodo čim bolj aktivno vključili v evidentiranje in v skupščinske volitve, ki bodo potekale 14. mar- ca 1982. Seznanili so se s potekom in organizacijo letošnjih mladin- skih delovnih akcij; odločili pa so se tudi, da v vsaki OO ZSMS organizirajo 2—3 člansko komisi- jo, kjer jih še ni za informiranje, ki bo pokrivala to področje in se vključila v dejavnost Centra obveščanie in propagando pri OK ZSMS Ptuj. V soboto, 16. januarja je bilo predavanje o aktualnih mednaro- dnih dogodkih, kjer je prisotne predavatelj seznanil z mednarodni- mi kriznimi žarišči ter odnosu in vlogi Jugoslavije v svetu. Pozor- nost so namenili vlogi mladih v krajevnih skupnostih pri po- družbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Koncept SLO in DS sovpada tudi podružbljanje nabornih zadev, da se čim realnejše izpolnijo vprašalniki za vsakega nabornika. Ob regrutiranju mladincev za slu- ženje vojaškega roka, bodo OO ZSMS pripravile kratek kulturni program. Zadnja tema seminarja je bila namenjena vlogi in delu krajevne- ga sveta ZSMS in povezavi z ostalimi DPO. V vsaki krajevni skupnosti, kjer imajo dve ali več OO ZSMS in kjer ddo KS ZSMS še. ni zaživelo tako Kot bi moralo, se mora pristopiti k formiranju KS ZSMS. V njegovo delo se morajo vključiti OO ZSMS, mladinske or- ganizacije iz šol in OZD, kjer bodo enotno zastopali stališča mladine vseh struktur in oblik delovanja v krajevni skupnosti. Stalna naloga osnovnih organizacij ZSMS je spremljanje aktivnosti mladincev in njihovo ocenjevanje, najuspešnejša pa evi- dentirati za sprejem v ZKJ. -1 dp- ZAČASNA UKINITEV VARSTVENEGA ODDELKA člani sveta vzgojno varstvene organizacije Ptuj so prejšnji teden na razširjeni seji sklenili, da od 31. januarja letos odddek 6-urnega varstva \ Gorišnici ne bo več deloval. Vanj je v tem mesecu vpisanih le pet otrok, ki jih bodo priključili oddelku z deseturnim varstvom in vzgojo. Oddelek bo ukinjen začasno. Ob tem velja zapisati, da so starši za to obliko varstva in vzgoje — v oddelku je ddala tudi vzgojiteljica — prispevali od 360 do 1260 dinarjev. Zanimivo pa je, da si je krajevna skupnost Gorišnica precej prizadevala za gradnjo vrtca v Gorišnici, češ, da je zanimanje za vključevanje otrok v organizirano družbeno varstvo in vzgojo med starši dovolj veliko. Očitno je, da to ne drži, saj bi moral biti v nasprotnem primeru za ponujeno obliko varstva in vzgoje med njimi večji interes. V ptujski vzgojnovar- stveni organizaciji pa v tem času Se ne razmišljamo o tem, da bi podoben varstveni odddek odprii v Ptuju, kjer bi gotovo naleteli na večji odziv med starši. Povedati velja tudi to, da imajo v vrtcu trenutno prošnje le za sprejem v jasli, medtem ko jih za vrtske skupine ni, čeprav bi Se lahko sprejeli nekaj otrok. N. Dobljekar Dan pred svojim šestindvajse- tim rojstnim dnevom, je v pro- metni nesreči pri Krapini tragično preminil starešina ptujske gami- zije JLA Dušana Kvedra-Toma- ža, f>odporočnik Vladimir Pehar. Rojenje bil 11.januarja 1956 v Čitluku pri Mostarju, v SR Bosni in Hercegovini, po narodnosti Hrvat. Po osnovni šoli je šolanje nadaljeval na srednji .šoli, nato pa .se izobraževal na vojni akademiji v Beogradu in jo zaključil kot ar- tiljerec v Zadru, julija 1981. V oborožene sile se je vključil pred štirimi meseci in hitro osvojil srca vojakov m starešin. Bil je starešina izrednih ljudskih, voja- ških. moralnopolitičnih in drugih vrlin, strokovno usposobljen za zaupano dolžnost, pedanten, sjX)štoval je starejše in podrejene. S svojim delom in vzgledom je bil vzor vsem, vložil je trud, da njegov kolektiv zaživi, postalje komandir komandnega voda in čelni v enoti. Bilje prvi starešina, kije v prvem letu službovanja s štirimi meseci, dobil vsa priznanja od pohvale komandanta Ljubljanskega ar- madnega obm.očja, do naziva, da mu je enota najboljša v garniziji. Za izredne rezultate v »obuki«, vzgoji, izgradnji in utrjevanju moralnopolitične .enotnosti in krepitvi borbene pripravljenosti, dosežene rezultate v tekmovanju »Izbiramo najboljšo enoto« ob 40-letnici JLA, je njegova enota prejela prehodno zastavico v V. P. 5008 Ptuj, za kar je imel tudi Vlado zasluge. Med vsemi, ki so delali z njim, je bil priljubljen, perspektiven ' v svojem poklicu, katerega je iz- polnjeval neumorno z vso zavze- tostjo, ljubeznijo. Želel je vsako delo opraviti kar najboljše, saj zanj ni bilo ničesar nikdar tež- ko... Bil je v^sel tovariš, izjemen sodelavec, marljiv, vedno pripra- vljen pomagati, poln življenjske energije, načrtov, vzor kolektivu spoštovan, prijateljski. V Ptuju se je dobro počutil, mesto z bogato kultumo-zgodo- vinsko tradicijo je vzljubil. . . Vest, da gaje izmed nas iztrgala tragična usoda, nas je presenetila. Sočustvujemo v bolečini, katero delimo z njegovo družino, ženo starši, brati, sestrami in svojci. Vzletel je s potjo, s katero so šli najboljši sinovi naše države, potjo naših branilcev, Titovih in naših pridobitev revolucije. Začrtal sije najboljšo pot mladosti m dela, ali zla u.s(^a, gaje zaustavila na prvi stopnici življenja. S smrtjo tovariša podporočnika Vladimirja Peharja smo izgubili izrednega oficirja, organizacija ZKJ predanega člana, družina dobrega tovariša, sina in soproga. Ponosni smo na to, daje bil član našega kolektiva, daje delal med nami. živel, kar je prispeval pri izgradnji vojaške usposobljenosti za obrambo države. Ostala je praznina v naši sredini in bolečina vseh, ki smo živeli, delali in čutili z njim. Rezultati niegovega dela in truda, pa nam bodo še dolgo živ spomin nanj! Drago Papler Vladimir Pehar se zahvaljuje za pohvalo komande LAO in pre- hodno zastavico. TEDBfflK — 28. januar 1982 imaSe kmetijstvo - 5 KAKO GOSPODARIMO Z GOZDOVI Naša domovina je bogata z aozdovi, saj pokrivajo kar 10 milijonov hektarov, to pa pomen. Zr 40 odstotkov vseh površin V Sloveniji pokrivajo gozdovi kar 50 odstotkov celotne površine. Dejst- vo je, da smo v preteklosti pa tudi v sedanjem času premalo cemli po- men in vrednost naših gozdov. Kakšno vlogo v življenskem prostoru sploh imajo gozdovi? Gozdovi so poleg oceanov največji proizvajalec kisika, gozd ie regulator vodnega režima — v času deževja se v gozdu akumulira devet desetin vode na negozdnih površinah komaj desetina vode. Gozd je tudi regulator klime, vpli- va na večji količino padavin, .manjšuje hitrost vetra in ustvarja tx)ljše življenske pogoje za rastlin- ski in živalski svet. Je tudi odličen niter za prah, v pasu 100 metrov od gozda je na primer količina prahu za 50 odstotkov manjša. Prav tako gozd blaži ropot. Korist imamo tudi od koriščenja gozdov. Gozdarstvo predstavlja v družbenem proizvodu slovenskega gospodarstva sicer le odstotek, na gozdarstvo pa se veže lesna in- dustrija, ki ^predstavlja že 6,5 odstotka celotnega družbenega proizvoda slovenskega gospodar- stva. . Po zakonu o gozdovih gospodari na našem območju z gozdovi ena delovna organizacija in sicer Gozdno gospodarstvo Maribor. V Ptuju imamo dve organizacijski enoti in sicer temeljno organizacijo združenega dela, ki gospodari z gozdovi v družbeni lasti in temelj- no organizacijo kooperantov, ta pa gospodari z ^zdovi v zasebni lasti. Na območju ptujske občine imamo 18.900 hektarov gozdov, 14.400 hektarov gozdov je v zaseb- ni, 4.500 hektarov pa v družbeni lasti. Povprečne lesne zaloge na hektar gozda v zasebni lasti so v povprečju okoli 140 kubičnih met- rov, v družbenih gozdovih pa 190 kubičnih metrov lesa. Letni prira- stek na celotni površini gozdov je okoli 83 ti.>oč kubičnih metrov lesa, letni posek pa znaša 56 tisoč kubičnih metrov. Temeljna organizacija kooperan- tov Ptuj gospodari skoraj z 19 tisoč hektari gozdov v ptujski in ormoški občini. Na tej površini je kar okoli 14.500 lastnikov. To pomeni, da je povrSina gozda razdrobljena, saj pride na posameznika le nekaj nad hektar gozdne površine. V resnici pa je kar okoli 10 tisoč takih lastnikov, ki imajo manj kot hektar gozdne površine. Seveda je gospodarjenje z gozdovi v sodelovanju z ogrom- nim številom lastnikov zelo težav- no. Pospešena gradnja, pa tudi problemi z nabavo kurjave v zad- njem času so prispevali k pospeše- nem poseku. Letni posek v zaseb- nih gozdovih znaša letno okoli 50 tisoč kubičnih metrov, za blagovno proizvodnjo, torej za trg oziroma za potrebe lesno predelovalne industrije namenijo zasebniki letno le okoli 10 tisoč kubičnih metrov lesa. Kar 75 odstotkov lesa, posekanega v zasebnih gozdovih služi torej za pokritje domačih potreb. V temeljno organizacijo ko- operantov je doslej vključenih ko- maj nekaj nad 180 lastnikov goz- dov. Član postane tisti, ki sprejme samoupravni sporazum in s tem prevzame določene odgovornosti in pravice. Število članov je seve- da premalo, zato se v temeljni organizaciji kooperantov trudijo, da bi število članov povečali. Po izdelanih normativih bi naj bil član TOK vsak kmetovalec, ki ima nad 3 hektarje gozda. Člani temeljne organizacije bodo imeli v bodoče poleg ostalih ugodnosti tudi ugod- nost pridobitve kredita tako za področje gozdarstva kot za inve- sticije v kmetijstvu, na nivoju delovne organizacije so namreč ustanovili hranilno kreditno službo. Izkoriščanje gozdov spremljajo precejšnje težave. Mnogi gozdovi so težko dostopni in so mnogokrat stroški spravila lesa večji, kot je vrednost lesne mase. Potrebno je zgraditi traktorske vlake, gozdne kainionske ceste in tako dalje. V zadnjih letih je bilo zgrajenih precej gozdnih cest, še ogromno dela pa bo potrebnega preden bomo lahko govorili o popolni odprtosti naših dozdov. Do leta 1980 je bilo na območju ptujske občine zgrajenih približno 60 ki- lometrov gozdnih cest. Seveda zgrajene ceste ne služijo zgolj go- zdarjem. temveč vsem občanom; vzdrževanje le-teh pa predstavlja prccejšnje probleme. Srednjeročni plan predvideva gradnjo cest v skupni dolžini 13 kilometrov, gre pa za naslednje ceste: — Resenik — Donačka gora 3 km — Stara graba — Ragušnica 2 km — Belinovec — Kozji hrbet 2 km — Ljubstava — 1 km — Kosovo sedlo — Bolfenk 3 km — Varnica — Gruškovje 2 km Izgradnja vseh teh gozdnih poti bo veljala 32 milijonov 500 tisoč dinarjev. Gozdarji pa seveda ne mislijo zgolj na izkoriščanje gozdov, temveč precej skrbi po.svečajo tudi pogozditvam oziroma obnovi gozdov. Tko je za območje Haloz izdelan gozdno meliorativni na- črt, ki obravnava in daje smernice za gojenje gozdov v zasebni in družbeni lasti. Po tem načrtu bodo izvedli obnovo gozdov na 3.800 hektarih, nego gozdov pa na po- vršini 7.500 hektarov. Vsi ti po.scgi bodo veljali po predračunu 340 milijonov dinarjev. Dela se fi- nancirajo iz prispevka za biološka vlaganja, kise združujejonanivoju delovne organizacije in v okviru Samoupravne interesne skupno- sti za gozdarstvo Gozdno gospo- darskega območja Maribor. Ko govorimo o vlaganjih v obnovo in nego gozdov je po- trebno daljše časovno obdobje. Ko gre za pogozdovanje z listavci, kar je bilo izvedeno ob Dravi v bližini Hajdine, lahko koristimo rezultate že po petnajstih letih. To seveda ne velja za haloško območje. l u traja od vhiganja do možnosti koriščenja teh gozdov petdeset, sto ali celo več let, če gre za posebne drevesne vrste kot je hrast. Površine, zara.ščene z gozdovi se iz leta v leto spreminjajo. Tam kjer so ugodni pogoji za polje- deljstvo, se bo moral gozd uma- kniti, na hribovitih območjih pa bo s pogozdovanjem vedno več kvalitetnih gozdnih površin. Go- zdovi se bodo morali vse bolj umikati obdelovalni zemlji, predvsem v nižinah. Nasploh pa lahko v naslednjem, obdobju govorimo o večji goz- dnatosti, kot smo ji priča danes. Tega smo lahko vsekakor veseli. Ne gre zgolj za pomen gozdov, ki ga imajo v izboljšanju človeko- vega bivalnega prostora, gre na- vsezadnje tudi za velike gospo- darske Koristi, te pa so nam iz dneva v dan bolj potrebne .. . Podatke, ki smo jih uporabili v tem sestavku sta nam posredovala direktor GG Maribor TOZD Ptuj Stevo Savurdžič in direktor te- meljne organizacije kooperantov Anton Žagar. JB Direktor TOZD Stevo Savurdžič Direktor TOK Anton Žagar PRIDOBIVANJE NOVIH OBDELOVALNIH POVRŠIN Kmetovalci v občini Slovenska Bistrica si v zadnjih letih močno prizadevajo povečati prihodek iz kmetijstva, kar je povezano s pridobivanjem novih kmetijsko-obdelovalnih površin. Nosilec tega razvoja je družbeni sektor s KK in KZ Slov. Bistrica, v njihova prizadevanja pa se uspešno vključujejo kmetijski kooperanti. Tudi v prihodnjem obdobju bodo potekale pospešene aktivnosti na področju hidromelioracij. Tako samo v letošnjem letu načrtujejo pridobiti okoli 225 hektarov novih kmetijsko-obdelovalnih površin predvsem v porečjih Dravinje in Polskave, kjer hidromelioracije potekajo že od lanskega leta naprej. Viktor Horvat Občni zbor mlekar- skih skupnosti Januar je čas za izvedbo občnih zborov tudi v mlekarskih skupno- stih. Mlekarske skupnosti so organizacije pridelovalcev mleka, prek teh skupnosti poteka sodelo- vanje z zadrugo in mlekarno, razen tega pa v okviru skupnosti rešujejo določene probleme, ki se pojavljajo v prireji mleka. Ena takih skupnosti je v Dornavi, občni zbor so tu izved- li že v začetku januarja. O tem, pa tudi o težavah, ki spremljajo prirejo mleka, smo se pogovarjali s pred- sednikom te mlekarske skupnosti, Martinom Cigulo. V mlekarjjco skupnost Dornava so vključeni kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo in oddajo mleka v Mezgov- cih in Dornavi. V vsaki od omenje- nih vasi imajo svojo zbiralnico mle- ka. V Dornavi oddaja mleko v letnem Času okoli 70, v Mezgovcih pa 45 kmetij, v zimskem času je ta številka nekoliko manjša. Tako v letnem času zberejo na obeh zbiral- mh mestih tudi do 1800 litrov mle- pozimi je količina mleka pribli- mo za polovico manjša. Na obmo- ."Mlekarske skupnosti ni kmetije. Ki bi bila v celoti preusmerjena v pri- rejo mleka, je pa nekaj delno pre- usmerjenih kmetij. V večini so torej m^jši pridelovalci mleka, mnogi njimi v zimskem času mleka ne ^aajajo, zato prihaja v tem času do omenjene polovične oddaje. Tudi v Dornavi opažajo, da je v ^dnjem času oddaja mleka v upa- danju, ker so kmetje precej livine n^enili za klanje, se bojijo, da se ^danje stanje ne bo popravilo v bližnji prihodnosti. O vzrokih ni po- trebno posebej govoriti, saj so ce- novna nesorazmerja na dnevnem stvu pogovora o kmetij- Kot je povedal Martin Cigula, so Kmetje v Dornavi izredno zadovoljni z novim skladiščem in zbiralnico ™eka, kar so zgradili v minulem le- w s pomočjo ptujske kmetijske za- Kmetje, ki oddajajo mleko so ta- ko našli svoj prostor, kjer se zbirajo dvakrat dnevno in oddajo mleka iz- koristijo za pogovor in razreševanje mnogih problemov. V znamenju razreševanja nekate- rih problemov in pojasnjevanja ne- jasnosti je potekal tudi občni zbor mlekarske skupnosti. Da so si po- jasnili mnoge stvari, je dokaz tudi veseli del, ki je sicer nepogrešljiva sestavina obračuna celoletnega de- la. Kmetje želijo doseči kar najvišje odkupne cene mleka, na drugi stra- ni pa se zavedajo, da so želje po- trošnikov nasprotne in da je mleko zanje že sedaj predrago. Zato je pač potrebno tudi nekaj dobre volje, vsakemu nekoliko slabšemu obdobju je še vedno doslej sledilo boljše. Gofovo bo tudi prireji mleka prihodnost bolj naklonjena. Zadeve v kmetijstvu se premikajo, če pa tu in tam ne bi prišlo do nezadovoljst- va, tudi izboljšav ne bi bilo . . . JB Martin Cigula — predsednik mlekarske skupnosti Dornava MED IGLAVCI Po poti spremljajo ms bele smreke — tovariši v samoti. Poti ni konca, v daljavi strel odpre nam trudne veke. Ivan Minatti Odkar je mrzli veter odpihal zadnje rjavorumeno listje in so zaplesale po zraku prve snežinke, smo se začeli zanimati za vedno zelene iglavce. Tako smo k uri biološkega krožka povabili gozdarja in strokovnjaka tov. Skerlovnika, da nam je nekaj povedal o iglavcih. Tu povzemamo njegovo izvajanje. Smreka ima temnozelene, precej bodeče iglice. Storži so na vejah obrnjeni navzdol. Ko padejo na tla ne razpadejo. Ena od podvrst je srebrna smreka. Nanjo naletimo največ na Pohorju in na Gorenjskem. Jelka se razlikuje od smreke po iglicah, ki so redkejše, se svetlikajo, na spodnji strani pa imajo belkasti črti. Storži so obrnjeni navzgor. Ko padejo na tla se zlomijo. ZMsti gosti sestoji jelke so na Boču. Obstoji tudi srebrna jelka, ki jo goje v glavnem v parkih. Mecesen pa je iglavec, ki pozimi edini izgubi iglice. Predvsem je gorsko drevo. V bližini ga najdemo v večji meri v Halozah. Podobna cedra pa obdrži iglice in ima večje storže. Pri nas najbolj razširjeni iglavec je bor, ki ima veliko podvrst. Najbolj znan je rdeči bor, ki ima nekoliko zasukane iglice, ki so zraščene v parih, ter majhne storže. Pri črnem boru so na njegovih luskinastih vejah iglice prav tako zraščene v parih. Za zeleni bor pa so značilne nekoliko mehkejše, smolnate iglice, ki jih po pet izrašča v šopkih. Tudi sivorjavi storži so smolnati. Planinski bor ali ruševlje ima obliko grma, krajše iglice in temno skorjo. Najdemo ga že na Pohorju. Značilnost primorskega bora pa so veliki storži. Iz Amerike je bila prinešena k nam smreki podobna duglazija, ki hitro raste in daje obilo lesa. Iglice so svetlozelene, olivno zelena skorja pa ima izrazit vonj. Najbližje gojišče je na Rdečem bregu na Pohorju. Tisa ima trd, kompakten in temen les ter je zaradi izsekavanja zelo redka. Plodovi in semena so strupeni. V Logarski dolini si lahko ogledamo okrog 3000 let staro in seveda zaščiteno tiso. K iglavcem prištevamo tudi nizko brinje in vitke ciprese. Med največje iglavce in sploh drevesa pa spada sekvoja. Doma je v Ameriki, vendar najdemo eno tudi v Orešju, staro okrog 150 let in visoko 60 m. Seveda pa so pri nas gospodarsko pomembni le smreke, jelke, macesni ter bori. Ob koncu obiska nam je tov. Skerlovnik pomagal urediti razstavo iglavcev. Pa še opozorilo! Ob novem letu bi marsikdo rad doma okrasil jelko. Vendar ni prav, če sekamo po gozdovih smrečice, saj je tako njihov prirastek iz leta v leto manjši. Bolje je kupiti plastično smrečico ali pa uporabiti vejice. Alenka Bager, 8/c, Biološki krožek, OŠ Franc Osojnik NOVI PREDPISI O ODŠKODNINIZARADI SPREMEMB NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA V Tedniku št. 43, 44 in 45 iz leta 1980 sem prikazal tiste določbe iz Zakona o kmetijskih zemljiščih — skrajšano ZKZ (Ur. list SRS št. I /79), ki .so urejale oziroma nekatere še danes lurejajo vprašanje od.škodnine zaradi spremembe namebnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Prav tako sem .seznanil bralce z vsebino na omenjeno vprašanje nanašajočih se Odlokov SO Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 14/79 in št. 23/79) in SO Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/79 in št. 3/80). Vsem za to snov zainteresiranim bralcem svetujem, da si v navedenih številkah »Tednika« obravnavane predpise o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ponovno preči- tajo, da bodo tako lažje razumeli sedanje spremembe predpisov o tej odškodnini. 1. DOPOLNITVE IN SPREMEMBE ZKZ Zakon o spremembah m dopolnitvah ZKZ (Ur list SRS št. 11 /81), ki je začel veljati 23/1 V. 1981 prinaša tudi nekatere dopolnitve in spre- membe glede odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in to: a) Za 11. člen ZKZ je vnešen nov 1 l/a člen, ki se glasi: 1) Razvrstitev zemlji.šč namenjenih za potrebe kmetijstva po drugem odstavku 10. člena tega zakona in določitev posebej opredeljenih ob- močij iz drugega odstavka prejšnjega člena, je sestavni del prostorskega dela družbenega plana občine, s katerim se namenijo zemljišča za potrebe kmetijstva iz gozdarstva. 2) Zemljišča, namenjena za kmetijstvo in gozdarstvo s prostorskim delom družbenega plana občine, so dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom. Namembnost teh zemljišč se lahko spremeni s spremembo pro- storskega dela družbenega plana občine samo. če se za to ugotovi splošni družbeni interes v skladu s kriteriji, določenimi v dogovorih o temeljih družbenega plana S R Slovenije in občine in če se v družbeni plan občine vne.sejo take spremembe planiranih kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij, da plan kmetijske proizvodnje ne bo zmanjšan. V tem primeru pa je investitor dolžan zagotoviti sredstva, ki bodo skupaj z odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (14. člen tega za- kona) zadoščale za izvedbo spremenjenih planiranih kmetijskih pro- storsko-ureditvenih operacij. 3) Sredstva iz prejšnjega odstavka plača investitor na poseben račun pri kmetijski zemljiški skupnosti. Ker zgoraj cit. I I/a člen ZKZ ne moremo razumeti brez poznavanja drugega odst. 10. člena ZKZ iz drugega odstavka 11. člena ZKZ, zato navajam tozadevno vsebino. Drug odstavek 10. člen ZKZ se glasi: 2) Zemlji.šča, ki so namenjena za potrebo kmetijstva, se razvrstijo: — v zemljišča, ki so po svojih naravnih lastnostih, primernostih za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za družbeno ali družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo temelj proizvodnje hrane v Sloveniji, (za kmetijsko proizvodnjo najbolj pri- merna ravninska in blago nagnjena zemljišča v kompleksu, na kvalite- tnih tleh ter vinogradniška in vrtnarska zemljišča na posebej ugodnih tleh in legah, že oblikovalni kompleksi, območja predvidenih melioracij in komasacij, s katerimi bo rodovitnost kmetijskih zemljišč izboljšana, območja združevanja zemlji.šč v lastnini) in — v druga kmetijska zem- ljišča. Drugi odstavek 11. čl. ŽKZ .se glasi: 2) Zemljišča iz 2. alineje drugega odstavka prejšnjega člena so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, razen zemljišč, ki imajo v skladu z družbenimi potrebami še druge družbeno priznane funkcije, kot na- primer naravni in drugi spomeniki, vodni rezervati, zemljišča za potrebe turizma, ljubiteljskega obdelovanja kmetijskih zemljišč, za gradnjo počitniških hišic in podobno (posebej opredeljena območja). Kot se vidi iz same vsebine novega 11 /a člena ZKZ je njegov namen zagotoviti nezmanjšan plan kmetijske proizvodnje. b) Drugi odstavek 14. člena ZKZ, ki določa, da se dejanske spre- membe namembnosti kmetijskega zemljišča ah gozda pravno ne štejejo za spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, če gre za gradnjo objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, za gradnjo gozdnih prometnic in dovoznih poti do gozdnih in hribovitih predelov ter za gradnjo rastlinjakov, je z zgoraj cit. zakonom tako dopolnjen, da se njegove določbe nanašajo tudi za gradnjo objektov za rejo prašičev. c) Spremenjen je tudi 5. odstavek 14. čl. ZKZ tako, da se sedaj glasi: 5) Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemlji.šča in ne sme biti manjša od 20 din. Izvršni svet Skupščine lahko valorizira ta znesek v skladu ssplošnim gibanjem cen. č) K 14. čl. ZKZ je dodan nov šesti odstavek, ki se glasi: 6) Občinske skupščine sklenejo na pobudo Zveze kmetijskih zem- ljiških skupnosti Slovenije dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Šteje se. da je dogovor sklenjen, ko ga sklene najmanj 40 občinskih skupščin. Če dogovor ni sklenjen oziroma ga ne sklenejo vse občinske skupščine v SR Slovenije v roku petih mesecev, koje bila dana pobuda za njegovo sklenitev. Skupščina SR Slovenije predpiše osnove in merila za določitev odškodnine za vse občine oziroma le za tiste, ki dogovora ne sklenejo. d) Sedanj i.šesti in sedmi odstavek 14. člena ZKZ postaneta sedmi in osmi odstavek. e) Spremenjen je prvi odstavek 17. člena ZKZ, ki se sedaj glasi: 1) Od.škodnine po 14. členu tega zakona se plačujejo pristojni kmetijski zemljiški skupnosti, ki odvaja 15 din po kvadratnem metru zemljišč Zveži vodnih skupnosti Slovenije. Izvršni svet Skupščine Slo- venije lahko valorizira ta znesek v skladu s splošnim gibanjem cen. f) Spremenjene so tudi kazenske določbe (čl. 137—140) ZKZ v smeri povišanja denarnih kazni. g) Zelo važen pa je 15. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ. ki se glasi: Od dneva uveljavitve tega zakona se od.škodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, določene v obstoječih odlokih ob- činskih skupščin, povečajo za 10 din po kvadratnem metru, dokler ne bodo občinske skupščine določile nove odškodnine v skladu s tem zakonom, vendar je odškodnina za njive I., II., in III. katastrskega razreda najmanj 60 din po kvadratnem metru, če obstoječi odlok ob- činske skupščine ne določa višje odškodnine. Konec prihodnjič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 28. januar 1982 - tednik TURISTIČNA PRIČAKOVANJA NISO DOSEŽENA V ob&ni Pluj ima turistično gospodarstvo pomembno mesto. Vendar pa, če njegove dosežke primerjamo z naravnimi danostmi in drugimi pogo- ji, z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Vprašanju turistične bere v letu 1981 je posebno pozornost na zadnji seji ob koncu leta 1981 posvetil tudi upravni odbor turističnega društva Ptuj. Razgrnjeni rezultati so narekovali upravnemu odboru sprejem določenih stališč in priporočil. Anton Purg, pred'«dnik turističnega društva poudarja, da je za zaostajanje na turisti- čnem in gostinskem področju v občini Ptuj vrsta objektivnih in subjektiv- nih vzrokov, predvsem pa zmanjšane prenovitvene zmogljivosti na Borlu in tudi nevzpodbudno nagrajevanje turističnih delavcev. Med drugim je upravni odbor ugotovil, da imamo v občini razdrobljeno recepcijsko služ- bo in da statistični podatki o prenočitvenih zmogljivostih ne zajemajo po- datkov dijaškega doma, ki so prav tako na razpolago turistom. Ko so dani upravnega odbora turističnega društva Ptuj podajali oceno turistične sezone v letu 1981, so izluščili osrednji problem in ga označili kot škodljiv, gre pa za sanacijo nočitvenih zmogljivosti. Dodali so tudi, da se prepočasi pripravlja dokumentacija za pripravo gradnje topliškega hotela. Ugotovil je tudi, da ni enotnega koncepta razvoja in izgradnje nočitvenih zmogljivosti v občini Ptuj, ker se prepletajo mišljenja o gradnji avtocampa in hotela v toplicah, pa tudi prizadevanja za adaptacijo zmogljivosti v sa- mem mestu Ptuju. Pomembia ugotovitev je tudi, da so se organizacije, ki neposredno so- delujejo v turistični ponudbi občine, premalo vključile v prizadevanja za večji priliv gostov v Ptuj, zlasti še ob ustanovitvi dveh turističnih agencij. Primanjkuje nam tudi turističnih razglednic in drugih spominkov. Te in 5e druge ugotovitve so vodile upraviči odbor v predlog, da bi iz- vršni svet skupš&ne občine Ptuj v najkrajšem času sklical sestanek pred- stavnikov temeljnih organizacij s področja gostinstva in turizma ter dijaš- kega doma in turističnih druftenih organizacij in zveze, na katerem je po- trebno sprejeti sklep o ureditvi enotne recepcijske službe. Posebno pozor- nost pa bi omenjeni dejavniki morali posvetiti oziroma obdelavi subjektiv- nih in objektivnih vzrokov, ki ovirajo večji turistični razcvet na obrhočju občine. MG MOČNEJŠE EKONOMSKO ZALEDJE Šmartno s široko okolico je v času NOB bilo prav gotovo velika opo- ra narodnoosvobodilnemu boju na Pohorju. Iz vrst prebivalcev Smartna izhajajo številni borci in aktivisti NOB. Tisti, ki so ostajali doma pa so svoj del prispevali v hitrem obveščanju in oskrbovanju partizanov s hra- -no, orožjem pa tudi sanitetnim in drugim potrebnim materialom. Takšno narodno zavednost so pokazali tudi v povojni graditvi vse do danes. Odmaknjeni od industrijskih središč so se ti kraji usmerjali predvsem v poljedelstvo, živinorejo in tudi s prodajo lesa so si krepili svoj gospodar- ski položaj. Kljub veliki volji, zagnanosti in požrtvovalaosti pa se ti kraji niso razvijali tako kot bi želeli. 21aostajali so za razvojem v nižini, kjer je rasla industrija. Kmalu so prebivalci pohorskih krajev spoznali, da je v indu- striji stabilnejši zaslužek, zato so se odločali za odhod v druge industrij- sko razvitejše kraje, ali pa so se dnevno vozili na delo. Mnogi se vozijo še danes, saj v Smartnem in bližnji okolici ni industrijskega obrata kjer bi se lahko zaposlovali. Kljub vsemu pa so mnogi videli možnost zaslužka tudi v lesu in posodabljanju kmetij. Predvsem uvajanju mehanizacije. Predvsem v zadnjih nekaj letih je območje KS Šmartno zabeležilo ve- lik gospodarski napredek. V zadnjih nekaj letih so posodobili cestno omrežje. Pomembna pridobitev je bila asfaltna povezava med Šmartnim središčem Slov. Bistrrca, kar je zavrlo tudi odhajanje krajanov v druge kraje. Zgradili so tudi velik gasilski dom. Do danes so ga uspeli tudi so- dobno opremiti in kupiti nov gasilski avtomobil. Med pomembnimi pri- dobitvami zadnjih let je tudi nova trgovina, elektrifikacija vasi, cesta Šmartno—Kalše—Zg. Polskava, razširili so vodovodno omrežje in prido- bili ambulanto ter posodobili poštne prostore. Vsi ti uspehi in še mnogi drugi so rezultat velikih prizadevanj krajanov, ki so svoj prispevek za razvoj krajevne skupnosti dali s prostovoljnim delom, v materialu in fi- nančnimi sredstvi. Seveda jim je pri tem pomagala tudi širša družbena skupnost občine Slov. Bistrica. O zadnjem in enem največjih uspehov zadnjih let smo v Tedniku že pisali, to je nova osnovna šola, ki so jo pre- dali svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku. Vsi ti uspehi so pripomogli, da je KS Šmartno prestopila korak iz ve- čje zaostalosti. Predvsem si želijo, da bi v letošnjem letu zgradili več tran- sformatorskih postaj, asfaltirali cesto v krajih Zg. Nova vas in Jamce, zgradili telefonsko centralo, mrliško vežico v Šmartnem in zgraditi name- ravajo bencinsko črpalko. Staro šolsko zgradbo pa bi uporabili za stano- vanja. Tiha, sedaj še samo želja prebivalcev KS Šmartno pa je, da bi v svoj kraj pritegnili interesenta, ki bi tukaj postavil industrijski obrat. Za- četni prostori bi prav lahko bili tudi v sedaj opuščeni stari osnovni šoli. Misel na industrijski obrat ni tako iz trte zvita, saj živi v tej KS skup- no okrog 1300 krajanov v desetih naseljih. Večina med njimi se ukvarja s kmetijstvom ali so že ostareli, mladi pa zaradi pomanjkanja delovnih mest odhajajo. Ce jim bo uspek) uresničiti vse zastavljene cilje letošnjega leta so pre- pričani, da bo tudi njim čas gospodarskega napredka bolj naklonjen kot doslej. FOTOGRAFIJA IN TEKST: Viktor Horvat Današnja podoba Smartna je mnogo privlačnejša tudi za razvoj kmečkega turizma. SABOLOVIV LITMERKU - ZAČETEK JE VEDNO TEŽAK Cesta, ki se vije iz Ormoža proti IX>bravi, se v tej majhni vasici spušča nekoliko navzdol, nato pa se polagoma vzpenja skozi temačen gozd navzgor proti Litmerku. V zakotju velike hri- bovske vasi stojijo hiše druga za drugo, nekatere na novo zgrajene ali obnovljene, so pa tudi take, ki so še s slamo krite, vendar lepo vzdrževane. Iz središča vasi vt^i klanec v razdalji tristo metrov. Na desni strani klanca je pre- cej-šnja strmina, ki je za marsiko- ga tudi paša za oči, saj je tam nasajena vinska trta, in lepo obarvana počitniška hišica. Klanec vodi naprej, skozi mo- gočna bukova drevesa se svetlika belina Sabolove domačije. Na oknih zaledenele šipe, rahel se- verni vetrič seje poigraval s suho slamo po dvorišču. Pesji lajež je prijazno sprejel odpiranje vhod- nih vrat. čez prag je stopila ženica, njeno telo je pokrivala pisana halja, v rokah je tiščala posodo s koruznim zrnjem. Njen pogled se je zazrl v nebo, vsa je drhtela od mrazii, ki je hušknil txl vseh strani. Napotila se je h kokošnjaku, številne kokoši so zadovoljno hitele proti njej. V tem trenutku se nisem več poču- til kot tujec. Nagovorila me je, naj vstopim v kuhinjo in se pošteno ogrejem. Ko sem vstopil v kuhinjo, me je gosp<^ar Pavel prijazno spre- jel in mi ponudil stol. Sedel sem za mizo, medtem pa je gospt)di- nja pripravljala jestvino. Na mizo je postavila ovalni krožnik, na katerem je bilo narezano domače meso iz kible, kar sline so se mi pocedile. ko sem zagle- dal dobroto pred seboj, v mislih pa me je objemal prijeten obču- tek, da bom okusil domače meso po vrhu pa še klobase. Kot je to že navada, je gospodar Pavel prinesel iz kleti domačo kapljico, prisedel je za mizo. in tako se je začel najin pogovor. Pavel pravi takole! Z ženo nista živela v tem kraju, njun rojstni kraj je v sosednji Hrvatski, pred petindvajsetimi leti sta ku- pila tu staro viničarijo (xl kmetij- skega kombinata. Bajto sta mo- rala podreti, kar je bilo za njiju v listih časih zelo hudo, saj nista poznala nikogar, ki bi jima pomagal ali svetoval. Nista obu- pala. delala sta od zore do mraka, nekaj ljudi je že prišlo na pomoč, ker so videli kako trpita. Ko je bila hiša gotova, da sla lahko v njej živela, sla začela razmišljali, kako bi obdelala zemljo, ker je na tem f>obočju bilo težko začeti obdelovati s stroji, saj je večinoma sama strmina. Odločila sta se. da bosta zasa- dila vinsko trto. Pristopila sla v kooperacijo s KK iz Ormoža, kjer so jima nudih kredit. Vino- grad sta lepo uredila, vse ostale površine, kjer je pred leti rasla samo trava, sta prenovila. Sedaj imata nekaj več kot tri hektarje obdelovalne zemlje, ki jo pretež- no obdelujeta sama. Njuni otro- ci, imata tri sinove, dva sla zaposlena v družbenem sektorju, tretji pa je še majhen. Pavel in Jurica še nista nevem kako stara, njuno zdravje še jima dovolj služi, da lahko obdelujeta vso zemljo. V hlevih imata precej živine. V enem hlevu, ki je lepo urejen, predvsem pa čist, ima Pavel nekaj govejih pitancev za vzrejo in nekaj krav. V drugem hlevu je precejšnje število raznovrstnih prašičev: eni so še majhni, med- tem ko so že drugi za prodajo ali domači zakol. Delo v tem hlevu X) navadi opravlja gospodarica tot je že od nekdaj to v navadi, da pripravlja hrano za prašiče gosp>odinja. Vendar pa med nji- ma delo ni razdeljivo, kadar začneta, delala skupaj. Z živino- rejsko proizvodnjo sta še kar zadovoljna, saj jirha prinaša ustrezno gmotno korist in jima za lo ni žal, da sla s tem začela. Pred leti sta kupila nov traktor, hkrati pa tudi razne pripomočke, ki jima lajšajo delo na poljih ali v vinogradu. Naj še zapišem, da Sabolovi so začeli tako rekoč iz nič. Q tem, kako sta zgradila vse to kar sedaj imata, sem že povedal. Z enaki- mi težavami sta se dokopala do zemlje, nakupovala sta zemljišča na zapuščenem pobočju in jih usposabljala tako dolgo, da je začelo bogato roditi. Skratka: delata in usivaijala, da kmetija, ki stajo s težavo postavila pokon- ci. ne bi propadla. Nasprotno! Nenehno je treba napredovati. Na tej domačiji bo :udi v prihod- nje tako. jamstvo za to je tudi sin — najmlajši. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Sabolov Pavel ima glavno besedo pri govedu, Jurica pri praSčih. V PTUJU ŽE TRETJIČ KMEČKO GOSTlivAJIJE MLADOPOROČENCA STA IZ HALOZ Poročila pa se bosta po ženitovanjskih običajih, ki so se ohranili na Ptujskem pKjlju. Pa nič ?ato, sta dejala Marija Žuran in iz Pestik in Jožef Hronek iz Stoperc. Običaji v Halozah niso kaj dosti drugačni kot na ,,polju"! C3ba sta iz kmečkih družin, vendar ne bosta ostala na kmetiji. Marija je kuha- rica v gostilni Haloškega bisera Novi svet, Jožef pa soboslikar pri ptujskem Pleskarju. Oba imata za seboj že nekaj let delovne dobe, doma pa brate in sestre, ki se še učijo in najbrž bo med njimi kak- šen, ki se bo odločil za kmetova- nje. Marija in Jožef sta se spoznala v gostilni, kjer je bodoča mladopo- ročenka zaposlena in kar hitro sta se odločila, da bosta skleniila zakonsko zvezo. Da bi imela na ta svečan trenutek v življenju kar najlepši spomin sta sklenila, da se prijavita za sodelovanje na kmečki gostiji. Komisija je med prijavlje- nimi pari izbrala njiju in tako bos- ta stopila pred matičarja 6. februarja, v spremstvu svatov iz Markovec in Zabovec. Prvi del gostije bo potekal po ptujskih uli- cah in na magistratu, drugi pa v dvorani narodnega doma, kjer bo- do gostje ponovno doživljali slovesne, resne in šaljive trenutke pravega kmečkega gostilvanja. ,,Oboji starši so se strinjali z najino odločitvijo," je povedala Marija, „tudi prijateljem je všeč, da se bova poročila po starih obi- čajih. Jaz bom pripravila tudi dekliščino, Jožef pa se še ni odločil glede fantovščine." „Res je," pravi Jožef, „Danda- nes se bolj malo zbiramo, vsak ra- je sedi doma pred televizijskim ek- ranom, vsak ima svoje skrbi in de- lo .. . ne vem, kako bom opravil fantovščino!" In kako načrtujeta skupno živ- ljenje? „Sedaj je najina največja želja — dobiti stanovanje," pove Mari- ja. „Razmišljava, da bi kasneje zgradila hišo, ne preveč blizu me- sta, vendar ne v Halozah. O otro- cih nisva govorila — kolikor jih bo jih pač bo, samo da bodo zdravi! Sicer pa je pred nama še obisk v zakonski svetovalnici, kjer bova prav gotovo zvedela marsikaj, če- sar še ne vema o skupnem Švlje- nju." Mlada sta še, saj je nevesti 21, ženinu pa 22 let. Kmalu se bodo zgrnili nad njima vsakdanji veseli in težki trenutki zakonskega življe- nja, skrbi za otroke ... Pa ven- dar jima ne bo težko, saj sta prepričana, da bosta s skupnimi močmi zmogla vse. Le kuhinjo je Jožef že sedaj prepustil svoji ženi, saj pravi, da je odlična kuharica in se v njeno delo ne želi vmešavati s svojimi skromnimi izkušnjami na tem področju. Pravijo pa, da gre ljubezen skozi želodec, torej je Marijin poklic kar pravšnji! Zaže- limo jima mnogo sreče v skupnem življenju in veselo rajanje na kmečki gostiji! N. Dobljekr Marija Žuran in Jožef Hronek se bosta 6. februarja poročila na pravi kmečki gostiji. (Foto zk) V OBČINI ORMOŽ NI BILO PRIPOMB Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ormož sta že 29, decembra lani razpravljala o osnutku odloka o načinu oplojevanja živali in ukrepih v živinoreji v občini Ormož. S tem odlokom bodo namreč podrobneje opredelili oplojevanje govedi, svinj, konj in ovac. ki se opravlja z osemenjevanjem in pripustom. Določeni so nosilci opravljanja nalog, saj gre za živinorejo, ki je posebnega družbenega pomena, organi za izvajanje nadzora in tudi sankcije za kršilce. Ker k osnutku odloka ni bilo nobenih pripomb, je izvršni svet SO Ormož predlagal, da oba zbora, ki se bosta sestala v četrtek. 4. februarja sprejmeta predlog tega odloka v enakem besedilu kolje bil osnutek. — u tednik — 28. januar 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 TEMELJNA NAČELA SLOVENSKI iN SRBOHRVAŠKI JEZIK PRI NAS Slovenščina m srDoni vasema .-. a ,p7ika Na samosvoja pota sta zavila že pred tisoč leti. Na alpskem m nrialnskem pooročju od Panonske nižine do Tržaškega zaliva se je iz Hntlei dokaj enovite osnove začela razvijati slovenščina, na dinarskem mdročiu segajočem nekako do Save in Donave na severu m do K^dranskega morja na jugu. pa seje izoblikoval srbohrvaški jezikovni tin kakor ga zdaj najbolj poznamo iz srbohrvaškega knjižnega jezika z rnammi variantami. Oba jezika imata določeno zemljepisno podlago, kier iu eovon stalno naseljeno prebivalstvo, m to sta tudi funkcijski pidročji njunih l^ižnih jezikov, ki sta se v moderni obliki razvila v 19. Soletiu Slovensia knjižni jezik pokriva prostor SR Slovenije, pa še Slovensko Porabje na Madžarskem, slovensko Koroško v Avstriji v Italiji na Tržaško, Goriško, Beneško Slovenijo m Trbižansko; srbohr- Uski lezik se uporablja v preostali Jugoslaviji z izjemo Makedonije. Krobrobju slovenskega in srbohrvaškega jezikovnega območja živijo udi tako imenovane narodnosti s svojimi jeziki, v Sloveniji Italijani na Obmorju Madžari okrog Lendave in Romi na več mestih; na območju srbohrvaškega jezika pa je takega še več. Enakopravnost jezikov Jeziki jugoslovanskih narodov m narodnosti so med seboj enako- oravni v tem smislu, da so na svojem narodnem oziroma narodnost- nem ozemlju tudi jeziki uprave in šolstva in da jim je zagotovljen Obstoj To rned drugim pomeni, da naj se med seboj ne spodrivajo, da nai ne težijo za tem, da bi drug drugega (praktično seveda večji manj- še) spodjedali in končno morda celo zamenjali. Vsi naj se razvijajo v skladu s svojo notranjo močjo in s potrebami m možnostmi skupnosti, ki jih uporabljajo; saj nam tudi različnost jezikov pomeni bogastvo, ne nadlego ki bi se je bilo treba čim prej znebiti. Tam, kjer avtohtoni narodi in narodnosti živijo v okviru istih upravnih enot, se medsebojni mostovi postavljajo z dva ali večjezičnostjo, tj. ljudje se trudijo naučiti tudi jezik svojega drugojezičnega sodeželana. Prvič zato, da se z njim lahko sporazumevajo, da v njem lahko soupravljajo oziroma delajo, potem zato, da lahko uživajo kulturne vrednote, oblikovane v drugem jeziku, ne nazadnje pa tudi zato, da eden drugemu utrjujejo občutek enakopravnosti in enakovrednosti; to je prva podlaga trdne enotnosti in medsebojne bratske človečnosti, ki terja, da drugemu ne storiš ničesar takega, kar bi mu škodilo. Član ene jezikovne skupnosti na področju druge pa seveda ne more zahtevati, da bi se ta prilagajala njemu, ampak se mora on njej. Tako je z našimi Slovenci v Ameriki (Severni in Južni), v Avstraliji, po evropskih državah in tudi v neslovenskem delu Jugoslavije (največ Slovencev živi zunaj Slovenije na Hrvaškem, posebno v Zagrebu): naučili so se jezikov ljudi, med katere so se priselili, čeprav še v družini in posebnih društvih gojijo tudi svoj materin jezik. Tako se Slovenci v Zagrebu šolajo v srbohrvaškem jeziku, nimajo posebnih radijskih ali televizijskih oddaj v slovenščini, ne predstav po gledališčih, prav tako ne gojijo posebne slovenske književnosti na Hrvaškem, ampak prispe- vajo k splošni slovenski in to tudi uživajo (poleg hrvaške, srbske m drugih seveda). Podobno je z izseljenimi Slovenci zunaj Jugoslavije, le da ti zaradi velike oddaljenosti razvijajo nekatere dodatne dejavnosti, da se lažje ohranjajo v svoji jezikovni in kulturni samobitnosti. Nič drugače ne more biti z drugojezičnimi priseljenci pri nas: vključeni so v naše delovne organizacije, upravne in politične skupno- sti, udeležujejo se z nami zabav in športa, med nami potujejo; v naših knjižnicah sicer skrbijo, da je zanje na voljo kolikor mogoče berila v njihovih jezikih, imamo celo posebne šole s srbohrvatskim učnim jezikom, obstajajo kulturna društva in skupine, v katerih se združujejo delavci iz drugih republik, programi medrepubliškega kulturnega sodelovanja pa tudi njim omogočajo nenehen stik s kulturnimi vredno- tami in kulturnimi dosežki okolij, iz katerih izhajajo. Da pa bi bili med nami lahko res enakopravni, morajo primerno obvladati tudi naš jezik, če ne želijo ostati osamljeni v slovenski skupnosti. Tako res vsak dan srečujemo ljudi, ki jim beseda ne poje tako kot nam Slovencem, ampak jih razodeva kot priseljence z juga, kot Hrvate ali Srbe ali Bosance in Hercegovce, Črnogorce, Albance ali Makedonce. Slovenščino govorijo pač kot tuji jezik, tako kot naši slovenski izseljenci srbohrvaščino, nemščino, angleščino, španščino, švedščino itd. Seveda se jim v mate- rinščini jezik giblje svobodneje in z večjo lahkoto, toda v Sloveniji je za stik s Slovenci načeloma ne morejo uporabljati, če nočejo zbuditi suma, da slovenščine pravzaprav nočejo uporabljati (če npr. živijo med nami že leta. včasih celo desetletja ali kar vse življenje), ali če hočejo, da jih bodo Slovenci razumeli. (Nekaj drugega je, če ne zna slovensko človek, ki pride k nam na kratek obisk ali kot turist, toda ta najde tudi le rahel stik z nami). Naravna stališča Ce gledamo na stvari tako, nas Slovence seveda morajo prizadeti nenaravna stališča do razmerja med slovenščino in srbohrvaščino, kakor se sem in cja razodevajo tudi v dopisih jezikovnemu razsodišču, v katerih nas ljudje opozarjajo na neenakopravno obravnavanje slovenščine v sami Sloveniji, pa naj jih pišejo pripadniki ene ali druge jezikovne skupnosti. V enem. takih dopisov nas Manca Košir opozarja na gradivo za 2. sejo Skupščine RTV Ljubljana (1. okt. 1981), v katerem je rečeno: »V okviru RTV so se pojavila razmišljanja, da bi zmanjšali stroške TV programa s posegi v način prezentiranja tujih programov in v njihovo strukturo. Eno takšno razmišljanje se kaže v predlogu, da bi namesto podnaslavljanja filmov in morda drugih tujih programov v slovenščini prevzeli srbohrvatsko podnaslovljene programe, bodisi prek posnetkov bodisi z direktnim prevzemanjem, ko so na sporedu v drugih studiih. (•.) Z ukinitvijo slovenskega podnaslavljanja bi nekaj prihranili, zlasti če bi skrčili število za to dejavnost specializiranih delovnih mest.« Naj kar iz opozorila Mance Košir povzamemo, zakaj so nekateri pnpravfjeni opustiti slovenske podnapise; a) ker je tudi drugi slovenski program v slovenščini in b) ker je že veliko delavcev v Sloveniji iz drugih republik. (K temu naj še pripomnimo, da je na večjem delu slovenskega ozemlja poskrbljeno za sprejemanje zagrebškega televizijskega spore- da, pa še naš drugi program je v dobri meri jezikovno srbohrvaški.) Manca Koširje upravičeno ogorčena: »Zlasti slednji argument meje spravil ob sapo: posebna naselja, posebne šole, zdaj še del slovenske televizije v srbohrvaškem jeziku, da se ti delavci ja ne bi naučili sloven- .ščine in bi ostali izolirani (politika geta). To, da na seji skupščine slovenske televizije resno razpravljajo o takem predlogu (sprejeli ga nismo, bojda bomo .še razmišljali o njem), se mi zdi pomembno politič- no vprašanje in predlagam jezikovnemu razsodišču, da se poukvarja z njim.« Res je docela nedopustno, da so sploh in še na takem mestu, razpravljali o razprodaji slovenščine, za zdaj seveda le delni. Človeka kar srh spreleti, ko to bere. Slovenščina, naš materni jezik, dediščina Tru- barja, Prešerna, Cankarja, dragocenost, okrog katere smo se zbrali v NOB in se zmagovito bojevali proti tistim, ki so nam johoteli vzeti (in so jo mnogim po Primorskem, Štajerskem in Gorenjskem vjavnosti tudi res začasno vzeli), kar velja za koroške in primorske Slovence za mejo še sedaj, ta slovenščina naj se torej žrtvuje za stabilizacijo na RTV! Ali ne bo tak predlog slehernega Slovenca, ki to televizijo vzdržuje, dvignil v sveti jezi proti taki »gospodarnosti«? Ali se jeziki odlagajo kot suknje, kot bi rekel Cankar; ali ni slovenščina več nenadomestljiva vrednota, izrazilo naše posebne človečnosti, izoblikovane v tisoč letih, nekaj, kar je iz nas napravilo dovolj uspešno kulturno, gospodarsko in politično enoto? Menimo, da je jezik zadnja stvar, pri kateri bi bilo treba tako varčevati, da bi mu jemali vlogo, ki si jo je v stoletjih razvil, pridobil in krvavo pribojeval in ki so njegova naravna ter politično zagotovljena pravica. Nikoli več naj ne bo naš jezik blago, s katerega prodajo sije mogoče pridobiti nekaj cvenka! Se bo že treba prej posloviti od stvari, ki so veliko manj mi, kakor je ravno slovenščina. Daje naš drugi televizijski program v srbohrvaščini, je žalostna, ne vemo če tudi potrebna resnica (kako nam manjkajo npr. ure za jezik, saj celo izrekov jezikovnega razsodišča, ki ga je ustanovila SZDL, nočejo objavljati ob vsem popevkarstvu in siceršnji programski brezkrvnosti). Ce si ga ne moremo bolje izoblikovati, prinašajmo iz njega samo tisto, kar res bogati naš prvi program, hkrati pa ga združimo s »tretjim«, tudi srbohrvaškim ne pa da brez potrebe dvojimo ali celo trojimo nepo- membne, torej neizkoriščene oddaje. Ozrimo se po drugih naših tele- vizijah in poglejmo, koliko našega programa prinašajo. Tako bi res lahko kaj prihranili brez škode za kogarkoli v Jugoslaviji. Nepotrebna spotikanja Strinjamo se z mnenjem, daje treba med nami živečim priseljencem omogočili stik s slovenskim jezikom med drugim tako, da lahko gledajo oddaje s slovenskimi podnapisi ali sploh v slovenščini, saj se bodo tako jezika učili tudi v normalnih govornih okoliščinah. Ne torej ustvarjati getov — čeprav le po poti izvršnega dejstva — ustvarjajmo medsebojno povezanost, kakršno narekuje bivanje drugojezičnih prebivalcev na področju danega jezika. Ko se jeziki stikajo, si lahko tudi pomagajo, npr. z besedami. Slovenski jezik sije v zadnjih dvesto letih tako nabral lepo število besed. Pri tem so pisci slovenskih besedil hodili in pogosto še hodijo v napačno smer, saj uvajajo tudi besede, za katere imamo že dobre domače. To je škodljivo, ker v jezik zanaša nepotreben nemir in neenotnost, pa tudi nejasnost. Proti nepotrebnim tujim besedam v slovenščini se Slovenci bojujemo ves čas, kar imamo knjižni jezik, to je od sredine 16. stoletja. Tako ravna tudi jezikovno razsodišče, ko se med drugim spotika ob tako nepotrebno prevzemanje. Nedavno je v zvezi s tem dobilo žaljiv dopis, ki ga kaže v celoti prepisati: Protest Protestiram proti spotikanju ob srbohrvaške besede med slovenskimi na občasnih oglasih, naslovih in slično (SO UR Slovin) Delo, 25. 8. 1981J. Kako to, da skoraj nič ne naredite proti masovnemu in nasilnemu navalu angleščine? Kaj vas ni sram, da takoj vidite SO UR Slovin ali železniške obrazce v srbohrvaščini — nič pa vas ne moti INEX adria airwais, Slovin commerce, Ljubljana citv of heroes (napis na gorenjski cesti), Vugotours. Yu ski pool, Hapy drive (ob cestah) itd. itd. — V bistvu bi vam bolj odgovarjala parola »Dober angleškijezik naj bo naša skupna skrb«! Želite nam zgodovino Indijancev: Jugoslovani se naj (kulturno) potolčejo med sabo, da bodo potem vsi znali angleško. Predlagam: Razsodišče se naj takoj ukine in ustanovi novo »Razsodišče za uporabo angleščine v javnosti.« — Vaše hujskanje proti srbohrvaščini pa nima smisla, ker to ni naša prva nevarnost! — V upanju, da boste sprejeli moj predlog vas tovariško pozdravljam z Yours faithfully Tone Videč.« Deloma podobni toni zvenijo tudi iz tega, kar nam piše M. K. iz Polja, Hladilniška 34: »U članku »Prosimo, govorite slovensko« (Nedeljski dnevnik 13. 9. 1981) je poenta na potrebi očuvanja i razvoja slovenskog jezika. M^dutim nije jasno izraženo dali jezici jugoslovenskih naroda treba da se razvijaju uz imperativno održanje karakterističnog ili pak u pravcu zbližavanja uz normalnopoštovanje svakogjezika te očuvanja dobrog i odbacivanje lošeg bez obzira na poreklo odnosnog. Mislim, da nije potrebno komentarisati štetnost činjenice da naši narodi imaju zgode prilikom sporazumevanja zbog razlika u jeziku pa utoliko više nijejasno zbog čega kako se čini drugu Jušu Turku (autoru teksta »Prosimo, govorite slovensko«) smeta pojava »jugoslovanskog jezika«. Teško je odoleti utisku da je drug Juš Turk od bojazni da je slovenski identit ugrožen zanemario zajedničke interese, koji su ipak značajniji. Lepo pozdravljeni!« V zvezi s prvim dopisom naj poudarimo, da se jezikovno razsodišče izreka proti vsemu, kar kvari slovenščino. Pri tem ni srbohrvaščina načeloma nič bolj prizadeta kot angleščina, ki poleg nje res najbolj pritiska na naš jezik. Saj j~e vendar bilo že precej izrekov razsodi.šča tudi proti nepotrebnim prvinam iz drugih jezikov, proti zahodnoevropskim in mednarodnim tujkam, opirajočim se po večini na latinščino (in prek te včasih še na staro grščino), npr.: Za delovne in druge organizacije predvsem domača poimenovanja (4. 12.1980); Tuje in sposojeno besedje proti domačemu (6. 12. 1980); Hrenovke niso iz pasjega mesa (9.1.1981); Thermotal in podobno (20. 2. 1981); Deskanje, deskalni klub (13. 3. 1981); Zakaj ne domače ime (10. 4. 1981); Jezikovno barbarstvo v strokovnem časopisu (17.4. 1981); Gostom vse na krožniku? (12.6.1981); Integral ni ime za prometno podjetje (10. 7. 1981); Le zakaj bi po domače? (29. 8. 1981); Zakaj proti dogovorjenemu (4. 9. 1981); Paneton s kandiranim sadjem (2. 10. 1981). Menimo, torej, daje v več ozirih škodljivo, če se v slovensko besedilo brez potrebe vrivajo srbohrvaške, angleške ali tako imenovane med- narodne besede, npr. v strokovnih izrazjih in imenih podjetij in izdelkov. Držimo se svojega! (Sami smo že izrazili željo, da bi bilo treba proti kršiteljem jezikovne higiene ukreniti tudi kaj konretnega. Predlagah smo na primer, da bi pri Gospodarski zbornici ustanovili telo, ki bi dejansko lahko vplivalo na izbiro imen podjetij in njihovih izdelkov, ali pa tako, ki bi dajalo soglasje za objavo lepakov, dostikrat napisanih v zelo neustrezni slovenščini — vendar doslej nismo ničesar dosegli.) — Na tujce se ne obračajmo samo v tujščini, ampak tudi v slovenščini. In tisti, ki pišejo ali govorijo zanikrno slovenščino, bi morah zadevati ob mo- žnost, da bi jih zamenjali s takimi, ki na slovenščino kaj dajo in to tudi s svojo besedilno prakso potrjujejo. Marsikaj bi se dalo storiti, ne pa le delati veter, ki komu celo godi, jezikovnemu kršitelju pa nikakor ne more škoditi. Napačno zastavljena vprašanja In k drugemu dopisu. V njem so napačno zastavljena vprašanja. Jugoslovanski jeziki so strukturno dograjeni in se razvijajo po svojih lastnih, deloma stoletnih zakonitostih. Ne moremo jih samohotno zbliževati v nasprotju z njihovimi značilnostmi, še manj pa tako, da bi ene uporabljali v smislu »državotvornosti« ali česa podobnega tam, kjer spodrivanim jezikom funkcioniranje zagotavlja ustava. Zapomnimo si venar, da se npr. v Srbiji govori srbohrvaški jezik, v Sloveniji slovenski, v Makedoniji makedonski itd. vse do slovaškega in rusinskega v Voj- vodini. kot je ustavno dogovorjeno in določeno. Ne torej misliti, da delamo kaj dobrega za skupnost, če z rabo svojega jezika na drugojezičnem področju v službenem položaju jem- ljemo drugemu njegovo osnovno pravico, da se lahko sporazumeva v svojem jeziku. Na tak primer so nas nedavno opozorili z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF. Takole nam pišejo: »Med našimi delavci so tudi ljudje iz drugih republik; tako med tehniki kot tudi med razisko vale i (visoka izobrazba). Medtem ko so se drugi dokaj hitro in tudi dobro navadili »po slovensko«, pa sodelavka mag. N. K., dipl. inž. gozdarstva, ki je sicer že šesto leto v Ljubljani, svojega dela noče opravljati v slovenščini. Karnapiše,jev srborhrvaščiniali »jugoslovanščini«, sporočila piše celo v cirilici, uradno korespondira (npr. dopis Inštituta za gozdarstvo Inštitutu za kmetijstvo v Ljubljani) v svojem jeziku. Na poziv, naj piše v slovenščini,je odgovorila, da se s slovenščino pač ne bo ukvarjala. Takšen odgovor je izbil sodu dno kar pri vseh ljudeh v našem inštitutu. — Tu ne gre toliko za zunanji, jezikooblikovni odnos, temveč za na- rodnostni, tudi politični odnos do naše govorice.« Tovarišica magistra se očitno ne zmeni za našo ustavo, ki veleva, da je v SR Sloveniji poslovanje v slovenščini. To splošno ustavno načelo so delovne organizacije dolžne vnesti tudi v svoje statute in pravilnike in ga kot merilo upoštevati pri razpisih in pri nastavitvah: kdor ne zna pri- merno slovensko, ne more opravljati del in nalog, ki predvidevajo jezikovni stik (pisni ali ustni) s Slovenci. Tudi od marsikod drugod slišimo, da prišleci tako in podobno — kot bi rekel Župančič — razširjajo krog svoje, ožijo pa krog naše domovine. (Podobno ravnajo pri Kino- podjetju Maribor, ko predvajajo neslovensko podnaslovljene filme, prim. Delo, 20. nov. ti. 1.) Tako jezikovno početje je vendar še zmeraj samo škodilo! Že uvodoma smo povedah, da se jezikovne težave na drugojezičnem področju najnaravneje prebrodijo tako, da se prišlec nauči jezika gostitelja, večine, ne pa da pričakuje, da bo narobe ah da bodo drugi posebno veseli, ko vidijo, da tisti, ki živi pri nas, sploh ne žeh vzpostaviti naravnega govornega stika z nami. V Jugoslaviji ni jugo- slovanskegajezika, ampakje toliko in tolikojugoslovanskih jezikov, med drugim tudi slovenski, ki ima povsem normalno pravico, daje sredstvo splošnega uradnega sporazumevanja v Sloveniji. (Na posebnosti dvo- jezičnih področij smo opozorili že uvodoma.) Vprašanjejugoslovanščine smo rešili že v 30-ih letih našega stoletja v smislu Cankarjevih idej o Jugoslaviji kot poHtični, ne pa tudi jezikovni enoti. Pameten človek takoj vidi. da je z ogroženostjo slovenske samobitnosti ogrožena tudi jugo- slovanska, saj je Jugoslavija nastala in obstaja zato, da bi varovala slovenske (in druge) jezikovne in narodne identitete. S tem, da se vsi počutijo neovirani in nevznemirjani, so enotni tudi v vsem tistem, kar imajo družbeno in politično skupnega. Ne eno ne drugo, to je ne slovensko (hrvaško, srbsko, makedonsko) ne jugoslovansko ni po- membnejše, in naj bo kot tako tudi spoštovano in nemoteno, če sami sebi in stvari dobro hočemo. OPOMBA: Običajno slovensko poimenovanje za to, kar se uradno srbohrvaško imenuje hrvatsko-srpski ali srpsko-hrvatski. VZG0JN0VARSTyEiyA ORGANIZACIJA PTUJ v ptujski občini je zajetih v organizirano družbeno vzgojo in varstvo okrog 18 odstotkov predšolskih otrok, kar je za kmetijsko občino precej. Pa vendar je ta odstotek nizek, če upoštevamo, da take vzgoje in varstva ne obiskujejo otroci iz manj razvitih Haloz in Slovenskih goric,- temveč predvsem tisti iz Dravskega polja in Ptuja. Vzgojnovarstvena organizacija Ptui si prizadeva, da bi zaj-^la v svoje enote čimveč predšolskih otrok, vendar ji prostorske zmogljivosti tega ne dopuščajo. Na drugi strani pa ugotavljajo, da je interes staršev za vključevanje predšolskih otrok v vrtec Izredno majhen v krajih, kjer vrtci so, to je v Cirkovcah, Vitomarcih, na Desterniku in v Gorišnici. Trenutno imajo nerešene prošnje za sprejem otrok v jaslične oddelke, medtem ko prošenj za sprejem v vrteške skupine — ni. V tem času v vrtcu pripravljajo novo ceno, ki jo bodo plačevali starši za vzgojo in varstvo svojih otrok. Prvi osnutek je izvršni odbor skupaj s svetom VVO zavrnil, ker je bilo predvideno povišanje cene previsoko — presegalo je z resolucijo določene okvire. Sedaj pripravljajo novi osnutek, ki bo v obravnavi tudi na skupščini skupnosti otroškega varstva, saj zbor uporabnikov in izvajalcev sprejema novo ceno, h kateri mora dati soglasje tudi skupnost za cene. Oblikovanje nove cene pa spremlja kopica bojazni. Prošenj za sprejem v vrtec ni, kot smo zapisali. Tudi normativov v vrtcu in jaslih ni moč povišati, saj so skupine takorekoč napolnjene do najvišje možne mere. Med starši že krožijo misli, da bi ob povišanju cene svoje otroke izključili iz vrtca, češ, da je taka oblika varstva predraga. Seveda ob tem niti ne pomislijo, da bi varčevali kje drugje, ne pa pri vzgoji in varstvu svojega otroka — na primer pri stroških za bencin, garderobo, zabavo itd. Poleg tega v vrtcu ugotavljajo, da 6-urni vzgojno varstveni program, ki je cenejša oblika varstva, med občani ni naletel na ugoden odziv, saj v Gorišnici tak oddelek v tem mesecu ukinjajo. Nekoč je bil vrtec socialna boniteta, saj je bilo potrebno odšteti za varstvo majhen odstotek mesečnega družinskega dohodka. Danes postaja to ekonomska kategorija, ki krepko posega v družinski proračun, ki ga siromašijo na ekonomsko raven prehajajoče stanarine, vedno dražja električna energija, visoki stroški prehrane, da o oblačilih in obutvi sploh ne govorimo. Kaj narediti, da bo volk sit in koza cela? Vrtec mora postaviti tako ceno, da bo posloval brez izgube, starši pa naj bi plačali toliko, da bo to glede na dohodek še znosno. Najbrž bo treba razmisliti o možnostih, da bi iz prispevne stopnje za otroško varstvo prispevali več sredstev za delo vzgojnovarstvene organizacije, ta pa bo prisiljena poiskati cenejše oblike — če že ne vzgoje pa vsaj varstva. Čeprav to seveda pomeni manj kvalitetno uslugo in je v nasprotju s cilji, ki smo si jih zastavili pri predšolski vzgoji in varstvu. Sicer pa za nameček Se podatek, da starši ne pripeljejo svojih malčJ -^v k 80-urnemu programu predšolske vzgoje, ki je brezplačen, ker je c'ja otroka pač dvakrat na teden peljati v šolo ali vrtec ali kjerkoli že delujejo takšni oddelki. Na novo ceno bo treba še nekaj časa počakati. Gotovo bo višja od sedanje, upoštevana bo tudi že uveljavljena solidarnost. Do sprejema te cene pa naj vsak od staršev razmisli, ali je vredno varčevati na otrokov račun. Mala šola, ki pomeni predpripravo za osnovno šolo, res pripravi malčke na resno in težje delo — tisti otroci, ki niso vključeni v vrtec jo obiskujejo zate, ker je po zakonu obvezna — pa vendar za vse malčke taka predpriprava ni dovolj. Vam bo otrok hvaležen, Ce ga boste prikrajšali za družbo vrstnikov, kjer jih ne učijo samo vzgojiteljice, temveč se učijo tudi drug od drugega? Prav gotovo ne! Posebej še, če ima privatno varstvo, za katerega nekateri odštevate tudi po 3000 dinarjev mesečno, brez ustrezne vzgoje. N. Dobljekar 8 - iz dela mladih 28. januar 1982 — tedmik MARLJIVI IN DELOVNI UTRIP MLADIH V SESTRŽAH V krajevni skupnosti Majšperk delujejo štiri osnovne organizaci- je ZSMS in sicer OO ZSMS Majšperk. Naraplje. Medvedce in Sestrže. Prav o slednji želimo v današnjem zapisu nameniti več besed. Nedavno tega smo bili na obisku v njihovi sredini, kjer so nas lepo sprejeli . . . 2e drugo mandatno obdobje opravlja delo in naloge predsed- nika OO ZSMS Sestrže Jože Trantura, študent Visoke tehni- ške šole v Mariboru, ki obenem skrbi tudi za prenašanje informa- cij ter navezovanje čim boljših stikov z ostalimi družbenopolitič- nimi organizacijami in krajevno skupnostjo. »Pred tremi leti smo se mladi iz Sestrž odločili (zaradi oddalje- nosti m nepovezanosti), da se ločimo od OO ZSMS Medvedce, ki je pokrivala tudi našo vas. V maju 1979 smo ustanovili svojo osnovno organizacijo ZSMS v Sestržah. Znašli smo se brez mladinskega prostora, zato smo le-tega uredili in opremili pri mladincu Dušanu Kavčeviču, v lanskem letu pa ga pre.selili k Branku Gajštu. Upamo, da bo- mo naslednje leto že v lastnih prostorih v novem domu kraja- nov, ki se je pričel graditi v Sestržah. OO ZSMS Sestrže šteje petde- set mladincev, od katerih se dve tretjini mladincev aktivno vklju- čuje v delo mladinske organizaci- je, imamo pa tudi nekaj takšnih mladincev, kateri se občasno vključujejo v delo. Na splošno lahko rečemo, da je veliko mla- dincev vključenih na vseh po- dročjih dela, zato pa nam s tem uspeh ne izostaja. Povdariti mo- ram, da so v mladinski organiza- ciji vključeni mladi različnih struktur — največ je srednješol- cev, imamo delavce, osnovnošol- ce, precej pa je vključenih tudi študentov, kar je redkost. Mladi iz Sestrž skušamo v mladinski organizaciji uvajati načelo kolektivnega dela in od- govornosti, tako je delo, razdelje- no med večino članov in s tem tudi nikoli ne pride do nekakšne- ga preobremenjevanja pri posa- meznih funkcijah. Mnenja smo, da smo v preteklem letu glede na kadrovsko sestavo dobro akcij- sko delovali in s tem v največji meri izpolnili naloge, ki jih ima mladina v naši samoupravni socialistični družbi. Mladi zado- voljujemo svoje želje na sledečih interesnih področjih: mladin- skem prostovoljnem delu, kultu- ri, prireditvah, športu, informira- nju, družabno-zabavni dejavno- sti, idejnopolitičnem delu, sploš- ni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.« Prav tako že drugo mandatno obdobje opravlja funkcijo sekre- tarja Irena Sagadin, dijakinja 3. ktnika Ekonomske srednje šole v CSUI Ptuj, obenem opravlja tudi administrativne posle. Dejala je: »Na mladinskih sestankih se zbiramo po potrebi, vendar vsaj vsakih štirinajst dni, kjer obravnavamo delo, poročila in pregledujemo prispelo gradivo naslovljeno na našo osnovno organizacijo ZSMS. Po rednem delu pripravljamo predavanja s piodročja idejnopolitičnega dela, aktualnosti doma in v svetu, OZN. splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, dogod- kov iz naše bližnje in daljne preteklosti. Organiziramo šahov- ska tekmovanja med mladimi, manjše prireditve, predavanja z diapozitivi, z, akcij, izletov, dru- žabnih srečanj ... In s tem po- skušamo vedno bolj uvesti klub- sko dejavnost. . . V lanskem letu smo mladi opravili številne lokalne mladin- -ske delovne akcije na področju prostovoljnega dela, delovali pa smo tudi na področju interesnih dejavnosti. Na velik fizični obseg so nas prisilile razmere v katerih delujemo. Trenutno imamo mla- dinski prostor pri družini Gajšt; tega smo renovirali in opremili, da nam zadostuje za tisto najnuj- nejšo mladinsko dejavnost. Ker 5a se zavedamo, da to ne more 3iti za nas trajna rešitev glede prostora, smo našli skupni jezik z vaščani Sestrž. ki gradijo dom krajanov. Da bi zagotovili svoje mladinske prostore, smo se z voljo in delom priključili izgrad- nji doma. Trudimo se in želimo, da bi bilo naše delo čim prej realizira- no do takšne faze, da bi s tem pridobili lasten mladinski pro- stor v novem domu krajanov. V preteklem letu smo pripravili in preskrbeli material, uredili zem- lji.šče ter kopali in betonirali temelje za bodoči dom. Delu smo prisostvovali od vsega začetka in v izgradnjo dela vložili 1079 prostovoljnih delovnih ur. Sode- lovali smo tudi na ZMDA »slo- venske gorice '81«, na udarni- škem dnevu na trasi v Kukavi. Ena od udarniških akcij je bila X)stavitev »majskega drevesa«, caterega so okrasila dekleta, sledilo je kresovanje ob kultur- nem programu. Drevo je odkupi- lo Gozdno gospodarstvo Ptuj, z deskami pa smo opremili mla- dinski prostor. Redno ohranjamo tradicije, tako ob »možitvi« de- klet fantje pripravijo »mavte« (šrange), dohodek pa je name- njen za dom, delovanje OO ZSMS. družabna srečanja . . . Med vaščani je tudi še živa prireditev postavljanja klopotca; ob dnevu mladosti smo v svojo sredino sprejeli enajst pionirjev, ki so bili sprejeli v mladince — svečano smo jih podelili članske izkaznice in značke.« Andreja Cep, dijakinja 4. letni- ka Ekonomske srednje šole v CSUI Ptu, skrbi za kulturno izobraževanje mladih. Je organi- zator in vodja kulturnih svečano- sti, sestavlja programe za 8. marec — dan žena, ko je v Sestržah največja prireditev in se vključuje v delo dramske skupi- »Kulturna dejavnost v OO ZSMS Sestrže je zelo razgibana, večkrat smo pripravili kulturne točke posebno ob pomembnejših praznikih in dogodkih. Posebno veliko prireditev smo imeli ob 8. marcu (enako bo tudi letos), kjer smo pripravili poseben program in na ta način počastili praznik naših mater. Vzdušje, ki smo ga preživljali skupaj z materami, je bilo res veselo, vedro in prijetno. To nas spodbuja, da takšna praznovanja organiziramo tudi v bodoče. Prireditev smo imeli v obrtni delavnici Vincenca Do- berška, ki je odstopil prostor. Najstarejše prebivalke Sestrž smo obiskali na domovih, najsta- rejša na prireditvi pa je prejela priložnostno darilo. Vse žene so bile deležne čestitk, katere so lastoročno izdelale mladinke in šopka zvončkov. Po kulturnem programu, sledi zakuska nato pa za zabavo igra domači ansambel, katerega sestavljajo mladinci. S krajšimi kulturnimi točkami smo počastili slovenski kulturni praznik, dan OP, praznik dela, dan mladosti, dan borca, dan republike. V juniju 1981 smo organizirali izlet na Boč, kjer smo priredili piknik, v avgustu pa priredili izlet na Bled—Vint- gar—Begunje, katerega se je udeležilo petintrideset mladin- cev. Organizirali smo tudi ogled Sagadinove domačije v Srečah, kjer smo obujali spomine na težke dni iz NOB in revolucije.« Branko Gajšt je po poklicu livar v obrtni delavnici »Brates« v Zg. Polskavi, v OO ZSMS Sestrže pa skrbi za likovno opre- mo glasila te mladinske organi- zacije. Njegova likovna ustvarjal- nost je že prodrla med vaščane, priredil je že razstave. S fotogra- fijami mladinskih prireditev ure- ja mladinski album. Povedal je, da bodo popestrili kulturno- umetniško sekcijo, katero vodi. »Tudi na športnem področju smo se angažirali in trudili, vendar tu niti nimamo velike možnosti, saj v vasi nimamo nobenega športnega objekta ali površine, kjer bi lahko potekale športne aktivnosti. V okviru OO ZSMS smo pripravili interna tekmovanja, v namiznem tenisu, streljanju in šahu. Med seboj smo odigrali srečanja v nogome- tu m odbojki. V zimskem času smo izpeljali zimska športna tekmovanja na snegu, in podob- no.« Branko Beranič, strojni tehnik v TAM Maribor, študent ob delu na Visoki šoli v Mariboru, je poled zadolžitev v drugih organi- zacijah, v OO ZSMS Sestrže zadolžen za informiranje. »Pomembno mesto v OO ZSMS Sestrže zavzema informi- ranje mladincev, da bi bili čim bolj seznanjeni z dogodki, ki se dogajajo v sami mladinski orga- nizaciji, krajevni skupnosti, obči- ni. Z namenom, da bi bilo informiranje še popolnejše izda- jamo interno glasilo OO ZSMS Sestrže, ki bo v letošnjem letu izšlo trikrat. Glavna težava pri izdajanju glasila so finančna sredstva, ki so nam na voljo, glede razmnoževanja smo pov- sem odvisni od uslug drugih, ki imajo ciklostilni stroj čeprav moram reči, da so z velikim razumevanjem pomagali... Z izdajo glasil smo dali izziv osta- lim OO ZSMS, da se nam pridru- žijo in tako uvedejo to zvrst informiranja, ki v naši občini ni pogosta. . . V poznih jesenskih in zimskih mesecih smo več pozornosti na- menili idejnopolitičnem delu in izobraževanju. Mladinci prireja- mo predavanja in podajamo referate iz aktualno političnih in gospodarskih dogodkov doma in v svetu . .. Naša ekipa je sodelovala tudi na občinskem kviz tekmovanju »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti '81«. .Mladi .se poleg aktivnosti v OO ZSMS vključuje- jo v dejavnost raznih družbenih organizacij in društev na različ- nih področjih. Najbolj pereča problema sta prostor in finančna sredstva. Slednje prispeva krajevna skup- nost Majšperk, članarina mladin- cev, vse ostalo pa pridobimo z družabno-zabavnimi priredi- tvami, izdajo novoletnega kole- darja, in prispevki vaščanov. Ti so pogojeni z aktivnostjo mladin- cev. Težimo k še bolj pogloblje- nem in pestrem delovanju ... —Idp— Jože Trantura, predsednik OO ZSMS Sestrže Irena Sagadin, sekretarka OO ZSMS Sestrže Branko Beranič, referent za in- formiranje Branko Gajšt, vodja likovne sek- cije Andreja Cep, referent za kulturo Mladi iz Sestrž MED MLADIMI V ŽETALAH VZORNI MLADINCI Čeprav imajo mladi v Žetalah sredi haloških gričev precej manj pogojev, kot njihovi vrstniki iz Ptuja in okolice, so prav gotovo aktivnejši. Le pridite med njih, pa boste videli in slišali. Dober glas seže v deveto vas, pravijo. In tako je tudi do naše redakcije prišla vest o aktivnih članih o.snovne organizacije ZSMS Že- tale. ki jih vodi pred kratkim ponovno izvoljen predsednik Jože Krivec! O delu in aktivno- stih osnovne organizacije je uvo- doma dejal: »Mislim, da smo zadnja leta zares precej naredili in se pred- vsem sami dobro organizirali. Delujemo na pretežno hribovi- tem območju, kjer so vasi razte- pene po okoliških hribih, zato se mladi težje sestajamo. Po navadi imamo sestanke le ob sobotah in nedeljah, ko se tudi odločamo za vse pomembnejše akcije. Naše delo je organizirano po komisi- jah in poteka zadovoljivo. Žal nimamo svojih prostorov, zato se sestajamo v prosvetni dvorani, kjer se odvija vse družabno življenje na vasi. Naše sodelova- nje z družbeno političnimi orga- nizacijami v Žetalah je dokaj uspešno, najtesneje pa sodeluje- mo prav s SZDL, kjer so zastopa- ni tudi mladi. Sodelujemo tudi z društvi, najtesneje pa s prosvet- nim društvom, ki je sestavljeno večina iz mladih članov.« O tem, kako se mladi vključu- .jejo v kulturno življenje v Žeta- lah, je Ksenja Krušič dejala: »Mislirn, da smo mladi kultur- niki v Žetalah zelo aktivni. Dobimo se pred raznimi prosla- vami in se dogovorimo za pripra- vo kulturnega programa. Včasih tudi kaj zapojemo, kajti »Žeta- lanci« smo znani kot dobri pevci, sicer pa nas je deset kulturnikov, ki redno sodelujemo v teh pro- gramih. Aktivno sodelujemo tudi v prosvetnem društvu. Več nas je, ki smo dopisniki, ki bi radi imeli večkrat objavljen kakšen spis o našem delu in podobno. Rada bi povedala, da nam je vsem skupaj edina nagrada za naše delo zadovoljstvo naše pu- blike in to nas veseli. Naša dvorana je vedno polna. Včasih gremo na piknik, v gore ali pa na bližnje hribe, skratka, ne manjka nam dela in zabave.« Milica Yodušek zatrjuje, da so mladi iz Žeial tesno povezani z M DA Slovenske gorice, da imajo tudi svoje akcije in da so lani precej naredili. Kaj vse pa? »Za naše sposobnosti kar pre- cej. Med drugim smo pomagali kmetu kooperantu pri kopanju jam za na.sad lešnikov, Ani Butolen smo skupaj z brigadirji M DA pomagali pri izgradnji hiše in izvedli še več manjših akcij. Na posamezne akcije prihaja dovolj mladincev, žal pa nas ni vedno dovolj in po navadi smo zmeraj isti. Želimo, da bi v letošnjem letu še tesneje sodelo- vali z M DA Slovenske gorice, da bi oni prišli večkrat med nas. Vedno bomo pripravljeni sodelo- vati. Naj še dodam, da smo se med drugim konec lanskega leta izkazali vsi mladinci pri izvedbi referenduma za drugi občinski samoprispevek. Vsaj t^ko so nas pohvalili krajani.« Nikjer ne gre brez dobrega obveščanja. Tudi mladi v Žeta- lah se tega dobro zavedajo. O tem je govorila Marta Mikulič: »Ker mladi nimamo svojega glasila, se radi poslužujemo vseh drugih oblik, najbolje pa poteka obveščanje prek sestankov. Vabi- la pa nam pomagajo raznašati naši osnovnošolci. To je ceneje in bolj učinkovito. Moram reči, da imamo sestanke redno vsakih 14 dni. Sproti se dogovarjamo o delu in akcijah, analiziramo napake in jih odpravljamo. Mi- slim, da je to najbolj neposredna oblika obveščanja in, da je tudi najbolj učinkovita.« Srečko Vodušek je sekretar osnovne organizacije ZSMS v Žetalah, sicer pa je eden najak- tivnejših v športni sekciji. O uspehih mladih na tem področju je dejal: »Naša aktivnost na športnem področju je vedno prisotna. V začetku lanskega leta smo sode- lovali na raznih turnirjih med osnovnimi organizacijami in tudi v občinskem merilu. Povsod smo dosegli lepe uspehe. Tudi sami smo organizirali nekaj turnirjev. Ob dnevu mladosti smo izvedli prvega, udeležilo pa se ga je največ predstavnikov nogomet- nih društev mladih daleč na- okrog. Domači^ igralci smo se dobro odrezali. Tudi ekipa na- miznega tenisa in šahovska ekipa dosegata na tekmovanjih lepe rezultate. Zaključim lahko, da smo mladinci iz Žetal na šport- nem področju precej aktivni in uspešni, čeprav za to nimamo ustreznih pogojev. Nimamo ustreznega igrišča, pa se drugače znajdemo.« M. Ozmec Jože Krivec Ksenja Krušič Milica Vodušek Marta Mikulič Srečko Vodušek S skupnega izleta na Donačko goro. I tednik - 28. januar 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 UMETNOSTNA VZGOJA KULTURNE DEJAVNOSTI IN KULTURNI DNEVI V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Primer Centra srednjega usmerjenega izobra- ževanja Ptuj Reforma srednjega šolstva prinaša številne novosti- med drugimi tudi predmet umetnos- tna vzgc^ja, ki so ga imele doslej samo g.m^^ V ?a predmet so vključene: glasbena, likovna, filmska gledališka in plesna vzgoja (skupaj v n letih 130 ur). Gledališko in plesno vzgojo izvajamo v okviru kulturnih dni (vsake 15 ur), Zale tri pa po urniku po 30 ur za glasbeno m likovno ter 10 ur za filmsko vzgoio). Z uvedbo umetnostne vzgoje so se šole sre- čale z mnogimi težavami; od kadrovskih do organizacijskih. Večina šol nima s rok<^no usposobljenih, zlasti ne za filmsko, gledališko in plesno vzgojo, nekatere pa niti za likovno m SaVbeno. Na posvetovanjih in seminarjih smo ugotovili, da »morajo« ta predmet »poučevati« nf mnogih šolah slavisti, ker naj bi se ti »najbolj spoznali na kulturo«. Organizacijske težave pa nastajajo pred- vsem pri izvedbi kulturnih dni. Ni še čisto jasno, kaj vse spada v kulturne dneve, ah samo program, kije predpisan z učnim načrtom, ah samo ogledi predstav, koncerti m razstave. Šole ki so boj oddaljene od centrov, niti ne morejo organizirati obiskov gledališč m galerij, saj za to ne dobijo dodatnih sredstev (prevozi so namreč zelo dragi). Na po posvetih učiteljev ' umetnostne vzgoje smo se načelno dogovorih, da naj vsaka šola izvaja programe po svojih zmožnostih in glede na ponudbo kraja, v ka- terem je šola. To seveda ne pomeni, da ume- tnostne vzgoje »ne bomo imeli, ker pri nas to ni mogoče.« Kako smo organizirali kulturne dneve na Cen- tru usmerjenega izobraževanja Ptuj. Center srednjega usmerjenega izobraževa- nja Ptuj sestavljajo tri šole, ki imajo v 1. letniku usmerjenega izobraževanja naslednje usme- ritve: kovinarsko, metalurško, kmetijsko, družboslovno, ekonomsko in zdravstveno, — skupaj 25 oddelkov. Umetnostno vzgojo po- učuje 12 učiteljev: trije glasbeniki, trije liko- vniki, pet slavistov (gledališka in filmska vzgoja) in en plesni učitelj (za vse šole). Glasbeno, likovno in plesno vzgojo imamo ■>0 urniku, gledališko in plesno pa v okviru culturnih dni. Vsako sredo in četrtek imata po dva oddelka kulturni dan,, tako ima vsak od- delek vsaka dva meseca en kulturni dan (v celem letu štiri) peti kulturni dan je namenjen , vsem učencem šole. Na kulturni dan imamo samo gledališko in plesno vzgojo ter izvajamo program, ki je predpisan z učnim načrtom. Oalode predstav, koncerte in razstave imamo v okviru kulturnih dejavnosti, ki časovno niso orrejene, saj smo vezani na gledališče Ptuj, abonmajski program PD Cirkovce, na redni program Mestnega kina, na razstave v Pa- viljonu Dušana Kvedra. Koncerte lahko or- ganiziramo v šoli, ker imamo ustrezen prostor. Pri izvajanju umetnostne vzgoje nam veliko pomaga tudi sodobna oprema naše šole, zlasti še interna televizija in šolski radijski studio. Posnete imamo oddaje, področja umetnostne vzgoje, še največ za filmsko, gledališko in ple- sno vzgojo. Učencem, ki imajo kulturni dan odpadejo ure po urniku; učite^i, k-i »poučujemo« gleda- liško vzgojo, le dneve po urniku nimamo dru- gih oddelkov, oz. ne poučujemo svojega predmeta (slovenščine). En oddelek ima prve tri ure plesno vzgojo na odru v šoli; istočasno ima drugi od- delek gledališko vzgojo v ptujskem gledališču, nato se oddelka zamenjata. Ker mentor dela samo z enim oddelkom, so aktivni vsi učenci — ni.so samo pasivni gledalci ali poslušalci. Vsak poskusi plesne korake, ali stati in govoriti na odru. Kako je poteka! prvi kulturni dan in priprave na naslednje: Gledališka vzgoja Glavni namen gledališke vzgoje je, da bi u- čenci postali kritični gledalci in da bi se jih vsaj nekaj vključilo v gledališke skupine, ali v šoli ali doma v kraju. Gledališko vzgojo imamo na odru Ptujskega gledališča. Začeti smo morali z najosnovnejšimi pojmi o gledališču, saj smo ugotovili, da približno 40 % učencev še ni bilo v »velikem« gledališču, ampak samo v domačih kulturnih domovih, ki pa pogosto niso pri- merni za gledališko dejavnost. Približno 30% učencev je v osnovni šoli bilo v m ^riborskem gledališču. Zato smo se na 1. kulturnem dnevu s posameznimi razredi najprej igrali, kako pridemo v gledališče, kako kupimo vstopnice in poiščemo svoj sedež. Nato smo si ogledali gledališke prostore (dvorano, oder, zaodrje, garderobo). Mimogrede smo se tudi pogovo- rili, kako seje gledališče razvijalo od antike do danes (samo bistvene značilnosti, ker te spo- znavajo pri pouku književnosti). Pogovorili smo se tudi, kdo so ustvarjalci gledališke predstave. Dru^o uro smo imeli sprostitvene in impro- vizacijske vaje. Približno 50 % učencev je tokrat irvič stalo na odru. Delali smo vaje za čutenje, concentracijo in »igrali« prizore iz vsakdanje- ga življenja. Pri vajah so bili vsi učenci aktivni — vsi so bili igralci in vsi gledalci. Tretjo uro smo spoznavali dramsko besedilo — ponovili smo kakšna je zunanja in notranja zgradba besedila, to so namreč že spoznali pri slovenskem jeziku. Nato smo imeli poskus bralne vaje; analizirali smo like in se pogovorili o njihovih značajih ter zunanji podobi. V 2. kulturnem dnevu (doslej gaje imelo 8 razredov) učenci spoznavajo prvo in drugo uro igralčeva izrazna sredstva. V prvi uri poslu- šamo igralčev govor, branje, recitacije in dia- log. Istočasno učenci spoznavajo kakšne sO razlike med branjem, recitiranjem in igranjem. Pri teh vajah ne izbiramo »talentiranih« učencev, ampak se mora poskusiti vsak. Drugo uro spoznavamo, kako mora igralec obvladati prostor, (improvizacijske vaje iz priročnikov). Tretjo uro so se učenci razdelili v skupine. Vsaka skupina je sestavljena tako, da ima vsak učenec svojo nalogo (režiser, ki je istočasno vodja skupine, dramaturg, scenograf, kostu- mograf, masker, lektor in igralci). Učencem smo razdelili razmnoženo dramsko gradivo iz priročnika Drage Ahačič Mladina na odru. Besedilo smo prebrali in se o njem pogovorili. Do naslednjega kulturnega dneva morajo učenci po priporočniku za gledališko vzgojo v usmerjenem izobraževanju ugotoviti, kakšrio je delo posameznih ustvarjalcev predstave in že narediti osnutke za uprizoritev, da bomo lahko v tretjem kulturnem improvizirali uprizoritev. Četrti kulturni dan bo skupen za celo šolo, (ne bo istočasno za vse šole)..Učenci si bodo v Mariboru ali v Ljubljani ogledali gledališke predstave. V petem kulturnem dnevu pa bomo spoznali še razlike režijskih konceptov (posnetek od- lomkov iz obeh uprizoritev Cankarjevih Hlapcev), TV dramo in radijsko igro. Radijsko igro bomo poskusili posneti tudi sami v šol- skem študiju. Na vseh kulturnih dnevih se bomo tudi po- govarjali o predstavah, ki si jih bodo učenci ogledali v okviru kulturnih dejavnosti. V okviru kulturnih dejavnosti deluje tudi gle- dališki in recitacijski krožek, ki se bo predstavil z raznimi proslavami in programi ob dnevu šole. kulturnem prazniku in zaključku šolskega leta. Plesna vzgoja Pri oblikovanju kulturnih dni za plesno področje sem prevzela večino v šoli uporabnih elementov, ki so bili podani na 1. seminarju za učitelje plesne umetnosti v Kopru, seveda v skrčeni obliki. Smotri, ki sem sijih zastavila so: navdušiti učence za ples nasploh, razviti potrebo za las- tnim udejstvovanjem na različnih plesnih področjih ter razviti odnos do plesnih zvrsti, s caterimi učenci le občasno prihajajo v stik (ljudski ples in gledališki ples) in razviti di- spozicije za kritično vrednotenje le-teh. Ker smo se v naši šoli odločili za obliko »razrednih kulturnih dni«, bo te smotre možno uresničiti, oz. se že uresničujejo. Vsako »razredno sreča- nje s plesom« traja tri šolske ure, takšna sre- čanja bodo v tem šolskem letu štiri: 1. kulturni dan: družabni ples 2. kulturni dan: ljudski ples 3. kulturni dan: gledališki ples (klasični in moderni balet) 4. kulturni dan: gledališki ples (sodobne smeri) 5. kulturni dan: ogled nastopa komorne ba- letne skupine iz Maribora in folklorne skupine iz Ptuja ali okolice (prireditev bo v šoli). Pri 1. razrednem kulturnem dnevu sem za izhodišče izbrala disco ples, kot obliko dru- žabnega plesa, ki je večini učencev v tem ob- dobju tudi edina oblika družabnosti v prostem času. V uvodnem delu srečanja smo se segrevali ob disco glasbi (z mentorico na čelu). Učenci so se na ta način seznanili z najpreprostejšimi elementi plesne tehnike, kot osnovno pripavi plesalčevega telesa za hoteno plesno izražanje Oudi na disco plesišču). Nato smo se pogova- rjali o kulturi, kot osnovni duhovni potrebi človeka, o umetnosti, kot posebnem vidu kul- ture, o specifični umetniški govorici posame- znih umetnostnih zvrsti (komparacija) in o plesnih zvrsteh. Vsak razred je obiskoval plesni učitelj (strokovnjak za družabni ples) in je učence seznanil z osnovami počasnega valčka in z enim »modnim« plesom. Ob tem moram vsekakor omeniti, za našo akcijo neprecenljivo razumevanje poslovodnih organov organizcije združenega dela, v kateri je zaposlen tovariš, ki sem ga izbrala za zuna- njega strokovnega sodelavca. Delovna orga- nizacija mu je namreč omogočila redno pri- hajanje na naša srečanja (4 x tedensko v dveh mesecih) in mu je to aktivnost štela v redni delovni čas, kot obliko kulturnega sodelovanja delovne organizacije in širše družbe. Menim, da je to izjemno in vzorno razumevanje in uveljavljanje osnovnih načel svobodne me- njave dela brez posrednika (samoupravne in- teresne skupnosti). Ob koncu prvega srečanja so se učenci v manjših skupinah pogovarjali o svojih dosedanjih izkušnjah na različnih ple- snih področjih. Med drugim so izpolnili anketo o plesnih deiavnostih v OŠ, ki so jih zapustili v minulem šolskem letu in o svojih sedanjih interesih za posamezne plesne zvrsti. Na osnovi rezultatov ankete smo v šoli ustanovili disco plesni krožek, v katerega je včlanjeno prek sto učencev (vo- dilni smoter krožkaje razvijanje plesne kulture mladih ljudi). Obliko skupinskega dela bomo uveljavili pri vsakem srečanju. Skupine so stalne, vodje skupin so zadolženi za kontakti- ranje z mentorjem v pripravah za naslednji kulturni dan ter za organiziranje dela v svoji skupini med enim in drugim srečanjem: pre- biranjem literature o plesu, pisanje seminar- skih nalog, spremljanje plesnih dogajanj pri nas in v svetu prek časopisov in TV. Učenci so v skupinah tudi sami ocenili svojo aktivnost na 1. kulturnem dnevu. 2. razredni kulturni dan na naši šoli že po- teka. Okvirna tema je ljudski ples. V uvodu »utrjujemo znanje«, ki so si ga učenci pridobih na prvem srečanju. Nato se učenci praktično seznanijo s tremi plesi starejšega plesnega ljudskega izročila »Cindera«, »Kovtre .šivat« m »Mutasto kolo« ter z značilnim parnim plesom mlajše plasti »Štajeriš«. V drugem delu srečanja preberejo vodje skupin seminarske naloge, ki so jih skupine pripravile po knjigi M. Ramovša: »Plesat me pelji«. Na koncu si ogledamo magnetoskopski posnetek TV od- daje o slovenski ljudski noši (TV LJ. II. 11. 1981). ki je kritično komentirana glede na po- jave kiča v tako imenovani ljudski noši in druge meščanske pojave v slovenskem ljudskem iz- ročilu. Tudi tokrat učenci javno ocenijo svojo aktivnost na srečanju. Ob tem, nadvse spod- budno opažanje: učenci že manifestirajo svoj interes za plesno področje z željo, da se njihovo udejstvovanje oceni kot »zelo uspešno«. Od mentorice zahtevajo vprašanja v zvezi z vse- bino seminarskih nalog. Pozitivni odgovori — vprašanja so skrajno splošna — so tudi pri- merno nagrajeni. V analizi dosedanjega dela na področju plesne vzgoje sem ugotovila naslednje: učenci si težko zapomnijo nove vsebine in plesne poj- me, ker je splošna kulturna in izobrazbena raven zelo nizka. Zatoje v konceptu razrednih kulturnih dni poudarek na praktičnem delu (plesanju) in navajanju učencev na samostojno delo ob različnih tekstih. Branka Bizeljak-Glazer, Mira Mijačevič SREČANJE S TONETOM PARTLJIČEM aL i."'!" ob sloven- osnovn^-'r prazniku so v Pnpravih ze v torek 19. januarja srečanje z dramatikom Tonetom Partljičem iz Maribora. Tako kot ostali osnovnošolci so tudi pionirji te šole na zimskih počitnicah, ki bodo trajale tja do sredine pri- hodnjega meseca. Tako jih ne bo v šoli ob praznovanju 8. februarja — slovenskega kulturnega pra- znika. zato so se odločili za sre- čanje in pogovor s Tonetom Pa- rtljičem toliko prej. Ta dan se je v avli OŠ Franc Osojnik gnetlo učencev in učite- ljev, ki so z zanimanjem poslušali odlomke iz del slovenskih pisate- ljev ter pogovor s Tonetom Pa- rtljičem. Učenci so svojemu gostu pripravili namreč bogat kulturni prograrn v katerem je sodeloval celo njihov osnovnošolski an- sambel. Tako so skupaj dostojno proslavili naš kulturni praznik. M. Ozmec Ob srečanju s Tonetom Partljičem je bila avla OŠ Franc Osojnik nabito OB PRIPRAVAH NA KURENTOVANJE82 PTUJČANI NE ŽIVIMO S PRIREDITVIJO Čeprav je do osrednje ptujske turistične prireditve še več tednov, so priprave nanjo v polnem teku. Zasnova prireditve je več ali manj znana, manjka le še potrditev sodelovanja od nekaterih starih udele- žencev prireditve. Tako so po dolgoletnem sodelovanju po informaci- jah odpovedale nekatert^ptrnske osnovne šole, pozitivno seje doslej za sodelovanje izrekla le OŠ »Olga Meglič«. Odbor, ki že 20 let bdi na prireditvijo, je nad takim ravnanjem razočaran. Postavlja vprašanje, kaj bi bilo s prireditvijo, čc bi vsi tako ravnali? Prepričan je, da si mladi želijo sodelovanje na prireditvi, da pa so vzroki neVje drugje. .Mi bo prireditev ostala ali ne. Je v rokah vseh nas in ker je naša ptujska, jo moramo aktivno podpirati in na njej tudi sodelovati. VIG IZ MUZEJSKE FOTOTEKE t^o izkopavanjih graškega kon- servatorja S. Jennyja leta 1893 na Zgornjem Bregu so prišle na dan antične stavbe z mozaiki na dan še v dveh izkopavalnih akcijah. Ena od njiju je bilo raziskovanje Muzejskega društva Maribor (Museum Verein Marburg), ki je v letih: 1904-1905, 1907izkopava- lo na ptujskem območju na meji med Spodnjo Hajdino in Zgornjim Bregom. Dvoje od štirih odkritih mozaikov je danes izgubljenih, fragmente drugih dveh pa hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor, kamor so bili prepeljani po končanih izkopavanjih. Izgled večjega od obeh mozaikov lahko rekonstruiramo po ohranje- nih fotografijah. Sestavljen je bil iz kock različnih barv (rdečih, oker, sivo-modrih, černih in belih), velikost 4 in 10 mm\ Osrednji del predstavljata dva okrogla medaljona obdana z ornamentom prepleta, v katerih sta realistično upodobljena panter oz. jelen ob drevesu. Ostali del mozaika sestavljajo pretežno geometrijski elementi (vitice, rombi, ki skušajo plastično upodobiti površino, v bordurah so v več pasovih postavljeni: preplet, krogi in trikotniki). Po stilu postavljamo to najdbo na konec drugega oz. na začetek tretjega stoletja. Mozaik s Spodnje Hajdine (155 x 108 cm). Pokrajinski muzej Maribor, inv. .št. 2293. TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO ,,Ko sem se peljal v Novo Gorico, sem na vipavski vojašnici videl veli- ke in lepe napise POSLE TITA TITO, TITO SLOBODA, TUDŽE NEČE- fiio SVOJE NEDAMO. Motilo pa me je, da so ti napisi sredi slovenskega kraja v srbohrvaščini. Saj so obrnjeni proti cesti in so torej namenjeni po- potnikom in okoliškim prebivalcem, ti pa so Slovenci." Drži. 243. člen jugoslovanske ustave izrecno določa: ,,V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije in njihovih pisav. — Pri poveljevanju in vojaškem pouku v jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od je- zikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodno- sti." — Torej je tako imenovani uradni jezik v JLA namenjen samo pove- ljevanju in vojaškemu pouku. V primeru, ki ga navajate, pa gre za napise, (^itno namenjene zunanjim opazovalcem, prebivalstvu, saj so to gesla, ki izražajo privrženost skupnim idejam in vrednotam, torej zraščenost vojske s prebivalstvom. Toda kakšna naj bo ta zraščenost, če je jezik ogovarjanja nedomač, pa čeprav je bratski? Po določilih drugega odstavka člena 243 se v SLO slovenščina uveljavlja kot uradni jezik — zakaj se ne bi tudi v redni vojski na Slovenskem vselej takrat, kadar gre za kulturno funkcijo jezikov- nega sporočila? (Podobno velja za označevalne napise na vojašnicah; za Bežigradom v Ljubljani beremo na primer KASARNA LJUBE ŠERCE- RA, prav pa bi bilo VOJAŠNICA LJUBA ŠERCERJA, slovenskega na- rodnega heroja.) Jezikovno razsodišče se strinja s stališčem v dopisu in predlaga odgovornim v JLA, naj stvari čimprej primerno uredijo. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in piše- mo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na na- slov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, Komenskega 7, 61000 Ljubljana. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! MLADI NOVINARJI V PTUJSKEM STUDIU v soboto 23. januarja so potekala še zadnja od predavanj iz pro- grama mladinske novinarske šole, ki jo je pripravil center za obveščanje in propagando pri predsedstvu občinske konference ZSMS v Ptuju. Na zadnjem predavanju so mladi slušatelji najprej preverili svoje znanje, nato pa so ob zaključku teoretičnega dela šole obiskali še studio Radia Ptuj na ptujskem gradu, kjer so se seznanili s predvajanjem radijske oddaje. _ OM Mladi novinarji so si ogledovali tehnično opremo ptujskega radijskega studia. 10 - NAŠI DOPISNIKI 28. januar 1982 - TEDMflft MLADI NOVINAR IN NAJ- BOLJŠE GLASILO ZSMS Center za obveščanje in propagando pri Republiški konferenci ZSM Slovenije jc letos že petič razpisal dve tekmovanji: ,,Najboljše glasilo v ZSMS" in ,,Mladi novinar". Namen obeh tekmovanj je, da načrtno usmerjata in usposobita čimveč mladih za delo v družbenem sistemu in- formiranja, da se s tem krepi informativna zavest in kultura med mladi- mi. NAJBOLJŠE GLASILO V ZSMS 1982 Razpis izhaja iz namena, da bi se delovni ljudje in občani kar najbolj ustvarjalno vključevali v samoupravno življenje. Ce hočemo to doseči, je potreben celovit in enoten sistem obveščanja, redne, pravočasne, resnične ter na v.sebinski in oblikovni način dostopne informacije, saj so to tudi bi- stveni pogoji za odločanje. Prav zato bi tudi v glasila ZSMS morali vnesti več kritičnosti, angažiranosti, večsmernosti in uporabnosti informacij, kar je bilo tudi dogovorjeno na X. kongresu ZSMS. V tekmovanje se lahko vključijo vsa glasila, ki jih izdajajo mladi v OO ZSMS (šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah), pa tudi tovarniška glasila, če se v njih mladi redno oglašajo s kritičnimi pri- spevki. Glasilo mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje: da uspešno opravlja svoje informativno in vzgojno poslanstvo, da kritično, ustvarjalno, anga- žirano obravnava odnose v osnovni in širši sredini mladih in zajema vsa področja dela, da prispeva k čimbolj dograjenim samoupravnim odno- som, uporablja čimveč novinarskih zvrsti, izvirnih pristopov, da je pestro, zanimivo in krepi lep slovenski jezik, razumljiv bralcem in da izide vsaj trikrat v obdobju september 1981—maj 1982 z največjim razmakom 3 mesece. MLADI NOVINAR 1982 Omogočiti in zagotoviti je treba kontinuirano delo mladih na podro- čju obveščanja in propagande. Pri tem je pomembna vloga tudi mladih dopisnikov, ki kritično ocenjujejo delo in odnose v mladinski organizaciji in tudi v drugih okoljih. Obveščanje je tudi nujen predpogoj za nemoteno delovanje delegatskega sistema. Prav tu je nenadomestljiva vloga mladih novinarjev, zlasti še sedaj — v predkongresnem obdobju, ko moramo vsa dogajanja med mladimi še podrobneje spoznati, kritično in poglobljeno analizirati, da lahko s tem pripomoremo k hitrejšemu razvoju naše samo- upravne socialistične družbe. V akciji ,,Mladi novinar 1982" lahko sodelujejo vsi člani ZSMS, ki jih predlagajo organizacije ZSMS ali uredništva glasil, seveda pod pogo- jem, da je njihovo delo pripomoglo k razvoju samoupravnih odnosov v njihovem okolju, k boljši organiziranosti in delovanju informativnega si- stema ZSMS, da delajo na področju informiranja kontinuirano vsaj dve leti in da imajo v sredstvih javnega obveščanja v obdobju od septembra 1981 do aprila 1982 objavljenih vsaj pet prispevkov. Predlagatelji morajo Centru za obveščanje in propagando pri RK ZSMS poslati predloge do 25. oziroma do 30. aprila 1982. Z UGODNIMI OCENAMI NA POLLETNE POČITNICE v skupno 15 osnovnih šolah na območju občine Slov. Bistrica so potekali še zadnji dnevi pred polletnimi šolskimi počitnicami. Nekateri so jih pričakovali že ,,varni" pred spraševanjem, za še zadnje ocene, saj so se skozi vse šolsko leto pridno učili. Precej pa je tudi takšnih, ki so v začetnih dneh učenje nekoliko zapostavljali ali prelegali na poznejše čase, pa se jim sedaj maščuje, saj morajo namesto, da bi zadnje dni polletja pričakali brezskrbno, trepetati pred tablo. V občinni Slov. Bistrica je v letošnjem šolskem letu skupno okoli 3800 učencev in pričakovati je, da jih bo velika večina odšla na težko pričakovane počitnice zadovoljna z doseženimi učnimi rezultati, nekoliko manj pa z vremenskimi okolnostmi, ki niso nič kaj obetavne, da bi se lahko sprostili na snežnih strminah. Strmine sicer so, toda vse kaže, da jih kaj kmalu sneg ne bo pobelil, vsaj v nižinah ne. Nekateri otroci, gotovo iz ekonomsko trdnejših družin pa se bodo kljub vsemu smučali, čeprav bo potrebno za to zvrst rekreacije odšteti tudi nekaj več denarja. Odšli bodo skupno s starši na še zasnežena slovenska smučarska središča, nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo za svoje zadovoljstvo zimske rekreacije odšteli devize, saj se bodo odpravili na smučišča v Avstriji. Prav gotovo bi vse to odpadlo, če bi bila zima prizaneslivejša, saj so se na skoraj vseh osnovnih šolah skrbno pripravili, da bi otrokom tudi v zimskih dneh popestriti rekreacijo in jih tako usmerili v koristne aktiv- nosti. Že nekaj let nazaj osnovne šole pripravljajo smučarske tečaje ob pomoči izobraževalne in telesno kulturne skupnosti občine Slov. Bistrica. Ce bo v tem času sneg le zapadel, bodo organizirali enotedenske tečaje smučanja na več smučiščih bistriške občine. Tečaji bodo na Glažuti, pri Treh kraljih, v Makolah in na Tinju ter Pesku. Učenci iz Poljčan pa se bodo smučarske umetnosti učili na smučiščih na BoČu. Viktor Horvat Težave celodnevne šole V občini Slov. Bistrica je vključenih trenutno v celodnevno osnovno šolo skoraj 16 odstotkov vseh učencev. Prikazani odstotek pa je še ugod- nejši, če k temu prištejemo učence, ki obiskujejo podaljšano bivanje. V bistriški občini delujeta dve celodnevni osnovni šoli in to v Poljča- nah, kj';r je vključenih blizu 490 učencev in na Zg. Polskavi, kjer šolo obiskuje nad sto učencev. Pri sicer dobro organiziranem pouku te vrste pa se srečujejo s težava- mi, kot so pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev in vključevanje zuna- njih delavcev. To so tudi ovire, da bi dejavnosti in krožki v celodnevnih osnovnih šolah bistriške občine bili uspešnejši. Fotografija in tekst: Viktor Horvat s samoprispevkom preno>ljcna osnovna šola na Pragerskem ima ob sebi tudi telovadnico, s tem pa možnosti nudenja popolnega učnega programa. MLADINA IN DRUŽBENOPOLITIČNA (NEl AKTIVNOST V naši krajevni skupnosti smo mladino vključili v vse -.amou- pravne organe in delegacije. Kt' se ugotavlja sklepčnost na primer skupščine krajevne skupnosti, kakšne komisije ali delegacije in ko se ugotovi, da že spet niso prisotni predstavniki mladine, čeprav manjkajo skoraj vedno tudi delegati organizacij združe- nega delu. se slišijo potem od ostalih delegatov, pa tudi od članov vodstva razne pripombe: češ. zakaj mladino sploh volimo in imenujemo v samoupravne organe, ko jih pa nikoli nikjer ni. Udeležujejo se le plesov, veselic in disko klub je vedno poln. Sama zabava in nič koristnega! rake in še hujše pripombe imajo k delu mladine, ne zaveda- jo pa se, da smo vsi skupaj krivi za tako stanje. Mladina ni tako slaba, kot si mislimo, le treba jo je usmerjati. Mladina se začne usmerjati že v 7. razredu osnovne šole, ko so učenci vsako leto ob Dnevu mladosti sprejeti v mladinsko organizacijo in dobijo svojega mentorja. Prva napaka je že tu, ker se mentor preslabo povezuje s krajevnim svetom ZSMS in mladina v OŠ deluje kot neka posebna organizacija, izolirana od ostale mladinske organizacije. To se izraža tudi ob samem sprejemu v mladinsko organiza- cijo. ki poteka v okviru šole, pri.soten pa je le predsednik krajevnega sveta ZSMS. Sprejem bi moral hiti na krajevni proslavi v počastitev dtieva mladosti, na katerem bi nastopali ne le učenci osnovne šole. ampak bi imeli svoj program tudi mladina, pro- svetno društvo in drugi, ali drugače povedano: nastopili bi naj otroci, mladina in odrasli. Ista struktura pa bi morala biti tudi v dvorani. Šele takšen sprejem bi se mladincem vtisnil v spomin in tako bi globoko začutili pripad- nost svoji organizaciji. Kljub temu, da to ni tako. in vzroki so nam dobro znani, pa so mladinci v osnovni šoli pod vodstvom svojega mentorja zadovoljivo aktivni in pripravljeni na vsako akcijo ali družbeno politično aktivnost, to pa zato. ker so pravilno usmerjeni. In kaj se zgodi po zakjučku 8. razreda osnovne šole? Mladina ostane prepuščena sama sebi, brez prepotrebnih izkušenj. Prav zdaj, ko se razkropi po različnih krajih šolanja bi potrebovala mentorja, ki bi moral bili na tekočem, kdaj so prosti svojih .šolskih obveznosti in jih usmerja- ti v duhu našega samoupravnega sistema. Seveda pa ob vsem tem ne bi smelo manjkali tudi zabav- nih trenutkov. Vendr kdo bi se naj, kol posameznik amatersko ukvarjal z mladino? Veliiko mladih, do- volj sposobnih in smelih ljudi študira, po študiju pa se nimajo kje zaposliti, saj tu ni delovnih mest. zalo se odselijo. Nekaj' več bi jih ostalo, če bi bila na razpo- lago vsaj stanovanja. Stanovanj pa ni zaradi take politike v občini, da se vsa stanovanja koncentrirajo v občinskem sredi- šču. za krajevne centra pa jim je malo mar. Tako se še na tistih nekaj delovnih mest, kolikor jih je v K S. vozijo iz Ormoža in drugih krajev. To so predvsem učitelji na osnovni šoli. kaj ima.mo v ks od takih vozaCkv? Za delo z mladino pa je potreben izobražen mlad človek, ki je vsesplošno družbenopolitič- no organiziran, navsezadnje pa tudi dostopen, da ga mladi sprejmejo kot svojega, kot sebi enakega. Takega mladega člove- ka pa pri nas ni. ker se vsak odseli v kraj zaposlitve, čeprav marsikateri s težkim srcem, saj so se mu razblinili načrti, kijih je v svojem mladostnem zanosu ko- val prav zd domači kraj. Vlogo mentorjev bi lahko nadomestila društva in družbene organizacije, pa tudi ostale druž- benopolitične organizacije. Nekatera društva sploh več ne vedo, kdo je član in kdo ni, nekatera pa pobirajo le članari- no. ne posvečajo pa dovolj po- zornosti članskim izkaznicam. Vsako društvo in organizacija bi morala pridobivati nove člane in jih na svečan način sprejemati v svoje sredine s podelitvijo član- ske izkaznice, pri tem pa članari- na sploh ne bi smela imeti prednostnega pomena. Nekatere družbene organizaci- je, kot na primer gai.ilci, ZRVS in rokometni klub imajo to lepo urejeno in verjetno so člani le-teh prav zato bolj aktivni. Prav zato, ker naše družbene sredine niso sposobne vključiti mladih in jih z zgledom pritegniti k sodelovanju, mladina išče nači- ne in pota za uveljavljanje na svoj način. Možnosti za udejstvo- vanje pa najde potem nekje, kjer ta njegova aktivnost ne koristi naši družbi, V takih razmerah .se ne smemo čuditi, če na raznih proslavah nastopajo le učenci osnovne šole ali cicibani iz vrtca, mladino in tudi odrasle pa lahko vidmo prej v cekrvi. V cerkvi imajo mladin- ski pev.ski zbor, pevski zbor odraslih, mladi pred oltarjem recitirajo, deklamirajo. pojejo, celo igrajo na razne instrumente. Tu jeTep primer, kako si mladina želi udejstvovanja. Ker pa jih ni znalo v svojo .sredino pritegniti prosvetno društvo, jih je pač pritegnil kaplan. Prepričan pa •sem. da jih ni pritegnilo versko prepričanje. prosvetno društvo mora pritegniti mlade Prosvetno društvo bi zalo mo- ralo razmišljati o tem že prej, preden učenci zapustijo osnovno .šolo. V šoli bi jim z veseljem dali podatke, kdo je nadarjen za prosvetno kulturno dejavnost in kdo si želi takega udejstvovanja. S primernim pristopom bi jih nato lahko povabili k sodelova- nju in jih na svečan način, kot enaki enake sprejeli v članstvo. Seveda jim je potem treba poma- gati in z dobrim vzgledom odra- slih članov vzgojili v aktivne člane. Ker se tako ne dela, nimamo v KS niti pevskega zbora, ne godbe na pihala, ne lamburaške skupi- ne, ne folklorne skupine, čeprav je dovolj pevcev, dovolj muzi- kantov in tudi plesalcev. Edino kar je, je aktivna dramska sekci- ja, ki pa si zadnja leta pod vodstvom Alojza Kumra priza- deva in ima tudi dobre uspehe. Dramska sekcija je pritegnila tudi mladino, vendar je smešno, da po večletnem delovanju neke- ga mladinca ali mladinke še vedno niso sprejeli med člane društva. Ne vem zakaj jim ne bi zdaj, ko so opravili »sprejemni izpit« s tem, da so z neko vlogo pripomogli k uspehu sekcije, pred celotno dramsko skupino, na zaključku svečano podelili članskih izkaznic. Prepričan sem, da bi jim to bilo v spodbudo, kot neko priznanje in čutili bi pri- padnost k neki organizaciji. Res pa je, da ima prosvetno društvo kadrovske težave. Reži- serja »uvažajo« iz ptujske občine, čeprav živi na tem območju režiserka, ki pa noče več sodelo- vati. V določenih mejah jo je treba razumeti, ker je imela velike težave, ko je bila še pred- sednica prosvetnega društva in obenem režiserka. Prizadevala si je, vendar vsega ni zmogla in tako je izgubila avtoriteto, ki je potrebna za zahtevno delo z judmi. Enostavno ni bila več dovolj močna, da bi vskladila različne interese in želje članov. Mogoče so ji. ali pa si je preveč naložila. Zdaj ko imajo organiza- cijo, red in disciplino drugi na plečih, pa je toliko trmasta, da noče sodelovali. Tamburaška skupina je prav tako razpadla, ker nimajo stro- kovno podkovanega vodja. Pevski zbor je razpadel z odhodom tov. Plohla, učitelja na OŠ Velika Nedelja, kije res znal pritegniti mlade in odrasle k lepemu petju. Prav zdaj se po- skuša ponovno formirati moški pevski zbor, vendar so težave in je vprajanje, kako naj bo. Folklorno skupino je formirala Nežka Strnad in v začetku je zelo dobro delovala. Pozneje je raz- padla iz vzrokov, ker je bila Strnadova premalo avtoritativna, saj nima potrebnih izkušenj za delo z mladino. Prav tu pa je mladina dokazala, da ima inte- res, saj so se številno udeleževali vaj. Mladina pa ima tudi svoj ponos in za svoje delo zahteva popolne instrukcije — nočejo polovičarstva. Ker pa je bila Strnadova dostikrat nekorektna in om.ahljiva na vajah, posebno pa pred nastopi, so izgubih veselje in skupina je razpadla. Strnadova pa se vendar ne da ugnati in začela je folkloro učiti najmlajše na osnovni šoli, kot zunanji sodelavec. Vprašanje je samo, če jih bo znala pritegniti tudi po končani osnovni šoli, potrebni so kulturni animatorji Kulturna skupnost Ormož in zveza prosvetno kulturnih orga- nizacij bi prosvetnim društvom napravili večjo , uslugo, če i; namesto dotacij, ki jih vsako j^" dajeta za aktivnosti društvoij raje redno zaposlile dva kultunj animatorja za potrebe celoti občine, ki bi strokovno vodila i spodbujala k delu. Eden bi mor, biti strokovnjak s področja glgj be, drugi pa s področja dramat ke in plesa. Prepričan sem, da \ imela vse leto dovolj dela, Sevt da bi morala biti res strokovnj^ ka s potrebnimi izkušnjami. Trenutno stanje na tem p(j dročju ne more in ne bo prilegnj lo mladine! Mladina poskuša, j, zažene, ko pa ugotovi, da nim^ nobene pomoči, si le to pois^j nekje drugje ali pa izgubi voljo j, zanos. Tipičen primer lahk( navedem, ko koordinacijski od bor za ohranjanje revolucionar nih tradicij pri KK SZDL nalož mladini, da priredi proslave recimo ob 29. novembru, pri ten pa jim nihče ne pomaga. K( mladi ugotovijo, da proslava n bila takšna, kot bi morala biti ker pač nimajo izkušenj, nimajc pa se na koga obrniti zarad; strokovne pomoči, jih drugi; rajši ni na sejo koordinacijskega odbora, da jim ne bi spet naloi\\i kaj neizvedljivega. Ce bi poskrbeli za možnos' udejstvovanja, pa ne samo ni kulturnem področju, ampak tud. na izobraževalnem in telesnokul- turnem, bi pritegnili tako mladi- no, kol odrasle in prepričan sem, da bi potem tudi mladina bila bolj družbenopolitično aktivna, saj bi imela zato interes, ki bi ga zastopala. Razni krožki za odra- sle, zanimiva predavanja s prak- tičnimi nasveti, z diapozitivi ali celo s poučnimi filmi bi pritegni- la tako mlade kot odrasle. Prav tako bi se za mlade našlo veliko zanimivega (trim, judo, rokobor- ba, šah, filmi idr.) VEČ pomoci od članov zk Tudi osnovna organizacija ZK bi lahko več pripomogla k uspeš- nejšemu reševanju teh proble- mov, vendar z malo drugačnim pristopom. Zdaj le negodujejo, da se mladi ne odločajo za vstop v ZK, ne pogruntajo pa, da je prav njihova pasivnost kriva, da je tako. Ni dovolj, da tu in tam kakšen član koga nagovarja, da bi stopili v njihove vrste. Mladi nimajo jasne slike, kaj je to Zveza komunistov. Treba je izdelati program in ga spraviti na papir. Iz programa naj jasno izstopajo pravice in dolžnosti članov, pa ne samo suhoparno naštele, ampak tudi širše obraz- ložene. Ta program bi morali razdeliti med mlade. Tudi kme- tovalci bi se odločili za tak korak, če bi bili dovolj jasno seznanjeni z nalogami zveze komunistov. Dovolj močna osnovna organi- zacija ZK bi lažje prišla kakšne- mu problemu do dna, posebno še, če bi vsak član deloval tudi na kakšnem drugem področju. Ko- munist, ki je samo član ZK sploh ni komunist, ker mu manjka zaledje. In takšnih članov je v naši osnovni organizaciji več. Enako velja tudi za mladino. Vsak mladinec bi moral delovati najprej v drugih sredinah druž- benopolitičnega dogajanja v KS. šele nato bi se vsi skupaj združe- vali v osnovnih celicah ZSMS. K. M. Velika Nedelja IZOBRAŽEVANJE MLADIH NOVINARJEV Biti informiran pomeni, da dobiš informa- cijo dokaj svežo in zanimivo. Da pa je lahko informacija pravilna, točna in zanimiva, pa je potrebno to informacijo pravilno prenesti naprej. Člani centra za obveščanje in propa- gando pri OK ZSMS Ptuj. smo se odločili, da poskušamo usposobiti nekaj mladih iz kra- jevnih skupnosti in iz združenega dela. na področju informiranja. Sicer se je v novinarsko šolo vpisalo 43 mladih iz krajevnih skupnosti in združenega dela. medtem ko v šoli ni nobenega srednje- .šolca. Resno je šolo vzelo le 18 mladih, ki redno obiskujejo .šolo. se zanjo zanimajo in pripravljajo na posamezna predavanja. Rada bi povdarila še to. daje delo ostalih članov, ki so se vpisali in šole ne obiskujejo, neodgovor- no. Čeprav smo v dopisih, ki smo jih pošiljali osnovnim organizacijam, opozarjali, da se morajo šole udeležiti vsi predsedniki informa- tivne komisije. Žal še vedno ne vemo. kaj te komisije delajo, s čim se ukvarjajo, kje jim lahko pomagamo itd. Ponekod še vedno teh komisij niso ustanovili in upamo lahko, da bodo {o storili čimprej. Pohvaliti pa velja združeno delo. ki se je odzvalo naši akciji. Mladi so izrazili veliko zanimanja za tovrstno izobraževanje. Čeprav se lrudimi>. da bi seminarji potekali čimbolj zanimivo, da bi mlade resnično pritegnili in spodbudili za pisanje, se nam včasih zdi. da smo siccr z izobraževanjem pričeli pozno. toda še vedno dovolj zgodaj za predkongres- no obveščanje. Naj navedem nekaj aktualnih tem, ki smo jih obdelali na novinarski šoli: — idejno politično izobraževanje, — delovanje delegatskega sistema — vloga DPO v našem sistemu s poudarkom na aktualnih nalogah v ZSMS; — delovanje OK ZSMS in njenih organov; — družbeni sistem informiranja, — informiranje v ZSMS, — organizirano delovanje COP pri OK ZSMS. — :sredstva javnega obveščanja. — družbeni položaj in vloga novinarja pri nas. — informiranje v osnovniti in srednjih šolah. — informiranje v krajevni skupnosti, — informiranje v združenem delu. — temeljne novinarske zvrsti: informativne (vest. poročilo, izver ali drobec, osmrtnica ali nekrolog), informacijske (izjava, odgovor, okrogla miza. tiskovna konferenca), novinar- sko literarne (glosa. recenzija, reportaža, feljton), interpretativne zvrsti (komentar, uvodnik in članek) — v petek 15. januarja pa smo imeli okro- glo mizo s predstavniki uredništva Mladina. To je le delček izobraževalnega dela. v nadaljevanju bomo obiskali Zavod Radio Tednik — redakcijo in radio, obiskali bomo tudi tiskarno v Mariboru, da se bomo lahko podrobno seznanili z nastajanjem časopisa. V nadalje bomo organizirali novinarske dneve in se bodo mladi obiskovalci novinarske .šole spuščali na obisk v osnovne organizacije po krajevnih skupnostih, podali se bomo po mestnih ulicah, med mlade kjer se največ zadržujejo. Akcija bo potekala od februarja pa vse do maja. Maja bo svečana podelitev novinarskih izkaznic, ki jih bodo prejeli najbolj pridni in zavzeti mladinci — mladi novinarji. »Velja se potruditi,« tako je dejal predstav- nik novinarske šole. »Te besede je ob prvem srečanju dejala naša voditeljica šole. In res se splača potruditi. Mogoče prvi trenutek nismo verjeli njenim besedam, toda kmalu smo opazili, da misli zelo resno.« S tem bi tudi zaključila. Morda je sedaj komu žal, da ni vztrajal pri udeležbi na seminarju. Obljubljam, da to m naše zadnje izobraževanje in da se bo zamujeno lahko kaj kmalu nadoknadilo. V.sem udeležencem novinarske šole in vsem predavateljem, ki so se potrudili, da so udele- žencem šole poskušali čim bolj nazorno prikazati temo o kateri so govorili, se zahva- ljujem za vztrajnost in marljivost. Nagrada — novinarska izkaznica — bo dovolj veliko plačilo, ob dnevu mladosti. tednik - 28. januar 1982 DELO DRUŠTEV - 11 IZBIRA NAJBOLJŠm ŠPORTNIKOV V PTUJU PARODIJA, HUMORESKA ALI NESPOSOBNOST To vpraSanje sem si zastavil, ko sem slišal in notem Se prečital v časopisu najnovejše odločitve delegatov TTKS Ptuj. Da sem si postavil to vpra- šanje ni slučaj, ampak pravica in dolžnost, saj tudi sam delam na športnem področju že 25 let m sem tudi aktiven športnik z ne ravno skromnimi na prvi strani Tednika, ki je izšel 14. 1. 1982 sem prečital, da so delegati TTKS občine Ptuj razdelili šport na tehnične in ostale športe, kar ni v nobenem primeru pravilno, še manj opravičljivo. Ni mi povsem jasno v katero pano- go športa pri nas in v svetu uvrščamo šah, kot ^go pa ne vem od kdaj uvrščamo strelstvo med tehnične športe. . Ce je temu tako, ob tej pnhki „mečem roka- vico" delegatom TTKS občine Ptuj. Z istim orožjem in z enakimi pogoji naj poskusijo doseči enake rezultate kot jih dosegajo naši športniki strelci kajti izjava enega od delegatov se glasi: Z dobro puško lahko vsak dobro strelja." Upam, da bodo delegati „rokavico" sprejeli ah pa se javno opravičili. Sedaj pa si oglejmo razliko med strelskim športom in šahom, ki sploh ni šport in je letos tako poudarjen v naši občini. Sem sicer laik za šah, toda nekaj vem zagotovo in to mi ne bo mo- gel nihče oporekati, saj se šah RES LAHKO vsakdo nauči iz primerne literature in ob pomoči strokovnjakov, kar je potrdil tudi tov. Polajžer v svojem intervjuju za Radio Ptuj. Mislim, da lah- ko šah primerjamo z matematiko, le da je po- trebno plačati učitelja, za kar pa se šahistom smili denar. Sedaj pa si poglejmo panogo za katero drugi trdijo, da ni šport, to je strelstvo. Ze tov. Tito ki je bil sam strelec je o strelstvu dejal: „Razvoj strelskega športa je za obrambo dežele zelo važ- na stvar in zato ga je potrebno negovati, širiti in pomagati." Najlepšo definicijo pa je dal Janez Bohinc: ,,Športno streljanje oblikuje močno psi- hično in fizično zdravo človeško osebnost, kar prispeva k razvijanju sposobnosti močne kon- centracije, vztrajnosti in prisebnosti, ter fizične vzdržljivosti." To so bile besede strokovnjakov, katerim bi rad dodal še nekaj svojih. Da strelec doseže uspeh je potrebno zraven talenta trdo delati in se učiti. Samo fizična vzdržljivost mora biti enaka tekačem na dolge proge, saj posamezna tekma traja 2 uri in tudi več. Strelec dvigne in spusti na enem tekmovanju puško ki tehta 5,5 kg tudi 100 in večkrat. Pri tem je potrebno upoštevati, da strelja tudi iz trojnega položaja (leže, kleče, sto- je). Ko dvigne puško jo drži v rokah brez naslo- na, mora se umiriti, skoncentrirati, pomeriti in pazljivo in v pravem času pritisniti sprožilec in oddati strel, če hoče, da bo zadetek dober. Da doseže strelec vrhunec svojih sposobnosti, mora fizično in psihično trenirati, izstreliti na tisoče metkov, se odpovedati sto in sto uram svojega prostega časa in seveda tudi velikim finančnim sredstvom iz svojega žepa. Za vse to nam ni žal, zato pa nas tembolj prizadene, če nekdo omalo- važuje naše napore, trud in našo voljo za dose- ganje čimboljših rezuhatov in rezultate, ki jih dosegamo. To je kratek opis mojega gledanja na izbiro športnikov občine Ptuj, na odločitve delegatov, ki bodo, upam vsaj, sprejeli izziv ali pa se opra- vičili za svoje ravnanje, ki vsekakor ni v skladu s športno etiko in je nam športnikom samo v ško- do. Ludvik Pšajd, Kidričevo 7 INFORMACIJA O MOŽNOSTIH LETOVANJ OTROK NAŠIH DRŽAVLJANOV NA ZAČASNEM DELU V TUJINI ZA LET01982 S to informacijo želimo obvestiti dmštva in klube naših državljanov v tujini in učitelje dopolnilnega pouka in preko njih naše delavce, ki so začasno zaposleni in bivajo v tujini, o možnostih preživljanja poStnic njihovih otrok v do- movini. Zveza prijateljev mladine je naj- pomembnejši organizator letovanj za otroke in mladino v Sloveniji. Program dejavnosti na letovanjih, ki ga vodijo pedagoški delavci, omogoča otrokom, da se poleg te- lesne krepitve in pouka plavanja na neprisiljen način izpopolnjujejo v materinem jeziku, ki ga bogatijo z besedo, pesmijo in glasbo; spo- znavajo lepote domovine ter kul- turno in zgodovinsko preteklost našega naroda; v družbi vrstnikov iz domovine spoznavajo družbeno ureditev in krepijo vezi z domo- vino. Občinske zveze prijateljev mladine, ki so neposredni orga- nizatorji letovanj, so za naslednje leto zagotovile skupno približno 400 prostih mest za otroke, ki s starši živijo v tujini. Letovanja bodo organizirale na- slednje občinske zveze prijateljev mladine: (pri posameznem organizatorju navajamo podatke o kraju leto- vanja, okvirni dnevni ceni leto- vanja in številu prostih mest za otroke iz tujine — podatki si sle- dijo v navedenem zaporedju). AJDOVŠČINA: Portorož, okrog 200.— din, 4 mesta HRASTNIK: Novigrad, 200,— din, 4 mesta JESENICE: Novigrad, 210.— din, nedoločeno število KAMNIK: Savudrija iti Debeli rtič, 204,— din, 10 mest KOČEVJE: Puntižela/Pulj, 300,— din, nedoločeno število KRANJ: Novigrad, 250,— din, 10 mest KRŠKO: Nerezine (otok Lošinj), 202.— din, nedoločeno število LJUBLJANA: (vse občine): Savudrija, Umag Zambratija, Pacug, Poreč, Pag, 230 — 280.— din, okrog 140 mest LJUTOMER: Baška (otok Krk), 190.—din, 10 mest MURSKA SOBOTA: Baška (otok Krk), okrog 200.— din, nedoločeno število NOVO MESTO: Fažana/ Portorož, okrog 280.— din, 10 mest ORMOŽ: Biograd na moru, 230.— din, 30 mest RADLJE OB DRAVI: Ba- njole/Pulj, 200.— din, 10 mest RADOVLJICA: Novigrad, Fažana, 260,- din, 10 MEST RAVNE NA KOROŠKEM: Karigador/Istra, 250.— din, 10 mest SLOVENSKA BISTRICA: Debeli rtič, Bunjavice, Punti- žela/Pulj, 200 — 300.— din, 40 mest MARIBOR: Debeli rtič, Punti- žela/Pulj, Pohorje, 200 — 300.— din, 70 mest SLOVENSKE KONJICE: Fažana, Rogla (Pohorje), 210 — 290.— din, 10 mest TREBNJE: Pavičini/Pulj, 175.— din, 20 mest VELENJE: Debeli rtič, 270.— din, 10 mest Poleg navedenih bodo letovanja ali taborjenja organizirale tudi nekatere druge občinske zveze prijateljev mladine prav tako pa tudi taborniki in planinci v neka- terih občinah. Opozoriti moramo na to, da cene, ki smo jih navajali, niso do- končne. Natančne cene bodo organizatorji lahko posredovali šele v začetku letošnjega leta. Počitniški objekti so za letova- nja odprti praviloma v času od 1. junija do 15. septembra, nekateri tudi dalj časa. V mesecih juniju in septembru so na letovanjih pred- vsem predšolski otroci, v ostalih dveh mesecih pa osnovnošolski. Letovanja trajajo od 10 do 20 dni, večinoma pa 14 dni. Prijave za letovanje otrok bodo sprejemali neposredno posamezni organizatorji, ki bodo urejevali tudi vse potrebno v zvezi s pogod- bami, plačevanjem in informira- njem, prevozom, itd. Klubi in združevanja naših državljanov v tujini ter učitelji dopolnilnega pouka se v zvezi z letovanji otrok lahko povežejo tudi z ZVEZO PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE (naslov: Ljubljana, Miklošičeva 16/11., telefon 316-760). To posebno velja za tiste klube, združenja in od- delke dopolnilnega pouka, ki še nimajo stalne povezave z dejavniki v domovini. Zveza prijateljev mla- dine Slovenije bo v sodelovanju z organizatorji v občinah koordini- rala vse oblike organiziranih bivanj otrok iz tujine v domovini. V letu 1981 je bilo kljub zago- tovljenim preko 200 mestom zelo malo otrok, ki s starši začasno prebivajo v tujini, na organiziranih letovanjih v domovini. Delno so zagotovljena mesta ostala neza- sedena. Zato je nujno, da organizatorji dobijo dokončne pismene prijave za letovanja otrok iz tujine najkasneje do 15 maja 1982, predhodne (neobvezne) pri- jave pa do 1. aprila 1982. Samo pravočasni obojestranski odgovori med nosilci letovanj v Sloveniji in starši, ki začasno bivajo na tujem, bodo pripomogli k čimvečji udeležbi otrok na leto- vanjih v domovini. Društva, klube in združenja naših državljanov v tujini ter učitelje dopolnilnega pouka v slovenščini pozivamo, da v okviru svojih možnosti navežejo stike s starši v krajih, kjer nimajo svojega društva ali kluba, in jih seznanijo z možnostmi za letovanje njihovih otrok v domovini. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE Svet za letovanje in rekreacijo otrok in mladine DELAVNI IN PRISOTNI POVSOD LETNI OBČNI ZBOR GASI LSKEGA DRUŠTVA Občni zbor GD Polenšak, ki je bil v soboto 16. januarja je imel de- zna&j. Delovno in uspešno preteklo leto je bilo razvidno tudi iz po- ročil upravnega odbora, poveljnika, blagajnika, nadzornega odbora in pnznanja, ki so ga izrekli predstavniki DPO, KS, CZ, šole, milice in ob- činske gasilske zveze. V preteklem letu je društvo napravilo velik korak naprej na več po- dročjih: urejena je bila zunanjost gasilskega doma in iz prispevka KS Polenšak kupljen novi gasilski avtomobil požarne skupnosti Ptuj. Naba- vljena je bila tudi druga oprema. Aktivno je društvo sodelovalo na prire- ditvah in proslavah, zlasti pa pri pohodu ,,Mostje 1981" v sestavi Nataši- ne čete. Tehnična enota je v sklopu CZ s^jdelovala v letu 1981 dvakrat na vajah NNNP in dala v ta namen tudi vozilo s pripadajočo gasilsko opre- Stab CZ daje zato društvu vso priznanje in zahvalo z željo, da tako sodelovanje ostane tudi v bodoče. V letu 1981 so imen en gozdni in en požar na zgradbi osnovne šole. S hitro intervencijo so preprečili ogromno škodo, ki bi nastala, če bi požar uničil več milijonov vredno zgradbo osnovne šole. Predstavnica šole in predstavnik milice, so izrekli na zboru^GD zato zahvalo in priznanje. Z^ je pOTdravil tudi predstavnik občinske gasilske zveze Ptuj, ki je zla- sti Doudaril. da je napredovalo preventivno delo v krajevni skupnosti in je ^ potrebno, zlasti ker se uporaba plina v gospodinjstvih ^vr f ^ je bila tudi pobuda, da naj društvo v večji meri fcnske ^ ^ usposablja zlasti mladino in pionirje pa tudi Finančno stanje v druStvu je zadovoljivo kar imajo člani in prebivalci ^ 'ega območja veliko razumevanja za denarno, materialno in delovno P^oč. Pri planu nabave opreme v letu 1982 prav zato ne do not)enih ^ih težav. Sprejeli so plan nabave in dela društva s tem, da ga upravni ^bor uskladi na 1. seji z letnim planom krajevne skupnosti. Pri tem je fc rečeno, da se naj društvo že sedaj pripravlja na 50. obletnico obstoja društva in v ta namen obnovi notranjost doma. Na zboru so počastili spomin na umrie člane društva, štirim pa za obletnico dela v društvu dali pismena priznanja. Predsednik delovnega zbora je ob zaključku naglasil, naj bo delo GD tudi v bodoče močen de- javnik v KK SZDL, zlasti v okviru CZ in pri SLO ter vseh aktivnih v KS. Po zboru je bilo društveno srečanje, ki so ga popestrile tudi žene, ki so se vrnile iz nastopa v SŠC v Ptuju. K. J. VAŠČANIVDRBE- TINCIH SO USPELI Vaščam naselja Urbetmci v KS Vitomarci so po dolgotrajnih prizadevanjih le uspeli s pomočjo širše družbene skupnosti usposobiti cesto, ki je za vaščane življenskega pomena. Po hudi in neug^odni zimi so biti vaščani spomladi praktično odrezani od sveta, ker je cesta, ki povezuje vas s središčem krajevne skupnosti in z občinskim središčem, bila neprevozna. Kaj je to pomenilo v raznih nujnih primerih, kot je bolezen ali požar ipd. za prebivalce vasi, mislim, da ni potrebno posebej poudarjati. Sedaj je cesta že toliko usposobljena, vendar dela Se niso dokončana, da se občanom bolj jasni obraz, saj imajo povezavo s svetom. Vaški odbor je od začetka do konca obnavljanja ceste koordiniral in organiziral delo. Na pomoč mu je priskočila Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj, ki je s finančnimi sredstvi omogočila začetek del in spod- budila širšo akcijo, za kar so ji vaščani hvaležni in izrekajo zahvalo. Delo s stroji je opravilo Komunalno gradbeno podjetje Ptuj. Vaščani sami ob akciii niso držali rok križem. Pomagali so z man- jšimi denarnimi pnspevki in z veliko prostovoljnega dela. Kmetje, ki imajo traktorje so z njimi odvažali zemljo, ostali pa so opravljali dela s krampi in lopatami, da je bila cesta čimprej obnovljena. Ko so vaščani ocenili doseženo delo, so spoznali, da jih uspeh ne sme uspavati, nasprotno. Se z večjo prizadevnostjo in zagnanostjo bo treba nadaljevati začeto delo. Cesto namreč želijo v celoti modernizirati, da bi tako svojim vaSčanom, zlasti mlajšim na tem manj razvitem območju Slovenskih goric omogočili boljšo zvezo z drugimi kraji in s tem ustvarjali pogoje, da bodo mladi v teh krajih ostajali, oziroma se dnevno po delu vračali na svoje domačije. Vaški odbor VISOK JUBILEJ Letos slavi ptujsko avto moto druStvo 35 let uspešnega delovanja. Trenutno je v društvu 1682 članov, ki imajo razne članske ugodnosti. Si- cer pa je dejavnost društva izredno pestral V okviru redne dejavnosti poučujejo nove voznike o cestnoprometnih predpisih, pripravijo pa jih tudi za praktični del vozniškega izpita. V druStvu je močno zaživela tudi športna dejavnost, saj so motokrosisti in kartisti dosegli na raznih tekmo- vanjih številne uspehe. V tem letu bodo namenili precej pozornosti preventivni prometni vzgoji mladih in starejših občanov, poskrbeli za razne turistično re- kreativne prireditve in popestrili družabno dejavnost. Želijo namreč, da bi se člani večkrat srečali in utrdili mesebojne vezi ter pripadnost tej množi- čni organizaciji. Naj povemo Se, da v tem času v prostorih društva obna- vljajo članstvo in sprejemajo nove člane. Član druStva lahko postane vsak občan in ne le lastnik vozila, saj člani poleg ostalih ugodnosti prejemajo tudi Moto revijo, udeležujejo pa se lahko tudi vseh aktivnosti, ki jih or- ganizira AMD Ptuj. N, D. OBRAČUN DELA V NK ALUMINIJ Na posvetu so se zbrali strokovni delavci nogometnega kluba Alumi- nij iz Kidričevega. Pregledali so minulo delo, ter zastavili delo za naprej. Najprej so pregledali delo trenerjev od prve do pete selekcije. Izrazili so se tudi kritično in sicer v tem smislu, da se v kasnejšem obdobju te napake ne bi ponavljale. Veliko pozornosti so posvetili mlajšim selekcijam, zlasti prvim trem selekcijam. Veliko bolj kritični pa so bili pri mladinski selek- ciji. Po pregledu dela v pretekli pol sezoni, je strokovni vodja, Ivo Krnjič podal predlog za delo v naslednji polsezoni. Tako so nastavili trenerski kader pri mlajših kategorijah. Prvo selekcijo bo vodil dolgoletni igralec NK Aluminij, Franc Panikvar, drugo in tretjo bo vodil Marko Mihelič, četrto bo še naprej vodil Maks Kmetec, pomagali pa mu bodo člani stro- kovnega sveta, saj je mladino lahko organizirati samo s skupno močjo. Tudi pri prvem, to je članskem moštvu je prišlo do spremembe pri trener- jih. Prvi trener bo Ivo PSajd. Ludvik Špehonja, ki je do sedaj zelo uspe- šno vodil prvo moštvo, je sam izrazil željo, da preneha s treniranjem. Torej v nogometnem klubu Aluminij so zavihali rokave, saj ne želijo, da bi jih čas povozil. Določili so iudi datume začetka priprav in sicer bo- sta mladinsko in člansko moštvo pričeli 1. 2. 1982, tretja selekcija 18. 2. 1982 kadeti in 13. 3. 1982 pa pionirji. Omenimo lahko, da vadba poteka že v telovadnici osnovne Sole Ki- dričevo. Zraven tega so trenerji Aluminija podali predlog, da se posveti veliko pozornosti mladim, da se jim nudi vse in to v opremi, pogojih tre- ninga, strokovnim delom in vsemu drugemu, kar sodi k vzgoji mladega nogometaša in seveda človeka. Ponavadi pa na vzgojo pozabljamo in po- tem se ne smemo čuditi, da pride na nogometnih igriščih do izpadov in izgredov igralcev do sodnika in nasprotnega moštva ali igrlaca. Danilo Klajnšek OlKa Meglič, Ptuj, 5. januarja; 1982: Marija Pažon, Ziherlova 9; Branko Lovrec, Kraigherjeva 31; Ivan Kovačič, Markovci 78; Alojzija Drevenšek, Zihedova 9; Darko Vtič, Ormoška 19; Mirko Kotnik, Potrčeva 32; Stanko Meglič, Spuhlja 65; Božo Knapič, Markovci 33/a; Ivan Tetičkovič, V. Vrh 14; Milan Petrovič, Pristava 45; Branko Muršič, Gorišnica 89; Stanko Čuš. Žamenci 12/a; Franc Skrbi nšek. Strelci 6/a; Vlado Lozinšek, Krčevina 108; Stanko Petek, Hlaponci 48; Jože Šumenjak, Gorišnica 108; Alojz Klaneček, Hauptmaničeva 2; Marica Kolarič, Nova vas 76; Dušan Kostevc, Gorišnica 14; Andrej Frangeš, Osterčeva 7; Marija Mesarič, Juršinci 43; Alojz Muršič, Moškanjci 101; Franc BelSak, Muretinci 12; Ivan Podplatnik, Spuhlja 48; Cirkovce, 7. januarja 1982: Mirko Strmšek, Zg. Jablane 24; Metod Skamlič, Sp. Jablane 8; Anton Vodušek, Starošinci 15; Vladimir Gmajnar, Starošinci 24; Alojz Gmajner, Starošinci 24; Marija Klasinc, Mihovce 32; Franc Lah,-Sikole 76; Maks Hojnik, Cirkovce 61/b; Anton Jerič, Dragonja vas; Jože Frangeš,' Sp. Jablane 3; Štefan Potočnik, Sp. Jablane 36; Anton Golenko, Dragonja vas 32; Stanko Ekart, Sp. Jablane 37; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Martin Golenko, Dragonja vas 32; Franc Lah, Mihovce 30; Filip Pušaver, Cirkovce 30; Stane Šenica, Cirkovce 56; Emil Veler, Cirkovce 76; Ivan Vodušek, Pleterje 43; Milan Lačen, Cirkovce 60/c; Ivan KirbiS, Sarošinci l/a; Alojz Obreht, Starošinci 13; Slavko Klasinc, Dragonja vas 33; Rozika Dvoršak, Zg. Jablane 10; Marija Medved, Zg. Jablane 10; DES TOZD Elektro Ptuj, 12. 1. 1982: Venčeslav Kacjan, Skrblje 5, Roman Dajnko, Dobrina 1. Zvonko Črešnik, Borovci 23, Marjan Brenholc, Mezgovci 70, tranc Rižnar, Polenšak 41, Alojz Petrovič, Pacinje 20, Edi Poharič, Zadružni trg 8, Edi Drevenšek, Podlehnik 66, Stanko Peteršič, Dornava 72 in Milan Berghaus, Trg svobode 3, Ptuj. AGIS Ptuj, 12. januarja 1982: Karolina Valenko, Gorišnica 170, Mirko Sluga, Pobrežje 19, Jakob Janžekovič, Strejaci 7, Martin Majer, Bukovci 19, Anton Štrucl, Kungota 83, Stanko Vertič, Dornava 56, Milica Bojič, Jadranska 15, Ivan Lesjak, Nova vas 17, Rado Kajzersberger, Potrčeva 22, Darijan Lah, Cesta kurirjev NOB, Stanko Vražič, Žetale 53, Ivan First, Kicar 8 in Peter Bratušek. Tavčarjeva 9. Zavod dr. M. Borštnarja Dornava, 19. 1. 1982: Zdenka Žula, Vel. vrh 3 Cirkulane, Marija PopoSek, Podvinci la, Terezija Gomboc, Dornava 43, Anica Golob, Dornava 142 b, Veronika Leven, Slomi 9, Ivanka ČuS, Dornava 25, Silva SlamerSek, Spuhlja n. h.. Drago Sedmak, Kvedrova 4 Ptuj, Jožica Širovnik, Lancova vas 90, Rozalija Matjašič, Borovci 6, Vera PopoSek, Strejaci 3, Danica Sirec, Slape 14, Ptujska gora, Danica Viher, Mezgovci 54 b, Ida Križaj, Mezgovci 32, Marija Petek, Dornava I a in Jožica Petek, Dornava I a. MIP Ptuj, 21. 1. 1982: Miran Krajnc, Štrafelova 17, Angela Bohi, Moškanjci 54, Janez Petek, Gorišnica 155, Milan Žohar, Kraigherjeva 35, Ivan Obran, MoSkanjci 65, Zlatko Voda, Kraigherjeva 19, Nada Bračič, Gorišnica 57, Slavica Vo^rinec, MoSkanjci 2, Anica Zavec, Zg. Leskovec 9, Friderik Notesberg, Cvetkovci 32, Anton Šoštarič, Podgord 11 c, Peter Strelec, Stojnci 85, Zdenka Simonič, Vintarovci 44 a, Majda Kolarič, Dolič 41, Štefka Koser, Janežovci 8, Terezija Kokol, Bresnfca 9 a, Martina Kolar, Prešernova 23, Jožica Jurgec, Gradišča 28 Cirkulane, Dragica Strihič, Kidričevo 9, Snežana Planine, Kvedrova 5, Helena Kolar,' Zavčeva 9, Franc Bohi, Moškanjci 2, Mirko Centrih, Prešernova 34 Ptujska gora, 21, 1. 1982: Franc Cafuta, Ptujska gora 63, Anica GajSt, Podlože 55, Leopoldina Bedenik, Podlože 60, Stanko Korže, Ptujska gora 40, Marija Kodrič, Ptujska gora 46, Kristina Butolen, Stogovci 47, Ignac Drevenšek, Ptujska gora 25, Stanko Bedenik, Ptujska gora 56, Drago Lesar, Ptujska gora 112, Anton Strašek, Ptujska gora 19, Ivan Zolar, Stogovd 5, Marica Novak, Ptujska gora 100. Franc Novak, Ptujska gora 100, Franc Predikaka, Podlože 59, Janez Erbus, Podlože 25, Peter Predikaka, Ptujska gora 33 in Janko Sirec, Slape 14. 12 - naSi dopisniki 28. januar 1982 - TEDITIK NOVOLETNE ŽEIJh Staroletni večer. Rojevajo se /elje. Da bi ljudjepo vsem svetu ži\ eli v miru in sreči! bi ne bilo lakote! Da bi se ljudstva spoštovala in ljubila' Da bi prenehali spopadi! Da človek ne bi ubijal človeka! Da velesile ne bi tekmovale v oboroževanju! Da bi denar, namenjen orožju, namenili ljudem, ki nimajo kruha! Brez bomb, tankov, topov in drugega orožja se da živeti, brez kruha pa ni življenja. Da bi v domovini utrjevali bratstvo in edinstvo vseh narodov in narodnosti! Da bi avtonomni pokrajini Kosovo in Vojvodina spoštovali ustavo naše — svoje S(x:ialistične federativne republike Jugoslavije! Države, članice neuvrščenih, naj se vztrajno bore za enakopravnost vseh narodov, velikih in majhnih, močnih in šibkih! Starši, bratje, .sestre, prijatelji in znanci naj bodo zdravi in srečni! Mladim, ki se pripravljajo za življenje, veliko volje do učenja in dela! Še in še je želja, kijih naj uresniči čas. Natalija Antolič, 8. a OŠ Gorišnica DELO V PIONIRSKI HRANILNICI Na naši šoli deluje pionirska hranilnica. V njej delam že dve leti. Z me- noj dela še moja sošolka, ki pa je šele prvo leto v pionirski hranilnici. Naša mentorica je tovarišica Milica Duler. V hranilnici pomagata še učenki 8. razreda. Razdeljene smo v dve skupini: v sredo delata učenki iz 8. razreda, v petek pa moja sošolka in jaz. Delo je precej zahtevno. Da nama gre laže od rok, sva si opravila razdelili: sošolka daje žige in piše zapisnik, jaz pa vpisujem v knjižice in na kartone. Navadno ni gneče, zato nam gre delo kar dobro od rok. Včasih nama mlajši učenci pri delu nagajajo in komaj čaka- va, da jih njihova tovarišica odpelje v razred. Želim, da bi pionirsko hranilnico obiskovalo več učencev, saj se je že od malih nog treba učiti varčevati. BOŽENA STAJNKO, 7. b OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci Kuhanje sliv v žganje — linorez Drago Murko, OŠ Tone Žnidarič URA UMETNIŠKIH DOŽIVE- TIJ Večkratsmo izpostavljeni očem in sluhu mnogih ljudi. Mnogo- krat, ko stojimo pred množico pričakujočih obrazov, se nam be- .seda zatakne. Da bi se izognili tem nevšečnostim imamo že v OŠ pri pouku slovenskega jezika samo- stojne nastope pred pogledi so- šolcev. upiraš oči v tla. ne veš, kam s potnimi rokami in ker končno pričneš jecljati se ustrašiš lastnega glasu. Tako je sprva, a vaja dela mojstra in naši naslednji nastopi so že uspešnejši. Zmeraj smo si želeli, da bi za- igrali pred nami »ta pravi« igralci v razredu, tik pred nami. Radi bi iz njihovih ust slišali besede, ki jih mi samo največkrat nerodno iz- povemo. Naša želja se nam je uresničila. Vabilu sta se odzvala mariborska gledališčnika Ivo Leskovec in Rado Pavalec. Polno uro sta deklamirala nam poznane pesmi. Skopo bi označili njun nastop z besedo »deklami- rala«. Pesmi, sta s svojimi živah- nimi kretnjami, z izrazito mimiko obraza z doživetim padanjem in naraščanjem glasu, upodobljala pred nami. Zaznavali, doživljali smo čisto nekaj drugega kot ploho suhoparnih rezkozdrdranih be- sed. Njune oči niso sramežljivo strmele v tla, — živo so povezo- vale stik z nami. Kako drugače. resničneje so vrele be.sede prek njunih usten! Mariskdo izmed nas si je tiho zaželel, da bi lahko kdaj stoječ pred množico, s svojim igranjem priklepal nase oči gledalcev, da bi jim posredoval besede tako živo, da bi pričeli vsebino doživljati tudi oni. Biti mora čudovito doživetje, ko skrit za masko uporabljaš neki hk in ko ob tem zraste v odobra- vajoče, navdušene oči, ko se zaveš, da si s prikritjem, s prilagoditvijo lastnega jaza zaživel pred njimi, kot resnična oseba. Prepričal si jih, da upodobljeni lik res obstaja. Zato se nemalokrat zgodi, da po- znamo znane obraze s TV ekranov po njihovih vlogah in ne po imenih. To so igralci. Mnogo jih prične s tem poklicem, a malokdo re- snično uspe. Pot do uspeha je prav zares trnova, polna preprek in težav. A pozabljene so neprespa- ne noči. dnevi, ob Ustih, katerih vsebina mora zaživati iz tebe, pozabljene so muke, ko še ves zadihan, z vročimi očmi objemaš množico, ki ti s ploskanjem, z glasnim odobravanjem priznava popoln uspeh . .. Upam, da sta se tako počutila igralca Ivo in Rado. ki smo ju nagradili z glasnim aplavzom za njun odličen nastop. Sergeja Šorli, 8/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj MOJE ZEUE NA PRELOMNICI LETA Topel stisk roke, poljub in želje za srečo, zdravje in razumevanje m za- dovoljstvo! Tisti trenutek se včasih niti prav ne ovedemo pomena vseh be- sed, ki jih izrečemo. Tako se dogaja leto za letom. V kotu sobe stoji novoletna jelka. Na njej gorijo svečke in vsaka lučka je svetla želja. Veliko želja se rojeva v me^ni. Želim, da bi vedno živeli v miru m svo- bodi, da bi se še bolj poglabljalo bratstvo med jugoslovanskimi narodi, ka- kor tudi med ljudstvi vsega sveta. In v trenutku se spomnim na vse tiste lju- di, ki na prelomnici leta, na večer, ko se staro leto izteka in prevesi v novo, ne doživljajo sreče, miru in svobode. Sreča. Zame je sreča, ds imam dom in toplo ognjišče, da živim, delam in se učim. Toda v svetu živijo otroci, ki vse to pogrešajo. Ob spominu na- nje je tudi moja sreča malce zagrenjena. Ob rojstvu novega leia se prebudi spoznanje, da se približujem prelo- mnici svojega mladega življenja. V tem letu se bom v junijskih dneh morala posloviti od domače osnovne šole in se odločiti za poklic. Stala bom torej na življenjskem križpotju, s katerega pelje veliko poti, in vse do nekega ci- lja. Kam torej? Katera je tista steza, na kateri bom našla življenje? To je velika stiska. Upam, da bom našla pravo pot, zavedam pa se, da se bom na njej morala truditi in žrtvovati, če bom hotela doseči svoj cilj. Staro leto se je že umaknilo in odstopilo življenje novemu. Ostala pa so njegova hotenja, ki jih naj izpolni mlado leto. METKA VAJDA, 8. a OŠ Gorišnica OHRANJANJE IN VAROVA- NJE NAŠE SVOBODE Živimo v svobodni Jugoslaviji, vendar ob vsem tem nikoli ne smemo pozabiti, kaj smo mladi in nove mlade generacije dolžni svoji domovini in svojemu ljud- stvu. Spomin se nam vrača v čas 11. svetovne vojne, ko se je naše ljudstvo odločno uprlo sklepu naše stare jugoslovanske vlade, da pristopi k trojnemu paktu. Naša vlada je pristopila, toda ljudske množice so organizirale demonstracije, njihovo geslo pa je bilo: Bolje rat, nego pakt. Toda vlada ni upoštevala, Hitler pa je dobil svoj načrtovani boj. Naša vlada je v noči 5. aprila 1941 podpisala pakt o nenapada- nju in prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. Nihče ni pričakoval vojne, toda Hitler je 6. aprila začel uresničevali svoj veliki načrt in napadel Jugoslavijo brez vojne napovedi. Nikomur ni bilo jasno, kaj se v resnici dogaja. Nemški bombniki so porušili naše glavno mesto Beograd in mnoga vojaška letališča. Naša stara jugoslovanska voj- ska ni bila popolna, še tisto, kar je je bilo, je razpadlo, na.ša vlada je pobegnila v tujino, ljudstvo pa je ostalo prepuščeno samemu sebi. V vsej tej zmedi in razsulu pa ni mirovala KPJ. Že od vsega začetka je zbirala prostovoljce, to so bili predvsem nacionalistično usmerjeni študentje, ki jih je bilo okrog 3.000. Odpotovali so v Zagreb, toda prepozno. Tam so že zavladali ustaši. Tako so se morali vrnili v Slovenijo, nekate- re pa so Nemci zajeli in odpeljali v ujetništvo. Jugoslaviji so se iztekale zad- nje ure. Bila je kot plen, ki ga je treba samo razdeliti med zmago- valce, ki so mislili, da so veliki. Tukaj-pa je bila ovira KPJ, ki je bila edina politična organizaci- ja, ki je ohranila organizacijsko povezanost in politično jasnost. Zastavila si je svoj cilj, da bo ustvarila novo Jugoslavijo, ven- dar ne buržuazno Jugoslavijo, marveč bratsko skupnost jugo- slovanskih narodov. Pot do načr- tovanega cilja pa je lahko bila samo neizprosen boj za svobodo. KPJ je oblikovala vojaški komite z Josipom Brozom na čelu. Vojaški komite je sprejel mnoge sklepe, med drugim tudi — Partija začne odpor proti agresiji, pomaga svojim članom in rodo- ljubom, da se izognejo zajetju, organizira zbiranje orožja, streli- va in opreme. Svoje organizacije so prilago- dili okoliščinam, KP pa se je zopet umaknila v ilegalo. V Sloveniji so 27. aprila 1941 ustanovili osvobodilno fronto, ki je zdaj prevzela delo KPJ. Prire- jali so sestanke, konference, usta- navljaU so ilegalne tiskarne, kjer so ti.skali protifašistične letake. Tako so se širše ljudske množice zbirale okrog komunistov in iz dneva v dan so bili močnejši in sposobnejši vzdržati sovražnikov pritisk. Sovražnik je ljudstvo prega- njal, zapiral, mučil in vozil v koncentracijska taborišča, ven- dar odpora ni mogel zlomiti. 22. 12. 1941 je bila ustanovlje- na prva proletarska brigada v bosanskem mestu Rudo. Tudi drugod so se formirale brigade, odredi, bataljoni in čete. V vseh pa so bili politično zavedni Jugoslovani, ki so želeli živeti svobodno, brez kakršnegakoli pritiska, čeprav bodo za to mora- li žrtvovati svoje življenje. S takšnimi mislimi in z enim sa- mim ciljem se je naše ljudstvo bojevalo štiri dolga, mučna leta. Vedno več je bilo upora proti sovražniku, vedno več ljudi se je priključevalo narodnoosvobodil- nim organizacijam. Ce se niso borili, pa so na kakršnikoli način pomagali našim borcem. Čutili so, da so združeni v celoto, ki jih združuje en cilj — svoboda. Vse tako naprej od bitke do bitke, do 15. maja 1945, koje bil zlomljen še zadnji upor okupatorja in njihovih pomagačev, domačih kvislingov in izdajalcev. Končan je bil štiriletni narodnoosvobo- dilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije v katerem je bilo milijon sedemsto tisoč žrtev. Po vojni se je začel boj za izgraditev porušene Jugoslavije. Jugoslavija se je odločila, da se ne bo priključila v nobeno blo- kovsko politiko, ampak ostala neuvrščena. Tako je tovariš Tito postal pobudnik neuvrščenosti in ustanovitelj popolnega samooi- pravljanja, prvič v zgodovini je bilo uresničeno načelo: tovarne delavcem, zemljo kmetom. Jugo- slavija je s Titom na čelu prema- govala svojo dotedanjo ekonom- sko zaostalost. V svetu je pozna- na kot država bratstva in enotno- sti med narodi. Nihče v naši deželi ne sme nikoli v svojem življenju pozabiti na ljudi, ki so svoja življenja darovali za svobodno domovino in za naše lepše življenje. Vedno se spominjajmo Titovih besed: »Živimo in delajmo, kot da bo vedno mir in pripravljamo .se, kot da bo jutri vojna.« c5hranimo in varujmo priborjeno svobodo. Bodimo generacija mladih, ki je podobna mladim v NOB, in generacija, ki je nekaj vredna v današnjem življenju! Bodimo vredni naziva. Titova mladina in izpolnjujmo dano obljubo! Brigita Markovič, 8/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj KOLEDAR Koledar ima dneve, tedne in mesece. Na koledarju vidimo svoj rojstni dan. Koledarjev je lahko več vrst. Imamo žepni, stenski in mizni koledar. V starih časih so mesece na koledarju imenovali drugače. Vsako leto dobimo nov kole- dar, letos smo dobili za leto 1982. Koledar uporabljajo po vsem svetu. Darja Petrovič, 3/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj ŠLI SMO SE SMUČAT V nedeljo smo se šli smučat. Smučali smo se približno dve uri. Po smučanju smo se odpravili domov, ker smo bili pošteno lačni. Doma smo se najedli in se še šli igrat. Kratek zimski dan seje kmalu prevesil v noč in morali smo v posteljo. V postelji sem premiš- ljevala o tem lepem dnevu. Mojca Verič, 4/c, OŠ Frac Osojnik, Ptuj IMELI SMO KOLINE V četrtek smo imeli koline. Mesar je prišel ob 7. uri. Ko je prašička ustrelil, je držal skledo, v katero je tekla kri. Nato je razrezal meso na manjše kose. Proti večeru je naredil krvavice. Za krvavice je rabil: sol. poper, ajdovo kašo in riž. Ko se je zmračilo smo večerjali. Rada sem na kolinah. Mateja Petrovič, 4/c, razred, OŠ Franc Osojnik, Ptuj KO SEM SE ŠLA SANKAT V nedeljo sem vstala ob deveti uri. Šla sem se sankat. Bilo je zelo veselo, ko sem se naveličala, sem šla domov. Bil je že skoraj večer. In potem sem se navečerjala in šla spat. Tako je minila za mene najlepša nedelja in mi bo ostala še dolgo v spominu. Metka Mlakar, OŠ Franc Osojnik, 4/c Ptuj BESEDA TOVARIŠTVO IN PRAZNA BESEDA Vsakdo ima svojega najljubše- ga tovariša. Z njim deli dobro in slabo. Pomagata si v stiskah in težavah, seveda, če sta prava tovariša. Moja najboljša prijate- ljica je Anka. Je moja bivša sošolka iz nižje stopnje. Vedno sva tičali skupaj. Bila je tudi tovariška. Rada mi je pomagala, če sem jo prosila. Poznam pa tudi takšne, ki nočejo biti tovariške. pa bi njihova pomoč mnogim koristila. O tovarištvu pravi tudi rek, kije res resničen: »Ne tisti, ki s tabo se smeje, ne tisti, ki joka s teboj, le tisti, ki s tabo občuti, je pravi prijatelj tvoj.« Ta rek zapisujem v sp>ominske knjige. Tudi jaz želim biti tovariška. Včasih mi to uspe, zmeraj pa ne. Prijateljstvo je lepa stvar, če je iskreno. Valerija Šprah, 6. a K)SEM JAZ To sem jaz, Slavica iz 8. razreda. Sem bolj okrogla, zato mi pravijo, da sem bomba. Seveda pa jim tega ne zamerim, saj je v tem veliko resnice Imam velika ušesa, to pa ni dovolj, saj tovariši in tovariŠice pravijo, da večkrat rada kaj preslišim. Rada jem Čokolado, če pa mi mama da še kaj boljšega, pa tudi nisem jezna. Vsak dan bi bila rada celo popoldne na snegu, pa kaj, ko imam veliko učenja in nalog, tako da so popoldnevi skoraj prekratki. Pa tudi mama pravi, da moram najprej narediti vse za šolo, šele potem pride na vrsto igra. Kadar imamo drugi dan na urtiiku posebno težke ure, se s težavo spra- vim k učenju. Ko pa je učenje za mano, je igra še lepša in brezskrbnejša. SLAVICA LJUBEČ, 8. r. 0§ Slovenjegoriške čete Juršinci INSTRUMENTALNI KROŽEK Še pred nekaj leti na nasi šoli nismo imeli pogojev za vse krožke, ki bi jih učenci radi obiskovali. Potem so šolo obnovili. Dobili smo nova učila._ med njimi tudi glasbene instrumente. Instrumente smo imeli, ni pa bilo učitelja, ki bi znal nanje igrati. Moja največja želja pa je bila, da se naučim igrati kitaro. Predlani smo dobili novega učitelja Zii glasbo. Vsi učenci, ki jih je veselilo igranje na instrumentih, so se lahko prijavili k instrumentalnemu krožku. Tega sem se zelo razveseli- la in se takoj prijavila. Ker pa kitare še nisem im.ela in je tudi na šoli ni bilo", sem se odločila, da bom igrala na metalofon. l ovariš Rogina nas je najprej .seznanil z notami, potem pa še s posameznimi instrumenti. Začeli smo vaditi in kmalu smo tudi nastopili. Prvi nastop je bil dokaj uspešen in zdaj se trudimo, da bi še bolje igrali. Nato sem doma zaprosila za kitaro. Nekaj časa so pomišljali, nato pa so mi jo kupili. Sedaj z velikim veseljem vadim igraiije na kitari in si prizadevam, da bi se veliko naučila. Tudi metalofona ni.sem opustila. Z veseljem igram oba instrumenta, saj je bila to moja dolgoletna želja. EMANUELA MOHORIČ, 7. a OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci KAJ USTVARJAM Hodim v 6. razred. Obiskujem več prostovoljnih dejavnosti. Najbolj mi je všeč literarni krožek. Pri tem krožku pišemo spise. H krožku sem se prijavila zato, ker rada pišem spise. Pisali smo že več spisov. Ob 22. decembru smo pisali spise o naši armadi in dva najbolj- .ša spisa smo prebrali na šolski proslavi. Ko seje bližalo Novo leto, smo pisali o zimskem veselju, svojih novoletnih željah in o domačem prazniku — kolinah. Literarno-novinarski krožek imamo vsak petek pred poukom. Ta krožek obiskuje okrog deset učencev. Prepričana sem, da mi bodo izkušnje, ki si jih nabiram v tem krožku, prišle kdaj pozneje prav. JELICA ČEH, 6. a OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci Pri krožku OZN — linorez Silvestra Petemik, OŠ Tone Žnidarič Ptuj KOLEKTIVNO DARILO Vem, da se vsi otroci dedka Mra- za zelo veselijo, tako je bilo tudi pri nas v Cirkulanah. Na naši šoli nam je dedek Mraz prinesel skup- no darilo, neposredno pa je ob- daroval otroke do 7 let starosti, ki so jih na tp dan pripeljali starši v šolo. Ta obisk je bil 30. decembra ob 9. uri. Tudi mojega bratca je dedek Mraz obdaril, zelo se je ve- selil in komaj čakal, da je lahko šel z mano v šolo. Nam šolarjem pa je dedek Mraz prinesel mikrofone, razna orodja in podobno, kar vse nam bo služi- lo pri tehničnem pouku. Tudi to je nekaj vredno. Sicer pa šolarji nis- mo ob novem letu ostali brez slad- karij, Z njimi so večino obdarili starši in drugi sorodniki. Ida Kovač.ič, 5. b OŠ Maksa Bračiča Cirkulane PTIČKE POZIMI V deželo je prišla zima. Sneg je pokril hribe in doline. Mraz je pritisnil od vseh strani. Za živali so prišli hudi časi. V naravi jim primanjkuje hrane. Za živali v gozdu skrbijo lovci. Zelo revni pa so ptički.' ki žalostno čivkajo okrog naših domov in prosijo dobre ljudi, da se Jih usmilijo. Pridni otroci skrbimo za drob- ne ptičke. Naredimo jim krmilni- ce, vanje pa natresemo suho zrnje ali posušene kruhove drob- tinice. Krmilnice postavljamo na taka mesta, da do njih ne morejo nepridipravi mački. Ptice hranimo do pomladi. In takrat nam v zahvalo prepevajo svoje pesmi. Alenka Petek, 2. b OŠ Gorišnica V CIRKUSU V petek popoldne smo se z vlakom peljali v Ljubljano. Ko smo prispeli, smo šli v halo Tivoli, kjer je bil cirkus. Nestrp- no smo čakali na predstavo. Naenkrat so se prižgale luči in prikazal se je napovedovalec. Za tem so prišli še vsi nastopajoči. Napovedovalec je najprej napo- vedal skupino akrobatov. Ti so bili zelo spretni, saj so s skakalni- ce skočili naravnost v stol, ki je bil na palici. Najlepša točka se mi je zdela tista s kužki. Opazila sem, koliko reči se da naučiti tako majhno živalco. Bili so sami pudlji. Eni so bili čisto črni, eni manj, drugi pa beli kot sneg. Najlepši pa je bil čisto majhen pudeljček bele barve. Kužki so skakali skoziiobroče, vozili avto- mobile in vlekli vozičke. Bili so zelo zabavni. Med drugim so skakali skozi obroč, ki je bil prekrit s papirjem. Nastopali so tudi sloni. Ti so hodili po deski in odbijali z nogami žoge, nastopal je tudi klovn. V cirkusu je bilo zelo lepo. Naslednji dan sem premišljevala, kako težko je in koliko je treba vztrajati, da se naučiš kaj takega.' Alenka Toplak, 67a, OŠ Olga Meglič Ptuj NA OKNO JE PRILETELA SI- NIČKA Zima je, ptice zebe in lačne so. Povsod iščejo hrano. Učenci smo pri šoli obesili krmilnice in vsak dan vanje nastavljamo zrnje. Doma nastavljam ptičkom hrano na okno dnevne sobe. Ponavadi je to proso in zmleta koruza. Naj- pogosteje priletijo vrabci, večkrat pa tudi siničke. Takrat sem čisto tiho in jih opazujem. Ko vse pozobljejo, odletijo, a se kmalu spet vrnejo. Včeraj, ko sem delala domačo nalogo, je na okno spet priletela .sinička. Bila sem čisto tiho, da ne bi odletela. Čez nekaj časa sem vstala, da bi pogledala, kaj zoblje, saj namreč še nisem ničesar dala na okno. Toda tam je bil košček kruha. Zelo sem bila jezna, ker kruha pticam ne smemo dajati, za- to ga tudi jaz na okno nisem nastavila. Dejan in Bojana sta rek- la, da ga tudi ona dva nista. Kdo je kruh dal na okno, res ne vem, ko pa nihče noče biti kriv. Sam pa tudi ni prišel na okno! Valerija Ilešič, OŠ Vitomarci tednik — 28. januar 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 POGOVOR Z NAJBOLJŠIMA ŠPORTNIKOMA ZA USPEH JE POTREBNO VELIKO DELA Atletinja Marija Vindiš in šahist Danilo Po- laižer sta izbrana za najboljša športnika ptujske oWine v letu 1981. Takoj po proglasitvi smo se v naši redakciji zapletli v pogovor, s katerim vam ta mlada športnika želimo predstaviti. Predstavi- ti njune začetke, prve uspehe, načrte. Začela sem v srednji šoli, najprej s krosi m v občinski reprezentanci na krosu Dela. Ze na prvem krosu, kjer sem tekmovala kot mladinka, sem prejela prvo diplomo, ki ti v začetku pomeni največ " pravi o začetkih Marija, sedaj študent- ka VEKS-a v Mariboru. „Za atletiko so me športni delavci navdušili po nastopu v štafeti zmage v Ljubljani in začela sem redno vaditi. Dosegla sem normo za nastop na republiškem mladinskem prvenstvu in tudi za nastop na državnem prvenstvu. To je odločilno vplivalo, da sem ostala v atletiki in redno vadila." — Kateri nastopi in uspehi ti pomenijo naj- več? ,,Prvi kros Dela, zmaga v štafeti zmage v Ljubljani, nastop na državnem prvenstvu in prvi na.stop v tujini na krosu v Avstriji. Všeč mi je bi- lo tudi takrat, ko sem bila gost AK Olimpija v Bolzanu. Veliko je tega, vsak nastop ti pusti ne- kaj lepega." — Ali si z dosežki v letu 1981 zadovoljna? „Lahko sem več kot zadovoljna, glede na to, koliko časa vadim." — Atletika zahteva stalno, načrtno in vztraj- no vadbo. Koliko vadiš sedaj, v zimskem času? ,,Vsak teden opravim trinajst treningov, dva na dan, v nedeljo pa enega. .Zjutraj še v temi te- čem po polju. Vendar v Ptuju ni najboljših pogojev za vadbo. Zatika se že pri garderobah, potem je tu določen čas vadbe v dvorani, včasih se enostavno nimaš kje preobleči. Kljub temu na dan pretečem po 20 kilometrov, včasih tudi več. Vadim pa pod vodstvom trenerja Franca Ivanči- ča." — V atletiki boš gotovo še precej časa. Cilji, načrti? ,,Vsekakor je to uvrstitev v državno repre- zentanco za tek na daljše proge. Tu se lahko po- merim z najboljšimi, mislim v maratonu. V teku na 3000 m pa mi še manjka, izpiliti bo potrebno konec teka, finiš." — Šola in trening. Kako to usklajuješ? ,,Sem se že privadila. Vstanem ob 5.30, opra- vim prvi trening, nato zajtrk, šola, učenje, drugi trening, znova učenje. Trening mi je pravzaprav sprostitev ob študiju." — Tvoje discipline so precej naporne. Je ta atletika eno samo garanje, ali pa ob tem doživ- ljaš tudi lepe občutke? Marija na to odgovarm kratko in preprosto — s formulo za uspeh: ,,Ce imaš veselje, potem ni nič težko." Pogovor z najboljšim športnikom je potreb- no zasukati in usmeriti čisto drugam — na šah. Kdaj in kako je začel mojster FIDE Danilo Po- lajžer, kaj je dosegel na dosedanji šahovski poti? „Začel sem v šahovskem društvu Izbira Ptuj po končani osnovni šoli. Posebnih uspehov v za- četku ni bilo, dd leta 1975. Takrat sem iz druge kategorije postal mojstrski kandidat in se uvrstil v reprezentanco Slovenije, kjer mi je šlo dobro. Nato tri leta nisem napredoval. Namreč, težko je od mojstrskega kandidata napredovati v višji razred, saj je potrebno veliko dela, veliko šaha je potrebno predelati. Leta 1978 sem igral na med- narodnem turnirju v Mariboru. Takrat sem spo- znal kako je, ko igraš z močnejšimi šahisti, z ve- lemojstri. Kakšnega posebnega tekmovalnega uspeha ni bilo, bila pa je to ena mojih največjih šol. Takrat sem bil še mladinec, nastopal pa iz- menoma v Ptuju in Mariboru. Spoznal sem, da je potrebno za napredovanje še precej dela. Ta- ko je prišlo leto 1980, ko sem v Mariboru osvojil prvi bal za mojstra FIDE, do jugoslovanskega mojstra pa mi je manjkalo le pol točke. Ta turnir mi je pomenil veliko, dobro sem se kosal z uve- ljavljenimi svetovnimi igralci. Leto 1981 pa je na dosedanji poti bilo najbolj uspešno. Osvojil sem drugi bal, naslov mojstra FIDE (mednarodne ša- hovske o.^ganizacije) in jugoslovanskega mojst- ra, uvrstil sem se v mlado reprezentanco Jugosla- vije in uspešno nastopil na mladinski olimpijadi v Gradcu, iz šestih partij sem osvojil 4,5 točke. Na koncu pa sem z manjšim uspehom igral na mednarodnem turnirju v Ljubljani, ki je prišel nepričakovano. Namreč, lani sem dosegel vse ti- sto, kar sem planiral." Drugi bal za naslov mojstra je Danilo osvojil na turnirju na Madžarskem. Pred tem seje veli- ko pripravljal za nastop v državni reprezentanci in igranje za ekipo ŠD MIP v drugi zvezni šahov- ski ligi, kjer je na prvi deski igral kar s šestimi ve- lemojstri, tremi mednarodnimi mojstri, skratka v zelo močni konkurenci. Po zaključku lige se mu je delo obrestovalo že po nekaj dnevih na že omenjenem turnirju na Madžarskem. Gotovo so prihodnji načrti vezani na naslednje mednarodne šahovske nazive? ,,Res je. V prvi vrsti so to mednarodni nazivi, nato pa izboljšava ratinga. Namreč, šahisti so v okviru FIDE razvrščeni po ratingu, po točkah. Več jih imaš, bolj te vabijo na turnirje." — Kako pa letos? ,,Kaj posebnega nimam v načrtu. Odločil sem se, da dokončam študij. Udeležil se bom si- cer nekaj turnirjev, vendar kaj velikega res ne planiram. Prvi cilj mi je dokončanje študija." — Marija je omenila pogoje za vadbo, za de- lo. Kakšni so pogoji v §D MIP? ,,Pogoji so dobri. Škoda je le, da v Ptuju ni- mamo še enega mednarodnega mojstra ali pa ve- lemojstra. V Društvu imamo namreč vse pogoje za napredovanje mladih, člani z njimi veliko delajo. Škoda je, da nimamo na primer profesio- nalnega trenerja. Ko igralec pride do mojstrske- ga kandidata, potem malo stagnira. Lažje je, če ti nekdo nekaj ,servira' kot pa da sam iščeš v knjigah, morda tudi napačno. So variante, pri katerih ti na primer velemojster takoj reče da so slabe, sam pa do te ugotovitve izgubiš veliko ča- •sa. Pred velikimi turnirji sem obiskoval vele- mojstra Parmo v Ljubljani, vendar je to poveza- no s časom, tudi denarjem. Veliko lažje pa je, da ti s takšnim živiš, delaš. Pri šahu je potrebno veliko dela, vsak dan po pet ur, če želiš napredo- vati. Najboljši svetovni igralci delajo tudi po osem ur na dan!" — Ali si z doseženim zadovoljen? ,,Zadovoljen sicer sem, vendar menim, da bi lahko igral še boljše. To ugotavljam pri mojih srečanjih z velemojstri." Čeprav sta Marija in Danilo v povsem razli- čnih panogah, imata precej skupnega. Oba red- no Študirata, veliko delata v svojih panogah, sta uspešna čeprav nimata najboljših pogojev — in kar je najbolj pomembno — menita, da lahko do.sežeta Še precej več. Veselja, volje in zagnano- sti jima ne manjka. Zaželimo jima, da v načrtih tudi uspeta! Tekst in foto: 1. kotar Marija Vindiš — izboljšati finiš Danilo Polajžer — študij in nato napredovanje SKUPŠČINA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI PTUJ To velja tudi za 15. sejo obeh zborov skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. Tretji sklic je uspel, seja pa je bila v petek 22. januarja. Udeležba je bila tokrat takšna, da bi je bili veseli na vsaki seji, še zlasti v interesnih skupnostih. Seje seje namreč v zboru uporab- nikov od 75 udeležilo 61, v zboru izvajalcev pa od 25 kar 21 delegatov. Udeležba je bila tako kar 80 odstotna. Tako bi moralo biti na vsaki seji. ne pa na tretjem sklicu iste seje. Delegati so v uvodu brez ra/.pr^ve potrdili zapisnik 14. seje skupščine in nato še predlog samoupravnega sporazuma o uresničeva- nju m izvajanju kadrovske politike na področju telesne kulture v SR Sloveniji. Pri obravnavi predloga samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih sprejemanja sistemov tekmovanj v naši republiki so sprejeli predlog večine delegatov, da je potrebna sprememba v tistem delu sporazuma, v katerem je beseda o območnih ligah — gre za druge republiške lige. Mnerija so. daje osem ekip veliko premalo. Iz doseda- nje prakse vemo, daje pri tako malem številu prišlo do štirikrožnega sistema^ tekmovanja, kar pa je običajno precej dražje od navadnega dvokrožnega s čeprav večjim številom ekip. Pri tako zmanjšanem številu ekip in normalnim potekom prvenstva (jesen—pomlad) pa '•'"tK D ^ premalo srečanj. Predlog za večje število ekip bo delegaci- ji! KS Ptuj posredovala na seji republiške telesnokulturne skupnosti. ^ "^^^'jevanju so delegati brez razprave soglasno sprejeli pro- tem I telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za letos. Ta cmeiji na usmeritvah, ciljih in nalogah, opredeljenih v dokumentih za sti b I u obdobje, torej obdobje 1981—1985. V okviru skupno- Do teklo pospeševanje in zagotavljanje čimbolj skladnega razvoja ejavnosti v občini, prednostne naloge pa so razvoj množične športno- eKreacijske dejavnosti, zagotavljanje materialnih pogojev za dejav- ne st in zagotavljanje možnosti za doseganje športnih dosežkov športni- v, ki izpolnjujejo dogovorjena merila. Nadalje gre za uresničevanje aiog politike ekonomske stabilizacije, dograjevanje delegatskega ■ f?^- posebna pozornost pa bo namenjena smotrni rabi telesnokul- lumih objektov in opreme ter kvalitetnejšemu vzdrževanju. Iz programa razvidno, da novih nalog v letu 1982 ne bo. Torej gre M to da v okviru dosedanjega izboljšamo kvaliteto dela, tekmovalnih 1QQ r vzdrževanja. Vrednost programa za letos je 11 milijonov m tisoc dinarjev, kar je za 15% več kot lani. Največ sredstev bo namenjenih dejavnosti in prireditvam (5 770 000 din), nato za vzdrže- rf <08 rv^^ 000 din), samoupravno organiziranost in strokovno službo i I 000 din) ter anuitete (1 419 000 din). Sredstva bodo zbrana po STupnosti ^^ dohodkov) ter lastnimi prihodki Po sprejetju programa dejavnosti so delegati sprejeli še sklep o prispevni stopnji za letos ter sklep o začasnem financiranju. Največ razprave je bilo pri delegatskih vprašanjih. Po odgovoru na delegatsko vprašanje TVD Partizan Kidričevo se je razvila živahna razprava o načinu izbora najboljših športnic, športnikov in ekip ptujske občine za leto' 1981. Delegati moto in letalskih športov in slrelstva so poudarili, da čestitajo vsem, ki so dobili priznanja, ne morejo pa se strinjati z načinom izbora, ki gaje opravil izvršni odbor telesnokulturne skupnosti, ko je iz izbora izključil njihove športnike. Predsednik lO TKS je odgovoril, da je izvršni odbor takšne kriterije zavzel zato. ker je izbor postal preveč enoličen (stalna prva mesta za športnike iz takoimenovanih tehničnih športov, op.p.), poskusili so izločiti tehnične športe, da ne bi bili športi za mladino preveč zaposta- vljeni. daje potrebno upoštevati množičnost. Dejstvo pa je. da za izbor ni pravilnika, prav tako pa ni znano, kdo naj izbor opravi. Razprava je bila zelo kritična do dela izvršnega odbora v tem primeru. Nekateri .so menili, daje to celo nezaupnica izvršnemu odboru, drugi (manjšina) so ga pohvalili, daje to opravil, ker drugače izbora ne bi bilo. Prevladalo pa je mnenje, da je za prihodnje potrebno izdelati kriterije, izbor pa naj skupaj opravijo ZTKO in sredstva javnega obveščanja. Skratka, izbor je povzročil veliko hude krvi, polemik in negodovanja. To bi člani izvršnega odbora morali vedeti ob odločanju o najboljših. Verjet- no so. zato bi takšno odločnost kazalo prenesti na veliko bolj pomemb- na področja dela na telesnokulturnem področju kot so vzdrževanje objektov, zagotavljanje pogojev za dejavnost, izvajanje prioritete in podobno. 1. kotar KOŠARKA PTU J-KOPER 67:44 Prve minute igre so pripadale gostjam, v 6. minuti so domačinke povedle in svoje vodstvo do odmora utrdile. Nedvomno bi lahko bil rezul- tat še ugodnejši, če bi bile točnejše pri metih, zlasti iz prostih metov, popnjl- noma pa so prepustile gostjam odbite žoge pod košem. V nadaljevanju so gostje poizkusile s presingom, ki jim je le delno uspeval in so prek Karbiče- ve in Topičeve rezultat znižale. Tokrat domačinke niso popustile in uspelo jim je ponovno prevzeti iniciativo in preko Kornikove, Majde Širec in Vo- grinčeve polniti mrežo gostjam. Zmaga domačink je zaslužena, tokrat je manjkala poškodovana Hor- vatova pa tudi v drugem delu igre ni nastopila Jelka Širec, ki jo je trener za- menjal, ker si je nabrala 4 osebne napake. Sodnika Tkauc in Varda iz Mari- bora sta tekmo dobro vodila pred 50 gledalci. DEJAVNOSTI NE BODO ŠIRILL POUDAREK NA KVALITETI člani ptujskega aerokluba so minulo letalsko sezono pričeli z dvema nesrečama padalcev, ki sta se končali tragično. Kljub precejšn- jemu vplivu na nadaljne delo pa so letni program uspeh izvesti v vseh sekcijah, padalski, motorni, jadralni in modelarski ter doseči tudi nekaj zavidljivih tekmovalnih uspehov. Na letni konferenci, ki so jo izvedli v petek 22. januarja, so posebej izpostavili naslov balkanskega prvaka, ki gaje o.svojii moaeiar uton veiunsek, se zlasti pa državni naslov jadral- ca Igoija Kolariča. Ugotovimo lahko, da so člani AK Ptuj v svojih najmočnejših dejavnostih (po uspehih) — modelarstvu in motornem letenju — še vedno v jug^oslovanskem vrhu, precejšen vzpon so dosegli v jauralstvu, napredovali pa tudi v padalstvu. Nekoliko manj pa so zadovoljni z aktivnostjo članstva pri ustvarjanju pogojev za nemoteno delo — gre za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev. Letošnja sezona bo za klub precej težja kot lanska. Splošni pogoji jih ne bodo obšli, zato bo zavzetost članstva še toliko bolj pomembna. Ne bo uvoza, precej bo težav z gorivom, težko bo zbrati potrebna sredstva za izvedbo programa (ta je vreden prek 5 milijonov dinarjev). Zato so v razpravi na letni konferenci poudarili, da širitve dejavnosti ne bo, zalo namreč ne bo pogojev. Delo pa do usmerjeno v dvig kvalitete znotraj obstoječega programa. Menijo, da tu vseh možnosti še niso izkoristili. V primerjavi s prejšnjimi leti bo v jugoslovanskem letalstvu prišlo tudi do zmanjšanja tekmovalne dejavnosti na medna- rodni ravni. Teh tekmovanj se bodo lahko udeležili le člani državne reprezentance. Na konferenci je bilo izpostavljeno tudi vprašanje odgovornosti ob letalskih nesrečah, gre predvsem za nesreče v padalstvu, za tem stalno usposabljanje in izpopoli^evanje znanja za večjo varnost, precej kritičnih oesed pa je bilo na račun zapostavljanja letalskih šf)ortnikov pri izboru najboljših v ptujski občini za leto 198i. Dogovorih so se, da se v polemike ne bodo spuščali, z delom in rezultati bodo dokazah svojo vrednost. Po pozdravu predstavnikov sosednjih aeroklubov in vojaškega letalstva so konferenco sklenili s podelitvijo znakov Srebrni C jadral- nim pilotom. 1. kotar ODLIČNA iGRA PTUJČANOV Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Krasnik in Varda (Mari- bor), delegat Zule (Slovenske Konjice); PTUJ: Filipič 6, R. Kotnik 12, Beranič 24, Cobelj 23, M. Kotnik 2, Bedrač 7. Dobrijevič 22, Seruga 4; KA.MNIK: Kajnih 33, Klopčar 2, Rihtarič, Plemeniti 2, Perdežak 4, Hudalin 4, Košir 13. Kocjan. V desetem kolu tekmovanja so Ptujčani vrnili igralcem Kamnika za poraz iz prvega dela tekmovanja. Prikazali so izvrstno igro, zlasti v prv'em delu, ko so razliko povečevali iz minute v minuto. Dobro minuto pred koncem prvega dela so vodili celo 148:21. Kljub precejšn- ji razliki so z zavzeto igro nadaljevali tudi v drugem pol^su m v sredini tega dela vodili že s 31 koši razlike, 78:47. Trener domačih je v nadaljevanju v igro poslal vse igralce, prijavljene za to srečanje. Zani- mivo je, da so se prav vsi vpisali mecl strelce, kar v športu ni pogost pojav. Za prikazano igro velja čestitati vsem igralcem domače ekipe, še zlasti, ker so se odlikovali kot kolektiv. V slovenskih košarkarskih ligah je sedaj premor. S tekmovanjem bodo nadiUjevali 13. februarja, dam K K Ptuj pa se bodo v Ptuju pomerili s Šentjurjem. \ z PLAVALNI TEČAJ Zveza telesnokulturnih organizacij in Plavalni klub Toplice nadaljujeta z organiziranjem začetnih plavalnih tečajev za mlade in starejše občane. Tako se lahko v tem času prijavite v začetni tečaj, ki se bo pričel 1. februarja. Prijave sprejema sekretar ZTKO Ivo Klarič vsak dan med 16. in 17. uro v pisani športne dvorane Mladika, telefon 771-745. I. k. TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Znano je, da za obseg nogometne dejavnosti primanjkuje nogometnih sodnikov. Zalo so sc v sodni.^Ski organizaciji pri MNZ Ptuj odločili izvesti tečaj za sodnike nogometa, da bi tako svoje vrste okrepili. Vsi. ki želite postati sodniki nogometa, lahko prijave pošljete do 10. februarja na naslov: Medobčinska nogometna zveza Ptuj — sodniška organizacija. Pletarska 3. 1. k. ODPRTO PRVENSTVO PTUJA V JUDU V počastitev dvajsetletnice delovanja .so člani judo kluba Drava za to nedeljo, torej 31. januarja, pripravili zanimivo in kvalitetno tekmovanje — odprto pr\'enstvo Ptuja. Poavabiii so vse kvalitetne slovenske judoiste, zato kvalitetnih borb ne bo manjkalo. Prvenstvo se bo v dvorani Mladika pričelo ob 10. uri. 1 k. 14 - ZA RAZVEDRILO 28. januar 1982 - tednik tednik — 28. januar 1982 OGLASI IN OBJAVE - 15 Predsedniki OK ZSM iz enajstih bratskih občin med pogovorom v Ptuju. Sodelovanje med enajstimi bratskimi občinami Slovenije in Hr- vatske dobiva iz leta v leto večj razsežnosti. Zadnja leta je okrepljeno predvsem sodelovanje med mladimi iz občinskih konferenc pobratenih občin. Tako so se v torek 19. januarja sestali v Ptuju predsedniki vseh omenjenih občinskih konferenc mladih, z namenom, da se dogovorijo o skupnem programu in sodelovanju v letu 1982. Po tem, ko so konstituirali odbor za sodelovanje OK ZSM bratskih občin in za predsednika izvolili Igorja Galiča iz Ptuja, so podrobneje razčlenjevali potek posameznih aktivnosti v letošnjem letu. Mladi iz Ptuja .so predlagali, da tudi letos formirajo brigado bratskih občin. Nosilec te akcije, naj bi bila OK ZSMS Ptuj. Brigadirji te bratske brigade se bodo med drugim udeležili pohoda po poteh revolucije, ki bo 24. aprila v občini Ptuj. Predvidevajo tudi srečanje posameznih občinskih konfe- renc in mladih različnih struktur. V ta namen bodo izvedli tudi srečanje klubov mladih pobratenih občin, v sodelovanje pa se bodo vključili tudi klubi OZN iz pobratenih občin. Razen tega bodo izvedli številna športna srečanja in druge prireditve. Ker vse občinske konference še niso imele dokončno izoblikovanih predlogov o sodelovanju so se dogovorili, da bodo končni program sodelovanja sestavili na naslednji seji. I a bo predvidoma sredi februarja. M. Ozmec SOS ZA PTUJSKO GLEDALIŠČE O delu ptujskega gledališča smo že veliko pisali, v zadnjem času pa tudi o težavah, ki ta maloštevilni ljubiteljski ansambl spremljajo ne- kaj let. Pred kakimi osmimi leti so se začele in danes je že tako daleč, da se lahko resno vpra- šamo — ali bomo gledališče v Ptuju še imeli ali pa bo delo domačega ansambla popolnoma zamrlo. Da se to ne bi zpdilo so pri zvezi kul- turnih organizacij sklicali člane gledališke sekci- je, predstavnike DPD Svoboda, ZKO in družbenopolitičnih organizacij SZDL, ZKS in ZSMS. Zal so se že drugič o problemih in teža- vah pogovarjali le tisti, ki jih več ali manj poz- najo in da se ostalim kot vse kaže ni zdelo vred- no temu prisluhniti, morda pa so tega dne imeli tudi pomembnejše opravke — kot je dejal eden izmed razpravljalcev. Sicer pa je bilo izgovorjenega veliko kritične- ga, tudi na račun same gledališke sekcije, pa na izredno slabe delovne pogoje v gledališču v katerem takorekoč ni uporabnega svetlobnega parka, ni ozvočitve in še bi lahko naštevali po- manjkljivosti, ki so v teh letih počasi in še bi lahko naštevali pomanjkljivosti, ki so v teh letih počasi pa vendar vztrajno odvračale ljudi, celo tiste, ki so tam preživljali nekaj desetletij. Tudi drugi subjektivni vzroki so pri tem prisotni, pa se jih žal ni hotel nihče dotakniti, vsaj ne- posredno ne. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je z začetkom letošnje sezone zaposlila poklicno re- žiserko, ki ima za nalogo, da dela predvsem z gledališko sekcijo in da načrtno skrbi tudi za bodoči naraščaj. Danes je tako daleč, da re- žiserja spet imamo, nimamo pa ljudi s katerimi bi lahko delal. Do šest se jih morda Se uspe naj- ti nato pa že nastanejo težave. Ta zadnji sesta- nek je bil, v resnici nekak klic v sili, predvsem z željo, da se stvari premaknejo in da se z njimi seznani širši krog ljudi, tudi tiste najodgo- vornejše v občini. Na izvršnem odboru zveze kulturnih organi- zacij v Ptuju že več let govorijo o stagniranju gledališke dejavnosti, čeprav je komisija za področje med najbolj delavnimi. Iz leta v leto se zmanjšuje število skupin na terenu, skratka dejavnost v celoti upada in tudi zaradi tega sta bila izvršni odbor in gledališka komisija toliko bolj angažirana. Zveza pa razen usmeritev, spodbud in strokovne pomoči ne more samo narediti vsega, če ni ljudi, ki bi delali. In kaj pravijo igralci sami? Tako kot ostali ugotavljajo, da že lep čas drsi delo v gledališču navzdol, da ni ljudi, da so delovni pogoji slabi, boljši so na primer v Cirkovcah in na Grajeni. Vprašanje pa je predvsem v treh bistvenih stva- reh — pomembnih za delo gledališča — repertuarna politika, številčnost skupine in vodstvo sekcije. Ptujsko gledališče vsa leta nazaj ni imelo svo- je načrtne repertuarne politike, kar je bilo zgre- šeno. V ptujskem gledališču so gostovali nekateri poklicni režiserji, ki so takorekoč s se- boj nosili repertuar, ki je pri občinstvu naleteval na boljši ali slabši sprejem. Igralci pa so se morali zadovoljiti s tistim kar jim je tak gostujoči režiser ponudil. Gledališka skupina se ves čas delovanja ni dosta pomlajala. Nekaj mladih, predvsem dek- let, se je občasno vključevalo, nakar so zaradi družinskih ali drugih vzrokov spet odhajali. Ostajalo je le tisto ,,staro" gledališko jedro in tako je vso breme slonelo na petih ali šestih članih. Na prvo mesto bi morda morali postaviti prav vodstvo gledališke skupine. Vsak se ga je otepal in tako je bilo storjeno le tisto kar je mo- ralo biti. Ne da bi komu kar koli očitali. Vsak je delal po svojih najboljših močeh, je pa res, da je prav od vodstva odvisno skoraj vse in da je bilo doslej premalo pomoči in sodelovanja z ostalimi člani gledališke sekcije, ki je med dru- gim pričakovala, da bo prav ta razširjena seja gledališke sekcije prinesla neko misel o tem — kako zastaviti to v gledališču v prihodnje. Dejstvo je samo eno pravijo ptujski gledali- ščniki — med nami bomo težko našli človeka, ki bi to bil pripravljen prevzeti in ki ni obreme- njem z vsemi temi problemi, morali bomo iskati drugod, zunaj sekcije. Brez načrtne, dobro zastavljene in premišlje- ne kadrovske politike pa ob vsem tem, še tako velikem trudu ne bo nič — pravijo v ptujskem gledališču. Več bomo morali storiti za to, da v mladem človeku privzgojimo ljubezen do gleda- liškega odra. Le občasne, bolje rečeno kam- panjske akcije so premalo. Ptujska občina je zelo velika, v njej živi dosti mladih ljudi, ki vendarle gojijo nekatere simpatije do oderskih desk in te je potrebno najti, jih pritegniti ali ce- lo trajno prikleniti nanje. Avdicije ali znanstva so ena pot, ki ima lahko delni uspeh, ni pa to trajnejša rešitev. Ta je le v najmlajših, v osnovni Soli. Delo bo sicer dolgotrajno, uspeha ne bo čez noč, bo pa zagotovljen, ker tisti mla- di človek, ki to delo okusi, ne odneha kar tako brez vzroka. Kako naprej? — Mišo Damiš, dolgoletni član gledališke sekcije pravi: ,,Na pogovoru, ki so mu prisostvovali predstavniki ZKO in DPS Svoboda pogosto nismo vedeli v katero pristoj- nost pravzaprav nekatere stvari sodijo. Pri kul- turni skupnosti so nekateri delavci, ki odgo- varjajo za gledališko hišo in s tem posredno tu- di za delo skupine same. Tu doslej ni bilo pravega skupnega jezika. Mislim, da bodo morali tudi nekateri funkcionarji v občini le priti nekoč na naš sestanek in morali ga bomo ponovno sklicati. Končno bomo morali od najodgovornejših ljudi slišati — kaj si želimo v Ptuju, kaj od te vrste kulturne dejavnosti sploh pričakujemo — kakšno gledališče je naše- mu delovnemu človeku in občanu potrebno?" Bogata gledališka tradicija Ptuja nalaga gle- dališki sekciji izjemno odgovornost in izjemen pomen, — je bilo rečeno na nedavni letni kon- ferenci DPD Svoboda. To tudi daje mesto dejavnosti sami med ostalimi sekcijami, ki jih je 14. Ni samo dovolj le določena samostojnost v delu sekcije, gledališka hiša, potreben je ves tehnični kader, ki ga ni — je le nekaj entuzia- stov, ki nekateri že desetletja vztrajajo na popolnoma amaterski osnovi. Brez konkretno zastavljenih rešitev bodo še ti omagali, če nam gledališče umre, ga morda celo desetletje spet ne bomo obudili in to nam naj da misliti, vsem! mš TOKRAT O SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Komite občinske konference ZKS Ptuj je v soboto, 23. januarja letos že drugič organiziral seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZKS. Tokrat so bili sekretarji v funkciji predsednikov komitejev za SLO in družbeno samozaščito. Udeleženci seminarja so pozorno sledili predavateljem, ki so naka- zali najaktualnejše naloge. Bili so enotni v oceni, da vsaka učinkovi- ta aktivnost tako na družbeno ekonomskem kot na družbenopoli- tičnem področju prispeva k enot- nosti in trdnosti, s tem pa tudi h krepitvi obrambne sposobnosti socialistične Jugoslavije. Varnostnopolitične ocene mora- jo biti mobilizacijske, iz njih mora slediti konkretna naloga in aktiv- nost. Le tak način dela komitejev za SLO in družbeno samozaščito lahko bistveno prispeva h krepitvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. S. L. Udeleženci so pozorno sledili besedam predavateljev. Foto: L Preac Udeležencem seminarja je govoril tudi mg. Slavko Soršak Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 18. do vključno 25. januarja posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili le eno težjo telesno poškodbo in manjšo materialne škodo. Pomočnik komandirja PM Ptuj, Aleksander Majdič pa opozarja predvsem na porazno stanje var- nosti v cestnem prometu. V pre- teklem tednu so namreč miličniki izvedli prometno akcijo preseneče- nja, ki je bila naperjena predvsem proti pešcem in kolesarjem. Ti dve kategoriji udeležencev v cestnem prometu sta zadnji čas najbolj ogroženi, pa tudi med naj- pogostejšimi povzročitelji promet- nih nesreč. Od vseh kontroliranih je bilo 50 opozorjenih, 22 kolesar- jev pa so prijavili sodniku za pre- krške zaradi nepravilne vožnje in zaradi pomanjkljivosti v opremi koles. TRČIL V OTROKA V torek i9. januarja ob 10.45 je prišlo do težje prometne nesreče na lokalni cesti v Trdobojcih. Mlado- letni voznik motornega kolesa (brez vozniškega dovoljenja seve- da) je dohitel skupino treh otrok in jih pred prehitevanjem opozoril s signalom. Pri tem so otroci sko- čili vsak na svojo stran, eden od njih pa naravnost pod kolo mo- tornega kolesa, kjer je obležal huje poškodovan. OBA VOZNIKA IN SOPOTNICA POŠKODOVANI V naselju Osiuševci, občina Ormož, je v soboto, 23. januarja okrog 10. ure prišlo do trčenja dveh osebnih avtomobilov. Voznik Zvonimir Kelc iz Osluševcev je izsiljeval prednost, zato sta trčila z voznikom Francem Petričem iz Ljubljane. Oba voznika in so- potnica Marija Petrič iz Ljubljane so bili poškodovani in so jih pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Škodo na obeh vozilih cenijo na več kot 100.000 dinarjev. Včeraj popoldne, 27. januarja se je v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju sestala na redni seji Občinska konferenca ZKS Ptuj. Najprej so ocenili iz- vedene kadrovske priprave v ZK in sprejeli naloge komunistov v prip- ravah in izvedbi letošnjih skup- ščinskih volitev. Povezano s tem so sprejeli tudi dogovor o merilih in oblikovanju družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj in sklep o postopku delegiranja dele- gatov v ta zbor, kjer ima OK ZKS 6 delegatskih mest. Na seji so sprejeli tudi sklep o sklicu in sestavi programsko-volil- ne konference ZKS Ptuj, ki se bo sestala 25. februarja letos. Po določilih sklepa bo programsko- volilna konferenca štela 203 dele- gate, od tega je 59 članov sedanje občinske konference, 43 novoizvo- ljenih članov OK ZKS, ki jim bo mandat potrdila prav ta program- sko-volilna konferenca in 107 delegiatov OO ZKS, ki nimajo stalnega člana v novi občinski konferenci ZKS. Poleg tega so na seji sprejeli finančni načrt za redno dejavnost občinske organizacije ZKS, sklep o razpustu osnovne organizacije ZKS na OŠ Hajdina, sklep o ukinitvi OO ZKS v PP Temeljni organizaciji kooperantov Hajdina in sklep o ustanovitvi OO ZKS v TAM TOZD Karosernica — obrat zavor Ptuj, kjer je danes že 13 čla- nov ZK. Kmetijska zadruga Ptuj in živilska industrija Petovia sta organizirali v petek prvi dan pridelovalcev vrtnin. Vrtnarstvo je v ptujski občini šele v razvojni fazi. kljub temu pa je 75 pridelovalcev lansko leto pridelalo že 1411 ton vrtnin, torej rdeče pese, zelja, kumaric, hrena, brstičnega ohrovta. korenja in tako dalje. Za to proizvodnjo so iztržili približno toliko, kot znašajo celoletni davki od kmetijstva v ptujski občini. Na petkovem shodu so pridelovalce vrtnin predstavniki Petovie seznanili z možnostmi pridelave velikih količin vrtnin, saj predelajo letno v tej tovarni več kot 3.000 ton vrtnin, predvidevajo pa tudi pre- cejšnje povečanje proizvodnje. Z odkupom vrtnin torej ne bo težav, tudi za pridelovanje vrtnin imamo idealne možnosti, saj je v naši občini ogromno malih kmetijskih površin, poleg tega paje pridelava vrtnin tudi dohodkovno zanimiva. Predstavniki Kmetijske zadruge so na omenje- nem srečanju spregovorili o strokovnih vidikih pridelovanja vrtnin. Izmenjava izkušenj in opozarjanje na nekatere težave pa narekuje, da postane DAN PRIDELOVALCEV VRTNIN vsakoletna tradici- onalna priložnost za delovni dogovor med pridelovalci, zadrugo in predelovalno industrijo. JB Pridelovalci vrtnin so si ogledali proizvodni postopek v TOZD Petovia Ptuj ZLATI PAR OZINGER Na matičnem uradu v Ptuju sta v soboto, 23. januarja slovesno obnovila 50-letnico skupnega življenja in bila svečano proglašena za zlatoporočenca FRANC in JULIJANA OZiNGER iz Tibolc 40 v KS Gorišnica. Danes 74-letni zlati ženin Franc je bil zidar, Julijana, ki je dva dni pred zlato poroko praznovala svoj 73. rojstni dan pa je gospodinjila in obdelovala zemljo. V zakonu so se jima rodili 4 otroci, danes pa ju razveseljuje tudi 8 vnukov. Franc in Julijana Ožinger med svojimi najdražjimi v poročni dvorani ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc DELAVSKA UNIVERZA PTUJ RAZPISUJE vpis v 6., 7. in 8. razred večerne osnovne šole Pravico do vpisa imajo: — kandidati, ki so dopolnili 17 let starosti in — kandidati, ki so izpolnili osem letno šolsko obveznost in še niso dopolnili 17 let starosti, a se lahko izkažejo s po- trdilom v smislu 49. člena zakona o osnovni šoli. Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Trg MDB 2, Ptuj telefon 771-539 RODILE SO: Antonija Šegula. Vrazov trg 2 — Janjo; Majda Stockl. Ul. 1. maja 4 — Moniko; Danica Še- ruga. Bezjakova 6/a — dečka; Alojzija Kmetcx\ Repi.šče 43 — dečka; Marija Železnik. Kočice 1 — Andreja; Marija Predikaka, Lovrenc 56 — deklico; Slavica Hvalec.Kraigherjeva 33 — dečka; Marija Žnidarič, Njiverce 40/b — Petra;. POROKE: Radovan Pajovič, Hajdoše 85 in Negica Mijucič, Osanica; Alojz Planinšek. Pleterje 23 in Marija Vrtič, Spuhlja 57; Jožef Vindiš, Berinjak 1 in Olga Ivančič. Repi- šče 15;. UMRLI SO: Ljudevit Majcenovič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1921, umrl 16. jan. 1982; Marija Šimenko, Zabovci 75. roj. 1902, umrla 9. jan. 1982; Jožef Bezjak. Kicar 94. roj. 1925. umrl 16. jan. 1982.; Marija F-:merSič. VelikiOkič65. roj. 1911, umrla 15. jan. 1982; Ida Petek, Dom upokojencev Ptuj. roj. 1899, umrla 19. jan. 1982; Terezija Ži- rovnik. Cvetkov trg 3, roj. 1914, umrla 20. jan. 1982; Franc Lešnik, Biš2. roj. 1905. umrl 20. jan. 1982; .\na Janžekovič, Belšakova 35, roj. 1899, umrla 21. jan. 1982; Alojz Planinšek, Jadranska 9. roj. 1898, umrl 21. jan. 1982; Franc Širec, Slov. Bistrica, Špindlerjeva 8. roj. 1934, umrl 18. jan. 1982; Danica Fras, Trubarjeva 6, roj. 1921, umrla 24. jan. 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.