LETO (ANO) LUI (47) Štev. (N2) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 3 de marzo - 3. marca 1994
Pregled dogodkov v Sloveniji
Demokracija se gradi od spodaj navzg<||||
Ni dovolj, da se za vzpostavitev demokracije zmenijo nekateri voditelji in stranke. Dejansko demokracija ne funkcionira, če niso v njej vzgojeni vsi ali vsaj večina ljudi in se tudi primemo obnašajo.
Ni dovolj formalno demokratična vlada, zakoni, dekreti in ukazi, ampak vse javno življenje mora biti prežeto z demokratičnim duhom. To je ravno tisto, kar pogrešamo v Sloveniji. Razumemo pa tudi, da kakor se lahko takoj spremenijo ustava in zakoni, prevzgoja duha traja dolga desetletja.
Sedaj je v Sloveniji nastopilo novo obdobje demokratizacije in sicer na lokalni občinski ravni.
Prejšnje komunistično enoumje in diktatura je namreč ustanavljalo občine po svojih interesih — interesih partije, in temu primerno tudi urejevali njihovo delovanje. Prej so vso Slovenijo razdelili v nekaj občin, ki si jih lahko preštel na prste, ki so bile prave monstruoznosti, saj so pod Ljubljansko občino spadale npr. Medvode in velika površina orne zemlje. Po marksistično so tako odtehtale delavske in meščanske levičarske sile iz mest drugo kmečko in protikomunistično prebivalstvo.
Občine so bile urejene „samouprav-ljalsko" in samostojno z velikimi politič-
Skupina občanov, večinoma svojcev partizanskih borcev, ter krajevni odbor zveze borcev NOV iz Godešiča in združenje borcev občine Škofja Loka so pripravljalni odbor, ki je organiziral postavitev plošče, tožili, ker je ta proti volji svojcev na ploščo napisal 12 imen padlih partizanskih borcev. Sklep sodišča v Škofji Loki (podpisala ga je sodnica Nevenka Krelj) je, da morajo v petnajstih dneh s plošče, ki je vzidana v zid cerkve sv. Miklavža v Gošiču, zbrisati imena 12 borcev.
Sodnica je ugotovila, da je odbor za postavitev spominske plošče dal zapisati imena padlih partizanskih borcev in internirancev skupaj z žrtvami, ki so padle na nasprotni strani. V sklepu piše, da je odbor
Obisk iz Slovenije
Dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, je potrdil svoj obisk v Argentino. Tu bo ob 23. marca do 13. aprila, če ne bo kakih nepredvidenih ovir.
Obiskal bo Slovence v Buenos Airesu (po možnosti čim več organizacij in domov), v Mendozi, v Bariločah in še v drugih krajih v notranjosti države.
Obiskal bo tudi argentinska ministrstva za šolstvo, socialo, notranje zadeve ter buenosaireško občino.
Podroben program njegovega obiska bomo še objavili pozneje.
nimi pravicami (npr. izdajajo lahko potne liste), saj je dejansko kontrolo nad njimi itak imela partija.
Sedaj so se časi spremenili in val demokratičnosti je pljusknil tudi na občine. Leto 1994 je tisto leto, ko se bodo morale preurediti v manjše, bolj logično in bolj lokalno povezane skupnosti, ki se bodo tudi bavile z bolj krajevnimi problemi.
Tu se bo lahko pokazal solidarnostni duh domačinov, ki se bolj med seboj poznajo ter bolj občutijo krajevne potrebe in probleme, ko bo vsak lahko volil res domače ljudi, katerih preteklost in efektivnost bosta poznani.
Duh iz te demokratične baze bo lahko prodrl tudi navzgor, v parlament. Šele tedaj se bo videlo, kaj res kdo misli, kaj pa je le medijska propaganda.
Tako bo lahko Slovenija zaživela tudi v srednjih političnih telesih demokracijo, ki bo osnova za gradnjo višjih ciljev.
Saj to pomeni beseda — demos: to je ljudstvo, združeno najprej v lokalnih telesih in poznanstvu, ne pa ljudstvo kot masa, ki jo vsakih nekaj let javna občila vzburkajo za volitve, nato pa puste, da mimo zaspi do naslednjih volitev.
Demokracija se pričenja graditi od spodaj navzgor!
Tine Debeljak
to storil kljub predhodnemu izrecnemu nasprotovanju najbližjih svojcev padlih borcev in internirancev ter krajevne, občinske in državne borčevske organizacije. Borci so se v sodbenem postopku sklicevali na določila zakona o varstvu osebnih podatkov. Na obravnavi je zagovornik krajevne skupnosti Godešič Stanislav Klep sicer dejal, da napisi na spominski plošči (imena z letnicami rojstva in smrti) niso podatki, ki bi uživali splošno zaščito. Gre za splošne podatke, ki določajo določeno osebo. Klep je tudi poudaril, da pomeni postavitev skupne spominske plošče za padle domobrance, mobilizirance v nemško vojsko in partizane izrazito spravno in moralno dejanje. Za postavitev skupne plošče so se odločili vaščani, ki jim je odveč delitev padlih še po petdesetih letih. Zahtevek za izbris imen s spominske plošče je označil kot nemoralen. Zagovornik borcev, odvetnik Andrej Stanovnik pa je za postavitev plošče vsem žrtvam dejal, da je to prej netenje zdrah kot pa prizadevanje za narodno spravo.
Nekaj podobnega, vendar v milejši obliki, ker gre samo za nekaj imen, se je zgodilo tudi v Črnem Vrhu nad Idrijo. Razbite spominske plošče v Zagradcu, na katerih je 143 imen žrtev revolucije, pa še naprej pričujejo, da tista stran, ki je bila skoraj v celoti izbrisana z obličja Slovenije, še vedno ne more dobiti ene temeljnih občečloveških pravic, to je pravice do groba, pa čeprav le do simbolnega.
I. Z., po „Slovencu"
Združevanje na sredini oz. levici: predsedniki štirih strank dr. Janez Drnovšek za Liberal-demokratsko stranko, Igor Bavčar za Demokratsko stranko, Žakelj za socialiste in dr. Tancig za Zeleno ekološko stranko so podpisali idejne smernice, ki naj vodijo novo stranko, v katero se bodo združili. Ni še sklenjeno, kakšno ime bo nosila (verjetno Liberalno-demokratska), predsednik bo Drnovšek, podpredsedniki pa predsedniki dosedanjih strank. Končno bo ustanovljena stranka 12. marca. Govori se že, da bodo nekateri novi člani zahtevali ministrska mesta, vprašanje pa je, kam se bo nagnila ta nova stranka. Če se bo na levo z Združeno listo (bivši pravoverni komunisti), bo sedanja koalicija propadla.
Združevanje na sredini oz. na desnici: V četrtek, 24. februarja, je izvršilni odbor SKD predlagal Slovenski ljudski stranki, Zelenim Slovenije ter Social-demokratski stranki združitev v novo stranko desnosredinske usmeritve. Takoj naslednji dan je Socialnodemokratska stranka, katere predsednik je minister dr. Janez Janša, odgovorila pozitivno. Predsednik programskega sveta SLS Janez Podobnik pa je izrazil le pripravljenost na programsko sodelovanje, ne pa tudi na združitev.
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je v Bologni sestal s svojim italijanskim kolegom Beniaminom Andreattom, premier Janez Drnovšek pa je obiskal v Cape-tovvnu južnoafriškega predsednika Frede-rika de Klerka. Veleposlanik Bolgarije Ve-selin Filipov Filev je izročil poverilnice predsedniku Slovenije Kučanu, enako tudi veleposlanik Venezuele Santiago Ochoa Antich.
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je 22. februarja predsedniku vlade Janezu Drnovšku poslal odprto pismo, v katerem ob parlamentarni zavrnitvi vladnega predloga za zvišanje sredstev za razvoj obrambe opozarja premiera, da zavrnitev, ki so jo v državnem zboru podprli vsi poslanci Drnovškove Liberalno-demokratske stranke (skupaj
s komunisti Združene liste) predstavlja kršenje načel in določil koalicijske pogodbe.
Slovenija je na zimskih olimpijskih igrah dobila 3 bronaste kolajne v raznih oblikah slaloma.
25. februarja je svet RTV Slovenija sprejel zaključni račun za preteklo poslovno leto in statuarni sklep o ustanovitvi odgovornega uredništva za televizijski verski program.
„Slovenija se sporni jedrski elektrarni Krško še ne more odpovedati" je izjavil državni sekretar za energijo Boris Sovič v pogovoru s sekretarjem štajerske socialdemokratske stranke Avstrije Herperjem. Kot je znano, bi Avstrijci želeli zapreti jedrsko elektrarno takoj, a že zapiranje samo bi trajalo deset let.
Tragična smrt tržaških časnikarjev
V Mostarju (BiH) je zadnje dni januarja raketa ubila tri člane časnikarske ekipe radia RAI iz Trsta. Med njimi je bil Slovenec Saša Ota, doma v občini Dolina. Smrt je pretresla tržaško prebivalstvo, kar je bilo razvidno iz dolge vrste kropi vcev, ki se je vila do deželnega sedeža RAI, kjer 50 ležali vsi trije na parah. V stolnici pa je tržaški nadškof msgr. Lorenzo Bellomi daroval mašo zadušnico. V slovenščini je berilo prebral Livij Valenčič, prošnje v slovenščini pa sta prebrala Ivo Jevnikar in Marko Tavčar. Kot poroča tržaški Novi list, je dogodek pokazal drugačen obraz Trsta. V vsem žalnem mimohodu in cerkvenem obredu ni bilo nobenega spotikanja zaradi slovenskih besed, ni bilo italijanske šovinistične prenapetosti. Poročevalec na televiziji je celo z vidno simpatijo pojasnil, da je bil televizijski snemalec Saša Ota Slovenec in globoko zakoreninjen v svojo narodno kulturo. In oddajo so poslušali po celi Italiji. Ota zapušča ženo in sinčka.
Komisija bo delala drugače
Pučnikova preiskovalna komisija za povojne poboje je zaslišala Janeza Japlja, ki je bil leta 1945 politkomisar 1. divizije Knoja (ta je takrat sodeloval pri množičnih pobojih). Japelj je večkrat zatrdil, da sploh ni vedel za poboje. Na vprašanje, kdaj je za poboje zvedel, je odgovoril, da niti približno ne ve. Prav tako nikoli v življenju ni bil v zbirnem taborišču v Šentvidu. Zelo se je čudil, da so za pričevanje izbrali prav njega, saj za to ne vidi nobenih razlogov. S tem meni, da se mu godi velika krivica.
Dr. Jože Pučnik mu je odgovoril, da se takrat, ko so v jame pometali na tisoče ljudi kot kakšne „kužne ovce", nihče ni spraševal o človekovih pravicah.
Potem, ko je predsednik komisije dr. Pučnik ugovotil, da drugega preiskovanca, Mihe Čerina ne bo (poslal je zdravniško
spričevalo), je odprl razpravo o nadaljnjem delu. Dejal je, da iz dosedanjih zaslišanj niso izvedeli čisto nič novega, saj preiskovanci niso pripravljeni ničesar prispevati k razjasnjevanju. Komisija je soglasno sprejela njegov predlog, da bi se dela lotili na drugem koncu. Osredotočili se bodo na priče, ki so bile po hierarhiji precej nižje in ki so bili neposredni pričevalci pobojev. Nekaj takšnih ljudi se je že obrnilo nanj. Komisija jim bo zagotovila, da bodo lahko pričali brez navzočnosti časnikarjev, v skrajnem primeru pa tudi anonimno. Pogovore z njimi naj bi opravila dva ali trije člani komisije, vendar naj bi jih praviloma snemali. Zato se komisija obrača prek občil na vse, ki bi hoteli kakor koli pomagati razjasnjevanju povojnih pobojev.
Po „Slovencu (I. Z.)
S sodbo preprečena sprava
Recital baritonista Marka Finka v Ljubljani
Baritonist slovenskega rodu Marko Fink, rojen v Buenos Airesu (Argentina), zdaj član frankfurstke opere je v Ljubljani 16. januarja pripravil večer samospevov. Koncert je bil v sklopu vokalnega abonmaja, ki ga prireja Slovenski komorni zbor iz Ljubljane.
Zapel je cikel pesmi Franza Schuberta z naslovom Zimsko popotovanje (VVinterrei-sc), ki jih je Schubert skomponiral na besedilo pesnika Wilhelma Müllerja.
Izvdeba cikla za pevca nikakor ni lahka naloga. Toda baritonist Fink razpolaga z izredno kultiviranim in izenačenim glasovnim materialom in je obenem občutljiv, tenkočuten interpret. Vsaka sentimentalnost mu je docela tuja. Od pesmi do pesmi zmore v polni meri z velikim okusom odstirati izrazno in muzikalno bogastvo, ki
Slikarki iz
V	prisrčnem vzdušju je bila v sredo 2. februarja v Kulturnem domu v Izoli odprta zadnja od sedmih razstav po Evropi in Sloveniji slikark Andrejke in Marjetke Dolinar iz Argentine, ki jima je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu.
V	navzočnosti namestnika koprskega škofa Metoda Piriha, generalnega vikarja msgr. Renata Podberšiča, predsednika skupščine občine Izola Zvonka Grahka in predstavnika RTV Koper Janka Tedeska so navzoče pozdravili prof. dr. Boris Filli, predsednik Rotary Kluba Portorož, dr. Peter Vencelj, državni sekratar za Slovence po svetu, in Boštjan Kocmur, predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu.
Pri odprtju je zaigral pihalni orkester iz Kopra, nato pa je domačinka v istrski na-
Razstava o
V	Kulturno-informacijskem centru Križanke so 18. februarja odprli razstavo, ki predstavlja življenjsko delo slovenskega antropologa Južne Amerike Janka Beni-garja.
Razpravo sta ob 110-letnici Benigarje-vega rojstva pripravila Slovensko orientalistično društvo (oddelek za etnologijo) in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter mestni muzej Ljubljana. Vsa zbrana dela so iz zasebne zbirke Svetozarja Gučka, ki se je s prijatelji pred šetnajsti-mi leti podal na pot v spremstvu dr. V. Arka in Borisa Kambiča skozi pampo Patagonije v Aluminé v pokrajini Ncuquén. Tam je zadnja leta svojega življenja bival znanstvenik, raziskovalec in opisovalec življen-
ga je Schubert tako mojstrsko občutil in prelil v glasbene misli. Le tu in tam za trenutek zasije iz teh pesmi droben, svetel žarek, ki ga narekujeta skladno tekst in glasba, a že naslednji hip utone v temo vdanosti in v občutek nemoči... Pevcu je vsekakor uspelo z veliko notranjo intenziteto ohraniti popolno pozornost poslušalcev prek celote — cikel je izvajal v enem kosu, brez premora! Bil je izrazno in glasbeno prepričljiv, pa tudi človeško pristen v svojem čustvovanju in podajanju. Njegova dikcija je odlična.
K dopolnitvi tega prvovrstnega pevskega recitala je velik delež prispevala pianistka Nataša Valant.
Lep in bogat komorni večer, kakršnih bi si še želeli!
M. Nograšek - „Slovenec" (okrajšano)
Argentine
rodni noši pozdravila slikarki in jima ponudila olivnega olja, kruha in soli ter ju obdarila z domačimi predmeti in šopki nageljnov. V šestih razstavah po Evropi sta se sestri Dolinar predstavili z zbirkami olj in pastelov, v Izoli pa sta pokazali še eno od novejših zbirk Andrejke Dolinar, ki jo je s seboj prinesla iz Argentine.
V	preteklih dneh v Nemčiji in Belgiji so slovenske katoliške misije iz Oberhausna in Maasmechelena ter njihovi kulturni domovi v Oberhausnu, Essnu, Wettru, Eis-chvveilerju in društvo Slomšek v Belgiji skupno z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu omogočili šest razstav v obliki kulturnih večerov in s tem pripomogli k boljši povezavi med Slovenijo in izseljenstvom.
B. K.
Benigarju
ja južnoameriških Indijancev Janko Benigar.
Slovenci v Argentini smo o njem precej pisali, predvsem še arh. Viktor Sulčič, ki je o njem napisal celo knjigo.
V	Sloveniji je zanimanje zanj naraslo šele po objavi nekaterih Gučkovih člankov po letu 1977, člankov dr. Zmaga Šmitka ter prevodov treh Benigarjevih razprav izpod peresa dr. Irene Mislej.
Mestni Muzej v Ljubljani je za razstavo, ki je bila odprta do 29. januarja pripravil lepo zloženko z besedilom S. Gučka, mediji pa so posvetili precej pozornosti. V Republiki — Primorskem dnevniku je daljši članek o Benigarju skupaj z vrsto slik napisal Marko Jenšterle, pa tudi v Delu in Slovencu so izšla primerna poročila.
nec med vesoljci
____________posadke vesoljnega
Discovery, ki je 3. februarja poletela iz vesoljskega središča Cape Canaveral na Floridi, je tudi dr. Ronald Šega, vnuk slovenskega izseljenca Karla Šega iz Loškega potoka. Ron Šega se je rodil leta 1952 v Clevelandu. Leta 1957 je na univerzi v Columbusu magistriral iz fizike, nato pa leta 1982 še doktoriral na univerzi v Colo-radu. Ron zna slovensko in je priljubljen zaradi svoje delavnosti in razmerja do ljudi. Hitro se je uveljavil kot pilot in rezervni častnik v letalstvu, kjer je dosegel čin podpolkovnika, pa tudi kot znanstvenik, raziskovalec, tehnični ravnatelj in profesor na letalski akademiji in na univerzah v Colo-radu Springsu in Houstonu. Je tudi avtor ali soavtor več kot 70 tehničnih publikacij.
M
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Stopili smo že v mesec marec in aprila bodo ustavodajne volitve. Vendar, kot sploh zadnje čase, ni navdušenja, ni zanimanja; dejansko sploh še ni volilne kampanje in če ne bi brali časopisov, sploh ne bi vedeli, da se država najaha na pragu spremembe ustave. Nekaj ne deluje, kot bi moralo v argentinski družbi.
NOVI PREPIHI
Sprememba ustave bi morala biti važen dogodek za državo in družbo. Vendar je očividno važna le za politično srenjo, ki se izživlja v medsebojnih sporih, od katerih so mnogi celo nevarni za miren razvoj družbenega življenja. Nekaj takega se je dogodilo te dni, ko je usoda gospodarskega ministra znova postala kočljiva zadeva. Nekateri opazovalci so vztrajno napovedovali njegov odhod in že iskali namestnika. Ker pa potres ni ostal le v političnih strukturah, marveč se je razlil na gospodarsko delovanje, je primerno, da si zadevo malo podrobneje ogledamo.
Odkar je Cavallo zasedel gospodarsko ministrstvo, ima nenehne prepire z določenimi skupinami v peronizmu. Nekateri mu ne morejo odpustiti, da je bil funkcionar vojaškega režima (bil je predsednik Centralne banke za časa „Argentinske revolucije"); drugi, zlasti pravoverni peronisti, kritizirajo njegovo socialno brezčutnost; nekatere moti, da do pred kratkim ni bil peronist ali pa da ima sedaj v rodni provinci Cordobi preveč politične moči v peronizmu; in končno nekaterim sploh ni všeč njegov način delovanja in njegova ognjevita narava. Naj bo vzrok en ali drug, dejstvo je, da doživlja nenehne napade, sam pa tudi nenehno napada vsakogar, ki stoji na drugem bregu njegove ideološke ali taktične smeri.
Vzrok spopada je bil to pot dvojen: minister se je najprej zaletel v buenos-aireškega župana, češ da je že pred časom kot funkcionar Centralne banke povzročil „dolarsko dirko", ki je škodovala razvoju gospodarskega programa v tistem trenutku. Saul Bauer, ki je rešil mesto pred finančnim propadom zaradi dosedanjih nevrednih in nepoštenih županov, se je obrnil direktno na predsednika, ki mu je dal vso svojo zaslombo. Medtem je Cavallo tudi napadel vse v zadevi tihotapstva avtomobilov, ki ga je odkril državni davčni urad. Ogenj je zagorel na dveh frontah.
Zadeva avtomobilov je zelo nejasna in Cavallo je najprej kritiziral celoten vrh davčnega urada, nato pa je dejal, da so dobri fantje. Tudi ni belo na črnem, koliko ima opraviti v tej aferi podjetnik Macri, eden najmočnejših finančnih prijateljev vlade. Vsekakor gre baje za 15.000 uvoženih avtomobilov, s katerimi bi opeharili državo za 50 milijonov dolarjev. Vso zadevo ima v rokah sodnik Marquevich, na katerega je Cavallo tudi navalil; ta pa je ministra označil za „oblastnega in neodgovornega".
Vse je znova ostalo v predsednikovih rokah. Menem pa dobro ve, da vsaj do konca aprila potrebuje mir, do zadnjega dne dosedanje predsedniške dobe pa potrebuje stabilnost, če želi, da skorajšnja ustavna sprememba pomeni tudi ponovno predsedništvo. Sam je včasih ljubosumen na ministra, zlasti zaradi ugleda, ki ga ta uživa v inozemstvu, pa tudi zaradi rastočih političnih sanj, ki jih ima Cavallo. Vsi vedo, da minister tudi ni brezbrižerf do predsedniškega stolčka. A sedaj ga poirebuje ker če že ni edini, je najboljši tehnik za sedanjo dobo, da se barka približa cilju brez neurij.
Zato je bil konec te zgodbe pričakovan. Menem je pobožal ene in druge, prepričal Bauerja, da še naprej vodi kaotično mesto
Buenos Aires, ministru pa izrekel zaslom. bo, dovolj močmo, da se je mir vrnil v fi. nančne kroge, a ne preveč močno, da nebi Cavallo zadobil prepričanja, da je nepo. grešljiv. Mir v finančnih krogih je bil res potreben, kajti buenosaireška borza je tisti dan v nekaj urah padla kar za 10 odstotkov
A bodimo jasni. Padec ni pripisati le govoricam o Cavallovem odhodu. Vlado vedno bolj skrbi, ker razni znaki kažejo, da se ogromne vsote kapitala, ki so prihitele v državo, privabljene od visokih obresti, že ozirajo drugam, kjer je boljši dobiček. Rasi obresti v Združenih državah je zanimiva in jasno je, da bo prišel trenutek, ko bodo ti kapitali špekulantske narave zapustili obrežje Srebrne reke in odromali kam drugam. Ta dogodek znova opozarja na dejstvo, da argentinski položaj ni urejen. Opevane tuje investicije so le v majhni količini prišle, da ostanjo. Ni veliko produktivnih investicij, večina je špekulantne narave. To pa je kruh za danes in lakota za jutri; ljudje pa še vedno čakajo napovedane „produktivne revolucije".
TEŽAVE TU IN TAM
Da, za vlado se težave ne končajo. Ta teden so se na marsikateri glavi naježili lasje ker je prešel februar in član vrhovnega sodišča Ricardo Levene ni odšel v pokoj, kot je bil svoj čas napovedal. In Héctor Masnada, katerega ime je že napisano v „vademecumih", ki jih prodajajo okoli vladne palače, ne more zasesti mesto, ki so mu ga namenili. Masnada naj bi potem postal tudi predsednik najvišje sodne ustanove v državi.
Ta zamenjava je bila del pogodbe, ki sta jo podpisala Menem in Alfonsin. Gotovo se bo zadeva rešila pozitivno, toda vsak tak spodrsljal je kočljiva zadeva, ne zaradi dnevov, ki jih mora na določenem mora zasesti ta ali oni funkcionar, marveč ker kaže na dejstvo, da je v osrčju celotne strukture nekaj gnilega. Kadar dejanja niso prozorna, kadar megla sumničenj zakriva temelje družbenih ustanov, ki bi morale biti popolnoma jasne, je to znak, da pot ni prava.
Drug zanimiv dogodek je sodnijski postopek, ki ga je sprožil eden občinskih svétnikov Velike fronte proti socialnemu zavodu za upokojence. Funkcionarji tega zavoda naj bi zapadli korupciji in policija je nekatere storilce zasačila v trenutku, ko so prejemali denar. Enostavno: zdravstvene ustanove, ki so imele pogodbe s PAMI, so morale dajati „nagrade", da zavod za upokojence teh pogodb ne bi ukinil.
Seveda, sumnja pada na vodstvo zavoda, katerega predsednica je Matilde Me-néndez, ki obenem zaseda tretje mesto na kandidatni listi za poslance v ustavodajno skupščino v prestolnici. Nje same sicer nc sumijo, zlasti še, ker je doslej izredno uspešno vodila zdravstveno skrbtvo za upokojence. A kadar „šprica" blato v bližini, umazana voda lahko pade tudi na nedolžne. In za ugled vlade kot za volilni uspeh peronizma ta dogodek ni ljub.
Prav tako ni ljuba izredna televizijska propaganda, ki jo je te dni vrgla pred družbo Glavna delavska konfederacija CGT, v kateri govori proti novi delavski zakonodaji, ki se poraja v kongresu. Ta propaganda je presenetila vlado v trenutku, ko je predsednik na potovanju v Španiji in pokazala, da razmerje s sindikalnimi organizacijami ni dobro niti jasno. Da se sprti gremialisti lahko nenadoma združijo in da še imajo nekaj politične teže, smo že videli. Vprašanje je, do kakšne mere je vlada pripravljena voditi boj proti delavskim vodjem tik pred ustavodjanimi volitvami-
Seminar za učitelje v Sloveniji
Na pot po Dolenjski
$j GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Dolenjske Toplice, skriti košček Dolenjske, so bile prvo domovanje naše trinajsterice. Pet dni so se naše glave polnile s šolsko učenostjo, zdaj pa je prišel čas, da smo se napotili po lepi slovenski zemlji.
Krenili smo proti metropoli Dolenjske, Novemu mestu. Koliko bogastva in dolenjske prijaznosti smo bili na tem ogledu deležni! Novomeški prošt Lap nam je razkazal kapiteljsko cerkev. Povabil nas je, da skupaj zapojemo Marijino pesem, a nas je s svojim mogočnim glasom vse preglasil. Na poti iz cerkve smo se srečali s šolskimi sestrami, med katerimi smo spoznale sestre našega dušnopastirskega sodelavca v Slovenski hiši Frančka Breznikarja. Veselo so nas pogostile in že smo morali naprej.
Odbrzeli smo proti Otočcu. Kdo bi mogel odtrgati pogled od slikovitega gradu in snežnobelih labodov, pozibavajočih se na temnobakreni gladini Krke. Okrepčani z obilnim kosilom smo nadaljevali pot v Kostanjevico. V galeriji smo si ogledali umetniška dela Franceta in Toneta Kralja ter Božidarja Jakca. Pozdravit nas je prišel tudi krški župan Danilo Siter. Ob prijazni pogostitvi nam je posvetil nekaj melodij na orglice. Na žalost je bila vedno ura naš priganjač, zato smo se kmalu poslovili.
Posebna zanimivost na nadaljnji poti je bil kraj, kjer izdelujejo še na preprost način keramične izdelke. Dve skledi sta se pred našimi očmi v nekaj trenutkih izoblikovali, seveda pod spretno roko domačega obrtnika.
Naša nadaljnja postaja so bile Pleterje. Predvajali so nam film o zgodovini samostana, ki je povezana s sodelovanjem s partizanskim gibanjem. V spomin na to so celo vzidali na steno spominsko ploščo.
Naše poslovno lete se je začelo s februarjem, na 2. seji odbora. Načrtovale smo delo za leto 1994; ZN ga je razglasila za mednarodno leto družine, kar nas še bvolj obvezuje kot druga leta, da prilagodimo npr. mesečne sestanke v tej smeri, čeprav je bila skrb za družine v našem delu vedno prisotna. Družine so v prvi vrsti naš delokrog, naše svetišče, kljub modernim viharjem, ki jo hočejo spraviti iz pravega, božjega tira; zato tudi geslo Zveze to leto: „Sveta Družina prosi za nas!"
Obveščamo tudi, da bodo na voljo v teh dneh velikonočne voščilnice s slovenskimi motivi, katere je prisrčno narisal in podaril
Neko razočaranje je leglo na nas, ko smo zapuščali samostan.
Nedeljsko jutro nas je dohitelo na poti v Kočevje. V fami cerkvici smo se udeležili sv. maše, potem pa pod vodstvom g. Štefani ča, ki mu je zaupano raziskovanje grobišč, nastopili romarsko pot v Rog, Mozelj, Kočevsko Reko in Gotenico. V duhu smo spremljali naše mučence na njihovem križevem potu. Še posebej smo doživljali to trpljenje po pripovedovanju vodiča, ki je osebno govoril z nekaterimi očividci, trpini in tudi mučitelji. Od naših junakov smo se poslovili z molitvijo in domobransko pesmijo.
Naslednji dan smo dali slovo Dolenjskim Toplicam in krenili proti Ljubljani. Ustavili smo se v Žužemberku, kjer zidajo novo cerkev na kraju, kjer so partizani prejšnjo zažgali. Kako bi bil župnik Mali srečen, če bi jo videl. Ni sicer še končana, a delo naglo napreduje.
Na Muljavi pač ni mogoče prezreti Jurčičeve rojstne hiše, še manj pa Krjavlje-ve koče. Upamo, da bodo naši fotografi obe na svojih posnetkih ovekovečili.
Zadnja znamenitost na poti po Dolenjski je bil samostan Stična. Sprejel nas je opat Nadrah in nas povabil na kosilo. O zgodovini in znamenitosti samostana pa nas je poučil dr. Puc. Cerkev je res mogočna in dvorišče kaj prostorno, da more sprejeti toliko ljudi, kot beremo.
In zdaj — zbogom, prijazna in topla Dolenjska! Sredi zime nisi skoparila s soncem. Le kaka krpica snega v senčnem kotu gozda je dala vedeti, da koledar še ne dovoljuje vstopa pomladi. Hvala ti za topel sprejem!
Angelca Klanšek
i	i

Franci Holozan.
Iz Slovenije nam je zopet poslal inž. Uroš Žitnik — priznan slikarski umetnik, svojo umetnino „Tomačevo" pri Ljubljani. Zelo hvaležne smo obenem za razumevanje v skupni socialni vnemi. Srečke za vokvir-jeno sliko (velikonočni žreb bo določil, kje in kateri dom bo krasila) ponujamo po $ 5 in prosimo seveda za sodelovanje, da nam bo omogočeno delo tudi na tem polju, saj so vedno med nami rojaki z ozkim proračunom za vsakdanje preživetje. Že vnaprej najlepša hvala, obenem pa tudi prošnja za vsestransko pomoč!
Zveza
TUJE PODJETJE V BELI KRAJINI. Pretekle tedne so v Črnomlju odprli tovarno kompresorjev. Podjetje Danfoss je do septembra izdelalo že 115.000 kompresorjev.
133 TISOČ BREZPOSELNIH so imeli v Sloveniji meseca avgusta. Ta stopnja brezposelnosti pa se stopnjuje že od februarja dalje, kot pravi uradna statistika.
MOJA DEŽELA JE UREJENA IN ČISTA. S tem geslom so izvedli in zaključili akcijo, ki jo je pripravil Turistična zveza Slovenije. Akcija je vključila v ocenjevanje 250 slovenskih krajev, razdeljenih na 13 območij. Razdeljene so bile nagrade, a najlepša je ugotovitev: Slovenija je čedalje bolj urejena.
VESELI DECEMBER. Ljubljanski sejem, ki je bil pod tem naslovom odprt od 15.— 30. decembra lani je imi več kot 370 domačih in dva avstrijska razstavljalca. Na sejmu ni manjkal zabavni del za otroke. Med drugim so imeli tudi obisk „dedka Mraza", da ne bi prišli „iz tradicije" socialistične družbe.
VSAKO GOSPODINJSTVO SVOJ TELEFON — do leta 2000. Slovenija želi pri razvoju telekomunikacij doseči raven razvitih držav, vendar potrebuje pomoč ameriških izvedencev. V petih letih bodo vložili 1,2 milijarde dolarjev. V dveh letih naj bi priključili 100.000 telefonov in postavili 1.000 javnih govorilnic.
NAGRADE NAJBOLJŠIM. Že 23-krat je tovarna zdravil Krka-Novo Mesto podelila nagrade za znanstvene dosežke. Lansko leto decembra je prejelo nagrade 40 mladih znanstvenikov za naloge iz farmacije, kemije, medicine, farmakologije, mikrobiologije, varstva okolja in trženja.
EVROPSKA KONFERENCA BO V SLOVENIJI. Slovenija bo letos prva država „nove" Evrope, gostiteljica Evropskega seminarja o drobnem gospodarstvu. To prireditev že dvajset let organizira Evropska organizacija za drobno gospodarstvo — EFMD. Seminar se uvršča med najuglednejše konference o drobnem gospodarstvu na svetu in se ga vsako leto udeleže okoli 200 uglednih svetovnih strokovnjakov.
SLOVENEC — EVROPSKI PODJETNIK LETA. Na lanskem evropskem seminarju malega podjetništva, ki je bil v Belfastu (Severna Irska) so proglasili Rudija Brica, lastnika podjetja Hermes - Softlab iz Ljubljane, za evropskega podjetnika leta. Podjetje se ukvarja z razvojem računalniške opreme. Zaposlenih ima 40 strokovnjakov. S svojo poslovno prodornostjo očitno znajo prepričati tudi komisijo na evropski prireditvi.
KJE SO NOVI TRGI? Po razpadu jugoslovanskega trga so morali slovenski izvzniki poiskati nove možnosti na doslej še nepoznanih trgih. Sedaj slovensko gospodarstvo opravi tri četrtine svoje zunanjetrgovinske menjave z državami Evropske skupnosti.
SLOVENSKA INDUSTRIJA POČASI OKREVA. Statistike ugotavljajo, da je bilo do septembra 1993 otvorjenih 16,4 odstotka več izdelkov kot v avgustu. Tudi brez novih naložb si obetajo hitrejšo gospodarsko rast.
SEDMI NASVETU. Podjetje Iskra števci že 46 let izdeluje naprave za merjenje, registracijo in krmiljenje porabe električne energije ter moči. Na področju merjenja električne energije so sedmi na svetu in peti v Evropi. Lani so izvozili za 100 milijonov nemških mark svojih izdelkov.
NOV ŠTUDIJSKI PROGRAM. Na tehniški fakulteti v Mariboru so odprli nov študijski program Promet in razpisali 75 prostih mest za redne in 50 za izredne študente. Gre za povečanje pomembnih strokovnjakov, katerih je v Sloveniji pre-
malo.
SEJEM AVSTRIJA V SLOVENIJI je bil od 24. do 27. novembra 1993. Je bil to prvi izvozni strokovni sejem in se ga je udeležilo 120 priznanih podjetij iz Avstrije.
SLOVENSKA ZNANOST IN RAZVOJ. V novembru lani so imeli v prostorih Svetovnega trgovinskega centra WTC v Ljubljani razstavo znanstvenih dosežkov, ki so pogoj za razvoj gospodarstva. Na razstavi je bilo pripravljenih več okroglih miz, ki so bile posvečene izboljšanju povezav med .znanostjo in gospodarstvom. Ob teh Srečanjih so se sestali pomembnejši nosilci razvoja znanosti in gospodarstva v Sloveniji.
SKUPNI LET. Od 31. oktobra lani imajo slovenski potniki možnost leteti v bolj oddaljene države z ljubljanskega letališča. Adria Airways se je namreč pridružila v celotno Lufthansino omrežje po vsem svetu.
15 TISOČ TON SVEŽEGA SADJA so predelali pri podjetju Fructal, kjer so izvoz povečali za četrtino. Poskušajo priti na italijanski in ruski trg. Lani so tja prodajali otroško hrano, sedaj pa jim bodo skušali prodati tudi sadne sokove, sirupe, sadne rezine in drugo.
BREZ DELA 13,7 ODSTOTKA LJUDI. V Sloveniji je bilo brez dela lani povprečno 126.999 oseb. V mariborski občini je bilo brez dela 13.671 ljudi. V državnih podatkih imajo 10,6 odstotni delež.
OBETAVNA RAST. Slovenija je lani v osmih mesecih dosegla skoraj 44 odstotno rast izvoza na celotno ozemlje bivše Sovjetske zveze. Prodalo se je za 165 milijonov dolarjev blaga in tam kupilo za 139 milijonov dolarjev, kar je za 43,8 odstotka več kot v letu 1992.
SVOBODNA TRGOVINA S ČEŠKO. Podpis sporazuma o svobodnem trgovanju so podpisali v Ljubljani 4. decembra lani, ob obisku predsednika Vaclava Klausa.
ZNANJE — VREDNOTA NA POTI K USPEHU. V Cankarjevem domu je bila v začetku decembra 1993 prireditev Informatika v Sloveniji — Infos 93. Razstavljalo je 97 razstavljalcev, predvsem računalnike. Ob tej priložnosti je bil poudarek na znanju, kot veliki vrednoti držav, ki hočejo uspešen razvoj.
SREBRNO ODLIČJE NA EUREKI 93 je na tem sejmu prejel 23-letni inž. Franc frdič iz Ljubljane. Nagrada mu je bila podeljena za industrijski merilni-krmilni inštrument -model FDS-3210. Inštrument omogoča nov prijem pri množici tehničnih rešitev v vdelani strojni in programski opremi.
PODJETJE ČIPKA V KRIZI. Idrijska industrija klekljane čipke pomeni kulturno dobrino narodnega pomena. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno 1.1945 ima dolgov v višini 38 milijonov tolarjev. Seveda sanacijskega programa še nimajo.
BANKOVEC ZA 5000 TOLARJEV je prišel v promet v Sloveniji 13. decembra lani. Na sprednji strani bankovca je upodobljena slovenska slikarka Ivana Kobilica, na zadnji pa Narodna galerija.
USPEŠEN JUBILEJ je praznovala farma Ihan ob svoji 35-letnici z odprtjem čistilnih naprav. Ta največji oskrbovalec slovenskega trga s svinjino je imel veliko težav z odplakami. Stroški oz. naložba je bila v vrednosti 7 milijonov mark.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
	21. februarja
i dolar	133,49 SIT tolarjev
1 marka	77,64 SIT tolarjev
100 lir	7,97 SIT tolarjev
V sredini Dragica Motik, voditeljica seminarja. Na levi Olga Kastelic, slovenska učiteljica iz Stuttgarta, na desni Jožejka Debeljak Žakljeva iz Tucumana.
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
Pogovor z Ivanom Omanom
POTREBEN JE RESEN POGOVOR ZA NAPREJ
Vaše ime se je na političnem prizorišču pojavilo med imeni tistih, ki so dejavno sodelovali pri uveljavljanju v demokracijo pri nas. Kako v luči tedanje želje po demokraciji in samostojni državi vrednotite sedanji politični utrip?
Temeljno hotenje je bilo uresničeno, parlamentarno demokracijo imamo. V politiko sem zašel kot nekdo, ki se je ukvarjal z organiziranjem kmečke stanovske politične organizacije. Ta je prerasla v stranko. S tega gledišča seveda nikakor ne morem biti zadovoljen. S tem nimam v mislih le (ne)uspehov na agrarnopolitičnem področju. Zavedam se namreč, da ob revnih delavcih ne bomo imeli bogatih kmetov, pač pa tudi upad celotnega razvoja demokracije, ki je po mojem mnenju v zaostanku. Zmaga Demosa leta 1991 je bila takšna kakršna je pač bila, po volitvah 1992 pa je prišlo do zasuka v levo. Tega glede na gospodarsko stanje sicer razumem, vendar menim, da je zaskrbljujoč.
V političnem prostoru — naj preskočim nekaj let — ste se znašli kot član SKD. Ta je pristala v vladni koaliciji. Kako združujete ti dve spoznanji: videti nevarnost zasuka v levo in biti v koaliciji?
Takoj po volitvah je večji del tistih, ki z izidi niso bili zadovoljni, pričel razmišljati o predčasnih volitvah. Pri krščanski demokraciji smo priznali izid in legitimnost volitev, zato smo se odločili, da vstopimo v koalicijsko združbo, ki nam je bila ponujena. S tem nam je bilo omogočeno, da omenjeno levo usmeritev korigiramo. Zdaj je moč reči, da ta vlada ni leva, moč je celo reči, da je sredinska.
Že v začetku vaše politične poti ste poudarjali potrebo po oblikovanju in uveljavitvi konservativnega prostora. Zakaj ste že tedaj, pred prestopom iz SKZ v SKD, poudarjali potrebo po združevanju strank tega prostora?
Takratno gledanje lahko razložimo z dveh stališč. Bil sem predsednik stanovske organizacije, torej pretežno kmečke stranke, hkrati v konservativni prostor. Kmečki stan je v modemi družbi manjšinski sloj družbe. Kot tak z lastno politično stranko na noben način ne more imeti prevladujočega vpliva na reševanje te problematike. Nujno je bilo, da se poveže z neko politično grupacijo, na katero se lahko opre. Za kmečki stan seveda ni sprejemljivo povezovanje s skupino, ki temelji na socialistični ali liberalni filozofiji, saj je praksa pokazala, da nista združljivi s kmečko konservativno usmeritvijo. Ostanejo torej stranke, ki se utemeljujejo na istih ali podobnih načelih, v slovenskem primeru je to bila edino SKD. Pri tem je seveda nujno videti tudi širše politične interese, saj imata obe stranki konservativen program, dopolnjen z nekaterimi oblikami socialne demokracije. Politična moč bi se seveda z združitvijo povečala, pa tudi tekmovanje na volitvah in deljenje sil bi odpadlo. Predvideval sem, da bo do največjega tekmovanja na volitvah prišlo prav med tema strankama, in to se je tudi zgodilo. To je razumljivo, saj nagovarjata isto skupino volivcev.
Iz kmečke stanovske organizacije, kot ste dejali, je prišlo do stranke. SLS je torej presegla stanovski koncept. Slišati je interpretacije, da je SLS bolj laična kot SKD, ki da je pod vplivom Cerkve. Kako to komentirate?
Stranka SKD ni pod vplivom Cerkve. Gre za laično stranko. SLS je, ko je pisala svoj program, povzela program CDU, ki je krščanskodemokratski. Bistveno pa je, da bi združitev teh dveh strank v eno stranko pomenila silo, ki bi se ji bilo zelo težko izogniti. Vedno bi bila prisotna pri političnem odločanju. To se mi zdi najpomembnejše. Ne gre le za reševanje kmečkih problemov. SLS se navzven resda izkazuje kot splošna stranka, vendar je delovanje iz opozicije lahko mnogo bolj glasno, učinkovita politika pa se dela v vladi, in ne v opoziciji. Strinjam pa se, da je za promocijo uveljavitev bolje biti v opoziciji kot v vladi. To je splošno pravilo.
Opažamo močne združevalne procese, ki jih zaokroža LDS, hkrati pa izgleda, da se desnosredinski prostor drobi. Kaj po vašem mnenju to pomeni za slovensko demokracijo?
Že na začetku bi povedal, da v sredinskost strank, ki se združujejo, ne verjamem. Zadevo problematizirajo že socialisti, ki so vedno povsod po svetu veljali za stranko, levo od sredine, celo za bolj levo kot socialdemokrati. Sicer to združevanje razumem, napovedal sem ga že, ko sem zapustil SKZ. Napovedal sem tri velike bloke: socialdemokracijo, krščansko demokracijo in liberalno demokracijo.
Prepričan sem, da razlog za nezdruže-vanje med SKD in SLS ne tiči v članstvu, pač pa v vrhu strank. Če ne bo prišlo do združitv pred državnozborskimi volitvami, bo spet prišlo do spopada. Volilci drugih strank so opredeljeni, ti dve stranki pa, naj ponovim, nagovarjata isto volilno bazo.
Kako napredujejo pogajanja o združitvi?
Iz vrst SKD je bilo več ponudb za združitev, SLS ponuja sodelovanje, o združitvi pa se vodstvo (po mojih informacijah) ni pripravljeno pogovarjati. Sodelovanje je že uveljavljeno, saj je v mnogočem nastop v parlamentu identičen. Če upoštevamo, da je ena od strank del koalicije, druga del opozicije, je treba razumeti, da prihaja do različnih gledanj, še posebej takrat, ko pride do očitkov koaliciji kot taki. Povedati je treba, da SLS ni še nikoli naslovila očitka na socialdemokrate, ki so prav tako del koalicije, pač pa vedno na SKD.
Čemu to pripisujete?
Vsekakor dejstvu, da se želi SKD umazati, saj je pri volitvah treba doseči čim boljšo pozicijo.
Kaj pa območne volitve? Nameravata stranki nastopati enotno?
Kolikor mi je znano, se mnogokje že dogovarjajo. Vedeti pa je treba, da bodo v večini občin proporcionalne volitve in tako bo nujna tekma za glasove. Drugač bo pri županih, kjer gre za večinske volitve: tu lahko pride do dogovorov o skupnem kandidatu.
Omenili ste socialdemokrate. Zdi se, da jih SKD „pokriva", zlasti pri vprašanjih obrambe. Tu sodeluje tudi SLS. Vidite nemara v širšem vašem prostoru tudi socialdemokracijo?
To bi težko napovedal, čeprav dvomim. Sicer v parlamentu podpiramo prizade-
vanje obrambnega ministra za obrambno področje. Tu se razmejujejo področja politične usmeritve. V drugih primerih pa se dogaja, da SKD in SDSS glasujeta različno. Zgodi se seveda tudi, da v SKD ne glasujemo vsi enako, isto se dogaja pri SLS. Do neke mere torej velja avtonomnost poslancev.
Kakšno je vaše stališče do „obrambnega tolarja", glede na to, da je bilo mogoče v tisku zaslediti vašo izjavo, da Janša ne bo vedno minister...
Izjavo sem izrekel, zato, ker se v parlamentu vse, kar je v zvezi z obrambo, zavrti okrog osebe Janeza Janše. On kot sam je za levo stran tako sporen, da postavljajo pod vprašaj celotno obrambo. Sicer pa v naši stranki sam včasih zastopam drugačno stališče kot kolegi. Pod vprašaj sem npr. postavil brezpogojen vstop v zvezo Nato. Iz tega je prišel sklep, naj o tem odloči referendum.
Vaš stavek je bil torej tendenciozno interpretiran?
Mislim, da je bil slabo interpretiran. Če bi bil predstavljen tako, kot sem ga izrekel, ne bi pomenil nič slabega.
Dejali ste, da so vam združitveni procesi na levi razumljivi. Kako interpretirate te premike, zlasti ker je opaziti tudi občutna nesoglasja v tem prostoru, npr. med premierom Drnovškom in „njemu nasprotno linijo"? Lahko ti procesi iz vlade izločijo tudi SKD?
Mislim, da je tudi to mogoče. Domnevam, da predsednik Drnovšek vidi SKD kot koristnega partnerja v vladni koaliciji. Ne vem, kolikšna je „ljubezen" med strankami, ki se združujejo, očitno pa je, da je njihova usmeritev levoliberalna. Številni imajo očitno alergijo do krščanskih demokratov. Iz politično-filozofskega stališča je to združevanje logično, prav tako iz pragmatičnega stališča, saj nastaja močna stranka, ki želi obvladovati politično sceno na Slovenskem. Nasproti temu pa seveda ni moč postati dovolj močne desnosredinske stranke, če ne pride do združitve SKD in SLS, da ne govorim o tisih, ki so bolj na desno od nas. SKD je zmerna stranka, pri nas zavračamo ekstremizem. Prav tako ne moremo sodelovati s tistimi, ki govorijo, da so desni, pa so bolj levi kot desni.
Toda — kot se zdi — levosredinski prostor, ki se združuje, ni tako monoliten in enoten, kot je videti na prvi pogled. To se je pokazalo tudi pri glasovanju o novih ministrih...
Že večkrat sem dejal, da koalicije ni, da ne deluje. Menim, daje precejšen del krivde na predsedniku vlade, ki koalicije ne koordinira. Spomnil bi na Demos, kjer smo se vsi poslanci in funkcionarji sestajali in na koncu delovali enotno.
Je ob takšni raznolikosti mogoče zadevo koordinirati in dosegati enotnost?
Menim, da bi bilo mogoče, če bi se vsi zavedali, da je treba najti srednjo pot, ki bi koristila državi, ki bi vstran potisnila težnjo po strankarski uveljavitvi. Ponavljam, mislim, da bi se predsednik vlade moral dogovarjati s poslanci in s strankami. Seveda pa so poslanci avtonomni in jih ni mogoče prisiliti k nekemu zavezujočemu glasovanju.
Kako v tem kontekstu razumete dodatek h koalicijski pogodbi?
Ko smo ga v stranki sprejemali, sem mu nasprotoval. Če gre za brezpogojno discipliniranje poslancev SKD, sem proti. Če gre za resno načelo na podlagi usklajevanja, je treba računati s tem, da smo si v mnogih zadevah tako narazen, da se ni mogoče uskladiti. Če bo šlo tako naprej, kot gre, pa je tako ali tako nesmiselno. Glede na izkušnje, ki jih imamo, in glede na to, da je bilo marsikaj dogovorjenega, pa je bilo pri glasovanju drugače, je težko verjeti, da je bila zadeva mišljena resno.
Do katere točke SKD torej še lahko vztraja v koaliciji, od kod pa po naravi zadev ne more več biti zraven?
Gospod Drnovšek bi se moral zamisliti nad svojo pozicijo, zlasti po glasovanju o ministrih. Resno bi se moral začeti pogovarjati o politiki vlade za naprej. Zame je nesprejemljivo, če vzamem kmetijsko področje, da je dejanska dejavnost vlade taka, da se onemogoča izvajanje kmetijske politike, kot je bila sprejeta s koalicijsko pogodbo in kot je bila sprejeta v državnem zboru s sprejetjem strategije razvoja slovenskega kmetijstva. Kar se mene tiče, svoje sodelovanje pogojujem predvsem s tem.
V tem smislu se torej pridružujete kritiki SLS.
Tako je.
Ena stranka torej mora delati kompromise, če želi dosegati vsaj nekaj uspehov, druga k temu ni zavezana. Že na kmetijskem področju se mnenja delijo. Kako rešiti ta konflikt? Nemara gre v tej luči razumeti očitke SLS, da se ne bo združila toliko časa, dokler bo SKD v vladi?
Zunaj vlade se agrarna politika ne dela. Če bi SKD šla iz vlade, potem sedanja kolikor toliko sprejemljiva usmeritev vlade takoj pade, to je jasno. Politika liberalnega trga je katastrofalna za sleherno kmetijstvo. Nobena od evropskih držav si česa takega ne more privoščiti. Pripravljeni pa so si to privoščiti pri nas. Niti ZDA niti Kanada si ne privoščita liberalne politike v kmetijstvu. Tu je moja zamera do SLS največja. Če bi poslušali moje predloge za združitev v skupno stranko, bi bili dovolj močni, da bi imeli vpliv na tem področju. Ni res, kar trdi prof. Zagožen, da sem želel stopitev SLS v SKD. Želel sem novo stranko in za to stranko sem rezerviral ime Slovenska ljudska stranka.
Poznate reakcije zgodovinske SLS v Argentini na prevzem imena?
Ko se je ime pojavilo, me je klical dr. Kremžar. Povedal sem mu, da smo v času Peterletove vlade rezervirali ime z namenom, da bi ga zavarovali, saj je bilo nekaj interesentov za to ime. Drugačni interesi so moj koncept uničili, čeprav sem bil prepričan, da bo mogoče prepričati kolege v stranki, da bi privolili v združitev.
Menite torej, da SKD mora ostati v koaliciji?
Menim, da je trenutno za državo in kmečko področje koristno, da je v koaliciji. Ne trdim pa, da je to koristno za stranko.
Pogovarjal se je Janez Markeš Po Slovencu
NOVICE IZ SLOVENIJE
KMT
/TT\
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — V šišenski občini so razglasili za kulturna, zgodovinska in tehnična spomenika apnenici v Podutiku in v Kamni Gorici. Apnenici sta precej poškodovani in zaraščeni, vendar ju bodo čim boljše obnovili, saj sta edina podobna ohranjena objekta v Sloveniji. Podutiška ima vpisno letnico 1875, zadnjikrat so pa pripravili v njej apno v letu 1943. V Kamni Gorici je malo mlajša, a so v njej pridelali večkrat apno, ki so ga potrebovali še posebej veliko po letu 1895, ko je Ljubljano prizadel hud potres. Apnenec so lomili v hribu prav za apnenico. In danes tega hriba — ni več...
KOPER — Že letos naj bi začeli graditi terminal za tekoči naftni plin (predvsem mešanice propan-butan), ki bi ga potem z vlaki prepeljevali po Sloveniji in tudi v severno Italijo, Avstrijo in Madžarsko. V osmih rezervoarjih po 1.500 kubičnih metrov plina (vsega skupaj kakih 6.000 ton plina) bi bila zagotovljena dobava. Vsak mesec naj bi priplula dva mala tankerja po 3.000 ton, a za to morajo še podaljšati za 150 metrov priveze za take ladje.
LJUBLJANA — Nov telefonski imenik bo pošta izdala predvidoma v mesecu maju. Izšel bo v šestih knjigah (pet s podatki o naročnikih, šesta pa z rumenimi stranmi oglasov), ki bodo skupno stale približno do 2.000 tolarjev. Naklada bo
250.000	izvodov. Za prihodnje mislijo imenike izdajati vsako leto, morda tudi na disketi, pa tudi prodajali jih ne bi več, temveč bi stroške pokrili z oglasi na rumenih listih.
KAMNIK — Pod Malim gradom je prostor, kjer je tovarna za usnje in kovinski objekt, ki pa sc bosta preselila. Za ta prostor je skupina projektantov pripravila načrt Mamut: 220 metrov dolg, 73 metrov širok in 10 metrov visok pokrit prostor bi nudil pokrit trg, hotel, igralnico, 700 parkirnih prostorov, prodajne lokale, itd. Seveda je še mnogo drugih drobnih podatkov, ki pa se skrijejo, ko pridemo do uresničitve projekta: računajo, da bi stal vsaj sto milijonov nemških mark.
KRKA — V tej grosupeljski vasi je tamkajšnji kmet in gostilničar (znan je tudi po svojem brinjevcu) Jože Borštnik dal pobudo za zgraditev Mirovnega centra. Center naj bi bil mirovno žarišče ne le za Slovenijo, za Balkan, ampak tudi za sre-dnjevzhodni del Evrope. V njem bi bila srečanja, razgovori in okrogla mize za boljše medsebojno zaupanje in razumevanje, pa tudi izobraževalni programi na področju vzgoje za mir in priprava programov ter njihovo uresničevanje. Seveda vse to stanc in zaenkrat ne grosupeljska občina niti republiška oblast nimata fina-nančnih sredstev za take načrte.
MARIBOR— Pohorske planote bi radi razglasili za naravni park, kar prinaša tudi gospodarske in finančne probleme. Zaenkrat je zavarovanih 900 hektarjev; z novo ureditvijo bi v parku bilo 12.000 hektarjev in še 43.000 hektarjev v širšem območju. Pohorje ima zelo zanimive in v nekaterih primerih edinstvene živalske in botanične vrste, pa tudi posebne kamnine.
MARIBOR — Pravijo, da Evropejci premalo poznajo Ljubljano. V ta namen so sc pri mestnem sekretariatu za turizem in gostinstvo skupaj s Promocijskim centrom odločili, da se udeležijo raznih turističnih prireditev v tem letu po Evropi. Začeli so z dunajskim Ferien '94, sledijo pa še turistične borze in sejmi v Nemčiji, Italiji, Češki, Franciji, Belgiji. Za najpomembnejšo predstavitev smatrajo Fitur v Madridu, kamor bodo poslali posebno promocijsko gradivo v španščini. — Pa tudi drugače se Ljubljana pripravlja. Vse leto bodo praznovali 850-letnico prve omembe mesta
Ljubljane, zato bodo preuredili Tivoli, pripravili mednarodno cvetličarsko razstavo, začeli graditi vzhodno avtocesto in del severne obvoznice. Za papežev obisk bodo prenovili južno tribuno bežigrajskega stadiona. Poleg Svetovnega trgovinskega centra WTC bo veriga Hilton začela graditi hotel najvišje kategorije. In še mnogo del, ki naj bi še olepšale in posodobile ponudbo Ljubljane kot prestolnice Slovenije.
Med redne in važne vsakoletne prireditve naše slovenske skupnosti v Argentini sodi tudi šolska kolonija v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordovskih hribih. V teku šolskega leta se otroci naših družin zbirajo ob sobotah v naših dopolnilnih šolah v krajevnih domovih, trikrat na leto, ob začetku šole in ob Alojzijevi ter Slomškovi proslavi, v 9 o venski hiši k skupni prireditvam in enkrat na leto na skupnem šolskem izletu. Po božiču pa je za naše otroke vsako leto še ugodna možnost, da se udeleže šolske kolonije in preživijo dva tedna v prosti naravi in njim primerni družbi.
Počitniški dom v naročju kordovskih gora je z nekaterimi sodelavci zgradil požrtvovalni duhovnik in vzgojitelj dr. Rudolf Hanželič. Sedaj ga vodi odbor, upravlja pa lic. Tomaž Rant. Pod ugodnimi pogoji preživljajo v poletnem času tam počitnice najprej šolski otroci, potem pa družine in posamezniki.
Šolsko kolonijo organizira naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija, ki vsako leto poskrbi za vodstvo, prevoz in vse potrebno. Kot smo že poročali, je 27. decembra odpotovala v Počitniški dom skupina 73 otrok v spremstvu voditeljice kolonije ge. Saše Omahna in njenih pomočnikov gdč. Mije Markež, Helene Zarnik, sestre Snežne, Veronike, Marjana in Kristijana Vivod, Janija Dobovška ter duhovnega vodja Jožeta Škerbca.
Že sama 12-urna vožnja v dveh udobnih avtobusih v 880 km oddaljeni Dolores je za nekatere posebno doživetje. Še bolj, seveda, dvotedensko bivanje sredi slikovite pokrajine. Koliko načrtovanja, priprave, dela in skrbi pomeni to za vodstvo, more vedeti le tisti, ki od blizu spremlja- to dogajanje. Pripraviti je treba program za sončne in morda deževne dneve, program za ves dan od jutra do večera in še za vsak večer, z igrami, petjem, ročnimi deli, nastopi, izleti, s kopanjem, skrbeti za lepo sožitje in prijateljske odnose ter sproščeno
Osebne novice
Rojstvi: 6. februarja se je rodil v družini Martina Dobovška in Marjanke Lenarčič sin, ki bo po krstu dobil ime Damijan.
V družini Nestorja Trabuco in dr. Marjane Malalan se je 9. februarja rodila hčerka Lucijana. Čestitamo!
in dobro počutje vseh udeležencev.
Pred odhodom iz Slovenske hiše sta nam predsednik ZS prof. Tine Vivod in ga. Saša dala zadnja navodila, s skupno molitvijo pa smo se priporočili Bogu in Materi Mariji za srečno pot.
Dnevni program smo začenjali s skupno jutranjo molitvijo ter sveto mašo s kratko duhovno mislijo v prijazni cerkvici Matere božje. Na oltar smo postavili majhne jaslice in okrasili božično svečo. Fantje so se radi vrstili kot ministranti, vsi pa smo na glas molili in peli ob spremljavi Janija Dobovška na elektronskih orglah in sestre Snežne na kitaro. Na Silvestrovo smo s prižganimi svečami v procesiji in ob petju božičnih perni ter molitvi rožnega venca obiskali vsa poslopja in jih pokropili z blagoslovljeno vodo ter pokadili s kadilom. Ravno tako na tretji sveti večer pred praznikom svetih Treh kraljeh.
Veliko smo hodili na izlete, peš na krajše, z avtobusom na daljše, vsaj delno. Povzpeli smo se do kipa Kristusa Odrešenika v La Cumbre in nato prek planine in ob jezeru San Jerónimo do pristave El
Krsta: krščena sta bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj: v soboto, 12. februarja, Marko Gabrijel Rezelj, sin Marka in Rezi roj. Rovan, botra sta bila Milan Rovan in Marta Žerovnik roj. Rezelj; v nedeljo, 20. februarja Tomaž Andrej Štefe, sin Jerneja in Milene roj. Svetlin, botra sta bila Jernej Štefe st. in Monika Svetlin. Krstil je dr. Jure Rode. Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Smrt: V Ramos Mejiji je L marca umrl Gabrijel Čamemik. Naj počiva v miru!
Poizvedba: Franc Urbančič iz Kanade poizveduje za g. Svetličičem. Če kdo ve za njegov naslov, naj sporoči v Dušnopastir-sko pisarno.
Rosario. V Los Cocos smo iskali izhod iz parka labirinta, si ogledali muzej, nato pa se s sedežnico dvignili na hrib nad mestecem, kjer smo se igrali in se razgledovali po okolici. Dobro smo hodili, večkrat z utrujenim korakom, na Mastil, na Cebeza del Soldado, v La Toma, na Zapato in k novemu jezu El Cajón, v San Esteban, ob potočku, v Capilla del Monte in drugam. Posebej naporna sta bila izleta v Azanarea in San Marcos Sierras, kjer smo si ogledali starodavno cerkvico in krajevni muzej. V inž. Matjažu smo imeli zanesljivega vodiča za izlete, h gospe Olgi pa smo se zatekali kot k izkušeni bolničarki.
V Počitniškem domu smo tekmovali v različnih igrah in športnih panogah kot napr. Med dvema ognjema, odbojki, nogometu, teku, skakanju, v iskanju izgubljenega zaklada, Nevidnem prijatelju in podobno. Z domiseljnostjo in spretnostjo smo izrabili ves razpoložljivi čas za razne igre. Pri ročnem delu smo risali, slikali, lepili, sestavljali aviončke in druge igrače. Vsak dan smo imeli pevske vaje, pripravljali smo glasbeni večer z nastopom skupin in posameznih otrok v petju in igranju instrumentov, na večer pred svetimi Tremi kralji smo zaigrali dobro pripravljeni trikraljevski prizor, obdarili revne otroke iz okolice, za pomoč misijonom pa pripravili tombolo. Veselili smo se tudi ob kresovanju, bengalskih ognjih in ob pokanju raket. Nekatere večere smo z zanimanjem gledali otroške videokasete. Kopat smo se hodili v bazen Aguila Blanca, ker je potoček onesnažen, le predzadnji dan smo prebili ob potoku v San Marcos Sierra in se nekateri kar preveč sončili.
Dnevi dvotedenske kolonije so se kar prehitro iztekli ob doživljanju lepote božjega stvarstva, v razgibanem življenju, v navezovanju novih prijateljstev in v prizadevni pozornosti voditeljev. S hvaležnostjo v srcu smo se vrnili na svoje domove po tolikih prijetnih doživljajih. Res, iz srca smo hvaležni staršem, društvu ZS, še posebej ge. Saši in voditeljem za lepe dni v koloniji.

ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
-	Tel: 651-2500 / 651-2335
Gumbi in gumbnice - Mirko Vasle, Pje. Allende 386; Ramos Mejia; tel. 657-3288
Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel.: 433-1713
NEVESTE -15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656.
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna od ontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po-Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34
-	Tel.: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977.
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure. - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel: 382-1148 dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske
-	industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt
-	Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ZA DOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) NQ 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Poravnajte
naročnino!

ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto Na 1933/62 - Registro C 3754-59
CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se realizarä el säbado 26 de marzo de 1994 a las 19 horas en el locai de la calle Ramón L. Falcon 4158, Capital, para tra-tar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1)	Designation de dos socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretano, el Acta de la Asamblea.
2)	Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3)	Consideration de la Memoria, el Inventario, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comisión Revisora de Cuentas, correspondien-te al Ejerticio comenzado el 1° de enero de 1993 y finalizado el 31 de diciembre de 1993.
4)	Aprobación de la cuota social a partir del 1Q de enero de 1994.
5)	Modification del art. 13 de los Estatutos Sociales.
Transcurrida una hora después de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizarä conforme al art. 16 de los Estatutos Sociales, con el nùmero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
Slovenski srednješolski tečaj „Ravn. Marko Bajuk" sporoča,
da bodo v soboto, 5. marca 1994, ob 9. uri sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek - branje- recitacija - pogovor v slovenščini.
V soboto, 12. marca: ob 15. uri: seja profesorjev ob 16. uri: popravni izpiti ob 17. uri: vpisovanje ob 18. uri: začetna sv. maša
Pogoj za vpis v 1. letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko srednjo šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: predložitev spričevala prejšnjega letnika in počitniška naloga: Dnevnik: (izberi 15 dni): Moj pogled na krajevne, slovenske in svetovne dogodke, ki se mi zdijo pomembni. Dijaki IL in III. letnika pa morajo predložiti tudi potrdilo o vpisu v argentinsko srednjo šolo.
Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bo izpolnil vseh navedenih pogojev za vpis, ne bo mogel vpisati v tečaj.
Vpisnina: $ 10.-, drugi otrok iz družine plača $ 5.-, tretji pa je vpisnine oproščen.
Fundador: MILOS STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N® 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión NP 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
d
*>
Ceke na ime „ESLOVENIA LIBRE
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAF1COS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 5. marca:
Slovenski srednješolski tečaj: sprejemni izpiti ob 9. uri.
NEDELJA, 6. marca:
Tradicionalna tombola na Slovenski pristavi.
SOBOTA, 12. marca:
Izpiti, vpisovanje in začetek srednješolskega tečaja ob 16. uri. Po maši sestanek profesorjev s starši učencev 1. letnika.
Srečanje visokošolcev na Pristavi ob
17.	uti. Na srečanju obnova SKAD-a in večerja.
NEDELJA, 13. marca:
Začetek osnovih šol: ob 16. uri v Slovenski hiši sveta maša, nato v dvorani pravljična igra Pepelka.
Slovenske osnovne šele
Začetek pouka v slovenskih osnovnih šolah v Vel. Buenos Airesu bo v soboto, 12. marca. V Carapachayu ob 8.30, na Pristavi ob 8.30, v Našem domu v San Justu ob 8.15, v Slomškovem domu ob 8, v Slovenski vasi po dogovoru; v San Martinu bo vpisovanje že v nedeljo, 6. marca, po slovenski maši.
V nedeljo, 13. marca, ob 16 bo v Slovenski hiši
•	začetna maša na čast Sv. Duhu,
•	beseda ob novem šolskem letu
•	pravljična igra: PEPELKA
v režiji Maksa Borštnika in v izvedbi sedanjih in nekdanjih učencev Rožmanove šole.
•	Pred dvorano bo razstava ročnih del s Počitniške kolonije
Vsi šolski otroci, njihovi starši in ostali iskreno vabljeni!
NEDELJA, 20. marca:
Redni letni občni zbor društva Slovenska vas. Prvi sklic ob 16. Pričetek z vsakršno udeležbo ob 17. uri.
DENAR S. R. L.
KOCMUR IN
KOMPJUTER]!
Estados Unidos 2219 Tel. / Fax: 943-6023 942-8681
t
V globoki žalosti javljamo, da je odšel v večnost
Silvo Lipušček,
naš zvesti in dolgoletni član in zastopnik v Medorganizacijskem .svetu.
Naj počiva v miru in naj mu bo Gospod plačnik.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
t
„Usmiljen in milostljiv je Gospod." - Ps. 192
Globoko užaloščeni sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 15. februarja po težki bolezni zapustila naša dobra in ljuba mama
Ivanka Zupanc roj. Modic
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v bolezni stali ob strani in nas podpirali z molitvijo ter vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in darovali cvetje.
Iskrena zahvala duhovnikom dr. Alojziju Starcu in g. Tonetu Bidovcu za podelitev zakramentov in pogrebne obrede ter g. Škerbcu in dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti.
Žalujoči: mož Ivan,
hčerke: Magda, Marija, Alenka, Monika in Pavlinka
žeti: Franci, Jure in Evgen,
vnuki: Franci in Uršula;
sestra Mici,
brata: Lojze in Franci
z družinami in ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija.