;.-.........................................................^
Gospodarstvo. ¦                                                                                                                                                                                     •
1................... .... ........ ..,                                              ¦
Napotki k letošnjemu zatiranju peronospore.
V zadnji številki tega lista se glasi zadnji stavek pod zgornjim naslovom „Če bi nastopilo zopet hladno vreme (pod 15° C), tedaj lahko s prvim škropljenjem čakamo, dokler tako hladno ostane". Ker je med tem v istini postalo hladno, saj imamo po noči k večjemu 8 do 10° C, se torej sedaj še ne mudi škropiti, pač pa bo treba to delo opraviti takoj, ko bo zopet toplejše. Ker pa se opaža, da mnogi vinogradniki škrope drugo-krat navadno prepozno, kar je vzrok, da med prvim in drugim škropljenjem nastopi pero-noapora, ne moremo dovolj opozarjati vinogradnike, da naj ne odlagajo z drugim škropljenjem predolgo, ampak naj opravijo to delo 10 do 14 dni po prvem. Škropimo pa lahko brez pomisleka med cvetenjem, ako razmere to zahtevajo, ker to nikakor ne škoduje cvetju.
Tretje Skropljenje se naj vrSi 14 po drugem, to je po konCaneni cvetju, ko so jagode vidne. Nadaljno Skropljenje je odvisno od vremena. Cim vlaznejSe je vreme, tem veCkrat je treba Skropiti. Posebno se priporoCa po drugem in tretjem Skropljenju grozdjo posebej poSkro-piti na tak naCin, da en delavec odgrinja liste od grozdja, katero drugi po&kropi. Ko pride Cas Skropljenja, je pustiti vse drugo delo, kajti, da se nikjer zamuda tako bridko ne maSCuje, kakor pri Skropljenju, se ,]e iz-kazalo lani veC ko dovolj. Lansko leto je tudi mnogi zamudil skropiti, ker ni irnel po-vezano mladje ali pa, ker je Cakal lepSega vremena. Ne eno, ne drugo ne velja, Skropiti se mora pravoCasno in Ce tudi ni poveza-no ali Ce malo rosi; -toliko galice ostane vedno na listju in grozdju, da zabrani za prvo silo obolenje in ko nastane lepo vreme in ko sepoveze, je Skropljenje ponoviti. Skoda pa, ki jo naredimo v nepovezanem vino-gradu s Skropljenjem na ta nacin, da polo-mimo tu in tarn kako mladico, ni daleko tako velika, kakor lahko nastane, ako odla-gamo Skropljenje le radi tega, ker Se nismo povezali. Kar se tice galicno apnene zmesi, je Se v mnogih sluCajih videti, da se ne pri-pravlja s potrebno pazljivostjo. Navadno dodajo zmesi naSi vinogradniki prevec apna, tu in tarn tudi premalo galice. Niti to, niti ono ni umestno. Koliko ja treba galice, je bilo opisano v zadnji Stevilki. Ce je pa prevec apna, se uCinek galice zmanjSa; taka prevec apnena zmes naredi skorjo, ki razpo-ka in se odluSci, ko postane suha ter odpade. Sveze ugaSeno, mastno apno, brez zrnkastih primeskov je najboljSe. Koliko je primeSati apna, se naj doloca z rudecim lakmuspapir-jem, ki postane moder v istem hipu, ko je dovolj apna ali pa s fenolftaleinpapirjem, ki je bel in postane zivo rudeC pri zadostni pri-mesi apna. Pred poskuSnjo s temi papirji^je seveda zmes dobro premeSati in poskuSnje po dolivu malih koliCin apnenega beleza veCkrat ponoviti, sicer se lahko vzlic poskuSnje s papirjem prilijs prevec apna. Ti papirji se dobe v lekarnah, drogerijah in pa pri drz. kmet. kemicnem preskuSevali&Cu v Mariboru in bi si jih naj nabavile trgovine v vino-rodnih krajih.
Nepravilni sestavi galicne zmesi je pri-pisovati v mnogih sluCajih neuspehe Skropljenja ;   veCja   pozornost   je   torej na mestu.
EnostavnejSe je delo z „Bosnapasto," ki uCinkuje istoodstotna ravnotako, kakor ba-krena galica, pa ima pred njo to prednost, da ji ni treba dodjati nic apna, da je v par minutah pripravljena za Skropljenje, ker se odmerjena enostavno razmeSa v vodi. Nadalje je   to   Skropivo   brez peska, ne zamaSi torej
Skropilnic in je uCinkovito tudi, Ce stoji dalj casa, med tem, ko mora biti galiCna zmes vedno dnevno sveza. Edino napako ima, da se njena ucinkujoCa tvarina rada vsede na dnu posode. Treba je torej pridno meSati Skropivo ne leprifnalivanjuvSkropilnice, ampak je tudi Skropilnice veekrat stresti na hrbtu med Skropljenjem, kar pa ne dela nobenih tezkoC in se je le Cuditi, da se vinogradniki ne po-primejo bolj tega sredstva, ki ima pri istem ucinku toliko prednosti pred bakrcno galico. Vinarski inStruktor Zupanc.