Izhaja zvečer vsak prvi in trenji ietrtek meseca. Ako je tt dan praznik, izide dio poprej. Cene mu jc 80 Icr, na leto. Inserati ae aprejemajo in plačujejo po dogovoru. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu ..Domoljuba*, Ljubljana, Semenižke ulice it. a. Naročnina in inserati pa: Upravnižtvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitar jeve ulice It. a. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo Št 12. V Ljubljani, dnt 19. junija 1902. Leto XV. Skrb za izseljence. Dan za dnem zapuščajo naši rojaki iz najraznovrstnejših krajev svojo domovino in se selijo v tuje kraje. Največ jih grč v Ameriko. To izseljevanje je silno žalostna prikazen naše dobe, ki se pa nikakor ne da ustaviti, dokler se ne zboljšajo gospodarske razmere tako, da bo doma zaslužka in kruha dovolj. Ob izseljevanju trpi domovina; kmet nima delavcev; v najlepši dobi zapuščajo zlasti možaki svoj dom: za obdelovanje ostajajo marsikje le ženske in otroci. Trpe pa tudi izseljenci sami: silno veliko nevarnosti jih čaka že na potu; v neznane tuje dežele ^red6 prodajat svoje delavske moči; pri tem večkrat zapravijo vero in poštenje, izgube tudi življenje. Kdo se na tujem briga zanje? Z ljudmi, med katere pridejo, jih ne veže ne kri, ne prijateljstvo; samo toliko so zvezani med seboj, kakor sejmovavci na kakem velikem semnju; prodajajo svOje moči in iščejo svojega dobička. Izseljevanje se ustaviti ne da. Zato je pa vsaj to treba preprečiti, da ne bo več škodovalo, kakor že ravno mora biti. In v tem zmislu bi bilo tudi pri nas kaj storiti. Drugi večji narodi imajo svoja društva, ki pomagajo izseljencem; pri nas nimamo me. Velikokrat so ubogi, neuki ljudje navezam edino le na dobičkarske agente, ki jih seveda izžamejo do zadnje kapljice. Nemški katoličani imajo društvo „sv. Rafaela" v ta namen, ki silno dobro deluje in ki je že v mnogih slučajih pomagalo tudi našim. V pomorskih mestih, kjer se seda na ladije za v Ameriko, ima to društvo svoje zastopnike, ki brezplačno pojasnujejo potnikom vse, kar žele. Ravnotako je tudi v ameriških primorskih mestih društvo v pomoč došlim izseljencem. Kaj bi se dalo storiti pri nas, o tem je treba še temeljitega posvetovanja. „Domoljub" za danes samo izreka misel, da je tudi pri nas potrebno, da se zganemo in kar je mogoče poskrbimo, da zavrnemo škodo, ki je združena z izseljevanjem. Ta skrb bi morala obsezati te-le stvari: a) Treba je poskrbeti za izseljence v. verskem oziru; tisti izseljenci, ki pridejo v Ameriki v kraje, kjer imajo Slovenci svojo urejeno službo božjo, ali celo svojega duhovnika, ostanejo na zdravi poti. Brž najdejo bratov istega duha in pri njih se okrepčajo. V društvih se jim daje podpora in vsestranska pomoč. Ce pa zaidejo v take kraje, kjer se ne naslonijo na cerkveno življenje, potem shirajo. b) Treba je zanje poskrbeti v telesnem in gmotnem oziru, zlasti na poti, da se morejo varovati goljufnih sleparjev. c) Treba je poskrbeti tudi za njihove rodbine in posestva, ki jih puste doma. Gojiti se mora vsestranska zveza med Slovenci na tujem in med domom. To sc edino more doseči po društvih. Ta zveza mora biti duševna, pa tudi gmotna in tako trdna, da v vsakem članu na tujem ohrani zavest, da ima še svojo domovino in da nc visi kakor kaplja na veji. ,.Domoljub" jc pripravljen pomagati v tem oziru. Zato prosi svoje prijatelje doma in na tujem, naj mu sporoče svoje misli in izkušnje, kako bi se to najložje izvršilo. Bog pa daj svoj blagoslov temu našemu prepotrebnemu delu! Petindvajsetletnica vladanja sv. očeta papeža Leona XIII. Ti$e dr. Ivan Janežič. 3. Vladni načelnik Mladi mašnik, papežev kamornik, je po končanih pravnih itudijah nadalje ae pečal a takimi pravnimi vprašanji in zadevami. Imeli so pravniki med seboj redne zbore, v katerih so obdelovali take pravne predmete, vsi so bili vneti za lepo stvar in pridni, a prvi med njimi je bil grof Joahim Pecci. Papežu Gregoriju XVI. in njegovim ministrom je bila znana učenost in pripravnost Pecci-jeva, zato so ga odločili kotpap eie vega delegata za vladnega načelnika v pokrajini Bsnevent, ki sicer ni bila velika, pa je vendar začetniku dala zadosti opravkov in skrbi. Razmere v tej pokrajini niso bile zdrave ob prihodu Peocijevem. Ljudstvo je vzdihovalo čez velike davke in alabe prihodke. Kupčija je bila zaostala vsled slabih kupŠijskih zvez in vrhu tega so se bile namnožile razne roparske čete, ki so delale škodo in ovirale promet. V treh letih je mladi delegat odpravil nadloge, aredil razmere v pokrajini in podpiral razne dobre naprave, zlasti zidanje nove velike cerkve, katero so bili ob času kuge meščani obljubili presv. Davici. V Rimu ao papež in njegovi svetovavoi pazljivo zasledovali Peccijevo vladanje v Beneventu in bili so vsi tega prepričanja, 'da je grof Joahim izvrsten gubernator. »Kdor je v malem zvest, bo čez veliko postavljen« je rek sv. pisma, ki se je tudi izpolnjeval nad grofom Peccijem ; prestavili eo ga v pokrajino Pe-ružija, ki je prilično za pol Kranjske, in je imel oblast in opravila kot kak deželni predsednik. Velike nade so stavili v mladega grofa in opravičeval jih je popolnoma'; uprava je bila modra in blago- stanje ljudstva je raslo. Peružijanoi so bili Pecciiu zato hvaležni iz srca in v znak svojo hvaležnosti io mu postavili spominsko ploščo na mestni hiai 4. Papežev nuncij. Vse je kazalo, da bodo nastopili grofu Pecciju veseli dnevi, ko bo v sredi hvaležnega naroda zadovoljno gledal sadove svojega truda; pa nenadno je prišla sprememba. Dne 17. januarja 1842. leta pokliče papež Gregor XVI. Peccija iz Peružije in ga imenuje svojega poslanika ali nuncija na kraljevem dvoru v Belgiji. Ker so pa zastopniki papeževi po navadi le škcfje, zato imenuje papež grofi Peccija za naslovnega nadškofa Damiete v Egiptu, to je škofijski sedež brez opravil, ker tista opravljajo misijonsrji, in dne 19. fdbruvarija 1843 dobi škcfjvsko posvečenje. služba nuncija svete &tolica ni lahka; imeti mora mnogo znanja in spretnosti, biater um in pravo modrost, da je kos svoji nalogi. Skrbeti mu je pred VBem, da se ohrani pravo razmerje med cerkvijo in državo, da ae lepo razvija cerkveno življenje v tisti državi, da ostane trdna in živa vez med sv. Stolico in škofi tiste države. Vse to je grof Pecci dobro in srečno vodil v zadovoljnost papežu in belgijskemu kralju. Trpelo pa je pri tem njegovo zdravje, zato so ga poklicali nazaj v Italijo in ga imenovali za škofa v Peružiji 10. januarja 1846. 6 Orof Joahim Peooi ikof v Perušijl Sv. Ane dan, 20. jul. 184G nastopi Pecci svojo škofijo, potem ko se je med potjo v Asizu lepo priporočil sv. Frančišku. Ljudstvo je sicer z veseljem sprejelo novega škofa, on aam pa je čutil, da ga čakajo hudi, nevarni časi. Med te je bil zasedel nov papež Pij IX. sv. stolico in novo politično gibanje ae je širilo tudi po papeževih deželah. Djba prostosti je nastopila. Papei Pij IX. izpusU vse puntarje, razglasi novo ustavo i državnim zborom in odgovornimi ministri; pa vse to ni pomagalo. Nezadovoljnost se je širila med ljudmi in rovarji so na skriven* kovali prekucijo. Iibruhnila je najprej v Parizu, pa ae je hitro razširila po vsej Evropi in tudi papeževim deželam ni prizanesla. 15. novembra 1844 so zarotniki umorili papeževega ministra Rossi ja in 24. novembra že mora Pij IX. zapustiti Rim in bežati v Gaeto. Škof Pecci je dobro spregledal, kaj ae pripravlja na skrivnem in je storil vse, da je oviral in razdiral naprave ro* varjev. Mogočni govori in goreči pastirski listi so svarili in opominjevali ljudstvo na nevarnosti in dolžnosti. Vsega ni preprečil, a brez dvoma se je največ njemu zahvaliti, da se je v Peružiji brez posebnih hudobij prekucija vršila. Med tem časom je Radecki premagal Sardince j. februsrija pri Kustoci, in Liechtenstein je nato zasede! mesto Peružijo. Mir je zopet zavladal po mestu in pokrajini. Prva skrb Škofu je bila zdaj mladino vzgojevati odgojiti v krščanskem duhu. Mnogo se je trudil za male in višje šole, celo vseučilišča ni pozabil. Za dečke, odrasle šoli, je napravil nedeljske šole in zavetišča po načelih sv. Filipa Nerija. tako obširno delo je škof potreboval spretnih gorečih delavcev in teh si je vzredil v skrbno vrejenem in dobro vojenem duhovskem semenišču. Posebno lepo ae je kazala škofjva ljubezen n skrb do ljudstva in revežev v teh hudih in žalostnih časih. Vpeljal je posojilnice po Ikcfiji, kjer so dobivali proti malim obrestim denar na posodo revni ljudje. Iz svojih dohodkov daje siromakom, priporoča jih usmiljenju drugih in prosi anje Boga, ki čudežno usliši njegovo molitev. Po vzgledu sv. Pavla apostola je postal vsem rge, da bi jih Časno in večno srečne storil. Njegoše taslugo so znane Bagu, pa tudi papež Pij IX. jih »rizna s tem, da imenuje škofa Peccija 19. decembra . 18f>3. za kardinala. (Dalje.) Nek^j vsakdanjega. Prijatelj, povedal ti . bom nekaj prav vsakdanjega ! L"po popoldne je — v nedeljo! Črevljarski po-nočnik se je preoblekel v gospoda in vidimo ga, »ko (glavo pokonci, z rokavicami na rokah in obleko, arejeno po najnovejšem kroju) gre po mestnem rgu. Ob roki pelje dekle, ki je po avoje naprav-jeno prav na tako kričeč način kakor njen spremlje-ravec. Vse svoje premoženje nosi na sebi, ta lepa (arolina (tudi ime mora biti gosposko!) Pa ne samo tvoje premoženje nosi na sebi, ampak povrhu še razna zlata in srebrna darila, ki jih je do->ila od svojega zgoraj imenovanega častivca in pa 6e od nebroj drugih, ki so bili pred njim toliko tečni, da so se smeli solnčiti v njeni ljubezni. Zato a res vse kar blišči in žari na lepi Karolini in njen fie je neizmerno ponosen nanjo. Saj pa tudi vse lleda nanj in^ga zavida zavoljo nje. Kam neki gresta? ^gostilno! Že se sliši od daleč godba in ples. Fric n Karolina vstopita. Ne dolgo — in že ju zapazimo ^gostem metežu med drugimi plesavci. Vse se pre-iva in ogiba drug druzemu kakor kdo najbolje vč n zna, a navzlic temu so vendarle drug drugemu ia potu. Tak ples pa človeka ogreje in pijača se irileže. 1'Vic in Karolina pijeta ob oglu mize. Pa glej 'Paka! Karolina je zapazila ob isti mizi na nasprotnem >&lu nekoga, ki ga pozna še od poprej. Tudi on spozna svojo nekdanjo Karolino. Kaj bo iz tega? J?°ga Karolinica pogleduje vsak čas na oni ogel nize in oni iz onega ogla pogleduje na ta ogel. Ni uda. da postane Fric pozoren. »Karolina mene glej in pij!« Za nekaj časa je pomagalo, toda stara komedija se ponavlja zopet . .. Karolini je vroče sramote in bojazni. „Fric, meni je slabo, pojdiva!" Gresta. In potem sta šla v drugo gostilno, kjer lepi Karolini ni bilo treba biti slabo; in potem še v eno in potem menda še v eno. Ne vem, ali sta Fric in Karolina hodila še več nedelj tako; vem pa, da je črez leto in dan bilo zopet videti Karolino, ko je šla po trgu; a sedaj sama, nekam postarana, prihuljena, izžeta ... In ko jo je srečal ta ali oni, so je pomilovalno nasmehnil in morda pošepetal svojemu tovarišu nekaj na uho. Ta se je ozrl še enkrat, potem pa sta šla smejaje se naprij. Kajne prijatelj, to je nekaj žalostno-vsakdanjega?!' Slutnja? Včasih človeka neka tajna moč drži nazaj in ga obvaruje nesreče. Nekteri pravijo, da jo to samo čisto navadna slutnja in da človek včasih po naravnih zakonih naprej sluti nevarnost. Včasih je to res; a prav pogosto ta „ slutnja" ni druzega, ko pomoč božja, ali pa človekov angelj varih. Pripoveduje so o nekem duhovniku, ki jc bil že star in živel v pokoju v predmestju nekega večjega mesta. Vsak dan je ob določeni uri bral sv. mašo v bližnji kapelici, ki je bila posvečena lurški materi božji. Ljudje so bili navajeni na to mašo; zakaj niti en dan ni bilo izjeme, da bi gospod no bil pristopil točno ob uri. Nekega dne pa, kaj se zgodi? Zvonec je od-zvonil že zdavnaj in sv. opravilo bi se bilo imelo pričeti — gospoda pa nikjer. Moralo je priti nekaj posebnega, so si mislili ljudje in so poslali cerkovnika na dom. Cerkovnik ga dobi v postelji. Bolan ni bil, a geniti se ni mogel. Ko je zjutraj hotel VBtati ob navadni uri (tako je pripovedoval) ga je napadla neka tajna groza, nek strah. In nek notranji glas mu je rekel, da ne sme iti maševat kakor po navadi. Mislil je, da bo to prešlo in hotel vstati; toda vsi udje so mu odpovedali in geniti se ni mogel. Skrbelo ga je, kaj bo iz tega. Cerkovnik tolaži blagega gospoda in medtem ko govorita zgoraj, se že zaslišijo pred hišo človeški glasovi. Bili so ljudje, ki so se bili zbrali k službi božji v kapelici. Prišli so povedat žalostno vest, da se je prav ta hip udri strop nad velikim altarjem in porušil ves altar in podobe na njem. „0 Marija, ti ai me rešila", je zdihnil gospod in glejte tisti hip ga je popustil strah in tisti hip mu je zaplula kri zopet po udih. To je resničen dogodek ! In še dolgo potem so govorili ljudje o tem. Duhovnih pa je bil prepričan do zadnjega, da ga je rešila le Marija, zato, ker jo je tako z vnemo častil. Kaj je bilo bolj gotovo, ko da bi ga bilo podsulo ravno med sv. mašo, ako bi ne bilo vmes višje roke, ki je čuvala nad njim. Bog čuje nad nami danes kakor jutri. Listek. Iz zapiskov ljudskega prijatelja. 5 Prepozno. (Konec) Neizmerna dvorana. Oblaki njen tlak, nebo njen obok, mesec in zvezde njene luči. V dvorani stoji bogati starec, v mrtvaškem na-ličju živ mrlič. Cuj, glas prihaja odnekod: „V imenu sodnika pridite k sodbi I" In glej, mesec in zvezde lete kakor bliski z neba in kot noč črni oblaki se pode za njimi. In mesec postane sodnik in črni oblaki in črno oblečene zvezde so preganjanci, stiskani, mučeni od začetka, mučenci vere in praznoverja, žrtve tigrov in kač v človeški podobi, žrtve željii po deželah in po denarju. In ozvezdja tehtnica telebi z neba in postane tehtnica za grehe, in glej, ena od skledic, neizmerno velika, se pogrezne v oblačna tla, preveč polna krvavega zlata, in druga skledica se ziblje visoko po zraku, niti do pblovice ne napolnjena s pošteno prisluženimi vinarji. In sodnikovo lice zatrepeče v božjem usmiljenju in sočutju, beseda se mu trese na ustnicah. .Tehtnica dobro tehta, pravico govori jeziček: vreden si večne smrti! In vendar! Kako težko usmrti sodnik tudi le enega izmed svoj h otrok, kako težko zavrže stvarnik tudi le eno izmed svojih stvari. Naj bo torej! Dvigniti hočem tehtnico in začrtati svoji milosti široke meje. Privrzi trohico ljubezni v skledico poštenega dela, v skledioo milosrčnosti, in živel bodeš, kakor resnično sem, ki sem !" Starec v mrtvaškem naličju vprašajoč obrača obraz, svoj rumenkastobledi mrtvaški obraz od ene sodne priče do druge: »Trohico ljubezni, majčkeno trohico, ali je nima nihče zame ?" Toda nihče izmed tisuč in tisuč prič se ne gane, nobena trepalnica ne trene, nobena roka se ne iztegne k skledici milosrčnosti. Kdor je sovraštvo sejal celo dolgo, dolgo življenje, kako naj ta ianje ljubezen ! In gorje, trikrat gorje! se je razlegalo po prostora neizmernem oboku. Tu se dvigne kladivo. Zunaj bije počasi in B|0 vesno, v smrtni st bi hitro in jasno dvanajsto uro Starec se je prebrihtal in se tresel od strašnih groznih sanj, „Vseeno — rekel je upehan — vsteno ni \M vun onstran groba, in gorje meni, ako se mi bo i enako mero merilo! Ibčem se poboljšati, hofom zadostiti, enkrat hočem osrečiti, hočem.. . Kar zaropota pred vrati, kakor bi se nekdo prav nerodno nanje naslonil. Stare duri zapokajo, skočijo iz zapaha in se odprč. Mož v grobi delavski obleki se priziblje noter, se opoteče govoreč nerazumljive besede k stolu ob vznožju shopuhove postelje. Lase je imel zmršene, lica bledorumenkasti ia upadla, pogled skoro bloden in švigajoč v globokih jamicah. MjŽ je dišal po žganju in smrdljivem olju. Še umirajoči se je zgrozil ob tem pogledu. „Viljem — tako mu je dejal starec in glas te mu je tresel, „jaz sem se hudo pregrešil zoper tebe in zastrupil veliko tvojega življenja. Toda potolaži se in dvigni glavo ! Z menoj proč, s teboj se začenja. Rodi srečen, bodi bogat, dvigni se visoko, visoko, da boš lahko segel v prazno, po zraku se zibajočo skledico. Veš, Viljem, jaz ne naredim prav ničesar zajbnj, toda danes boš potegnil velik dobitek in se lahko smejal v pest Jaz sem, sem pridobil, prilakotoval, odri, prikradel, če hočeš; toda jaz sem ! Glej, tamle v svil-likajoči blagajni, tam domujejo moji zakladi in mojim vzglavjem tu leži ključek, in ... ko me ne bo več ... ga vzemi in vse je tvoje! In potem boš pozabil in iivel! Palačo si boš sezidal, v žametu in svili se bote postavljali, brazilski dijamanti in indijski biseri se bodo blesketali v laseh tvoje žene, in videl boš Viljem, kako m bodo klanjali pred teboj okorni lordi, pred teboj, sajastim delavcem. In potem, ko bo tvoja žena vriskala veselja bodo tvoji otroci tleskali z ročicami in bodo grofj« vzdigovali pred teboj svoje klobuke, tedaj me morate poplačati! Obsodili so me, Viljem, in težko, mrzlo d«'0 so mi naložili na prsi, da bi zmrznil in se zadui«, in ne pomaga mi nič druzega, kot ena sama majhna truhica ljubezni. To mi moraš, to mi morate dati! Ha, krvavo malo je to za sne milijone, ki jih vtakne v žep! Toda hitro morate vreči v Bkiedico trohico, hitro... da mi bo lažje, kajti tu, tu na prsih me duši in jaz moram .. . zmrzniti... in zadušiti se... brez trohice ljubezni!« Viljem na prve besede umirajočega starca ni pazil. G'ava mu je zlezla na prsi, težka kakor svinjina kepa. in čez blodne oči so se strnile trepalnice. Toda, ko se je oglasilo sem od smrtne postelje: aVse bo tvoje, tvoji bodo milijoni in tvoje žene in tvojih otrok ..." tu ga je prešinilo in dvignilo šiloma kvišku, da je glava štrlela na tilniku kot okorela in so sc žile napele, da so malo manj kot popokale. Z iuljavimi širokimi rokami se je zgrabil za čelo, oči so mu stopile iz jamic, komaj je sopel. »Ali je mogoče? Jaz tvoj dedič? Jaz gospodar milijonov?" Potem je iztegoval roke pred seboj, kot bi grabil kupe zlata in se votlo krohotal: ,,lla . . . veš kaj, stari morivec?" Mahal in opletal je z rokami, kot bi hotel nekaj šiloma treščiti ob tla. „Tu — je kričal — tu imaš svoj krvavi zaklad! Vrag vzemi denar, ki more le moriti in zasmehovati! Kaj mi ga je treba! Pred tridesetimi leti, takrat, da takrat bi mi bilo pomagalo iz najhujše revščine par zlatnikov, in ti ne bi bil postal ubijaleo svoje sestre! Pred kakimi dvajsetimi leti, takrat, da takrat bi si bil ti lahko pridobil blagoslov umrle in ljubezen živečega dosti poceni! Toda ti si vedoželjnega mladeniča pahnil izpred praga kot garjevega psa in se režeč oprijemal proklfctstv8. In pred desetimi leti si mojo ubogo ženo in moje revne otroke baonil izpred sebe, ker se je druhal zvijala od lakote kakor črvi in ni hotela potrpežljivo poginiti, kakor se spodobi beračem. Bodi potolažen, stari volkodlak, od lakote niio poginili! Pohabljenec se je dvignil z ležišča, se vlekel po bergljah v delavnico in ondi s tisoč bolečinami iUrkal in izvrtal in izpilil zanje kruh. In na ta način njegova žena ni umrla lakote, ampak čisto lepo in počasi dohirala zaradi jetike; in otroci so pomrli zaradi slabe krvi; in le eden je žilav in ne more umreti, sin perice in stričnik skopuha. Čemu mi bodo tvoji milijoni? S časom je iz knjižnega molja postal spreten delavec, kateri si svojo vsakdanjo ,muho' pošteno zasluži. Veš, globoko pod zemljo, v zastrupljenih jamah, kjer biva pregreha in besni hudobija in sedi pri mizi obup, ondi je vendar najlepše! Tam sedim sam v kakšnem kotu in so držim z roko za glavo in pijem ... in pijem ... dokler se ne zvrnem. In nato me vržejo na ,prično', kjer potem sanjam... o dobri materi, ki poljublja dečka na čelo in lumpa ne more preklinjati. Potem pride moja uboga žena. Mesec obseva njen bledi trpeči obraz, v naročju nosi dojenčka; pa pogleda sočutno in ljubeče svojega Viljema in smehljaje se skloni k njemu in ga poljubi na ustne. In otročiči pri skačejo noter s konjiči in punicami, da bi se oče igral ž njimi. In oče se sam spet pomladi. Vstane z ležišča in vrti otroke v krogu in jih ujčka viBoko v zrak in jih stiska v svojo naročje in bi jih od same ljubezni kar snedel. Smeja in joče in vriska od radosti. Ti, to so lepe noči 1 Kaj me briga, če modri ljudje zmajujejo z glavami in kljujejo pred nagnusnim lumpom, ki se tako grdo dere ponoči. Ko bi vedeli, zakaj sem postal lump, kaj je umorilo vse moje drage, kaj me je gnalo v obup, točili bi nad bledim, raztrganim kruljevcem, ki točno kakor neobčutna ura šepa v tovarno in v pivnico, solze in bi pomagali potrebi, dokler še ni prepozno. Za me je vse proč! Pustite mi vsaj moje lepe noči! Toda kaj? čemu mi Blikaš v svitlih barvah srečo, katero uživa le pijani Viljem? Zakaj mi kažeš moje otroke, mojo ženo v cvetočem zdravju, plavajoč v bogastvu, kopajoč se v zlatu? Cemu kličeš duhove iz groba? Se sedaj, ko je prepozno, se mi rogas in režiš škodoželjno? ln zato bi bil rad poplačan, stari požeruh, poplačan z zadnjo kapljico ljubezni gorke krvi? Ila, čutim, kako mi vre iz srca, kako mi gori • po žilah, kako mi šviga v prste! Poglej jih, te žuljave roke! Ko bi bil ostal pri knjigah, bil bi sedaj učenjak, in roke bi bile nežne in bele in slabotne in bi ne storile kaj žalega niti živalici. Ti si jih storil jeklene, ti si storil iz mišic mojih rok konopce. Poskusi enkrat, kaj zmorejo, ti..." Z ne-umevnim vzklikom je oklenil brezumnik vrat svoje žrtve. Našel ni nobenega odpora: stari skopuh je bil — mrtev. Ko je strežnica enkrat prišla pogledat, če še ni konca, je ležal na postelji mrlič in pred posteljo na tleb, iztegnjen po dolgem, delavec v umazani ob leki, nezavesten. N-i severu milijonskega mesta, sredi divnih nasadov stoji velika, lepa hiša. Ondi stanujejo ubogi bogatini, katerih duh se je omračil. Ondi biva tudi dedič skopuhovih milijonov. Najrajši sedi na mehkih rušah v drevoredu, obdan z lesenimi konjiči, lepoopravljenimi punicami in drugimi igračami, kakor jih ljubijo otroci. In igra se ves ljubi dolgi dan in so ves sročen smehlja svojim igračam. Sanjati ... jo vendarle najlepše! Sedaj sanja dan in noč ene samo sanje ... o kako lepo. Proč je! Politični razgled. Združitev „Slovanskega centra" in »Hrvatsko-Slovenskega kluba" se je izvršila 4. junija. Ta veseli korak naših poslancev je bil jako potreben, da si pridobe v zbornici če večji vpliv, kot so ga imeli do sedaj; in res, 27 ali 28 poslancev bo pri sedanji zbornični sestavi lehko odločevalo v marsikaterem vprašanju. V vodstvu se bota menjavala dosedanja načelnika dr. Š usterčič, in dr. I v če vi r, kot namestnika pa M arvvinski in dr. Ploj. V jeseni se izvrši volitev skupnega načelnika, kar so bo potem obnavljalo vsako jeto. Ko so imeli 10. junija prvo skupno sejo, je dr. b u s t e r š i č v svojem nagovoru med živahnim odobravanjem vseh članov izrazil radost, da so se zopet zdruiili v en klub bivši večletni zavezniki in prijatelji. Ta vest bo gotovo razveselila širše kroge v domovini, ki so večkrat izraiali željo, naj se krščansko misleči slovenski in hrvaški poslanci zedi-nijo v enem klubu, ker imajo skoraj iste težnje in koristi od skupnega postopanja. Veseli moramo biti — je rekel govornik — ker so se nam zopet pridružili tudi zastopniki rusinskega naroda in dva ka toliška Ceha. Dal Bog, da bi v edinosti v smislu starega programa uspešno delovali vsakteri v blagor svojih volivcev posebej in naroda sploh. l\>slanska zbornica. Češki poslanci so pred proračunsko razpravo z vlado sklenili premirje s pogojem, da vlada postavi v proračun IG milijonov podpore za razne nujne naprave v Pragi. Proračun je rešen, premirje je poteklo, zato so češki poslanci začeli zopet odločneje nasprotovati vladi; ta prilika se jim je ponudila, ko je vlada izrazila željo, naj bi že v tem zasedanju zbornica rešila načrt zakona glede davka na vožne listke. Načelno se sicer niso izrekli zoper to predlogo; dosegli so pa UBpeb, da vlada zopet uvideva potrebo pogajanj med Čehi in Nemci. Težavno stališče ima sedaj minister za Češko dr. Rc z e k. Kot član Koerberjevega kabineta mora več ali manj držati z vlado ter zahtevati, da se takoj po delegacijskem zasedanju prične v zbornici razprava o davku na vožne listke in predloga o donavski parobrodni družbi; obenem se pa seveda nerad zameri svojim tovarišem v češkem klubu. 11. junija je imel mladočeški klub sejo, kjer se je razpravljalo, naj li pripuste predlogo o imenovanem davku, ali naj začno z obstrukcijo. Bilo je za vsako stran po 22 glasov; načelnik Paca k je oddal svoj glas za pripustitev, toda le s pogojem, da vlada ugodi Mladočehom, ki zahtevajo, da se dohodki od davka na vožne listke porabijo le za zboljšanje raznih pokojnin ter plač diurnistom in praktikantom ter da se državne mitnice čim preje odpravijo. Ministerstvo je te zahteve odklonilo, zato bodo Mlado- čehi o b s t r u i r a I i predlogo o davku na toln listke. Češki minister K ozek je nato podal min6 predsedniku ostavko ter izpraznil svojo pisarno. uT tako se je zaraditega odložilo zasedanje deželnih zborov. Toda čuje se, da se boda vršila še pogajanja in da ni izključeno, da imenovana predloga vendarle še v tekočem zasedanju pride na dnevni red. (Tako se je tudi zgodilo;. tudi minister Rezek za enkrat ie ostane.) Gosposka zbornica jo tudi zadnjega maja rešila državni proračun. Hitela je ter po kratki razpravi dovršila delo, za katero jo posl. zbornica po-trebovala skoraj šest mesecev, ako računamo tudi razprave v proračunskem odseku. Tudi cesar je že potrdil proračun s finančnim zakonom za leto 1902 ki ga je objavila uradna »\Viener Ztg « Stala je proračunska razprava skoro dva milijona k r o n -zato je bila povsem umestna opazka min. predsednika, da v nobeni ustavni državi ne poznajo tako dolgotrajne proračunsko razprave in da jo bo tudi pri nas treba okrajšati. O zakonu glede delavskih stanovanj je bila razprava 3. junija. Doslej amo imeli v tem oziru samo zakon z dne 0. 1'obr. 1892, ki pa ni bil kaj srečen. Ker so zdrava in cenena delavska stanovanja v socialnem, gospodarskem in nravnem oziru največjega pomena v novodobnem življenju, zato je dolžnost države, da podpira taka podjetja z raznimi davčnimi olajšavami in tudi naravnostnimi podpo rami. Novi zakon, ki ga je ta dan sklenila zbornica v tretjem branju, določa, naj so hiše, ki so namenjene za delavce, 24 let proste vsakega državnega davka, ako služijo svojemu namenu po določbah, ki jih obširno navaja zakon. OJsek je vladni načrt v marsičem zboljšal ter omogočil, da si more delavec z manjšimi troški v teku let kupiti svoj stalni dom. Pomen .delavca' je v novem zakonu precej razširjen; v njegovem smislu ni ,delavccl le v tovarni in rudo-kopu, ampak vsaka oseba, ki si služi kruh pri raznih javnih in zasebnih podjetjih. Torej so deležne teh olajšav tudi delavske stavbinske zadruge, ki imajo med svojimi člani tudi delavce v širšem pomenu besede, nižje uradnike, rokodelce itd. Novi zakon se torej približuje misli, da bi se take olajšave dovolile sploh za ljudska stanovanja. Med drugimi je govoril tudi posl. Žitnik, ki je naglašal pomen tega zakona za nižje sloje prebivalstva, pa tudi za državo in človeško družbo sploh. Glede južne železnice so vložili dr. Su-s t o r š i č in tovariši na min.-predsednika interpelacijo, ki obravnava slabe finančne razmere pri tej železnici in opozarja nanje visoko c. kr. vlado. Protipoljski govor, ki ga je imel nemški cesar pri banketu, prirejenem na čast avstrijskim in angleškim gostom nemškega reda, je napravil veliko razburjenje med pruskimi in avstrijskimi Poljaki. V uvodu je cesar omenjal slavnih del viteškega reda za krščanstvo, potem pa je nadaljeval: »Knkrat sem že imel priliko tukaj naglašati, kako naj ostane Marienburg edina trdnjava na vzhodu, izvor kulture dežela vzhodno od Visle, tudi nadalje vedno znamenje za nemške naloge. Sedaj je zopet prišlo tako daleč: Poljska ošabnost hoče zopet nemštvu b t o p i t i preblizu in prisiljen sem, pozivati svoj narod, naj brani svoja narodna prava. Tu v Marienburgu izražam nado, da bodo vsi bratje viteškega reda storili vedno svojo dolžnost, ko jih pokličem, naj branijo nemške šege in navade." V napitnici na barona Beohtolsheima, zastopnika iz važnih vzrokov izostalega nadvojvoda E v g e n a, velikega mojstra nem. vrt. reda, je cesar Viljem pozival na obrambo vsega, ,kar je nemškega tu in onstran .meje'. In baron, naš avstrijski general, ki je dober Nemec, pa obenem tudi dober katoličan, je odgovoril, da je omenjeni red svojo nalogo dovršil z zmago nad poganstvom in da se je mogel potem popolnoma posvetiti le svoji prvotni, vzvišeni nalogi, delom krščanskega usmiljenja. S temi besedami je sicer taktno, toda odločno odklonil, kar je zahteval cesar Viljem nasproti Poljakom. Nov dokaz, da je pravice iskati edino le pri dobrih katoličanih! Pruski deielnl zbor je sprejel z veliko večino predlogo, a katero se vladi dovoljuje par sto milijonov za zatiranje poljskega življenja na Poznanj-skem. Besede poljskih poslancev, ki so seveda storili dolžnost, so bile bob v steno; večina z vlado vred je imela zanje le pomilovalen poameh. Katoliški centrum pa je kot en mož nastopil in glasoval proti nasilju pruske vlade. Ker nasilje, naj gre tudi za narodno vprašanje, ni pravično, so vsi člani centra kot dobri katoličani glaaovali proti predlogi. Zopet iati dokaz, kje se dobi pravica! Nemški driavni zbor zelo počasi razpravlja o novem carinskem tarifj. Vsak dan se ponavljajo nove težave. Nas Avstrijce more ta počasnost le veseliti, ker bi prišli v veliko zadrego, ako bi se morali že sedaj spuščati v pogajanja gledo carinskih nagodb, ko še vedno ni uravnano razmerje do Ogrske. Na Francoskem je prevzelo vlado iz rok \Valdeck-Rousieau-ove vlade novo ministerstvo, ka tero je sestavil senator Combes (r. Kombc). Ta vlada bo še bolj radikalna, to se pravi, krščanstvu še bolj sovražna. Francoski katoliki dobro vedo, da jim napoveduje boj do skrajnosti. To pa je, upajmo, dobro znamenje za bodočnost Francije. V nadlogi se krepe značaji, združujejo sorodni življi, ker vidijo, da se je le v edinosti mogoče ustavljati sovragu. Tega je uprav pomanjkovalo doslej med francoskimi katoliki; Combesova vlada jih bo temeljito ozdravila te slabosti. Na Kitajskem se zopet gibljejo boksarji. V pokrajini Sečvan že dejansko nastopajo, rušijo katoliške in protestanške cerkve, pobijajo in ropajo tujce. Odšlo je iz Šingaja vojaštvo, ki naj udušt ustajo. Mir v Juini Afriki. Zadnji maj je bil odločilen za konec južno-afriške vojske; sklenili in podpisali so definitivno mirovno pogodbo Buri in Angleži. Pogodba se glasi: 1. Buri v taboriščih odlože takoj orožjem izroče vse topove, orožje in streljivo; ustavijo vsak odpor proti kralju Edvardu VII., katerega priznavajo kot svojega zakonitega vrhovnega gospoda. 2. Vsi Buri na bojišču izven mej Transvala in Oranje in vsi ujetniki, ki se nahajajo sedaj izven Južne Afrike in so državljani bivših republik, se vrnejo nazaj, kakor hitro se poskrbi za njih bivanje in prevoz, ako sprejmo podložništvo kralja Edvarda. 3. Vsi Buri, ki sa vdajo in vrnejo iz ujetništva, ohranijo osebno svobodo in svoje imetje. 4. Proti njim se ne uvede ne civilno, ne vojno pravno stanje za dejanja, ki so v zvezi z vojsko. Dalje: ho-landski jezik se bo učil na vseh javnih šolah v bur-skih pokrajinah, kjer bodo to zahtevali stariši; ravno-tako se bo temu jeziku priznala pravica pri sodiščih. Orožje sme vsakdo nositi, samo imeti mora oblastveno dovoljenje. Vojaška uprava v deželi se kmalu umakne civilni. Osnuje se samostojni parlament z avtonomno vlado. Podpisali so to pogodbo: za angleško vlado Kitchener n Milner; za trans-valsko Schalk-Burger, Reitz, Botha in D e 1 a r e y: za oranjsko paStein, Dewet, Olivier in Ilertzog. Angleški voini stroški so znesli do konca marca 5 3 milijarde. Ubitih imajo po uradni izjavi 22.000 mož. Lord Kitchener dobi 50.000 funtov šterlingov častne nagrade in grofovsko čast; slehrni vojak pa 5 funt šterlingov; pa vsega tega denarja še nimajo .v rokah. Burski voditelji pravijo, da odstopajo le .vsled tega od zahteve po popolni neodvisnosti, ker vztraja angleška vlada na stališču, da ne vodi več z njimi nikakih dogovorov, če ne odnehajo od tega, dalje z ozirom na izgube, ki jih imajo Buri in Angleži ter končno v ta namen, da se burskemu rodu zagotovi nadaljni obstoj. Krtt-g e r j a pri sklepanju miru niso nič prašali; bil je nekaj časa zoper tak mir, sedaj je baje zadovoljen; predsednik seveda ne bo več, kar mu tudi ne bo treba, ker je zadnji čas nevarno bolan. — Nekam žalosten je ta konec za hrabri burski narod. Zaslužili so pač kaj več. Vem, da jih bote obžalovali vsi, ko bote slišali o takem ,miru'. Dopisi. Iz Borovnice. (Na grob Marijini hčeri!) „ Pravični pa, akoravno prezgodaj umrje, bo vendar v pokoju. Zakaj starosti ne dela častitljive: ne dolgo življenje, ne veliko število let, ampak umnost človekova velja za sive lase; in življenje brez madeža je velika starost. — Ker je Bogu dopadel, je postal njegov ljubljenec, in ker je med grešniki živel, je bil vzet. Pobran je bil, da ni hudobija njegovega uma popačila, in da ni hinavščina preslepila njegove duše. Zgodaj je končal; pa je spolnil veliko let. Zakaj njegoga duša je Bogu dopadla, zato je hitel, ga vzet izmed hudobij." (Modr. 4, 8—14.) Teh svetopisemskih besedi sem se spomnil, ko so nesli dne 12. junija k zadnjemu počitku prvo umrlo Marijino hčer Marijo Petelin. Saj se vse te besede spolnjujejo nad njo. Dopolnila je komaj 22 let, in že jo jc Bog poklical k sebi. Živela je življenje zares lepo in sveto, izprijeni svet je ni še prav nič okužil. Bila je tiha, pobožna, ponižna, prejemala mesečno sv. obhajilo, ni se menila dosti za svet, a toliko bolj za Boga in Marijo. Zato je z velikim odkritim veseljem pristopila brez strahu precej med prvimi v Marijino družbo, kateri je ostala vedno zvesta, da, v kateri je bila najboljša Marijina hči. Zadnjič se je udeležila shoda na sv. fožefa Precej po tem prazniku se je ulegla v bolniško posteljo, iz katere je izpočetka še vstajala za malo časa. a skozi 2 meseca prav nič. Vedela je zato, kaj jo čaka: a dasi je bila še tako mlada, je vender srčno zrla smrti v obraz, je celo želela umreti. V svoji dolgi, zelo hudi bolezni je bila popolno udana Zdihovala je le, ker ni mogla meseca majnika z drugimi pobožnimi Marijinimi hčerami v cerkvi Marije počastiti, ker ni mogla priti k mesečnim shodom, ker se ni mogla udeležiti procesije sv. Reš. Telesa, katero je zelo častila. Želela je umreti. In umrla je po dolgem in hudem trpljenju, ko je večkrat sprejela pobožno sv. zakramente, v mesecu posvečenem presv. Jez. Srcu. ki ga je toliko častila. Krasno so opravile ljubljeno sestro njene so-sestre, ki je ležala na mrtvaškem odru tako lepo in mirno, da jo je marsikdo skoro zavidal Polno-številno so jo spremile društvenice s prižganimi svečami in društveno zastavo med glasno molitvijo na pokopališče. V slovo so ji zapele tri pesmice, eno pred hišo. dve pa ob grobu. Tako lepega sprevoda že dolgo ni bilo v Borovnici. S solzami v očeh poslavljali smo se od novega groba umrle Marije, katera nam bo ostala še dolgo v spominu. Oj blaga duša, ki si toliko trpela na svetu, spavaj sladko, uživaj plačilo večno in prosi za nas — v nebesih! Marijine hčere! Ali ni resnica: Če se vam ponuja v posvetnih družbah vabljivo, kratko veselje, vam daje Marijina družba mirno in zadovoljno srce. in spoštovanje pred svetom, in nad vse srečno in blaženo smrt! Iz Smartna pri Litiji. Nova župna cerkev je v nepričakovano hitrem času izpopolnjena zdaj že tudi z dvema novima prelepima oltarjema. Obiskovalec ki je do zdaj z občudovanjem motril veličastni veliki oltar in druge lepe umetnine te cerkve, obstrmi zdaj čarobno presenečen nad novima predmetoma te hiše Božje, ko zagleda oltar Matere Božje in svetega Antona Padovanskega. Oltarja sta kamenita, žlahtno bela, kakor bi bila iz slonovc kosti, umetno izklesani okraski so pa pozlačeni, a izdolbine so zadelane z rudečkastim marmorjem; podobe so slikane na zlatem ozadji, pod njimi so na marmorju vrezani napisi z velikimi zlatimi črkami. Oltarja sta v skladu z velikim oltarjem in drugo cerkveno opravo gotiškega sloga, a nad vse lepa že zaradi prekrasnih slik. Izdelal jih je sloveči dunajski umet- nik. akademični historični slikar Kastner. Njegov krščanski krepostni značaj že jamči o izvrstnih Mikah saj tudi inače ne bi mogel izvršiti takih del — Kdor hoče, da se mu vname v srcu ljubezen, pru. navijanje, otroško zaupanje do brezmadežne Matere Device Marije, naj poklekne pred ta Njen altar in zre v Njeno nebeško lepo milo obličje — in žarki milosti, ki se vsipljejo iz njenih materinskih rok, mu bodo prevzeli v so dušo in srce. In še potem, ko se odmikaš izpred Njene podobe, te spremlja vedno na vsaki kraj Njen ljubezni polni pogled: kamor se pomakneš, od katere koli strani se ozreš nazaj, zdi se ti, da gleda ravno tebe in vabi k Sebi. da bi te sprejela v Svoje milostne roke Tajinstvena moč te vleče zopet v obližje prešla i ke nebeške Matere. — Prelepa je na drugem oltarji tudi podoba sv. Antona Padovanskega: na nji gledaš svetnika vsega zatopljenega v nebeško ljubeznivega Jezušcka, kateri govoreč ž njim ga blagoslavlja. — Močni, nadnaravni vtisek vzbuja v duši ta nebeška prikazen. Častivci sv. Antona, ki romajo mimo te cerkve na božjo pot v Stango, bodo vtrjeni v zaupanju na njegovo pomoč, ako ga mimogrede po častijo na tej njegovej novi postaji. Ob strani srednje velike slike je na altarju M. H. tudi predstava zaščitnika in vzora mladini, svetega Alojzija, in pomočnice za srečno smrt, sv. Barbare d Na altarji sv. Antona pa sliki velikih cerkvenih učenikov sv. Avguština in sv. Janeza Zlatousta. Kako primerno odbrane so vse te podobe za potrebe vernega pobožnega duha! Kako lepo, umetno so izdelane, da bi delale čast tudi imenitnim stolnim cerkvam, ali pa kraljevski galeriji slik! Altarja so blagoslovili na binkoštni praznik preč. gosp. dekan z asistenco svojih treh veleč, gg pomočnikov, in svečanost proslavili z lepim ganljivim govorom, kateri je učinil posebni vtisek na vse poslušavce. Brezprimerno veliko cerkveno delo je na slavo Božjo dovršeno v naši Šmartinski župniji. Solnce posebne milosti božje je zasijalo tušem, ko je Bog poslal pred sedmimi leti duhovnega pastirja, čegar delovanje je spremljala očividna vsemogočnost božja s Svojim blagoslovom, in o čegar zaslugah pričuje ta veličastna hiša božja, poleg nje priča pa tudi neutrudljivo njegovo prizadevanje v teku teh sedmih let i v srcih vernikov vzgraditi, olepšati tempelj božji. Opravljale so se v ta namen duhovne vaje, sv. misijon in vstanovila se Marijina družba za dekleta in mladeniče. Toda veselje se srečuje z žalostjo. Nebo sreče so nam zagrnili temni oblaki, ker bliža se nam pre-bridka izguba tega dobrega duhovnega pastirja, pre-častitega dekana Iv. Lavrenčiča. Kakor prevzema žalost srca otrok, kadar jih misli zapustiti ljubljeni, skrbni oče, tako zdaj čuti in vzdihuje slchern žup-Ijan. Veliko solz je že potočenih po širni župniji radi predstoječe izgube, saj je srce preblagega gospoda dekana objemalo z očetovsko ljubeznijo in skrbjo vse in vsakega. O, ko bi se pač še desetletja odmaknila ure ločitve! Šmartinski župljan v imenu vseh sofaranov. Iz Preloke. Gospod urednik, kaj ne iz Preloke gotovo še niste imeli dopisa v svojem cenjenem listu? Pa tudi na Preloko v najbolj oddaljeno faro od ljubljanske stolice zahaja vrli „Domoljub\ Dovolite par vrstic! Preločani so bili svoje dni znani po izvrstnem vinu „Preločanu". A nimajo ga več! Trtna uš ga jc odnesla po resno vijoči se Kolpi. Tužno je bilo po njem! Edini vir, edina nada — a usahnila sta! O, kako so bili Preločani ponosni na svoje zidanice, v katerih so bili sodi široki od stene do stene, visoki skoraj do stropa. Da kaku — onda su bila vriemena! nece se više povrnit! Kakor povsod, tako so tudi Preločani začeli zasajati nove nasade, niso hoteli zaostati, da bi jim kdo ne rekel: zakaj spite, zakaj se ne zganete! Imajo tudi že nekaj skušenj o novih nasadih, a pravijo: „Vina, kakoršnega nam je dajala stara trta, nečemo imeti nikada više!" Toda k stvari! No, ker smo ravno pri trtah, omenim le toliko, da pri delitvi trt in dreves nekoliko bolj liberalno misleči več dobijo, nego mi — črni popovci! Pa kaj čemo, saj je znano: liberalcem groš, klerikalcem knof! Da ne bi kdo mislil, tudi na Preloki so liberalci — liberalcev ni! Cc se ne motim, samo štirje cigumigu so! In tudi ti gotovo resno ne mislijo pri njih ostati, le dokler jim nese! Čujte nadalje! Preločani niso lc pri manjših oblastih zadnji, temveč tudi pri višjih. Vodovoda so tako potrebni kakor malokje. Prosili so zanj že opetovano, a brez vspeha! Prošnja se zavrne z raznimi vzroki — z opombo: v ponovitev! Našega gospoda poslanca prosimo, da kadar bodemo zopet kaj enacega prosili, naj se nas usmili in nas krepko zagovarja! Saj smo menda Preločani tudi ljudje božji, ki zaslužijo kako drobtinico! Iz Velesovske župnije. Neki dopisun v „gorenjsko cunjo" se je zaletel tudi v našega častitljivega g. župnika in ključarje. Da se jih je lotil, ni nič čudnega, saj je znano, da če se človek loti in pretepa svojega očeta, ne bo prizanescl tudi duhovniku in drugim župljanom. Lotili so se g. župnika, ker so dali sneti ban-dero; zdaj pravijo v „Gorenjcu't "ne vemo zakaj?" O ljubi dopisun, ali si že pozabil, kako so ga z žganjem pokrepčani fantje lansko veliko noč po grabnih prali, ker tako nedolžno vprašuješ? Ali si že pozabil, kako so ga poškodovali, da ni bilo več mogoče z njim pod milo nebo? Ali župnik nima nobene pravice vedeti, kdo ga bo nosil, nosil takč, da ne bo škode trpelo? Pravijo, da so se ljudje začeli zavedati, da ljudje so dobri in pametni, toda zavednost, katero ima ta dopisnik v mislih, obstoji v tem, da znajo vaši zavedneži žganje piti, pretepati se in čez duhovnike zabavljati. V tem smislu jih je še preveč zavednih. Da so fantje namesto k procesiji šli v znano gostilno, ni njim v čast, ampak v sramoto; edini izgovor za nje je, da so bili našuntani po obeh dopisnikih „Gorenjca\ Nazadnje vpraša dopisnik oblastno: sedaj vprašamo Blaža, ali je on kupil bandero ali mi? O dopisniče, ko bi se bandera kupovala s tvojimi krajcarji, še tako velikega bandera nc bi mogli kupiti, kakor je tisti listič, v katerega si svojo modrost zavil. Bandero se je kupilo iz cerkvenega denarja, h kateremu so zavedneži iz Velesovega jako malo prispevali. Dopisnik tudi toži, da vedno manj romarjev prihaja. Vzroki so razni; a zadnji med njimi gotovo ni, ker nimamo gostilne, kamor bi se človek z veseljem podal. Vsakdo namreč nima veselja, sedeti med žganjarji in prenašati njih sitnosti! Župljani. Ie rasnih krajev Iz Podrage. V vipavski dolini je že v večini župnij ustanovljena Marijina družba. Pri nas jo imamo že nad poldrugo leto. — Dnč 30. nas je zapustila dvajsetletna Jožefa Trošt — prva iz naše Marijine družbe. Imenovana je bila za časa zdravja in bolezni vzor društvenicam. Umrla je vsa srečna: Marija jo je vzela k sebi. Pogreb jc bil veličasten, vtis na vse Marijine hčere velik. Prepričane smo, da naša draga sosestra sedaj že biva pri svoji ljubljeni Materi Mariji in prosi za nas. — Naša Marijina družba se lepo razvija; šteje že 42 društvenic, kar je za našo malo župnijo, ki šteje le okrog 480 duš, veliko. Bog daj, da se vse v Marijini družbi zbrane, zberemo enkrat tudi pri svoji dobri Materi v nebesih! — Svetovalka Marijine družbe — Iz Polzele. Pri nas imamo jako dobrega gospoda župnika; pa ne samo dobrega, temveč tudi jako delavnega. Oskrbeli so nam v teku malih let dvakrat sv. misijon, povzdignili in na novo oživili tretji red, ustanovili kat. bralno društvo, v katerem so se krasno predstavljale igre, upeljali so Marijino družbo mladeničev in deklet, rekli bi, prvo v savinjski dolini. Toda nehvaležnost je plačilo tega sveta — zlasti pri nas. Našli so se nasprotniki, začeli kljubovati gospodu župniku — posebno odpadniki iz Marijine družbe so veliko bridkosti pro-vzročili blagemu gospodu. Celo v umazani list „Slo- venski Narod" so poslali izbruhe svojega strupenega sovraštva. Pa naj bodo prepričani, da ogromna večina ljudstva trdno stoji za g. župnikom in glasno obsoja početje nasprotnikov. Prej ali slej bodo ti ljudje sami obžalovali svoje grdo in nekrščansko ravnanje. — Iz Dobca pri Begunjah na Notranjskem. Dne 8. junija vršila se je v naši prijazni cerkvici sv. Leonarda lepa in ganljiva slavnost. Napravili smo si nov križev pot, ki ga je jako okusno izdelal g. Toman iz Ljubljane. Slovesnost, ki jo je vodil g. o. Salezij iz Ljubljane, se je jako dostojno izvršila; počastili so jo tudi g. dekan iz Cirknice, ki so služili sv. mašo z asistenco. Bog plačaj vsem, ki so kaj pripomogli, da se je križev pot mogel omisliti in da se je vsa slavnost tako veličastno izvršila. Mili Jezus bodi vsem stoteri plačnik! — Iz Trnovega na Notranjskem. Sedaj je pri nas na novo oživelo »Katoliško izobraževalno društvo", katero dasiravno že prej ustanovljeno, ni kaki dve leti nič delovalo. Sedanji odbor pa si veliko prizadeva in trudi, da bi se med mladeniči »Marijine družbe" utrdilo krščansko življenje in omika. Otvoril je že bralno sobo, v katerej so na razpolago skoraj vsi časniki krščanskega naziranja. Dal Bog, da bi obrodilo obilo dobrega sadu, ne samo pri udih, ampak tudi pri drugih, kateri ž njimi občujejo, da se tako utrdi pri nas lepo krščansko življenje in omika na podlagi sv. vere. V nedeljo dne 8. junija priredilo je »Katoliško izobraževalno društvo" po popoldanski službi božji izobraževalen shod na dvorišču tukajšnjega župnišča, kjer smo postavili iz platna in lesa lepo izdelan oder. Gledalci oziroma poslušalci so stali pod milim nebom. To dvorišče je prav prikladno za take naprave, tako da so tudi bolj oddaljeni poslušalci dobro slišali, kar se je na odru govorilo. Najprvo je imel č. g. Josip Brajec predavanje o vulkanih, potem pa so udje „Kat. izobraž. društva" predstavljali igro »Zamujeni vlak", prvikrat pred večjim občinstvom. Igra se je za začetek prav dobro obnesla. Le škoda, da je del nekoliko nagajal. Bratskim društvom na deželi, ki kakor mi nimajo pripravnega prostora, svetujemo: Storite po našem vzgledu, napravite si oder pod milim nebom, ob ugodnem vremenu boste lahko igrali pred večjim številom gledalcev. Slovenski novičar. Deželni zbor Kranjski je sklican na soboto dnč 21. t m. Novomašniki v ljubljanski škofiji. Ordinacije bodo ▼ ljubljanski škofiji dne 10., 12. in 14. julija. Posvečeni bodo iz IV. 1. gg. Ivan Nep. Berce, iz Dražgoš; Karol Čuk, iz ornega Vrha; Fran Ki. Kimovec, iz Cerkelj pri Kranju; Andrej Ma-gajna iz Vrem; Jan. Obgl. Marenčič iz Kranja; Alojzij M e r h a r, iz Jožice; Fr. Ks. P a v š i č, iz Ljubljane, Ivan Krst Prijatelj, iz Dobrepolja; Val, Sitar, iz Ježice; Fr. Ser. S k ulj, iz Vel. L»š{; Rih. S mole j iz Ljubljane. G. Karol G rosa bode dobil vsled mladosti le subdijakonat in dijakon&t Iz III. leta sledeči gg.: Matej Ahačič, iz Tržiča; Mirt. D rolo, iz Krašnje; Mih. Kmet, iz Št. Lovrenca ob Temenici; Ivan Kriz. Kozina, iz Ribnice; Josip Logar, iz Metlike, Mart. Pečarič, it Metlike; Josip Pire, iz Velesovega; Leopold Podlog ar, iz Škocijana pri Turjaku; Ivan Krst. S t raj-bar, iz Šnartina pri Kamniku; Mart. S tu 1 ar, iz Metlike. Strankarski shod slov. kršč. socijalnega delavstva bo 7. in 8. septembra v Ljubljani. Delegati slovenskih kršč. soc. društev sc bodo na tem sestanku dogovorili o nadaljni organizaciji kršč. soc. društev. Program tega strankarskega shoda bo toliko zanimiv, da bode obenem tudi nekak soeijalni kurz. Že danes opozarjamo kršč. soc. društva, da določijo svoje delegate in skrbe, da bode ta velevažen strankarski shod mnogoštevilno obiskan. Vse tozadevne dopise sprejema predsednik »Slovenske kršč. soc. zveze" g. dr. K r e k. Važen shod. V nedeljo dne 22. junija ob pol deseti uri dopoludne bode v veliki dvorani »Katoliškega Doma« v Ljubljani shod katoliikonarodnih in krščanskosocialnih volivcev. Poročal bode tudi dri poslanec dr. Š u > t e r i i č. Duhovnim svetnikom je imenovan č. gosp. Frančišek Jereb, umirovljeni župnik, bivajoč sedaj na otoku na blejskem jezeru. Služboval je 40 let v Zaspem. Novi kranjski deželni poslanec. Kranjska trgovska in obrtna zbornica je izvolila deželnega poslanca. Izvoljen je bil g. dr. Danilo M a j a r o n. Govorilo ae je nekaj tudi o kandidaturah zborničnih članov gg. M a j d i č a in Lenarčiča, pa je pred volitvijo »nevidna roka" ti kandidaturi izbrisala « površja. Zbornični podpredsednik g. K o 1 m a n n je dobil dva glasu, g. Tri ller, ki bi bil tudi rad, da bi ga bila zbornica volila, pa ni prišel v poJtev. Spominek za f g. prof. Jos. Mama je, kakor se nam poroča iz Stange, izdelal lepo gosp. Feliks Teman, um. kamnosek v Ljubljani, in ga že tudi postavil. Spomenik je prav čeden, črna plošča s primernim napisom je iz krasnega senita. Okvir okoli plošče in rosete so od sivega kamena. Vrhu plo^8 je lepa angeljska glava iz kararskega marmorj«-Vzidan je spominek na prav vidnem kraju v cerkveni zid. Odkril se bo spominek slovesno kresni dan, t. j. 24. jun. dop. s bv. mašo in govorom. Slovesnosti bo dobrohotno vdeleži prevzv. g. knezoškof. Celjska »Domovina" je 15. februvarja t 1. napadla dr. Š u s t e r 8 i 6 a, ki je nato »Domovino" tožil. Zadnja številka »Domovine« pa priobčuje naslednjo izjavo: »Podpisano uredništvo izjavlja, da obžaluje vsebino notice, ki se je objavila v st. 15, z dne 15. februarja 1901 pod prejšnjim uredništvom, ker lista namen ni bil dotikati bo osebne časti dr. Ivana Šusteršiča. V Celju, dne 10. junija 1902. Uredništvo ,Domovine'. S tem je zadeva zlepa poravnana. Za zadružno organizacijo. Zvedeli smo, da namerava tudi revizor »Gospod. zveze" g. Vek. Pele izdati v kratkem navodilo o poslovanju »Raiffajznovih posojilnic", kojemu pa bode priklopljeno tudi navodilo o poslovanju „Kmet. društev", »Mlekarskih zadrug" in »Čebelic". V knjigi bode posebno natančno navodilo o postopanju pri posojilih na osobni kredit, kakor tudi na vknjižbo z vsemi potrebnimi obrazci in tabelami pri vknjižbah. Opozarjamo torej vse prijatelje zadružne organizacije na to velevažno knjigo. Izlet »Slovenske kršč. socialne zveze" na Šmarno goro je sicer nekoliko motil dež, a vendar vreme velike množice ni oplašilo, da bi se ne podala na goro. Kljub deževju se je zbralo na Šmarni gori okolu 800 kršč. soc. Da bi bilo vreme ugodno, bi bil na Šmarni gori ta dan pravi tabor krščansko socialnega delavstva. Poleg delavstva iz Ljubljane, ki je prihitelo z zastavo »Slov. kršč. soc. zveze«, prišli so delavci in delavke iz Vevč, Medvod, opazili smo zastopnike „Kat. rok. društva" iz Škofje Loke, »Delavskega bralnega društva« iz Kamne gorice; izleta se je udeležil tudi pevski zbor iz St. Vida, posebna radost pa nam je bila pozdravljati zastopnike neodvisnega hrvaškega delavstva iz Zagreba- S kro-parsko godbo, ki je skrbela Yes čas. za najboljšo zabavo, odkorakali smo s kolodvora v Vižmarjih do Šmarne gore. Na gori je bilo v romarski cerkvici več sv. maš, ob 10. uri je imel cerkveno propoved č. g. dr. Krek, ki je povdarjal posebno ljubezen, ki naj veže krščanske sccialce, nato pa je daroval slovesno sv. mašo č. g. župnik R a n t iz Amerike. Po sv. maši in litanijah vršil se je na planinici velik shod, na katerem je bila po navdušenem dr. Krekovem govoru sprejeta resolucija za starostno zavarovanje. Za slovensko vseučilišče je govoril Š t e f e, za organizacijo G o s t i n č a r, posebno pa je razvnel poslušalce odposlanec hrvaškega delavstva g. Sirovatka, ki je izročil pozdrave neodvisnega hrvaškega delavstva. Skoro vsako njegovo besedo je množica sprejela z burnim odobravanjem in vsklici. Tu se je pokazalo, da je misel hrvaško-slovenske vzajemnosti prešla v kri in mozeg slovenskemu delavstvu, ki smatra Hrvata in Slovenca za eno. Delavci so govornika vzdignili na ramena, godba je zasvirala „Naprej zastava Blave!" in od vseh strani je orilo: »Živela Hrvatska!" »Živela hrvatska radnička zajednica!" Č. g. S tr u p i se je zahvalil g. dr. Kreku, kateremu je delavstvo priredilo iskreno ovacijo. Nato se je začela ljudska veselica z godbo in petjem, posebno pa sta delavstvo zanimali igri „Sv. Neža" in „Kmet Herod". Ljudstvo se ni moglo ločiti od spretnih igralk in igralcev. Čast vevškemu delavstvu, ki je zopet pokazalo izborno svojo organizacijo! Po ljudski veselici so mnogi izletniki z godbo na čelu šli v gostilno k Žibertu na Brodu, kjer je bilo zopet mnogo navdušenih govorov in je krasno prepeval pevski zbor iz St. Vida. Posebno omeniti je nagovor č. g. župnika R a n t a iz Amerike, ki je povdarjal, naj bi katoliška ameriška slovenska jednota in naša »Slov. kršč. sco. zveza" si osnovali zvezo, ki bi šla na roke tistim, ki se morajo izseliti. O tem se je vnel živahen razgovor. Na kolodvoru je zopet svirala godba. »Slov. kršč. soc. zveza" je torej priredila prav prijeten izlet, splošnega veBelja ni prav nič motil dež. Naj bi »Zvezi" vsako leto priredila kršč. soc. delavstvu take zanimive izlete! Volitev župana. Na Lancovem je bil županom soglasno izvoljen občespoštovani posestnik Val. D e ž m a n. Pri obč. volitvah v Selcih si je priborila katoliška narodna stranka večino v obč. odboru. Županu Šlibarju je torej odklenkalo. Kresovi. Na večer pred praznikom presv. Srca Jezusovega videlo se je z vrh Janškega hriba vse polno kresov, kateri so goreli na čast Božjemu Srcu. Vsi ti kresovi pričajo, da slovensko ljudstvo ljubi Sina Božjega in njegovo presveto Srce. Naj bi se navada, prižigati kresove na večer pred praznikom presvetega Srca Jezusovega čedalje bolje raz-širjevala. Delavsko bralno društvo v Vodmatu. V Vodmatu se je ustanovilo »Bralno društvo" po članih »Slovenskega delavskega stavbinskega društva". Naša »delavska kolonija" v Vodmatu torej vsestranski napreduje. Bohinjski predor. Do konca meseca aprila t. 1. so prevrtali bohinjskega predora od severne strani 762 metrov, od strani pod Brdom pa 4296 metrov. Delo je jako težavno. K smrti na vislicah je obsodilo novomeško porotno sodišče 28-letno ženo Heleno Rajk iz Dol. Suhodola, ker je umorila svojo taščo. Grozna toča in huda ura. Nad pivško dolino se je vzdignila huda ura, ki je grozovito divjala preko vasi Harije, Zaliče, Soze, Sobonje, Starad, Studeno Goro, Pavlico, Račice in Brdo, kjer je padala toča, nekatera debelejša nego orehi, tako da ni bilo več možno brez nevarnosti za življenje ostati na planem in se ljudje bežali kamorkoli na varno. Saj je je padlo na nekaterih mestih toliko, da bi se bilo napolnilo z njo 10 do 12 pletenih vozov. Pod udarci padajoče toče so se lomile veje, debele kakor izprehodne palice. Z malimi izjemami v Račicah in Staradu so v ostalih navedenih krajih vsi poljski pridelki in vse sadje, edini vir dohodkov popolnoma uničeni! Nekaterim večjim posestnikom je škode, ki se ceni nad tisoče gld. Škodo cenijo na 200.000 K. Strela in ogenj Dne 8. t. m. proti večeru je udarila strela v gospodarsko poslopje Jan. Vrha v Rateževem brdu pri Postojni. Pogorelo je to poslopje ter gospodarski poslopji Fr. Grila in Jak. Vrha z raznim orodjem ter ena krava Jan. Senkiča. Skupno škodo cenijo na 8390 K, zavarovani pa so pogorelci za 3600 K. Utonil. Iz Šmartna pod Šmarno goro sc nam poroča: Tu se je šel v Savo kopat 27-letni oženjeni Matevž M uš i č. Vroč je stopil v vodo in nenadoma izginil v vodi. Najbrže ga jc zadela kap Medvedko ustrelil je blizu Ilirske Bistrice po sestnik Mih. Kovačič. Vojaška vest V Ljubljani bivajoči 1 bataljon pešpolka št. 17 odkoraka iz Ljubljane 1. julija k vojaškim vajam v Postojno in se vrne 19. julija. Pešpolk štev. 27. odkoraka 17. julija iz Ljubljane v Postojno in se povrne še-le 9. septembra. Veliki vojaški oddelki 3. kora bodo izvrševali vojaške vaje okoli Postojne, Rakeka, Cerknice, Begunj. Strašna smrt Slovenca v Ameriki V Jolietu so dobili v kanalu polnem blata mrtvega Frančiška Papeža. Kako je nesrečnež zašel v kanal, se ne ve, ker se je to zgodilo po noči in ga ni nihče videl Doma je bil iz Korioja. Na grobu svoje žene se je ustrelil. Na pokopališču pri sv. Krištofu v Ljubljani se je ustrelil ravnatelj Baumgartnerjeve rdeče tovarne pri Vevčah gospod Jožef Dievok. Bil je takoj mrtev. V samomor so ga baje gnali dolgovi. Pokopališče je moral zato preč. stolni župnik kanonik g. E r k e r na novo blagosloviti. V kratkem času se je izvršil v Ljubljani že četrti samomor. Vstrajen romar je Janez G o d i n a iz Logatca. Mož se je zavzel, da hoče obiskati sv. deželo in nje sv. kraje. Star je že 76 let, beri: šestinsedemdeset let in vendar je izvršil svoj namen in konec sept. 1. leta je šel na Brezje, od tam jo je mahnil brez vsega denarja peš v Carigrad, ne da bi se od domačih poslovil. Iz Cirigrada se je peljal do Smirne — potem jo je mahnil zopet peš proti Jeruzalemu, od koder piše meseca lebruvarija svoji hčeri, da je prišel v Jeruzalem, po mnogem trudu, večkrat na-paden od roparjev, zdrav in vesel. Ker ni imel nič denarja, so ga roparji pustili pri življenju, a raztrgali so mu vse dokumente, da bo težko dobil kotiček v avstrijskem hospicu. No upamo, da mu bo tudi v Jeruzalemu sreča zvesta, ter ga tudi domu grede ne bo zapustila. Čast njegovi pobožni vstrajnosti! Javna zahvala. .Kmetijsko društvo" v Velikih Laščah, se lepo zahvaljuje naši domači — »Vzajemni zavarovalnici", — ker je ob času neke male požarne nesreče v skladišču vse pošteno in ob pravem času izplačala (ne da bi bilo blago v skladišču zavarovano) zato, predragi rojaki, oklepajte se naše domače „Vzajemne zavarovalnice", katera dela z vso vnemo zato, da pomaga ljudstvu (oziroma kmetu) da ga reši iz tujih židovskih podjetij. Sedaj razpošiljajo kar po vrsti banke okolu svoje agente, da bi z lažjo uničile našo domačo zavarovalnico ali varajo se. Kmetje pristopite vsi in zavarujte se, da ne bodo šli naši domači denarji v tuje žepe. Pri nas stoji „Kmetij8ko društvo" na dobrih nogah. Udov imamo 320; to je lepo število v enem letu, in to še tem lepše, ker smo se tr orali boriti vedno z liberalno nagajivostjo. Nekoč rekel je neki liberalček, da mi ne bomo nikoli točili vina in če ga bomo, ga bomo morali točiti po 60 kr. liter. Ali motil se je; točimo ga; imamo koncesijo od »slavne deželne vlade za vinotoč. Tako smo mi ugonobili liberalčke, ne pa oni nas. Liberalci sramotili so našega načelnika, samo da bi bil odstopil, srametno so pisali o g. kaplanu, o poslovodju ali vse ni nič pomagalo, ker mi imamo pogum in se ne bojimo nobenega »Narodovega« pisuna, ker delamo vedno pošteno. Taki ostanemo tudi v prihodnje! Hranilnica in posojilnica za Viinjogoro in okolico, reg. zadruga z neom. zavezo, nam jc poslala poročilo za prvo upravno leto od 1. novembra 1900 do 1. jan. 1902. Iz njega posnemamo: S strahom jc podpisani odbor pričel snovati to zadrugo, a zavest, da s tem stori dobro delo krščanske ljubezni, dala mu je moč jo osnovati. In hvala Bogu, prvo leto je nepričakovano dobro poslovala! V začetku se jc ustanovila le za domačo župnijo, pa obilost vloženega denarja in zaupanje v okolici jc bilo povod, da smo ji na izvanrednem občnem zboru razširil' delokrog čez ves Višnjegorski sodnijski okraj. Ker je odbor uvidel, da se gospodarski položaj ljudstva nikdar ne bo izboljšal, ako se zahtevajo le vsakoletne obresti, je sklenil samo v izvanrednih slučajih posojevati samo na obresti, redno pa zahtevati od vsakega člana neko poplačilo. Posojilnica jc de" ležna vseh postavnih olajšav, ter je član „G o s p o-darske zveze" v Ljubljani, registr.za druge z omejeno zavezo. P r i s t o p i 1 o je tekom računskega leta 91 zadružnikov, izstopili trije zadružniki in šteje posojilnica torej s sklepom računskega leta 88 članov. Prometa je bilo v računskem letu 260.46569 K. Stanje hranilnih vlog sklepom rač. leta 84.415 29 K. Vseh posojil vkup konc. 1. 1901 44.622-78 K. Čistega dobička je 37933 K, ki se pridene skoro ves rezerv nemu zakladu. Drobtine. Žena v škrinji. V Kunigsbergu je pred 11. leti zginila lepa, mlada žena nekega atrojarja. Nikjer je Stavbe pred predorom. Od bohinjsk ni bilo mogoče najti. Strojar je imel tudi pivnico, v kateri je stala velika škrinja. Ko so jo pri preiskavi otvorili, našli so v njej do vrha polno razne stare obleke. Od tedaj do letOB pa ni nihče videl, da bi gospodar to skrinjo kedaj odprl. To je postalo sumljivo. Prišli so redarji in zopet preiskali skrinjo. To pot so dobili v skrinji kosti — mrtvega trupla izgi-nole žene. Na vratu je imela še vrv, s katero je bila zadavljena Mož je začetkoma tajil umor, potem pa pripoznal, da je ženo sam umoril. Znamenit izpreobrnjenec. Rudolf Altshul, bivši pridigar episkopalne cerkve v Novem Jorku, je s svojo ženo in peterimi otroci sprejet v katoliško cerkev. Obred se je izvršil v cerkvi sv. Pavla v Novem Jorku. Govoreč o vzrokih, ki so ga vodili do prestopa v katoliško cerkev, je rekel Altshul: »V protestantskih cerkvah sem našel povsod popolno brezbrižnost glede temeljnih krščanskih resnic. Protestant veruje, kar sam hoče, katoličan veruje, kar mu veleva Bog; protestantu je dano na prosto voljo, verovati v božanstvo Kristusovo ali pa zavreči to vero; katoliška cerkev je edina, ki ne dovoli nobenemu svojih otrok, tajiti najimenitnejšo resnico krščanske vere — božanstvo Kristusovo. Kristus je Bog, on edino je resnica in življenje, to resnico je ohranila nepokvarjeno le katoliška cerkev, zato sem postal katoličan.« f— ——^ ■ ■■■ ,--- ■ -t Vrez pred predorom in pogled na stavbe, ega predora. Smrt^brezverca. V mestu živel je mož, ki ni imel nič vere in ni mislil na večnost čisto nič — kakor jih je veliko danes. Skrbel je le za to, da je užil dovolj veselja in v družbi njemu enakih zabavljal proti veri in duhovnikom vsak večer v gostilni, kjer so bili vinski bratci doma. Spremljal ga je povsod velik črn pes. Nekega večera so zopet prav po ajdovsko preklinjali vero in duhovnike in govorili tudi o smrti in duhovniku ob smrtni postelji Vsak si pač želi ob svoji smrtni uri — v onem važnem trenutku, ko se loči od sveta in gre v večnost — duhovnika, naj si bo grešnik ali pravični. Ta brezverni-človek pa je vzkliknil: „Jaz ne maram ob smrtni uri nobenega duhovnika Na strani mi bo stal moj črni pes, tale pudel." Smeh je sledil tem bogokletnim besedam, a tudi prozna kazen ni izostal«. V pozni noči, ko ao se ločili siti vsega, jo maha ta mož proti domu. Spremlja ga njegov pes. Moral je iti do svoje biše čez potok, kjer pa je bila mestu brvi samo deska. Bogokletnež precej natrkan in vinjen stopi n« desko, a spodtakne se in zdrči v potok. Našli so ga drugi dsn utopljenega; zraven njega pa njegovega črnega pse, katerega si je ielel. Bog vodi vsa pota v nebesa in v pekel. Narobe svet Gospodična: Gospod mojster! Prosim vas prav lepo, da mi naredite obleko za nedeljo, ko bo veselica. Dala bom dvojno plačo, '/.elo nesrečna bi bila, ako bi mi je ne naredili. Krojač: Se bom potrudil. Toda pomislite, da v nedeljah jaz ne delam; in zraven zahtevate ie navadno obleko! Gcapodična: S to lahko počakate, saj je za t cerkev. Da jo le naredite v 14 dneh ali 3 tednih. Bom pa tačaa doma. Prosim torej, obleko za na veselico! Bog bo praial za cerkev, ne za veselico! Dren in jagnet (Gencror Maver.) Pomlad se je vračala v deželo iz svojega prezimovališča. Vse je zopet začelo gibati, vse je pre-šinjalo novo življenje. Zbudil se je tudi jagnjet ob vodi iz zimskega spanja in trepetaje je dvigal svoje veje proti nebu in se ponižno zahvaljeval Bogu, da ga je zopet poklical v življenje. Zraven na vrtu je rastel dren in se košatil ves v cvetju. Ko je pa zapazil, s kolikim spoštovanjem se jagnjet klanja, se mu je začel posmehovati: „Oh, ti ne veš, kako si neumen! — Kaj še nisi toliko naprej, da bi spoznal, da se ti ni treba zahvaljevati in tako nepotrebno poniževati, če si se zopet vzbudil. Poglej drugo drevje — koliko se jih bo zahvaljevalo za to? Poglej mene! — Nisem še odprl ust za to, pa sem že ves posut s cvetjem. In začel ga je vnovič zasmehovati in se tresti in kriviti in pačiti Toda to zasmehovaije ni trajalo tako dolgo, zadela ga je kazen: odrevenel je, ostal je za vedno tak, kakršen je bil takrat, ko se je spakoval pred jagnjetom in se norčeval iz njega, ostal je skrivičen in spačen do danes. In cvetje, ki se je ž njim tako bahal, mu je ostalo tako borno, da se malokdo zmeni zanj, čeprav ob tako zgodnjem času še skoro nikjer ni drugega cvetja. (To je bil konec zasmehovanja in zaničevanja slave božje.) Pogovori pri novem županu, PrioMnje F........ Liberalni nauki so privedli kmeta v ta ža-» loitni položaj. Ako popotnik potuje po lepih, krasnih naših krajih, nadaljuje župnik, po naših slovenskih dolinah in hribih in zaide časih tudi v gore in skalnate planine, zadeva pogostokrat, da prav pogostokrat na podrte koče, razpala gospodarska poslopja, ki kažejo rebra po strehah, stene pa so ali porušene ali pa še komaj stoje skupaj. V obližju teh razpalih poslopij stoje še črešnje, hruške, stare jablane, ki naznanjajo, da je nekdaj tu bival človek, mogoče bogat kmet, gospodar, in užival srečo in zadovolj-nost v svoji družini. A kje je sedaj? Kje jc ona sreča? Kmet go spodar šel jc — kam? Nemila usoda vrgla ga je izpod lastne strehe, z jokajočo ženo in otroki moral si je iti iskat drugega domovja. Morda jc še s solzami v očeh poln obupa vrgel ključe nazaj na dvorišče čez visoki zid, škripajoč med zobmi imena onih, ki so mu prodali posestvo in ga brez usmiljenja postavili na cesto. Kljub vsej pridnosti in delu. saj je morda delal noč in dan, ni se mu posrečilo, da bi rešil svoj dom in ga sedaj zapustil, da sc ne vrne — več — več, nikdar več! Hudo je to, kaj ne dragi moji! Hudo, ker mora zapustiti ljubi domači kraj, kraj najlepših dni. Toda kdo je kriv? Kriva je temu sebičnost in neusmiljenost ljudi, ki so odpadli od Boga in svoje nauke — prodajajo kmetu, da ga uničijo. Takih žalostnih dogodkov krivi so liberalci, ki hodijo okoli kakor rjoveč lev, oznanjajoč pogubne, Bogu naravnost nasprotne nauke, in iščejo koga bi požrli. Da! Le poglejmo, kako srečni so bili kmeti nekdaj, in primerjajmo jih danes. Liberalci, ki vedno upijejo svoboda, svoboda za vse, so tudi kmetu dali svobodo, da se je zamogel zadolževati in zapravljati svoje posestvo. Posojali so mu toliko časa, da so ga izpokali z bobnom — s trebuhom za kruhom. Ta liberalna svoboda je prinesla, da je danes zemljišče in kmetsko posestvo tako preobloženo z davki, a ne samo z davki, ampak zadolženo je upnikom in oderuhom, da šc komaj diha. In čc se skoro ne pomaga, bo šel res skoraj, skoraj ves kmečki stan - rakom žvižgat — in ž njim vsi stanovi. Ta velika zadolženost posestev ima to posledico, da se množe velika posestva na stroške malih kmetij. Veleposestniki zarubijo svoje dolžnike in potem pokupijo njih njive in travnike, gozde združijo s svojimi. Tako prehaja zemlja in zemljišče v roke samo velikih posestnikov, a mali kmetje in kmetije izginjajo. Toliko časa hodijo taki rjoveči levi okoli malega kmeta, da ga ujamejo in — požro! Ali ni morda res? In kaj sledi iz tega razširjanja veleposestev? Kmetje in posestniki v obližju in okrožju se polagoma izgubljajo in naseljujejo iz doma in hite v mesta ali pa v tujino, kar je pogubno za kmeta in državo sploh. Liberalni nauki, ki učč tako prosto zapravljivo gospodarjenje, pa imajo za kmeta še to posebno posledico, da so mu vzeli delavcev in poštenih hlapcev. Kako trda gre za te! Z deklami in služkinjami je ravno tako. Vse hiti v mesto in tovarne. Seveda, kmet zadolžen, slabe letine, nezgode, ki ga zadenejo, ne more dajati take plače, kakor jo imajo drugod in tako zabeljenih žganjcev tudi danes kmečka gospodinja ne more postavljati pred posle, kakor ti zahtevajo. Ker je vse okuženo po liberalnih naukih, kmet in posli, zato iščejo vei le svojega osebnega dobička. Zvestoba in pokorščina, pravičnost in ljubezen je le redka med gospodarji in posli. Sad liberalnih krivih naukov pa se pokaže v najgorši luči v tem, ker ljudje, ki so se ujeli v te in zatajili B Vga in se ne zmenijo za cerkev, ne poznajo niti ljubezni do d o m a i e hiše, ljubezni do domovin« več. Saj ni čuda! Kdor zapusti B )ga in zataji vero svojih očetov, ta bode izdal in prodal tudi svoj dom, svoj rod. Toda o tem bom še pozneje spregovoril. Pri tem po liberalizmu vpeljanem redu nastal je boj med kmeti in posli, med kmeti in tovarniškimi delavci in rokodeloi, nastal je boj v rodbini sami. Namen zemljišča je, da se kolikor mogoče veliko ljudi preživi in prerodi na njem. A s tem, da je liberalizem dal dovoljenje, da se sme kmetija razdeliti na toliko enakih delov, kolikor je otrok v družini, ali pa se mora isti izplačati, nastala je mržnja srd in prepir v družini, ki se konča s tem, da sta-rejšega sina zakopanega v dolgove zapuste vsi bratje in sestre, in sim ostane. Sedaj pa delaj, če more« in če imaš veselje! In če to zadolženo pesestvo kupi graičnk in je priklopi k svojemu posestvu, potem je ista zemlja izgubljena za kmeta in ljudi, ki bi se mogli preživeti na nji, ker graščak ali veleposestnik pusti ondi njive spremeniti v pašnike ali gozde, po katerih ee potem kmalu podi zajec in srna, namesto da bi ljudje dobivali iz nje živeža. Taka je liberalna svoboda, s katero mamijo bolj kot Boga učeni gospodje škrloi — naSega kmeta. Ali, dragi kmetje in posestniki, nadaljuje župnik, to še ni vse. Vsak kmet čuti danes, kakšna sapa veje v cenah. Kar prodaja kmet, to je ceno, skoro zastonj; kar pa on kupuje, to pa je tako drago, da se človeku lase ježijo. Vse je kakor bi se zarotilo zoper kmeta. Najhujši črv v strženu kmetijstva pa so kupčije na borzi, ki s? jih upeljali liberalci. Tu se yidi vsa nesramnost liberalnih farizejev. Na eni strani obljubljajo zlate gradove kmetu, ako jih posluša, na drugi mu pa zabadajo meč in nož vzadi v hrbet. Na borznih kupčijah si liberalni »prijateljčki" primešetarijo v eni uri lahko tisočak in to z žitom, ki ga fie nikjer ni ne, in ta tisočak kar takorekoč ukradejo kmetu, ker zvišujejo ali znižujejo ceno žitu, kakor se j » II. » » > III. » » Telečje meso » FraSičje > »vele > • » prek. • Kottrooovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . > Mast praiičja . » Slanina »vela . » > prekajena > Salo...... Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med .... k« Krompir ...» Piičanec .... Golob..... Raca..... Go«...... llftOl t1 10 1 1 40 1 70, 2 -li -2 601 2 40 1 60 1 40 1 60 1 30 18 80 Pienična m. 100 kg. Kortuma » » » Ajdova t • » Fitol, liter . . . Grah, » ... , Leča, * ... . Kaša, » . . . . Ričet,..... Plenica . 100 kg Rt . . . . » Ječmen > » Oves > » Ajda • • F roso, belo. • » » navadno > » Koruza . . » » Krompir > » Drva, trda, seboj » mehka. » Smo, 100 k« . . Slama, » » . . Stelja. . . . . rnn 30 40 1« ._ 29 50 - 25 - 50 - 25 - «0 20 « 16 _ 15 -18 <50 14 40 15 60 14 _| 12 00 6 40 8 _! 5 60 8 -J 7 1 HERBABNV-jev podfonfonuMto-klnli ap&tao-žtlts&i sira p. Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja sle>, upokojuje kaMJ, pomaajiuje p A t, daj« slast do jedi, pospefoje prebavljaaje in redil ■ost. telo JaM in krepi. Železo. ki je v sirupa v lahke si prisvajajoči obliki, je jako koristno ia aarejaaje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa po sebno pri slabotaik otroetb poepetujejo aarejsajs kosttj. 434 (20-1/) Osna steklenlol L >14 II kr, - 2 K 50 h, po polti Mkr.-lthTsiis zarljaaj*. fgC Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herb»bny-jev apneno • tslsial sirup Kot mak iivora se nahaja v steklu ir na zamaiku ime. ,JB*rbabny vtisnjeno z vzvišenimi črkami ii nosi vsaka steklenica polegstoječi uradno registrov, varstven« z»a»ko, « katera znamenja na> ni uu*Il Cd.\.ULJti '•Vil N-V"J M blagovoli paziti. Osrednja skladišče Dunaj, lekarna „cur Barmherzlgkelt" vn.l, KalsmtnMM 78-71. V xale|i sksrt v vari Iskana* aa Oiaajs, v LjaMjasi Is in.fi. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih; V LJubljani: A. Mar-detscbllger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk6czy, J. Mayr; Cslto: O. Schwarzl A Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Brste: G- ElsiUser, 8«vsdes|: F. Kordon; Cslsveo: P. Hauser, P. Birnbacher, J. Kometter, V. Hauser & R. v. Hillinger; Št Vid: C. SchieM, Trfcli; J. SiegI; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Fillppi. Ji SenravaUo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasmi; Beljak: Jobst ASchneider, L. Aasmann; Črnomelj: F. Haika; Velikoveo: J. Jobst; Vsliperfc: J. Huth Odgovorni urednik: Iran Rakovec. Tiska Tiskarna.'