f 'I List 27. { J, Tečaj LVIII # n I » iške I I « 9 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje , — po dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, m se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 6. jul^a 1900. vsaki deželi kot celoti, ampak i v posameznih občinah Politični oddelek in vseh političnih korporacijah. Avtonomija ni poli Slovanske stranke. II. češka ljudska stranka zameta torej sedanji državno-pravni utopizem, ne zavreča historičnega državnega prava a tudi ga ne more pri sedanjih razmerah propagovati kolikor možno obsežno politično samo- tična zahteva: ona obsega i gospodarsko in komunikačno in kulturno polje sploh; v prvi vrsti mora šolstvo odložiti staro birokratično uniformo. Politika se ne sme omejevati na golo poslančevanje državnem in deželnem zboru, mora se izvajati do- V Bvoj namen to Btojnost, hoče doseči potom že omenjentga prirodnega prava Državnopravnemu utopizmu češkemu odgovarja na sledno povsod, v velikem in malem. Ne sme se roditi iz slavohlepnosti in služiti za sport. Politika se mora smatrati danes že za praktično vedo; politika brez politične izobrazbe in brez poznanja resničnih razmer n mogoča. nemški, oziroma oficijelni avstrijski strani, utopizem cen nazad miru in soglasju z Nemci vidi češka ljudska stranka edini pogoj uspešnega kulturnega napredka če- > ka tralistični in njegov politični konservatizem in njaštva. Glavna krivda tiči v naši polovičasti ustavi tera se je uredila bolj po vzorcu tujih držav, ne ozirajoč se na posebne avstrijske razmere. a kostnati birokratični aparat more se osvežiti škega naroda. Podlaga za mir edino popolna ravno Stari pravnost obeh narodov, katera se da doseči po narod-nostni razdelitvi sodnih in volilnih okrajev. Kako naj se to izvede v podrobnostih in kako naj se posebno manj- I šine varujejo, pove nam jezikovni program. Vsaki narod popraviti edino s pomočjo zares ljudskega parla naj se mentarizma. To pa se doseže potom občnega direkt sam vprašuje, na svojo odgovornost, v narodnih kurijah ne vidi češka ljudska stranka trganja čeških nega in tajnega volilnega prava. Pri tem pa se morajo seveda i manjšine zakonitim potom varovati. zemelj marveč možnost pravi > organični sodelav nosti obeh narodov. Parlamentarizem m konstitucijonalizem pa ne fiio- Kulturno vzajemnost z drugimi slovanskimi narodi hoče češka Ijndska stranka najkrepkeje propagovati; poli- obstajati brez najpopolnejše, svobode mišljenja in vzajemnost se uredi reta govora, veroizpovedanja, umetnosti na podlagi programov posa tiska 1 skupščin, zbo- meznih strank. Panslavizem politični zameta. rovanja itd.; sem spada tudi zahteva, da se porote zde mokratizujejo in odstranijo zakoni o zrušenju porot prekih o sodih. Smrtna kazen oni krvavi memento sta Kar se tiče razmerja posebnosti gospodarskih in Ogrom 1 pripoznava sicer kulturnih razmer ogerskih 9 rega absolutizma, naj se odstrani, kakor temeljito reformuje celi kazenski zakonik. naj se sploh vender ne more mirno gledati, kako se drugi narodi v prvi vrsti Slovaki ki so Čehom najbližji J zatirajo od ogerskega šovinizma. Pri nagodbah z Ogersko bode Nedostatki ustave in cele javne uprave naj se od- varovala koristi Cistajtanije v prvi vrsti koristi čeških pravijo v duhu naprednega demokratizma. dežel. V prospeh svojega naroda želi češka ljudska stranka 1 Češka ljudska stranka ne podcenjuje sicer koristij da bi Avstrija i na zunaj bila močna 1 da se njena centralističnih naprav, države in indirektno i posameznih najrazširnejšo narodno avtonomijo sme biti polovičasta, mora se smerujočih k sesihnju celokupne vnanja politika povzdignila na stopinjo politike drugih dežel 1 vender zahteva modernih držav 5 ona ne sme biti samo diplomatična Ta avtonomija pa ne dosledno izvesti ne v marveč se mora ozirati v glavnem na gospodarske potrebe avstrijskih narodov. Vnanja svetovna politika ne stran 254 < 4 •• • •• • • u V* • • ■ Letnik LVin obstcji samo v okupacijah tujih dežel, njej mora iti vštric # • t« > » I 4 - 4 « « ßt • V neprestano zboljšavanje domačega življenja slabo informirane» zakaj sicer podlaga iznenadenj Ko se izvedelo v prvih ne mogle doživeti, tolikega airib' v Pekinu vnanji politiki mora biti zdrava, krepka, poštena in angleški podadmiral Seymour s par tisoči vojakov po demokratična politika notranja! Češka ljudska stranka se tudi nikakor ne zavzema za militarizem stična ladijevja; sploh si železnici v Pekin ondotnim in za fanta se je jako zmotil, ko je mislil tujcem na pomoč. Toda Sevmo da se pripelje prav komodno želi reformo vojaštva bolj v vili in ga prisilili v sredo nemirnežev. Boksarji in cesarski vojaki so ga usta- da zapustil vlak, ker so progo ' spredaj demokratičnem duhu; vojaštvo ne sme biti več taka po- ^^ zadaj porušili. Seymour je bežal s svojimi pogumnimi vo'-sebna kasta, razlikujoča se tako dijametralno od vseh ^^^^ ^^^ proti Tsientsinu, kjer so večji evropski drugih stanov, ne sme biti več samo slep mehanizem ^^ ^^ ^^ preganjali Kitajci noč in 1 ono mora biti prešinjeno z narodnimi socijalnimi ideali svojih soobčanov ) nravnimi in dan. Prebiti se je moral z bajoneti od vasi do vasi in nositi seboj ranjence, ki so trpeli žejo in lakoto Kot popolnoma moderna stranka ne zavreča češka ^^^^ pa so ga sprejeli Kitajci s hinavsko Malo pred Tsientsinom vojaki prijaznostjo Ko so se VSI ljudska stranka moderne zahteve, da pripuščene politiki ) kakor tudi ženske bile zagovarja tudi popolno izdajalsko streljati nanje s topovi iz Tsientsina Rusi na pomoč upehani približali so začel Ako bilo vseh konec Kitajci ravnopravnost obeh spolov. Vender misli, da bi bilo za so rešili sicer tujce v Tsientsinu toda ne prišli Seymour ju Evropejci sedaj. se zbralo sedaj bolje, da ženske obračale pred tem mestom iznova toliko Kitajcev, da oblegajo Tsientsin druga polja svojo delavnost na in so Evropejci s vojaki vred v ne mali stiski Ravnopravnost ne obstoji glavno v tem, da bi ženske delale to kar možje, temveč v tem, da se ženski ne brani izrabljati vseh njenih sil njej sami in celi človeški družbi na korist. se je pripetil nečuven zločin. 18! junija Pekinu pa Ketteler na Kitajsko zunanje ministrstvo jezdil nemški po slani k padli so ga boksarji, ga ubili in razsekali naskočili poslaništva ter vsa razdejali razen angleškega Toda na- Nato so boksarji cozkega in ameriškega Vsi poslaniki m 700 tujcev se je češka ljudska stranka zateklo na angleško poslaništvo. Sploh vlada danes v Pekinu m socijalno, a ne tako liberalistično ko pojima državo bolj ljudsko P**^^^ anarhija. Princ Tuan, oče prestolonaslednika stranke, katere državo. državnopravne cesarja in po stavijo vse svoje zaupanje v glavnem v Njena politika bode stremila sploh v prvi vrsti so se velevlasti do vdovo ter se sam polastil vse oblasti je zaprl 80.000 mož o Sama Nemčij da pošlj jib na Kitajsko Zato skupaj pošlje 12.000, da maščuje kulturnem sesilenju češkega naroda samo jezikovnoindividualneg 9 po vzgoji ne smrt cesarjevega zastopnika v Pekinu. Cesar Viljem temveč po vzgoji posebnega pn neba narodnostnokulturnega češkega tipa. To pa hoče po Hav ličkovih navodilih doseči edino le z demokratično ra zumno in pošteno politiko. slovesu odhajajočih vojakov slovesno prisegel, da ne od dokler ne zavihra nad Pekinom nemška zastava v branijo civilizacijo. Toda predno pre) družbi drugih velevlastij dospo nemške bojne ladje do kitajske luke Šanghay, bo mi nilo skoraj 40 dni j. Kaj vse se more že med tem časom Politični pregled diti! ne da nihče nič ne moreta do Pekina. ker imata zgo Za življenje poslanikov in inozemcev v Pekinu že danes Angleški in ruski admiral sta naznanila da dočim šteje 20 000 mož kitajska armada okoli 140.000 vojakov z 90 000 najboljšimi Notranji položaj bil minoli teden. Slovanski danes še prav tako temen kakor puškami z več sto vso odločnostj proti vladni listi in poslanci nastopajo z nameri, da se upelje s torej menda že izgublj novimi topovi. Poslaniki v Pekinu so m z njimi okoli 600 nemščina kot državni ali vsaj kot posredovalni Upi se tudi vladni nameri, da uvede šiloma 14 državni jezik Japoncev in Amerikancev. Princ Tuan je ukazal vse kitajsko bojno ladijevje napade Evropejcev, naj se zbere v Šanghaju zbrano med s državnozborski opravilnik, po katerem 14 novi narodno brodovje. Vojna se začne torej še na morju f poslance od čili parlamentarni stražarji zključevati ter grajoče poslance metali skozi vrata na ulico. sedaj še-ne kaj namerava Koerber meseca na počitnice v Išl, in do imel predsednik pra-obstrukcijo onemogo- in raz- Vsekakor se za šel za dva Vojna v južni Afriki kot najdaljša vojna 19. stoletj traj glasno protestujoče med Nemci in Francozi, a Buri t. j že tri mesece dalj vojna 1870. in časa 1871 mesecev se nameravajo upirati še Dasi je angleška armada v južni Afriki skoraj Cesar sestkrat večja kot burska, dasi so zavzeli Angleži tranjem položaju kaj bistvenovažnega avgusta se bržčas v no- odločilnega ne zgodi mesta Bloemfontein, Johannesburg in Pretorijo vender glavna Buri še nočejo odnehati. Minole tedne so imeli celo veliko srečo Zanimiva je bila zadnje dni vest, da se hočeta krščanskosoci^ "" republiki Oranje, dasi so jo Angleži proglasili jalna katoliškonarodna stranka klub morda razcepi združiti, in da se poljski nika viteza Jaworskega napram ker vlada v klubu radi postopanja načel svojo, ujeli kar par angleških generalni major Clemens več že za regimentov. 28. junija se dnij brez uspeha boril z Buri Čehom lika nesloga. Jako zanimivo je tudi in desnici sploh ve hoch pri cesarju radi položaj da je bil poslanec Eben državni zakon in nov državni mu priporočal, naj oktroira med Senekalom in Lindleyem, torej južno Kroonstada, generala Dalbot-Kocka pa so Buri ne daleč Standertona pognali celo v beg, ter ga premagali. Zato pa je na Angleškem že vse nave- opravilnik s je načelnik katoliškonarodne stranke, zato 14 Ebenhoch liČano vojne z Buri, katerih ni možno tudi strankine. Ebenhoch meni so njegove misli miru, zlasti pa sedaj ko užugati, in vse želi se je vnela na Kitajskem nova. več, odkar se radi da se stara desnica obstrukcije Čehov razbila ustvari naj se združijo „zmerne" stranke v novo in predlaga za Anglijo nevarna vojna. Že* doslej je imela Anglij Afriki grozne stroške in velikanske izgube. Okoli 7000 koalicijo. Slovenci se moramo vsekakor vezati le s Čehi, ne pa z Nemci rabijo, a nam ne dajo ničesar. nas ubitih ali mrtvih vsled ran in boleznij, 50 000 leži še ranjenih in bolnih po lazaretih. Denarja v južni mož mož pa že dosedaj okoli 400 milijono gld Homatije na Kitajskem postajajo vedno nevarnejšega značaja. Vse kaže, da so bile evropske velevlasti pa tudi stroški še pomnože. Zato je možno konča za Bure tako žalostno a pa so potrosili Do konca vojne pa se da se vojna vender kakor najbližja Japonska Amerika o razmerah na Kitajskem jako sklene z Angleži kolikor toliko ugoden mir se je mislilo ne nego se Letnik LVIII Stran 255 I voljevanjem množeCih se potreb doma. Vender pa se je industrijalna delavnost v drugih državah, osobito na Nemškem, v zadnjem času povišala tako, da se je jelo svariti pred pretiravanjem; hyperprodukcija Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, v kaki drugi državi bi bila za avstrijsko industrijo usodna. Govornik naglaSa, da je treba nemudoma Redne seje dne 22. maja 1. 1900. so se za predsedstva zborničnega predsednika gosp. Josip Kušar-ja udeležili naslednji gg. zbornični svetniki: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Franc Hren, Franc Kollmann, Ivan Krajec, Josip Lenarčič, Franc Omersa, Friderik ' * Pauer, Karol Pollak, Feliks Stare, Feliks Urbane in začeti z energičnim delom v povzdigo avstrijske trgovine in obrti, zlasti pa povdarja, da je treba kar najhitreje rešiti tržaško vprašanje in ž njim zvezano « vprašanje druge železniške zveze avstrijskega severa s Trstom. Trst, ki 1887 zavzemal še mesto Jernej Žitnik. < Predsednik otvori sejo, pozdravi zbornične člane, omeni bolezni zborničnega tajnika in izreče željo in nado, da kmalu ozdravi; gg. Gassner in Luckmann med evropskimi pristavi, je danes 17. in pravzaprav ne šteje več med velike luke; pomoči mu je z 8ta opravičila svojo odsotnost z neodložljivimi opravki; % za overovatelja zapisnika imenuje gg. Friderika Pauerja in Jerneja Žitnika. predstavi gosp. zborničnega koDcipista . od- f Na to dr. Viktorja Murnika, kateremu je v zmislu stavek zborničnega poslovnega reda za toliko časa. dokler bo zadržan zbornični tajnik, poveril vsa taj* nikova opravila. Zbornica odobri to. Predlog zbornice, naj se v državni železniški svet imenuje zbornični svetnik gosp. Karol Luckmann in kot njega namestnik zbornični predsednik gospod Josip Kušar, se odobri. , Zapisnik zadnje seje se odobri. U. Provizorični predsednik Iv. Baumgartner drugo železniško zvezo, kakor je Genovi tranzitni promet v Švico in južno Nemčijo pomogel do sedanjega vzcveta. Za Trst, dežele za njim, da za celo državo je hitra in dobra rešitev tega državnega vprašanja zahteva najnujnejše potrebe. Govornik pravi da je veliko drugih zbornic, prva med njimi praška zbornica, in trgovskih ter obrtnih korporacij sklenilo jednak sklep, kakor ga predlaga. Predlog se soglasno sprejme. III. Zbornični koncipist dr. Viktor Murni k poroča: Na vprašanje, če je zakon o nedeljskem počitku navesti tudi na v pravilih določeno delo kon-zumnih in jednakih društev, je zbornica c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani poročala naslednje: I Zakon z dne 16« januvarja 1.1895, drž. zak. št. 21, 9 stavi nujni predlog: Z ozirom na narodnogospodarski s katerim se v obrtovanju uravnava počitek ob ne- zastanek, povzročen po nedelavnosti državnega zbora, deljah in praznikih, je po § 1. drž. zak. št. 22, s ka- temu izreče zbornica željo, da vzpričo nujnih terim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red. Če torej in važnih narodnogospodarskih vprašanj, ki jih ima odgovorimo na vprašanje; ali spadajo pridobitne in naj rešiti, narodnostni prepir dovede do zaključka m gospodarstvene zadruge pod obrtni red, če se pečajo vstvari pogoje uspešnemu delovanju na narodno- z obrtniškimi opravki, smo odgovorili tudi na vpra- gospodarskem polju v korist te države, v blaginjo šanje po navedbi določb o nedeljskem počitku na njenih narodov. Ko se nujnost soglasno prizna, ute- konsumna in jednaka društva. Ne more pa biti meljuje provizorični predsednik Baumgartner svoj dvoma o tem, /da je obrtni red navesti na pridobitne predlog: Več let že počiva parlamentarizem na A v- in gospodarstvene zadruge, brž ko imajo v členu IV. strijskem. Težke posledice čutimo vsi čim dlje, tem razglasilnega patenta bolj. nujno obrtnemu redu določene Trdnega razmerja do Ogerske ni moči doseči; obrtne pojmovne znake, ob katerih visi subsumcija potrebnih postav na narodnogospodarskem pod obrtni red. Ni zakona, ki bi jih izvzemal. Glede polju ni moči izdati. Vlada ima vezane roke, ne more zadrug, katerih podjetje se čeloma ali deloma suče o otvoriti podjetnosti izdanih torišč; naša podjetnost trgovskih opravilih, pa določa zakon o pridobitnih in aprila 1873 išče dela drugje, se takorekoč izseljuje in z našimi gospodarstvenih zadrugah z dne izseljenimi delavci koplje' grob naši industriji. Kon-sumcijska moč prebivalstva se manjša: nova nevar- koder zadružni zakon ne ukazuje drugače, določila št. 70 drž. zak. v § 13. naravnost, da veljajo zanje nost za avstrijsko industrijo ne v zadostni meri trgovskega zakonika o trgovcih, torej nekako tudi zmožno za izvoz. Nevarnost pa bi lahko nastala tudi subsidiarna trgovskopravna določila, med katere spada iz tega, če bi se povečalo uboštvo velikih mas pre- tudi obrtni red, čigar predpisi o obrtnem pomožnem bivalstvä, ki bi ne mogle dobiti zadostnega dela. Tuje osobju, ki obsegajo tudi določbe o nedeljskem po- trgovskemu države napredujejo z orjaškimi koraki, mi pa moramo čitku, imajo po § 25, uvodnega zakona še o sreči govoriti, da je tuj napredek tako velik, da zakonu veljati poleg trgovskega zakona (člen 58 65X se vsled tega povišala konsumcijska moč v tujih Člen 11 trgovskega zakona pa izrecno ne izključuje državah, da nam ni prehudo trpeti po tuji konku- onih deželnih zakonov in torej v zmislu uvod- renci, ker ima tuja industrija dovolj opraviti z zado- nega zakona k trg. zak. tudi ne onih državnih za- stran 256 Letnik LVIII konov, ki v obrtnopolicijskem ali obrtnodavčnem seji dne 16. junija 1899. je torej deželni oziru stavijo zahteve na pridobitev lastnosti trgovca odbor sklenil, da po javnem razglasilu povabi posestnike ali posebnih vrst trgovcev. Tudi razglasilni patent kmetijskih posestev na Gorenjskem, da ponudijo obrtnemu redu, katerega se obrtni red izpreminjajoči posestva. svoja in dopolnjujoči poznejši zakoni niso dotaknili, med dotičnem razglasu je deželni odbor izjavil 1 da v svrho nameravane ustanovitve uzornega kmetijskega taksativno naštetimi od obrtnega reda izvzetimi pod- zavoda na Gorenjskem išče primerno kmetijsko posestvo jetji ne omenja pridobitnih 9 gospodarskih zadrug, na katerem se nahaja že sedaj uzorno uravnano kme Je pa še drugih razlogov za to, da je obrtni tijsko gospodarstvo z uzorno živinorejo, ali na katerem red navesti na konsumna in jednaka društva (Dalje sledi). bi se potom zakupa meglo za daljšo dobo urediti tako uzorno gospodarstvo. tem razglasu je deželni cdbor Obrtnijske raznoterosti. Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja potrebšMn, kakor: sena, slame in drv, za leto 1900 in 1901 za c. kr: vojaško oskrbovaliSče Zadar (Žara) se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah Špljet dne 16., Zadar 23., Kastelnuovo 21., Risan 25. in Budva 28. julija 1900. Po- povdarjal, da se bo glede na to, ker se ima na Gorenjski kmetijski šoli posebno gojiti planinarstvo, v prvi vrsti oziral na ona posestva, katera imajo v lasti tudi planine. Vsled tega razglasa je došlo deželnemu odboru več ponudeb. Da se pregledajo ponujena posestva, sklenil je deželni odbor sestaviti posebno komisijo, v katero si je iz- nudbe imajo dospeti ob gori določenih dnevih dotiönim oskr- prosil tudi zastopnika C. kr. poljedelskega ministrstva. bovalnim magacinom najkasneje do 10. ure dopoludne. Natančnejši pogoji se lahko vsaki dan pri navedenih oskrbovalnih magacinih vpogledajo. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošni in spe Ta komisija je bila sestavljena razun odposlanca C. kr. poljedelskega ministrstva gosp. Henrika Gierth-a iz deželnega poslanca gosp. vitez Langer-ja, deželnega » cijalni pogoji in ponudbeni formular se lahko vpogleda v pi- poslanca gosp. Josip Lenarčič-a, ravnatelja c. kr. kme sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. tijske družbe gosp. G. Plrca in pa iz poročevalca nega odbora. dežel Dne 29. avgusta 1899. se je sešla omenjena komisija, pregledala je vložene ponudbe ter spoznala, kakor tudi že deželni odbor v svoji poprejšni seji, da so Kmetijska šola za Gorenjsko. (Dalje). štiri ponujena posestva taka da se izplača jih na tančneje pregledati in presoditi, v kolikor so primerna za napravo kmetijske šole. Ta posestva so: Grajščina vojvodini Solnograški obstoji na deželnem kme- Govnik pri Tržiču, posestva Šturmovih dedičev v Poljčah, tijskem zavodu v Eleingmainu poseben zimski tečaj za dalje posestvo Verderberjevo na Bledu in pa baron kmečke sinove. Namen tega tečaja je, kmečke sinove v Schwegelnova posestva v Dolgembrdu in na Pokluki. kratkem času brez velikih stroškov seznaniti z najvaž nejšimi, za Solnogradsko Dne 30. avgusta so bila ta posestva pregledana kmetovanje primernimi načeli Ostale kmetije, ki so bile še na ponudbo, se niso pre novodobnega kmetijskega pouka ter jih spodbujati za kmetijski napredek. Zimski tečaj traja pet mesecev; pričenja se 10. oktobra ter končuje 10. marca. Pouk obsega sledeče predmete: 1. Veronauk gledovale in sicer iz sledečih vzrokov: Posestvo gosp. Aleša Berganta v Št. Jurju ni pripravno za šolo tudi radi pomanjkanja zdrave pitne vode. Cena najemščine se je smatrala previsoka, ker lastnik je 1 stavil zahteve na pr. po celo gld. najemščine od 2. poslovno spisje, 3. računstvo in geometrijo 4. rastlinoznanstvo, 5. nauk o reji živini, 6. higijeno pri reji živine 1 ) mernika posetve. Za hišo in poslopja se je komisija zdela zahteva letne najemščine 550 gld. previsoka. Grajščina Bokalce pri Ljubljani ne odgovarja sklepu visokega deželnega zbora, po katerem se ima ta šola napraviti v kraju izmed treh Gorenjsko tvarjajočih poli-tiških okrajev Badovljica, Kranj ali Kamnik. Posestvo gospe Josipine Jamnik v Medvodah se je iz istih razlogov moralo izločiti. Posestvo gosp. Franc Kocijančiča v Nošah ima premalo njiv in travnikov, večinoma gozde, tudi bi po infor-Deželnemu odboru se je potem pred vsem potrebno maciji to posestvo poznajočih veščakov bilo poslopje treba nastaniti imela kme- živinozdravniško zasilno pomoč 1 8. mlekarstvo s 9. gozdarstvo, 10. praktična dela. zdelo, da najde posestvo na Gorenjskem, da zamore na zdatno predelati, ako se van] podstavi danih pogojev staviti konkretne predloge pri C. kr. vladi s prošnjo za dovolitev podpore za ustanovitev in za Vciakoletno vzdrževanje. tijska šola. Posestvo gosp. Jerneja Grilca na Derniči pri Be gunjah nima potrebnega števila njiv in travnikov. / f r Letnik LVIII Stran PoBestvo Simona Slapnika v Kozjem hrbtu pri Špi- sedaj razpršil kakor oblak delali so iz grofa Ealiostro taliču dežele preoddaljeno od prometa in skrajno na meji uprav tako nenavadno in tajnostno osebo, kakor nekdaj njemu samemu — njegov u6itelj. bil w Oglasilo se je tudi županstvo občine Rateče in opo- se v ondotni občini dobilo prvega bil grof Kaliostro samo ljubeznjvi ♦ zorilo deželni odbor da 1 UUUUI., tako šofo, ki bi bila za ondotni kraj velike zgovoren m zanimiv družbenik ali kmalu so znanci jeli opažati, da v tem človeku, razun njegovi blestečega zemljišče za važnosti. Ker ni bilo nobene prave ponudbe, se komisija razuma in taktnega vedenja, tiči Se nekaj veleizvan ni mogla na to ozirati. Po dovršenem ogledu določili so gospodje člani ko rednega Izkušeni grof v tej igri ni takoj razkril svoje karte misije, da bo vsakteri za se pismeno izročil svoje poro- a polagoma. Čim bolj ko je občeval z rimskimi velikaši čilo, oziroma izjavo o ogledanih posestvih in vposlali so tem bolj skrivnosten je postajal. bilo zares sedaj v tem človeku česar poseb- » gg Gierth, odposlanec c kr. kmetijskega ministrstva, . Pire svoja poročila Ali poslanec vitez Langer in ravnatelj in izjave o ogledanih posestvih. Preobširno bi bilo ponatisiiiti jih v celoti, pač pa teh poročil najodločnejše izjave kratko navedejo. naj se iz (Dalj sledi.) nega, ali se je samo takega delal, igral komedijo? Da je grof Kaliostro deloval spretno, s prevdarkqm, s pomislekom, o tem ni dvojbe pa tudi je verjetno, da preminivši Aljtotas izročil nekaj kar je bilo prav je skrivnostni mu Kmetijske raznoterosti. Skušnje iz podkovstva in mesogledstva vrSile za prav ona tajnostna sila prirode, ko Aljtotas, po njegovem mnenju, privojeval v prirodi Kajti kmalu je nekaj slučajev provzročilo mnogo hrupa v Rimu. Jeden, še ne star kardinal umiral je od nekake BO 8e v tukaj podkovski šoli dne 27. in 28. junija pred neznane bolezni Vsi izvrševalno komisijo, kateri je predsedoval vodj dr vitez Bleiweis Trsteniški člana komisije bila sta gospoda c. kr zdravniki Bima so rekli, da bode slabega veterinami koncipist Pavlin in učitelj šole oglasilo se osem Šlegel. Kovačev brez od teh sta dva ponavljala skuSnjo umrl ter da niso hoteli lečiti ker so se bali glasu. Bližnji sorodniki so kar obupavali ter obljubovali zlate gore onemu, ki reši bolnika; razpošiljaji so selov Vspeh skušnje ni bil ugoden morata ponavljati skuSnj ker sta dva kovača propala in v vsa veča mesta Italije iskati slovečih zdravnikov Vsi kovači bili so iz Kranjske Učencev podkovske šole bilo je sedem, vsi iz Kranjske, šest Prišel ljubeznjivi, elegantni, imeniten gospod 9 kovačev imelo je podpore in bil celo leto v šoli eden šolal se Šti ri kovači delali lastne stroške so tudi izpit iz aristokrat, grof Kaliostro in predložil ogledati si umira jočega in mu pomagati. mesogledstva. Dobili so pri skušnji i* podkovstva sledeče rede Cimperman iz Sape pri Anton iz Iške vasi red „prav dobro Vrhniki red „prav dobro u Bizjak Per Anton Fran iz Vi- Predlog bil nezaupljivo vsprejet, ali potapljajoči lovi se za slamo, in rodovina pustila tujega aristo pave red dobro u Petrič Gregor iz Beršljina red n dobro u krata Joras Matevž iz Ljubljane red „dobro". Rozman Fran iz Stra bolniku. Nekoliko ur prebil Kaliostro pri bolnemu kar žišča red „dobro". Iz mesogledstva pa učenci Cimperman, dinalu, ter mu dajal piti lek, ki ga sestavil sam Petrič. Per in Joras red „dobro Zveza mlekarskih društev Vsled C. kr. kmetijske družbe so 12 Logatcu zastopniki vseh da se posvetujejo o skupnem postopanju povabila junija v Dolenjem notranjskih mlekarskih zadrug, iz zelišč. se sešli 29 Drugi dan je bil umirajoči samo še bolan, a tretji dan se ie čutil uže boljega, in slednjič čez tri dni je Uvaževajoč vse raz- zapustil posteljo mere zlasti pa dejstvo da imajo južnoavstrijski mlečni pri delki in izdelki svoja tižišča v primorskih katere gre tudi eksport, se naših mestih, čez ukrenilo ustanoviti zvezo za vse kranjske mlekarske zadruge ter povabiti k sodelovanju Temu slučaju se je čudil Bim ne kot ozdravljenju, ampak kot izcelenju. Ta dogodek so naznanili samemu svetemu očetu. tudi primorske zadruge, vsled česar naj se zveza imenu]e Zdravniki so kar trumoma vreli Kaliostru kot Zveza kranjskoprimorskih mlekarskih zadrug w svrho iz- učitelju, ali on jih ni maral poslušati t češ » da prezira vršitev tega ukrepa se je volil pripravljalni odbor sestoječ iz zdravništvo. Drugi, a povsem ine vrste dogodek napravil odbora mlekarske zadruge v Dolenjem Logatcu in iz predsed- , jgtotako mnogo govorice v mestu. nikov mlekarskih zadrug v Cirknici in Planini. ^^ ^^jživahnejšega mestnega oddelka najdeno je bilo dete, petleten deček, katerega so bili zgubili ali zavrgli roditelji. Tega fanta je vsprejel pod svojo streho jeden škof, a redarstvu pa iskati po mestu otrokove stariše. bilo zaukazano To pa bilo tem Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof E. A. Salias (Dalje.) Deset let potovanja ni minulo zastonj težavnejše, ker otrok ni vedel povedati svojega imena tudi ni vedel, kje stanujejo njegovi sorodniki in kako živita oče ali mati. ,Samo to je pripovedoval podrobno. m in VSI tajnostni nauki, v katerega posvetil Aljtotas, ki se da se pri njih često tepo in kregajo. Minulo je nekaj dnij. Ker so se mnoge imenitne osebe zanimale za usodo tega najdenčka, lato je re^ Stran Letnik LVIII darstvo napelo vse sile 1 da prišlo v okom ukazu vse pozvedovanje bilo je zaman. ali Dolgo je, kakor je bilo videti napenjal svoje sile zrl v vodo in naposled f Kaliostro, kateri je Cul o dečicu, se je smejoč po- izpregovoril zmerno pri trajajočem molku občinstva nudil svojim znancem takoj in to čisto na priprost način D Da Sovsem jasno se vidi Tam izvedeti, kedo so otrokovi stariSi dom s > in kje da žive. naznačeni večer zbralo se je v palači Aljtago v stolpičem; evo cerkev, kjer se je kraj stene skoraj zasul a tam le pa stoji malo poslopje z zamreženim oknom 9 sobanah grofa Kaliostro najimenitnejše občinstvo Rima j® ^^^^^ znano, a dozdeva se mi, da je to okolo sto oseb In tu sem, v največjo sobo bil pn ulico I blizo katere se nahaja trdnjava svetega Angela peljan zal deček, kateremu bi človek na pogled ne pri- ^^P^® j® voglu; ta ulica se imenuje San Džiovani sodil pet let Vse tukaj zbrano občinstvo ni vedelo kaj se bode prav za prav vršilo, ali slutilo je, da se bode godilo nekaj izvanrednega J sodeč po Liäucga guöuudiirja. Ime KallOSirO skrivnostnem smehljaju DUO v Kimu u2e tako, da so pričakovali od njega osmo čudo sveta minut Kaliostro je razvrstil goste, ter jim velel nekaj popolnoma molčati. Potem je položil roko na dečkovo glavo, kateri je sedel na njegovem krilu. Potem je bila prinesena velika steklenica z vodo. Kaliostro postavil steklenico na mizo pred otroka in dejal krotko, gledaje v steklenico, razsvetljeno od vseh stranij in ble-stečo kakor led na solncu. Ali pomniš, moj srček ulico, v kateri si prebival? dvo- Ali si rišči. ali pomniš ? moreš predstaviti z vsemi njenimi hišami, s cerkvijo, ali s čim inem, kar je v njej? Jo tt n Pomnim". Poglej v steklenico, ali ni tudi tam vse tako narisano ?" Deček ni takoj umel, ali ko se mu je zopet velelo nagnil se ) steklenici in zrl dolgo vanjo » Ali vidiš v vrču nekako sliko, na kateri je našli kana tvoja ulica? D B ,Ne«, Vidiš Ne«. odgovoril je deček. dom ) v katerem ti stanuješ? a D Poglej bolj natančno. Ali ne vidiš v tej hiši mater ) tete, dve svoji sestri? » Ne", odvrnil je zopet jednoglasno deček. Očeta ne moreš videti zato, ker je umrl, ali ma tere nekaj dela, kakor bi nekaj šivala mari ne vidiš? Poglej, ona sedi pri oknu, in ka-li Vidiš?« »Ne, ne vidim« odgovoril je z nova najivno deček in osmelivši se uže pred temi imenitnimi smejati. ljudmi ) se jel Med tem občinstvo povsem molče sedelo na svojih sedežih, ne vedoč, kaj se godi in v vse glave se tolpi je je uže zarila mala dvojba in zasmehovanje. od čislanja do zaničevanja — jeden korak. Nu J dovolj je! Hvala srček Bržkone po cerkvi, katero jaz vidim ... No, to je vse jedno. Na ulici je mnogo ljudstva — jaz pričakam ne- koga, ki se bode podal v hišo Glej gre prileten človek jo Kična oprava! . ga. Glej uže Odprli so mu Na dcon Kako revna oo odprle Ženska mu je prišla naproti duri, katcic evi oc Oni jo je imenoval po imenu Bekel slednjič i : zdrav- stvujte, sinjora Aaželina!« Začela sta se med seboj pogovarjati. On uže zopet ponavlja: „Anželima«. Deček, sedeč na Kaliostro vem krilu, se je zganil in zaplakal Grof, ne meneč se za otroka, gledal je še nekaj trenotkov v vrč, potem je vzdihnil, vstal in ozrivši se z bistrim, skoraj orlovim pogledom po globoko molčečem presenečenem od osupelosti občinstvu svojim glasom : } > rekel s prostim B Več jaz ne morem izvedeti v vrču ne vidim Ničesar drugega Toda zdi se mi, da je tega čisto dovolj: ulica San Džiovani, mala hišica z zamreženim oknom in gospodinja — Anželina. To je dovolj«. Anželina! Tako zovejo mamo«, izgovoril je deček o ter začel iz nova jokati. Pri polnem strmenju, ki se je spreminjalo polagoma v šepetanje, in slednjič izpremenilo se v glasne pohvale in čudenja T pozval gospodar svojega majordoma in mu zaukazal, kar takoj odposlati jezdeca na poz verovanje. Izbrati se ima najpametnejši iz mojih selov in se mu ima naročiti, da v mali hišici okolo cerkve San Džiovani poizveduje po ženski, ki se zove Anželina, ter naj da se otrok, katerega je ona izgubila, ali , kar je še grše — zavrgla, nahaja sedaj tu pri meni. Naj pride takoj po njega, če noče pasti pravici v roke«. Od jezdečevega odhoda in do njegove vrnitve mi nula skoraj ura in ves ta čas so v Kaliostrovih so banah doneli glasovi do skrajnosti iznenadenih gostov. Neki stari aristokrat, bogabdječ markez, ki je mnogo molil in se postil ter menil stopiti v kapucinski red ni vstrajal in odšel Bal se je ostati v teh sobanah > kjer očividno deluje in kraljuje peklenska sila Naposled je prišel majordom m naznanil ženska Anželina Čiampi 1 Kaliostro. „Sedaj pa čakaj, da pogledam jaz v vrč . • . Mogoče, da bodem jaz srečnejši od tebe Kaliostro . .« dejal je nilo in v razkošno prišla Občinstvo da je umolk- sobo stopila revnooblečena, a še približal blizo k vrču zalo svoje lice pala na kolena mlada ženska. Ženska se je razjokala, ali ustavivši se pred hišnim gospodarjem, katerega jej je pokazal hišnik, in uprl pozorno jasne velike in umne svoje oči v leske tajočo vodo, kjer so odsevale okrog stoječe sveče. » Odpustite! Usmilite se 9 usmilite matere 9 vdove, ki nimä s čem hraniti troje otrok! Da jaz Letnik LVIH. Stran 259. \ sem otroka zavrgla Nadejala £em se, da se bodo BdžJi svet. ženski, katera je bila dolžna upleniti po- n^šli dobri ljudje ter ga vzeli sebi > pri kojih se mu polnoma njegovo srce, iskal je on rešitve skrivnostne bo bolje godilo nego pri mem :o Uganke, katero mu je poveril in tudi zastavil isti Aljtotas. Umevno je, da se je do skrajnosti osuplo občinstvo ma jelo razhajati in obljubilo po zmožnosti pomagati teri in otroku. * Naslednji dan se je uže po vsem Rimu govorilo o coprniku, magu in čarovniku. Govorica o tem dogodku se je razširila teli bistro po mestu, provzročila toliko Uže davno, še za časa svojih prišel je Kaliostro, uglobljeni z potovanj po Egiptu, vsemi umstvenimi in duševnimi močmi, v kemične botanične in astronomične študije, hipoma na sled neki iznajdbi. To bilo lastno njegovo privojevanje iz onega sveta, s katerim sta se hrupa, da so k grofu Kaliostro jele prihajati cele trume naroda. Vsaki je imel svojo prošnjo . . . bojevala skupno z AIjtotasom 1 iz sveta skrivnostnih in skritih sil narave, ki se čuiotvorno pojavljajo sredi Ali niso še minuli dobro tri tedne, ko palača ljudij. (Dalje sledi) Aljata opustela. Grof Kaliostro ni več v njej prebival Odpotoval J toda navcUo tomu ga m nikdo vidol niti cro5fiil ni na jedni cesti držeči iz Rima. Potniki iz Florencije iz Neapelja, a istotako iz Čivita Vekkije in Bolonje ga videli • • Grot izginil. Občinstvo se je strašno Osebne vesti. SoJai svetaik in dež. po cajz je na lastno željo stalno umirovlj prestrašilo. Nemara je bil to sam hudič v človeški po dobi in po vrhu še v elegantnem aristokratu? Nemara Ivan Vencajz glavar Schust KoroSkem, okrajna gla ß gosp Okrajn je imenovan deželnovladnim svetnikom na Friedrich dr. Ludovik T h m so oni bili v tako bližnji dotiki s človeškim sovraž- Kranjskem Montalmar pa sta postala deželnovladna svetnika na ter okr. glavar Ferdinand marki G Okr nikom ? kakim sedaj možno očistiti in postom rešiti » s kako molitvijo bode glavar v Krškem baron Schönberger je kot referent po dušo od večnega pogub klican deželni vladi dr C sedaj v Novem mestu Ijenja? . . . Aristokrati niso vedeli, da se je uprav isti grof prevzame okrajno glavarstvo v Kamniku, okrajni nadkomisar Jos. Orešek v Črnomlja je imenovan okrajnim glavarjem v Krškem Nadkomisar Viktor Parma, slovenski skladatelj v Kaliostro pod imenem Džiovani Bianko preselil v povsem Kamniku, pa je postal vodja okrajnega glavarst drugo zakotno predmestje, se nastanil v mali kočici, v treh izbah; se oblačil kot priprost meščan in prebivši dan med delom in čitanjem knjig, zapuščal svoje stano- v Črnomlj u. vanje šele v somraku in to peš ter se izogibal vseh Koncipist pri deželni vladi dr. Mathias in E G rum sta imenovana okrajnima komisarjema Grospod učitelj Miroslav Peh an Kosec i je imenovan naduöiteljem v Dragatušu. Učitelj Miha na privatni šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu obljudenih ulic. Kadar se mu primerilo srečati ele- telj gosp. dr je imenovan naduöiteljem Ag v Dragatušu v Novem mestu gantno kočijo mestne aristokracije tedaj se je skušal ta sorjem Sodni adjunkt Otokar IV Gimnazijski uöi-imenovan profe-. Kondenheim šetalec bolj potegniti čez rame svoj plašč in globokeje zaviti lice v njegove grbe. Ali teh velikih, čudnih, sivih v Marbregu je prestavljen v Ljubljano. Avskultanta Hand in Wunsche pa sta imenovana v Marbreg oziroma v očij: sršečih izpod nizko nadetega klobuka in zavitega Vid Adjunkt dr. P iz Pulja je prestavlj v Koper avskultant B je imenovan adjunktom v Trst, avskultant plašča, bilo je, kakor se je kazalo vsakemu znancu dovolj, Dominik pa adjunktom v Dinj Župan Hrib izpoznal onega človeka, o katerem se je govorilo odpotoval je za tri tedne v Pariz V tej dobi bode ga v za- da gromoglasno po vseh koncih večnega mesta. devah občinskega sveta nadomestoval podžupan dr. Karol vitez XVL Bleiweis-Tr steni šk ravnatelj Ivan V o n ö i n a Da kjer se Kaliostro tako nenadoma izginil iz javnosti, njem sta imenovana gosp gibal uradnih zadevah pa magistratni V okrajni cestni odbor v Treb-Koraöin. in vzbujal začudenje ter se naselil v Jos Kot v Dol vasi pri Čatežu župan v Mirni, in okraj cestni odbor samotnem kraju Rima bila uganka. Preobleči se v Novem mestu pa sta imenovana načelnikom župan gosp Novem mestu Občinski svet na Bledu v skromno obleko in hoditi samo v somraku in po večerih iz doma, mesto nadaljevati mirno svoje potovanje stavljen tako-le: Jakob P e t e r n e I, župan; Josip Verderb Jos. Z Perko Kandiji in namestnikom trgovec gosp Fran se- V Švico in v Francijo ni imelo baš nikakega smisla, posestnik 1 Fr nadučitelj A V o v k, posestnik Iv Yzroki pa so bili vsekakor krajne resni. Copernik ali čarovnik, zapovedujoč tajnostnim močem narave, podvržen je bil sam človeškim slabostem . . . potovanja po vstoku plačal je Pret posestnik Ot Wölf ling, posestnik Slovenska Matica vabi na CXXIL odborovo sejo Za časa svojega Kaliostro, kakor vsak navaden smrtni, dva ali trikrat v Ljubljani dne 9. malega srpana 1. 1900. ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnikov o OXXI. odborovi seji in o XXXVI. rednem občnem zboru. 3.) Volitev predsednika, podpredsednikov, davek Bogu ljubezni. Ali vselej se je lahko osvobodil teh blagajnika, ključarjev 5.) Eventualia. m odsekov. 4) Tajnikovo poročilo. spon in svojega čustva, ne nahajaje v ženski, katero je ljubil, tega, česar je iskal. On nikakor ni iskal tega, kar iščejo drugi smrtni: II. slovenski katoliški shod. Imenom ljubljan skega knezofikofa Antona Bonaventure izdal generalni vi karij F lis kot načelnik odbora vabilo na II. slovenski ka- •on ni iskal krasote pameti, niti ne simpatije v naklonje- toliški shod v Ljubljani. Shod se bo vršil meseca septembra, gostih, v značaju ali jednakih pogledov na življenje in Oglašajo se celo duhovniki proti temu shodu, ki je za sedanje stran Letnik LVIIl razmere y Avstriji docela neumesten ter bo politične strasti na&i domovini še poostril še bolj podžgal in boje med strankami v samo kraj zborovanja blizo naše dežele shoda vdeleže tudi naši Čebelarji. želeti bilo da se tega nemu odboru se Ustanovitev mestne civilne godbe. Pripravljal doBdaj prijavilo nad so deloma že izšolani v godbi 50 mladih učencev Umrli J uvančič Šišk 1 umrl in Kakor čujemo bodo dobro uporabni ljubljanskeg n Sokola Njegovega pogreba se izvrstni rodoljub trgovec u udeležilo poleg Stev se ljubljansko meSčanstvo radovoljno odzivlja Vi ran t. Bil Na Igu je umrl občinski cela vrsta narodnih in gasilnih dru tudi vabilu na prispevanje podpornemu fondu podpisanih letnih prispevkov že nad 500 gld m do zdaj umrl 291etni vnet prijatelj šole sodni nega doma ura, Javno uro dobimo v Ljubljani na stolpu „Mest rodnjak pristav dr svetovalec in posestnik Fr Naklem pri Kranju j( Peter Blei w Slo''en jem Gradcu vrl na u Potrebna bi bila poleg poštne tudi še kaka druga ie ob kazala čas tudi v temi Za delavske kroge zjutraj oče požrtvovalnih narodnjakov, netkah v visoki starosti dr. Teodor E umrl veletržec Ivan Umrl 27 junija v Be-preiskovalecr odprto kopaliSče do m se zapre šele ob odprto mestno kopališče zvečer in se odpre zopet ob Opoldne pa knjižico slovenske reformacije. Elze nam je takorekoč šele odkril slavna dobo o začetku naše književnosti, o kateri Mesarski most se podre in nadomesti z novim la železa in kamna ter dobi ime Franc Jožefov most. Ee- sljeva cesta in Kopitarjeve ulice se iviSajo radi mosta za 1 w in dobe hiSe okoli mosta malo drugačno lice. Kamnigorici Ljubljani je bil pastor 1. 1852 do 1856 napisal cela umrl dne t. m mojster po daljši bolezni, star 43 let Lepa starost. Zavrhom, Iv. Zu p v m Na čast sv. Cirila Metoda so goreli v sredo dne 11, t. m. najstarej star 90 let. župnij f orgij ar ski t • Gozd umrl mož vse župnije. Lovrenc Kuhar večer po vsi slovenski domovi kresovi v mak narodnoaavedno slovansko pleme, ki ne pozabi stolov dasi so ju skušali celo rimski krogi ponižati da živi tod svojih apo- Žganje umorilo otroka Celovca se poroča, da )e nenadoma umrl neki ISletni otrok na srčni kapi seD)e tudi nekateri naši zasljepljenci proti njima so pokazalo, da ga je umorilo zavžito žganje. Žg Kastele dal otroku piti znanec njegovega očeta 8 1. julijem Triglavska koča na Kredarici se je otvorila Konj jezdec utonila V hlapec na Zidanem mostu gnal tri konje napajat v Savo Hrenovice Za napravo vodnjaka na Studencu v poljedelsko ministrstvo dovolilo 1400 kron občini polovico proračun j enih stroSkov 2800 kron spela 700 kron, posestniki pa tudi toliko jih je menda predaleč pognal, odnesla jih sta se rešila blizu radeškega mostu soboto je Juvančičev Ker Dežela bo pri utonil tretji voda. Dva konj konj z jezdecem Zakupni razglas. Zaradi drv, premoga in koaksa, potem deloma ovsa agotovljenja sena, slame 1901 se bodo vršile za leto 1900 in Grozna nesreča je zadela vas Dolenje v fari Jel ponedeljek so se od Podgrada nad vas. Nastal je strašen stajah (jradec 25., Maribor 23 zakupne obravnave na oskrbovalnih Trst Gorica 10 Lljublj 18 dospeti ob teh obravnavnih Pulj 16 julija 1900 po Celovec 30. šanski, v Voloskem okraju prignali strašni sivočrni oblaki vihar toča. Ponudbe kar pokajo m med strašnim gromenjem in bliskom je začela padati Vse se je treslo in trepetalo. Outi Vse ropotalo valnim magacinom najkasneje do 10 neji pogoji dnevih dotičnim vojaškim oskrbo morajo stara debla so padala na tla je bilo, kako dreves» vse bežalo! Sto in več let ure dopoludne. Natanč-se izvedo pri omenjenih oskrbovalnih magaeinih Zakupm razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, sp'oSni in špecijalni pogoji in ponudbeni vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške Vse minut je trajalo to strašno pokanj se rušilo vrišč darskih poslopij leži porušenih vsa sadna drevesa katere dobaviti formular se lahko zbornice v Ljublja Davčne olajšave za Ljubljano Vilki državnega zakonika je objavljena temeljem izruvana in polomljena! Sreča se, da od Ijudij ranjen, ker so prebivalci bili večinoma po njivah paši. prišli nevihto so dotični prebivalci zadeti Prav čudno ie, da od otrok ni nobeden poškodovan, da si so bili v hišah na strašen način Kakih pet Trinajst gospo- po vrtih so edeö živina na so ravno iz šole domov ta Narod cesarska naredba, s katero se vsled potresne katastrofe dovo najnovejši šte- že itak siromašen, gleda sedaj skrbi polno v bodočnost Škod» Ali v kolikor se je mogla 14. izdana sama se skoraj ne more ceniti Ijene davčne olajšave še za nadaljnjih pet let ceniti s 1. julijem potekle, podaljšujejo znaša okoli 300.000 kron Otročičem v zabavo slav Schwentner v Ljubljani je izdal Narodni knjigotržec Lavo trebne korake za naglo pomoč. Treščilo je te dni v Vlada je že učinila po zopet dvoje knjižic smo jih že dolgo pogrešali ter smo morali kupovati nemške hitro začel goreti so hitro prišli gasit, ledniku v farovški kozolec njem je bilo mnogo detelje ker ni bilo slovenskih m iverij, hišnega orodja in Knjižice s podobami okna domačih živalij devet jih je pogorelo a niso mogli veČ reš kakor Ljudje štiri Prej teden treščilo v letih jako priljublj otrokom od igrač so otrokom že v prvih onesvestilo Gothardu v šolo in precej poškodovalo strop v šolski sobi leta že čitati so primerno darilo verzov, ali kaka uganka. a tudi prav koristne. Namenj pa tudi za šolsko mladino so zna Prej sni teden napravila škode učiteljevo hčerko, Jti je pa že izven f nevarnosti. strela saj je poleg vsake slike nekaj zolec Matije Brenceta v Krnicah treščilo v Loki na Spodnjem trgu, Strela je udarila dne 23. junija v ko vilnimi predmeti, jednaki, a slike so pri Slik v barvah je 34 z mnogošte* zanimajo otroke. Knjižici sta po vsebini pri Logatc eni strgati ali zlomiti trdo naleplj ves kozolec polen detelje. Škode je za 600 soboto okolu polnoči m treščilo v pri drugi pa so slike na navadnem da se ne dajo Strela je razbila v zvoniku uro ter v je pogorel Pretekle mpasu pa pirju. Prva je namenjena najmlajšim otrokom ter stane 1 50 K druga pa za odraslejšo deco ter stane 80 vinarjev. je z zlatenino ves pogorel. Škode Požar. Dne 20. junija Shod v Žalcu in v Cirkovcih poročali deželni poslanci Žičkar. Berks na katerih so Škode ni k cerkve udarila na desni altar, je okolu 3000 ^Id , gorelo na Goreujem Igi? pri posestniku Ivan Tancku in posestniku Jakop Likovcu. poslanec dr. Jurtela so protestirali dež kot državni jezik proti dr. Gregorec in uveden)u nemščine do 17 Čebelarski shod zahtevali enakopravnost vseh jezikov Celovcu bo v dneh od 12 žancu v Žminj dvema vratoma za 5000 kron. Zažgali so otroci Tele z dvema glavama. Posestniku Antonu Kri le krava vrgla tele z dvema glavama in se zjedinjata v prsih. Brumne ženice sa avgusta t. 1. vršil čebelarski shod. Ker se bo na tem shodu poročalo o najnovejših uspehih čebeloreje in ker je radi tega blebetale to in ono, čes, da je bila na onem mestu, Antona, in da družina ne ba sedaj hlev, cerkev sv. imela sreče, dokler se cerkev ne povrne cerkvi Letnik LVHI. Stran 261. . J Povodnji. Vsled neprestanega deževja koncem ju- igralko aprl in ona dva policaja, ki sta jo aretirala Gospa nija so izstopile ua Sp. Štajerskem, na Kranjskem in v Istriji de Sabastiani pa toži policijo za odškodnino 30.000 frankov vode in napravile na polju in po travnikih ogromno Škode. Ponekod kakor v Savinjski V trinajst dečkov udarila strela. Taka nesreöa dolini v biSe, podrla žage in mline ter odnesla tudi nekaj je vdrla voda celo se je zgodila v Šveidnicu v Šleziji. Za kolodvorom ljudi j. na polju trinajst, dečkov temnih oblakov udarila Drava, Sava, Savinja, Ljubljanica in GrradaSica pa tudi druge strela/Jednega deöka je ubila, ostale pa omamila delalo vanje reke in potoki so razrili in opustoSili cele pokrajine, je ogrcmna in v nesrečnih krajih beda velika. Škoda Cela obitelj izumrla. Strašna rodbinska katastrofa se je prigodila v Diebanu pri Steinen na Odri Posestniku Morilka svojega otroka oproščena Na Dunaju so porotniki oprostili Ano svojega otroka in ga skrila v korbi v podstrešj Jungwirth, ki je zadavila Jehneru umrl je sin na škrlatici. Takoj potem ste mu oboleli na isti bolezni dve hčeri in umrli. Od silne žalosti zbolela mati, krsto. je tudi umrla. Obupani soprog šel je v mesto a ko je prišel domov, našel je tudi tretjo hčer mrtvo po Strašen prizor na ladiji Ne daleč Baziaša je na Donavu dogodil sila neugoden in nevaren prizor se Na je zblaznel krmar Svetozar Eajkovič. Kričal je' na vse grlo, ds je treba iti na suho, zgrabil nekega mornarja ter ga vrgel v Dunav. Nato je začel daviti To je s toliko silo delovalo na nesrečnega očeta, da obolel in je jako malo upanja, da bi okreval tudi srbskem brodu „Savi Zajec > delravdant Branjevka Marija Aigel da mrtev svojo ženo sreči so čuli na ladij je vlekla brod ženin krik težavo 80 ukrotili blaznika, ter ga zvezali. Mornar na potu z Dunaja v Pötzleindorf ujela zajca. Omamila ga je z udarci ter ga zavila v žepni robec, misleč Doma ga je z veseljem kazala svojemu možu zajčevi nerodnosti, da se je pustil ujeti. To ki ga je vrgel blaznik v vodo, se je rešil s plavanjem pa se je tudi v kratkem opomogla. žena se je čudil očitanje je pa „mrtvega" zajca nakrat zopet oživelo. ^Zbrihtal" se je, skočil po konci in jo ubral izpred hiše preko polja. V robcu, kate- Pogreb priprostega vojaka. 16. sušca Moskva rega branjevka zajcu zvila okoli vratu bilo zavitih na Euskem videla pogreb tako slovesen, kakor malo kedaj in vender so pokopali samo priprostega vojaka Grordejev. 13. sušca 170 gld., s käterimi je zajec pobegnil brez sledu Plavajoče gledališče o polnoči je začelo v Španskih kasarnah goreti Angleži so dobili „ime Vse spalo nitno idejo,, katero so povzeli od Amerikanov. London bode Vzlic plamenom in dimu je Gordejev hitel od durij k durim v nekaterih tednih dobil plavajoče gledališče. To gledališče in prebujal tovariše in častnike da se mogli rešiti Vsi bode imelo 338 sedežev. Po predstavi se bode prostor za 80 be rešili, samo Gordejev se je zadušil. Duhovnik Zabelin gledalce lahko spremenil v restavracijo. Posestnik tega pla- je imel pri grobu ginljiv govor, rakev so nesli general A vajočega gledališča bode potoval po raznih pomorskih mestih Kosovic, polkovnik Kortjunov in štabni častniki. Celo mesto ter jih osrečeval z različnimi igrami in operetami. je junaškv^ga vojaka spremljalo na pokopališče V sedanji dobi Kako človek dolgo živi? Zdravnik dr. Pearsons, umazane sebičnosti je takšen pojav nesebičnosti prav redek, ki je dosegel že starost 80 let v Chikagi, priporoča naslednji priredili v Novem Jorku. recept za dolgo življenje: Ne jej tort in sličnih sladkarij, da Razstavo maček Ljubitelji maček so tam plačali za najlepšo mačko 1200 do ne dobiš zobobola. Nobena stvar naj te ne prestraši in ne 2400 gld Jednega mačka so cenili na 12.000 gld razburja) se vsakim trenotkom Kedaj Pred dvesto leti, posebno v majniku 1. 1700. Tega časa so se je začel v Avstriji kaditi tobak? življenja. Ne jeze zgubiš nekaj svojega Pi) ne srce. Jej bili izdani razni odloki ki so se tikali kadenja tobaka Do polovice XVII. stoletja je bilo kadenje tobaka strogo prepovedano čaja, ne kave, ker preveč uplivajo na zelenjavo in sadje, ker s tem ohranjuješ mladost. Vživanje sadja in zelenjave je boljše, nego vse medicinične kopeli. Koliko je Slovencev v Ameriki? Zj edin j enih 100 let Kaj bo dr. Pearsons še-le povedal, ko doseže starost državah je približno okolu 90 000 Slovencev in 50 slovenskih Oče morilec obsojen na vislice. Pred gra duhovnikov. Največji slovenski naselbini sta Joliet in Cleveland, škimi porotniki je stal te dni 401etni kovač in bivši posestnik Clevelandu je 3500 Slovencev, v Calametu jih 2000 v Mat. Uhl iz Sv Pennsvlv liji 5000 Od pekovskega pomočnika do i. doktorja Matej z nožem Uhl # # V ^ pijači Nikolaja nad Drasslingom, osemletnega ker je maja zabodel svojega sioa Nikolaj strastno vdan ter zapravil vse svoje Na dunajski filozofični fakulteti je postal doktor modroslovja premoženje. Delati ni hotel ničesar in pretepal je brez vzroka Konstantin Horna Ta mož je bil prejšne čase v Zatcu na ženo in svoja otroka, Nikolaja in Josipino ^leškem pekovski učenec in potem štiri leta pekovski pomočnik Končno žena zapustila ga je hč Za časa pomočniških svojih je šla v službo, sin pa se je zatekel k učenj let porabil je ves prosti čas za strijcu. Matej Uhl si je kupil neko siromašno kovačnico ter predmetov nižje gimnazije ter je konečno res dovršil silil vedno svojo ženo, naj se vrne. A ta se ga je bala izpit za peti razred višje gimnazije. Potem je študiral dalj JI Te dni pa so osiveli stariši bivšega pekovskega pomočnika sina Nikolaj prihiteli k promociji svojega sina. Phono-Kinema-gledališče se ga je vedno bal, da je trepetal po vsem ker maja pa je poiskal ! že večkrat grozil, da jo zakolje životu, ako ga je zagledal. Oče se je priplazil k sinu v hlev, Parizu je videti kjer je deček spal v družbi strica. Nekaj časa se je z njima ßedaj senzacijonalno iznajdbo, v kateri sta združena phonograph pogovarjal, potem pa je sina zabodel in zbežal. Porotniki so in kinematograph. Ölovek torej vidi in sliši govoriti, peti, ple- ga obsodili na smrt. sati ali igrati razne igralce, pevce, pevke in baleteze na beli ploskvi pred seboj, kakor videl v navadnem gledahšču. skim sodiščem Srbski hajduki pred sodiščem. Pred belgrad Policijski škandal v Parizu. Pariška igralka gospa de Sebastiani lišča šla ne davno ponoči domov iz gleda ki so Tolpa stala te dni cela tolpa roparskih hajdukov Ker je baje govorila z nekaterimi gospodi, sta jo dva seljenj bili že dolgo časa strah in treoet okraja Kolubara šfcela šest roparjev ter je kriva požigov, umorov. Roparji ropov, iz- krepki, veliki možje, ogorelih policaja aretirala in odvedla na policijo. Vzlic protestu gospe obrazov, so trdili, da so jih preiskovalni sodniki obtožili zlo- so zaprli v družbo vlačugaric in zločink ter ostala v činov, katerih niso nikdar zakrivili. Več prič naporu 22 ur. Šele tedaj so izvedeli njeni sorodniki, kaj se da so roparji res zločinci baj potrdilo zgodilo ter jo rešili. Kakor druge zaprte ženske, so poli- so oroi»ali da jih Baje so prisili vsakogar, katerega ^ijski zdravniki tudi njo telesno preiskali. Policijski prefekt blagoslovil ter jim želel srečo! Obr nava trajala dva dni ter ao trije hajduki obsoj smrti Jjepine je kaznoval policijskega komisarja Leygonica, ki je in bodo ustreljeni, ostali pa so dobili 20 let ječe Stran 262 Letnik LVIIl koloniji selbini 660 Koliko je Burov v Južni Afriki jih živi 350 000. v Natala 15 000. v kapski nemški na- Tržne cene. v Oranj 80.000 in v Transvaalu 200 000 računamo povsod öetrtino za Če Kaplandiji 87.000 mož boj sposobnih mož imamo v v Natalu 37.00, v Oranje in Trans vaalu skupno 70 000. Torej jim je mogoöe, 5e bi bili edini postaviti nasproti sovražniku v boj 150 000 mož. Morda ča V Ljubljani dne rž K 6.80 h, ječmen proso 10. julija 1900. Pšenica 10 80 K ajda K 9.50 h, turš^iica leča 10. fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. kaj Buri up rej o da Angleži odidejo na Kitajsko in potem se zopet Pelagra v Furlaniji. Ta grozovita bolezen divja po furlanski nižini. Najpoglavitnejši vzrok bolezni je slaba in pičla hrana. Na primer rodbina, secev do 20 let povžij šteje 9 otrok od me s 8/4 litra mleka, opoludne juhe iz 1/2 na dan s stariSi vred v jutro kavo i slanine in Yq Pridenimo klg klg. sira. Popöludne kavo s litra sočivja z malo temu še 10 ki kile iz najslabejšega sirka za celi mleka, za kruh in polento za dan. pa imamo sliko, priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani kaj vžije ves dan vbogi Furlan. Za to pa se ne smeš čuditi če boš videl v kaki furlanski vasi mater, pokrito s boleznijo, z odprtinami na rokah in nogah grozno krvavo, z bole- stnim obrazom, na katerem vlada topost. Zraven dobiš otroka je imel hoditi v šolo, ali ne more pelagra, tam je prijokal delati oslabela je s polj ker ga je že prijela deklica, ker ne more več ima pelagro! Grozno celem gra Doktorja pl. Trnköczyja diSčanskem okraju se dobi takih bolnikov, in sicer ne v mali preskušena zdravilna in redilna sredstva meri. Dr. Steiner je konstatoval samo v občini oglejski mnogo let, priporoča in razposilj preskušena že lek šteje okoli 2200 prebivalcev, 77 slučajev pelagre! Najboljši | pripomoček proti pelagri je pač dobra in tečna hrana. Trnk 6ezy v lijublj Tsak Oblegani profesorji. Visokošolci vseučilišča Ca tonia so prosili rektorja, naj skušnj preloži češ da še niso vse strani sieta z obratno pošto s poštnini povzetjem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražnjoče kave in ruskega čaja doktorja pl, Tmköczya pripravljeni. Akademični senat pa je prošnjo zavrnil Zatega- , 1 ^ ^ . delj so prišli dijaki v velikih trumah pred vseučilišče ter so KakaO Sladni Čaj ^^^ sÄ' IŠ zabili in zabarikadirali vsa vrata. Profesorji x rektorjem so (četrt vse m bili ujeti in oblegani. Ko je prišla policija, so se dijaki nmak Dalje se priporoča: nili V vseučilišče ter 80 Prišlo bi bilo do preli morali policisti zlesti skozi okno Zelodečne M Trnköczyja krvi streljati, .oda rektor je poli odstrani kajti na vseučiliščnih pravic. Globoko užalj okna. ugodili kaznovan pol ker policaji so hoteli že ukazal, da se z vseučilišča tleh nima policija nobenih je morala zlesti zopet skozi __jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Ine, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo Krogljice vsen boieCin, kakor se to čestokrat pripeti Skatlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. — Poci 80 h, tri škatlje 2 K, zabasanj pri drugih krogljicah. krene krogljice. Škatljz 4 « i Nato so imeli profesorji in rektor sejo ter so dijakom Prsni* in kašljev sok aU zeliščni sirup, prirejen z lahko Dijaki so profesorj rešili in ne bode nihče dijakov _9___ lajša bol ii tucata 6 K. utisuj Loterijske srečke v Lrincu dne 30. junija t. 1.: 4 1 84, 33. 86. V Trstu dne 30. junija t. 1.: 32, 36, 69, 77, V Pragi dne 4. julija L L: 30, 51, 57, 10, 85. DrffUllfli ^^^ (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurj im očesom, bradavicam, roženici, . Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim i namazati Varstvena znamka 00 živino. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnköczyja redilne pripravke za Doktorja pl* Xmköczyja Živin ^lri redilni prašek za no-^IVmSKl tranjo, raL pri kravah, volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe i K, pet zavoj čekov samo 4 K. l^Tfl si i redilni in krmilni prašek. J- A «.OA^jA Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, s Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razelasa visoke n. kr. rlp^plno vlaria ■ii Varstvena 1899 ____ -______ ^___smejo ta prašek tndi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnköczyja prašičji praSek, pristen samo z gorenjo varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki