(lovi udi g*J v *1*0» LETO V-it. 8 V KOČEVJU, DNE 20. FEBRUARJA 1960 Cena 15 din Naloge Socialistične zveze Na nedeljski občinski konferen-v ^'bnicl se ie zbralo nad delegatov iz vseh predelov ob-eine. Med njimi so bili tudi dele-tati iz pridruženih delov sodra-“KeRa in laškega predela. Konferenci so prisostvovali tudi gostje: republiški poslanec in državni sekretar za finance LRS Matija Matelič, podpredsednik Okrajnega odbora SZDL Andrej Petelin, sekretar Obč. komiteja ZK Kočevje Ludvik Golob, predsednik ObLO Janez Rigler, zastopniki garnizona JLA Ribnica in drugi gostje. Poročilo o delu Občinskega odbora SZDL Ribnica v preteklem letu ie podal njen predsednik Janez Picek. V razpravi so udeleženci konference obširno razpravljali o delu in nalogah Socialistične zveze v bodoče. Zelo tehtna sta bila pri-»Devka v razpravi tovarišev An-«reia Petelina in Matije Maležiča. ow- odbora SZDL Ba ? Picek je v poročilu obrav-»P ,„^estr? deiavnost Socialistič-uJZ* Uvodoma je govoril o tempu gospodarskega raz-državi in ugodnih po-razvoja, ki smo jih deležni. Tovariš Picek je po-o gospodarskih vpra-v drugem delu pa je govori o delu SZDL ter ostalih poli-bcnih in množičnih organizacij iz •omočja starega dela občine. V letu 1959 je bil ustvarjen ■kupni dohod, v višini 1,661.050.000 dinarjev, ali za 173,436 tisoč več kot v letu 1953. V občini je bilo 169 podjetij oz. obrti, katere so bile registrirane. Od tega števila J« 116 zasebnih obrti. Od celotnega števila obdeloval-•« Površine, katere je 3562 ha, so JPrejeU plan za kooperacijsko pro-vodnjo 636 ha. Uspehi pogodbe-sodelovanja so bili precej ■kromni — samo 24,6 % od celot-hcga plana. V nadaljevanju je podrobno poročal o izvršitvi občinskega pro- JANEZ PICEK •ned branjem poročila računa za leto 1959 ter predlogih družbenega plana za leto 1960. V drugem delu poročila so se udeleženci konference seznanili z delom Občinskega odbora in osnovnih organizacij SZDL. Občinski odbor SZDL se je trudil, da bi bilo delo čim bolj uspešno. Z odbori osnovnih organizacij je imel skoraj stalne stike in jim v konkretnih primerih tudi pomagal. Volitve novih vodstev SZDL, ki so bile 20. decembra lani, so lepo uspele. V primerjavi s številom volivcev je volilo 69 odstotkov od skupnega števila volivcev. Poročilo je potem podrobneje obravnavalo delo osnovnih organizacij SZDL. Splošna ugotovitev bi bila, da so se odbori SZDL premalo sestajali ter da so imeli malo množičnih sestankov članstva. Nekateri odbori niso dostavljali občinskemu odboru SZDL v letu 1959 nobenih zapisnikov, niti poročil. S tem ni rečeno, da odbori niso delali, ker pa o svojem delu niso poročali, niso njihova prizadevanja in uspehi nikjer zapisani. Te pomanjkljivosti bo treba odpraviti. Občinski odbor Zveze borcev je bil aktiven. Pripomniti pa ie treba, da se ie aktivnost izražala največ takrat, ko so se vršile razne proslave in ob dnevih zgodovinskih dogodkov iz NOV. Od komisij, ki delujejo pri Obč. odboru ZB, sta bili najbolj delavni komisija za priznavanje delovne dobe in za zdravljenje. Organizacija Ljudske mladine ni pokazala tiste aktivnosti, kot bi jo morala. Vseh mladinskih organizacij je bilo sedem. V Ribnici je tudi aktiv mladih zadružnikov. Mladinske organizacije bo treba povečati, okrepiti z novimi člani in izboljšati vsebino njihovega dela. Poročilo o delu Obč. sindikalnega sveta je bilo pohvalno. Sindikati so pravilno pojmovali svoje delo in bili skoraj v vseh pogledih aktivni. Sindikalni svet je bil tudi v tesnih stikih z Obč. odborom SZDL. Tovariš Picek je poročal tudi o delu društva Zena in dom. Društvu prijateljev mladine. RK, Turistično olepševalnem društvu, Občinski gasilski zvezi. Občinskemu svetu Svotxid. TVD Partizan, Avto-moto društvu. Društvu rezervnih oficirjev in podoficirjev. V imenu Obč. odbora SZDL Sodražica je poročal dosedanji predsednik Ivan Cuderman. V poročilu je bilo navedeno delo Socialistične zveze v tem kraju, o gospodarski dejavnosti in delu tamkajšnjih podjetij, komunalni dejavnosti, pogodbenem sodelovanju in drugem. Poročilo je obsegalo tudi dejavnost vodne skupnosti Bistrica. O delu SZDL na Slemenih, Ortneku in ostalih krajev je poročal Vladimir Prezelj, Med drugim je govoril tudi o uspešnem delu žena-zadružnic. Turističnem društvu in o gasilcih. Seznanil je konferenco tudi o problemih, kot so: šolstvo, ceste in pomanjkanje vode. Živahna razprava delegatov in gostov je dopolnila poročila in dala konkretne predloge za delo Socialistične zveze v ljodoče. Na osnovi poročila in razprave so sprejeli več sklepov, ki bodo napotilo za delo. Prvi sklep je bil, da je treba vložiti vse sile za hitrejši gospodarski razvoj občine in razvijati kmetijsko dejavnost. Tu imajo posebno vlogo Kmetijske zadruge. KZ naj bi imele lastne kmetijske obrate. Vso skrb bo treba posvetiti nadaljnemu razvoju živinoreje, regulaciji Bistrice in melioraciji zemljišč. Povečati bo treba kooperacijske površine in zato vlažiti pri akciji za pogodbeno sodelovanje več političnega dela. Skrb SZDL naj bi bila tudi v tem, da se poveča delovna storilnost v podjetjih. Nuditi bo treba več pomoči organom družbenega in delavskega upravljanja in krepiti delo sindikatov. Krepiti bo treba delo Delavske univerze, ki je že doslej dosegla zelo lepe uspehe in nuditi pomoč prosvetnim društvom. Naloga SZDL je. da posveti vso pozornost in skrb mladinski organizaciji. Sredstva gospodarskih organizacij naj bi se združevala. Nadalje je rečeno v sklepih, da je treba skrbeti za nov strokovni kader in nuditi delovni inteligenci in strokovnjakom pomoč pri njihovem delu. Število članov SZDL ie treba povečati. Na konferenci so izvolili nov 30 članski občinski odbor SZDL, pet članov za nadzorni odbor in delegata za V. kongres SZDL.I. Za delegata je bil soglasno izvoljen Franc Debeljak, org. sekretar Obč. komiteja ZK in ravnateli ribniške osemletke. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Na seji Zveznega izvršnega sveta, ki je bila 16. februarja v Beogradu, so med drugim sprejeli tudi uredbo o zvišanju povračil za osebne izdatke nameščencev pri njihovem službenem delu. Od aprila bodo dnevnice za javne uslužbence povečane za 300—400 dinarjev. Sprejeli so tudi sklep, naj se volitve delavskih svetov in upravnih odborov prestavijo za dva meseca. Kaže, da bo letos sprejet tudi novi zakon o gospodarskih organizacijah, s katerim bodo med drugim urejena tudi vprašanja trajanja mandata ter način in čas volitev v DS in UO. Nadalje pa so razpravljali tudi o investicijah v prometu, o spremembah v davku na promet ter o odškodnini za odvzeta kmetijska zemljišča. Posebnost Ota^c, vasi pod Malo goro Je izdelovanje grabelj. Reportažo o tem bente na 4. str. našega lista. — (Foto: inž. Čampa) Občina je šla, problem pa je ostal Ta ugotovitev velja za ukinjeno občino Dobrepolje in njene načrte za zgraditev prepotrebnega vodovoda v Dobrepoljski dolini. Vodovod naj bi se napajal na velikolaški strani pri izviru, ki se imenuje »Kobilji curek«. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, tako laške in dobrepoljske občine, ie vse ostalo samo pri besedah. Ljudje v prizadetih vaseh pa so ostali brez vodovoda in ob slabi vodi... Misel o gradnji vodovoda pa med ljudmi ni zamrla. Ce ni šlo prej. tako si mislijo, je sedaj več upanja, ko smo pridruženi gospodarsko močnejšim občinam: Gro-s upi ju in Rudniku. Omenjeni občini se bosta morali prej ali slej pogovoriti o aktualnem problemu — gradnji vodovoda, ker bo potekal na obeh področjih občin. Prebivalci v prizadetih vaseh so pripravljeni pomagati pri gradnji vodovoda s prostovoljnim delom. To bi gradnjo precej pocenilo. Razumljivo je, da bo gradnja vodovoda precej stala, toda spričo koristi, ki jih bo dajal vodovod, se bodo investicije, vložene v to gradnjo, vsekakor izplačale. Gre za ljudi, ki trpe na pomanjkanju dobre pitne vode leta in leta. To se ne more ponavljati v nedogled. Res je, da imajo občine Grosuplje in Rudnik dovolj tudi drugih problemov, ki terjajo denar, vendar se bodo morali tudi »vodo- vodnega« problema v pridruženih krajih na velikolaškem in dobrepoljskem področju čimprej lotiti. V gospodarsko močnih občinah ie veliko več možnosti za finansiranje večjega objekta kot pa v majhni in nerazviti občini. V pridruženih občinah vidijo ljudje prizadetih vasi uresničitev želja, da bodo dobili vodovod vsaj v bližnji bodočnosti. Prepričani smo, da bodo na merodajnih mestih prisluhnili željam. Nov odbor SZDL Ribnica: Ciril Andoljšek, Jože Kožar, Kristina Kmet, Franc Zbačnik, Karol Kranjec, Margareta Bregar, ) Marta Knavs, Albina Grivec, Lojze Košir, Vili Lovšin, Janez Kozina, Jože Puželj, Stane Goršič, Djordje Jokič, Franc Debeljak, Janez Picek, Stane Ilc, Ivan Cuderman, Danilo Peteh, Janez Mikuž, Slavko Kovačič, Stanka Drobnič, *5a'!el. Jože M»dic, Danica Levstek, Ivan Adamič, Ivan Andoljšek Breda Klun, Franc Grebenc in Janez Pirker. h,mČLANI NADZORNEGA ODBORA: Milena Borovac, Ciril Abra-amsberg, Danilo Samsa, Alojz Sega in Frančiška Vilevald. • Francozi so kljub številnim protestom iz raznih krajev sveta, predvsem pa iz afriških dežel, 13. februarja v Sahari preizkusili svojo prvo atomsko bombo. Eksplozija je povzročila nov val protestov. V zvezi z atomsko bombo so v švedski prestolnici in drugod organizirali demonstracije proti francoskim poskusom v Sahari. Predsednik ZAR Naser je v govoru v Latakiji obsodil Francijo in dejal, da Francozi nimajo pravice, da poskušajo bombo v Sahari. Gana ie iz protesta proti poskusom v Sahari blokirala francosko lastnino. Prvemu poskusu v Sahari je prisostvovalo samo 600 znanstvenikov, tehnikov in vojakov. Tona premoga - osnova prejemkov! Lani 157 novih članov ZKJ /*Js^!f?loflco'politieno delo na podeželju še vedno ni zavzelo takega tfv®88, kot. bi sa moralo, prav tako pa se tudi vloga komunistov v nemestmh predelih kočevske občine vse premalo odraža v političnem, gospodarskem in kulturnem yvijenj u. Zato bi bilo treba ravno •^mestnemu področju posvetiti večjo politično skrb. Pri tem delu Da bodo morali Zvezi komunistov jjemagati vse druge organizacije. Predvsem Socialistična zveza in Zveza borcev. Ravno Socialistični jjvezi kot vseljudski organizaciji pa lmorali čimprej dati ustrezno mesto v našem javnem političnem vljenju. Rešiti bi morali vpra-®nje primernih prostorov in ka-«rov. ki bodo sposobni voditi de-m v tej organizaciji Le tako bo ^ciahstična zveza lahko uspešno ““•Postojno reševala vrsto proble-mov. s katerimi so se doslej ukvarja občinski komite ZK in osnov-ne1PrKan*zacije Zveze komunistov. vrete članov Zveze borcev mdi vedno bolj prodira zavest, da *? tu samo nekakšna organizacija ■mtih vojnih veteranov NOB s ■ocialnimi nalogami, ampak da ie m politična organizacija borcev in mtemirancev, ki se borijo za ures-mčenje idealov, za katere so se vojno borili in trpeli. Prav v Kočevski občini, ki nosi pečat partizanskega kraja, bo treba v polifonem delu okrepiti vlogo Zveze borcev, kajti ravno ta organizacija bo lahko Zvezi komunistov v veliko pomoč. Leta 1956 so v kočevski občini sprejeli v Zvezo komunistov 73 novih članov, lansko leto pa 157. Velik dotok mladih moči v organizacijo dokazuje, da si ie le-ta že ustvarila potreben ugled med ljudmi, po drugi strani pa so prav ti mladi ljudje tisti, na katerih bo že kmalu slonela vsa odgovornost pri našem družbenem upravljanju. * ččcrne politične šole, seminarji za člane ZK, prosvetne delavce in člane odborov SZDL, poseben tečaj za mlade komuniste, obsežno izobraževalno delo Delavske univerze potom javnih predavanj, šola za starše, izobraževanje odraslih pri osemletki v Kočevju, izobraževalni tečaji za člane delavskih svetov in upravnih odborov, tečaj za pridobivanje naziva kvalificiran delavec za kovinsko, zidarsko in tesarsko stroko, knjigovodski in administrativni tečaji poleg jezikovnih — vse to kaže. da so komunisti v Kočevju razvili izredno obsežno in vsestransko dejavnost, ki je zajela nad 500 članov delovnih kolektivov in ustanov. VREME Okrog 22. febr. prodor mrzlega vala s snegom. Prevladovalo bo hladno vreme z mrazom ponoči. Lansko leto je kočevski rudnik dosegel lepe proizvodne uspehe, sai se je proizvodnja povečala za preko 23 %. S tem pa se je pojavilo tudi vprašanje načina nagrajevanja. Na priporočilo Republiškega sindikata rudarjev ie bila sestavljena posebna komisija, ki je to vprašanje temeljito razčlenila. Tako je delavski svet rudnika v Kočevju prvi med slovenskimi premogovniki sprejel pravilnik o nagrajevanju po enoti proizvoda in po ekonomski enoti. Pot do teh zaključkov pa je bila zelo težka. Poenostaviti so morali računovodstvo. uveljaviti popolnejšo organizacijo obračuna stroškov po delovnih nalogih, določiti ekonomske enote na strojnem obratu in drugih mestih, izračunati so morali, kolikšen delež osebnih dohodkov ie bil vsebovan v toni premoga za jamo,, površinski kop, separacijo itd.... Novi pravilnik o nagrajevanju po ekonomskih enotah pravi, da je , višina osebnih dohodkov posameznih samostojnih obračunskih enot in podjetja neposredno odvisna od dosežene proizvodnje, proizvodnih stroškov in doseženega dohodka podjetja. Cisti dohodek bodo delili prav tako kot prejšnja leta. 81 odstotkov čistega dohodka bodo porabili za izplačilo osebnih dohodkov, 19 odstotkov pa bodo izločili za razne sklade. Vsekakor pa ie najvažnejši četrti člen pravilnika, ki pravi, da se z uvajanjem nagrajevanja po enoti proizvoda ukinja izplačilo dohodkov nad tarifno postavko ob zaključku računskega obdobja. Doseženi osebni dohodek vsake ob-računske enote in podjetja bodo delili takrat, ko bo dosežen, to je vsak mesec. Zaradi točnejšega finančnega poslovanja in za boljšo kontrolo organov samoupravljanja, kje nastajajo večji ali manjši stroški, so podjetje razdelili na posamezne obračunske enote. Proizvodne obračunske enote so jamski obrat, površinski kop in separacija. Poleg tega pa so določene še pomožne in upravne obračunske enote: vzdrževalni obrati, avtopromet, konjski promet, žaga in uprava, ki obsega splošni, tehnični in gospodarski računski sektor, materialno upravo in prodajo. Temelj za nagrajevanje po enoti proizvoda je količina nakopanega premoga in stroški, ki so bili za to potrebni. Izhodišče za delitev dohodka, ki ga je ustvarila posamezna ekonomska enota, pa ie celoten osebni dohodek, ki ga je ustvaril vsak posameznik na osnovi meril iz tarifnega, akordnega in premijskega pravilnika. Uprava rudnika torej pospešuje individualne učinke in prizadevnost vsakega posameznika... Za tono nakopanega premoga pa bo delež osebnih prejemkov za vsako proizvodno enoto različen. Tako je določen za jamski obrat za tono nakopanega premoga delež osebnega dohodka v višini 1110 dinarjev, pri površinskem kopu 1268 dinarjev, prodaji 4,14 dinarjev, tehničnemu sektorju 35,50, separaciji 152,2 dinarja itd. Za čas. ko posamezne ekonomske enote ali celo podjetje ne bi moglo ustvariti potrebnih sredstev za nagrajevanje, bodo osnovali poseben rezervni sklad osebnih prejemkov podjetja. V tem skladu bodo vedno naložena sredstva v višini enomesečnega bruto zneska osebnih dohodkov podjetja. V takih primerih bodo od tu črpali sredstva za osebno nagrajevanje delavcev. Prav tako bodo osnovale take sklade tudi posamezne ekonomske enote. S tem da so kočevski rudarji uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda, hočejo imeti točen pregled, kje in kolikšni proizvodni stroški nastajajo in na kakšen način bi jih lahko zmanjšali; doseči hočejo, da bo dohodek podjetja čimbolj porasel, da bo prodajna cena premoga čim nižja, dosegli bodo pa tudi veliko višje osebne prejemke. In na koncu še nekaj besed o letošnjem proizvodnem planu podjetja. Delovni kolektiv je sklenil, da bodo letos nakopali 200 tisoč ton premoga, kar bo dalo vrednost 816,600.000 dinarjev. V jamskem obratu ga bodo nakopali 96 tisoč ton na površinskem kopu pa 104 tisoč ton. Za to bodo morali odstraniti 550 tisoč kubičnih metrov ostalega materiala. Tako pride za ^ten rudnik na' moža dnevno 1X>55 tone premoga, v jamskem obratu 1,78, na površinskem kopu pa 1,17 tone premoga. Po rekonstrukciji premogovnika (izgradnji nove separacije) pa se bo dnevna proizvodnja dvignila na 1,235 tone premoga na moža, kar je skoraj petdeset procentno zvišanje proizvodnje v zadnjih nekaj letih. Sredstva za gradnjo separacije so že odobrena, po pogodbi z »Zidarjem«, ki jo bo gradil, pa mora biti letos gotova. -vec Združitev političnih organizacij Iz bivše občine Dobrepolje so se vsa vodstva političnih organizacij, razen Zveze borcev, že združila z vodstvi političnih organizacij v Grosuplju. 20. februarja bo v Gro-suplju občinska letna konferenca Zveze borcev, na kateri bo izvršena združitev dobrepoljske organizacije ZB z Zvezo borcev Grosuplje. Na področju bivše občine delujeta dve organizaciji ZB: na Vid- mu, ki šteje 125 članov in Strugah, kjer imajo 75 članov. Prva se priključi kot smo že omenili Grosuplju, druga pa Kočevju. Organizacija ZB na Vidmu je imela dobro obiskan občni zbor. Razpravljali so o politično-gospo-darskem stanju. Na občnem zboru so sklenili, da bodo letos uredili na Vidmu partizansko grobišče, kjer leži v skupnem grobu 18 talcev. • Indijski ministrski predsednik Nehru je predlagal kitajskemu ministrskemu predsedniku Cu En Lain, naj bi prispel v Delhi, da bi razpravljala o indiisko-kitaiskem obmejnem sporu. Nehru želi. da bi se spor s Kitajsko čimprej izgla-dil, kar bi bilo v korist eni in drugi deželi. • Sovjetski premier Hroščev se je mudil na uradnem obisku v Indiji. Na sprejemu v nekem indijskem mestu je izjavil, da Sovjetska zveza s tem, da ko pomaga Indiji, želi predvsem prispevati k razvoju njenega gospodarstva. Hroščev je tudi dejal, da je pri tem edini cilj Sovjetske zveze, da se Indija postavi na lastne noge in okrepi svojo neodvisnost. Po obisku v Indiji je odpotoval v Burmo kjer se je mudil dva dni • Britanski predsednik vlade Macmillan se je vrnil s potovanja po afriških deželah. Po prihodu ie izjavil, da so načela, na katerih mora sloneti britanska politika do tega dela sveta razumevanje, potrpežljivost, zmernost in strpnost. w V zalivu Nuove v Argentini ie neznana podmornica, ki so jo vojne ladje argentinske mornarice blokirale. Argentinsko zunanje ministrstvo je izročilo veleposlaništvom 23 dežel noto, v kateri sprašuje ali pripada katera izmed neznanih podmornic v njihovem zalivu ladjevju njihovih dežel. Vsi dosedanji odgovori, ki so jih prejeli, so bili negativni. • Na Dunaju je bilo ob 26-let-niei delavskega upora zborovanje, ki se ga ie udeležilo nekaj tisoč Dunajčanov. Zborovanje je izzvenelo kot protifašistična manifestacija. W Predsednik Eisenhower je predložil Kongresu nov program pomoči tujini v znesku 4 milijarde 175 milijonov dolarjev. Ta vsota ie za milijardo večja od pomoči, ki jo je ameriški Kongres odobril lansko leto Kakor menijo, bo del sredstev za gospodarsko in tehnično pomoč namenjen za pomoč deželam južne Azije. Srednjega vzhoda in Afrike, skoro polovico pa za vojaško pomoč deželam Atlantske zveze. • Kakor poroča albanska časo-pisna agencija, je predsednik LR Kitajske Liu Sao Ci sprejel povabilo, naj obišče Albanijo. Točen datum obiska še ni določen. • Iraški premier Kasem je otvo-ril dela pri izgradnji nove železniške proge v tej deželi. Proga bo povezovala prestolnico Bagdad z Bazro. Dolga bo 578 km, tako da bo to osrednja železniška magistrala. Doslej je obratovala le ožkotirna železnica. • V Varšavi je bil podpisan načrt o izpolnitvi pogodbe o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko za leti 1960 in 1961. Načrt določa sodelovanje, med obema deželama na znanstvenem, prosvetnem, kulturnem področju in na področju umetnost'. Skupino volilcev iz Loškega potoka, Š. F., T. A. in C. R. zanima, kdaj bo uvedeno socialno zavarovanje kmetov, koliko bo znašal prispevek od osebe ali družine za socialno zavarovanje ter kolikšne ugodnosti bodo imeli kmetje od socialnega zavarovanja? Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev je bil izdan na podlagi zveznega zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev (Ur. 1. FLRJ št. 27-488/59). Po določbah tega zakona, ki je bil objavljen v Uradnem listu LRS št. 38-191/59 z dne 3. decembra 1959, so zdravstveno za-varovani vsi, ki se ukvarjalo s kmetijsko delavnostjo kot rednim ipoklicem, ne glede na to, ali imajo morda dohodke tudi od kaks-nega drugega samostojnega poklica, ter družinski člani kmetijskega proizvajalca, če jih ta preživlja na podlagi zakona ali pogodbe in živijo z njim v družinski ali na gospodinjski skupnosti. Obvezno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev se vpelje s L I. I960, pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja pridobijo kmetijski proizvajalci s 1. IV. 1960. Sredstva sklada za finansiranje obveznosti iz osnov, zdravstvenega zavarovanja so: splošni prispevek, ki ga plačujejo vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva; splošni prispevek, ki ga plačuie vsak kmetijski proizvajalec zase in za vsakega družinskega člana, ki je po zakonu zdravstveno zavarovan; , ... proračunski prispevek občine, okraja in LR Slovenije. Ljudska skupščina bo z zakonom o družbenem planu ali na s posebnim odlokom vsako leto določila tako osnovo kakor tudi višino prispevka od katastrskega dohodka davčnih zavezancev, prispevek na vsakega zavarovanca, ter višino in način za plačevanje dotacije ljudskih odborov in republike Skladom zavarovanja. Za leto 1960 je določen prispevek v višini 2 odstotka od katastrskega dohodka in za vsakega zavarovanca po 1200 din letno. Omeniti je treba, da so zavezanci 2 odstotka proporcionalnega prispevka od katastrskega dohodka vsi. ki so lastniki zemliišč, ne glede na to. ali bodo po tem zakonu zavarovani ali ne. to se pravi tudi tisti lastniki, ki so v delovnem razmerju in so zaradi tega zavarovani oo zakonu o socialnem zavarovaniu po tem zakonu pa ne bodo imeli nobenih pravic. Pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu so naštete v 8. in 9. členu in sicer: a) zdravstvene storitve, ki se plačujejo v celoti iz Skladov zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev (8. člen zakona) : zdravljenje v katerem koli zdravstvenem zavodu, če zbolijo za temile boleznimi: akutna otroška ohromelost, Bangova bolezen, bolezen kalaazar četrta venerična bolezen, davica, gobavost, griža, kapavica, kolera, koze, kuga, lues, malteška vročica, mehki Cankar, mikoza. mrtvični krč. nalezljiva zlatenica, nalezluvo vnetje možganske mrene, oslovski kašelj, ošpice, paratifus. pe-gavica, porodna mrzlica, povratna mrzlica, rumena mrzlica, smrkavost, spalna bolezen, steklina, šen, škriatinka, trahom, trebušni tifus, tularemija, Vailova bolezen, vranični prisad; zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je bol-nik nevaren za življenje drugih; zdravlienie v vseh zdravstvenih zavodih, če zboliio za aktivno tuberkulozo katerekoli oblike; zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če zbolijo za revmatizmom osebe v starosti do 18 let; bdlnično zdravlienie oseb, ki so v socialnih ali prosvetnih zavodih, če zbolijo za katerokoli boleznijo: bolnično zdravlienie učencev in študentov vseh šol, ki imajo brezplačno oskrbo v internatih ah so štipendisti, če zbolijo za katerokoli boleznijo; zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če se poškodujejo ali če zbolijo za katerokoli boleznijo na flzkulturnih tekmah ali vajah: ambulantno zdravljenje raka; ambulantno zdravljenje otrok v starosti do treh let: vse vrste zdravniške in babi-čke pomoči na domu v zvezi z nosečnostjo, če je obisk na domu zdravstveno potretien, razen ob porodu ; (Konec prihodnjič) jmmm j fen Delegati in gostje na obč. konferenci SZDL v Ribnici. (Foto: Božič) RAZPRAVA ANDREJA PETELINA IN MATIJE MALEZlCA NA KONFERENCI V RIBNICI Socialistična zveza preoblikuje človeka Nove naloge Zveze borcev Kočevje, 17. februarja. — Da- Sevati; žal pa so pokazale organi-nes dopoldne je bila v dvorani zacije v nekaterih krajih vse pre-množičnih organizacij dbčinska malo samoiniciativnosti in so ča-konferenca Zveze borcev občine kale le na naloge »od zgoraj«, Kočevje. Udeležilo se je je okrog V razpravi je sodeloval tudi 80 delegatov in gostov. Na kon- predstavnik ObLO, Drago Benči-ferenci so bili tudi delegati iz na, ki je delegate seznanil z druž-Strug in dragarskega kota. priso- benim planom občine. Dejal je. da stvovala pa sta ji tudi sekretar bo petletni plan 1957-61 izpolnjen Okrajnega odbora ZB, tov. Vrho- že v štirih letih. Lansko leto je vec in članica OO ZB Mariana bilo izpolnjeno 87 odstotkov pla-Drakslerjeva. na. Pred tremi leti ie znašal na- Po uvodnih formalnostih so de- rodni dohodek v občini milijardo legati poslušali obširno poročilo o 600 milijonov din. lansko leto na delu občinskega odbora ZB. ki ga se je dvignil že na dve milijardi je podal predsednik Rauh. Med 700 milijonov dinarjev. Po poro-drugim je poudaril, da so se pri- čilih gospodarskih organizacij bo-čeli člani organizacije v zadnjem do letos dosegli povečanje Plana za času vedno bolj zavedati, da nil- 16 odstotkov. bova organizacija ni zgolj sta- Predvidena je rekonstrukcija novska organizacija vojnih vete- rudnika in Tekstilane. V Teksti-ranov, pač pa ima vedno večje po- lani se bo po rekonstrukciji dvig-litično obeležje. Ker so socialno- nil a proizvodnja od 600 milijonov ekonomski pogoji članstva z za- na milijardo 300 milijonov din. konom že rešeni, se bo organiza- Poskušali bodo tudi dobiti sred-eija morala boli posvetiti politične- stva za izgradnjo Kemične tovar-mu delu, predvsem na vasi, kjer ne, ki bo že v začetni fazi imela na j bi bili ravno člani ZB nosilci dve milijardi bruto prometa. Uspe-najnaprednejših idej in borci za li so tudi dobiti sredstva za rekon-uspešno uveljavitev našega gospo- strukcijo ceste od Stare cerkve do ?"™eiLr,1S«5teTirLVS) “S'vi- Podpredsednik OOSZDL And,el Pelem le «ovorll o n.dralev,- nov,njfta skupnost dalje delalo v organih' družbenega jeniški dom, za ribniško-kočevski Petelin je konferenci naiprei iz- nju delavcev po učinku. Tak na- Imeli bomo še veliko dela z ure-unravliania da se čim boli udei- vodovod pa je že odobrenih 50 mi- ročil pozdrave v imenu Okrainega čin nagrajevama je dal zelo dobre jevanjem kmetijskega vprašama, stJuie o v iawe^ političnem živ- htonov dtoarie? odbora Socialistične zveze. V dali- rezultate. V okraju je 90 odstot- tako da bo šlo kmetijstvo v korak lLnju in s tem dajejo ostalim dr- V razpravi je" sodelovalo še ve- šem govoru je dejal med drugim: kov vseh delovnih mest plačano po z razvojem industrije. Z uveliav- žAviiannm zgled. liko tovarišev Konferenco ie v Ko ocenjujemo delo SZDL je nrav, učinku dela. Letos bomo še izboli- ljanjem socialistične politike na Tov Rauh se ie dotaknil tudi imenu Okrajnega odbora ZB no- da podrobneje pregledamo doseda- šali sistem nagrajevanja po učinku, vasi bo rešeno tudi vprašanje kme- gosipodarskega razvoja naše ob- zdravil tovariš Vrhovec in podal nje delo. Živimo v kongresnem le- Socialistična zveza ima zelo tustva in kmeta tako da bo kmet čin? Poudaril je, da so bili v in- nekaj zelo tehtnih pripomb. tu, saj bo letos V. kongres SZDL vazne naloge - ie motor, ki deležen istih ugodnosti kot Jih ima d us tiri ii in kmetijstvu doseženi že Na koncu so izvolili nov 37-član- Jugoslavije. Na kongres se morajo usmerjate nudi porroč organiza- danes delavec v industriji. zavidljivi uspehi. Med člani ZB ski občinski odbor in delegate za organizacije SZDL dobro pripravi- cijam je gibalo vsega politic Tovariš Petelin ie dejal, da bo je precej kmečkih ljudi. Vpliv teh okrajno konferenco ZB. Za pred- ti. Na vseh področjih gospodarstva nega dela. Socialistična zveza^bi treba letos napeti vse sito da bo ljudi pa se mora na vasi boli po- sednika občinskega odbora ZB ie smo dosegli velike uspehe. Na več- ma'ala stamo spremljat1 Probleme plan v £ znati, organizacija ZB pa mora bil ponovno izvoljen Alojz Rauh. ji uspeh pa bo, ko bomo petletni družbenega upravljanja. V okra ju Poideva da se bo povečala k e- biti najvažnejši činitelj v boju za -vec plan izpolnili v štirih letih. je skupno 45.000 ljudi ki sodelu- tijska proizvodnja za 36 odstimcov Sa7?tiS0odnaoSMvnaUve^iaVlteV . nega^provljamto^To3 nam nove. zajelo 20 odstotkov vseh površin $£,!,?% O čem so govorili v razpravi *S*& zadnjem 7asu se je z zakonom Po poročilu predsednika se je JLA bodo _ SZDL vedno na razpo- misijah itd. f uoravltalca na" vseh^pSSh močno zboljšalo, tako da organi- začela živahna in plodna razprava, lago pri njemh akcijah ... spr^™ eg^ Kienif ki se oT detovnosti Naloga SZD^fe FANI GELZE: Trgovska podjet- vija_ iabko vedno dovoli snovi za vzgajati ljudi. Novi občinski od- ja bi bilo treba združiti, s tem bi obravnavo. Enkrat naj na primer bor Socialistične zveze naj nudi za materialm obstoj članov ZB na J02E KUŠLAN: V kooperaciji združili tudi sklade podjetij... razpravljajo o šolstvu, na sejo naj vso pomoč osnovnim organizacijam, skrbijo tudi za otroke padlih bor- gmQ doseRli razmeroma siabe re- ObLO naj bi pokazal več razume- pokiičejo člana šolskega odbora, kakor tudi ostalim organizacijam, n?' J .llrXnbo zultate. Vzroki za to so v konser- vanja za potrebe trgovin Po- druRič 0 zdravstvu, seji naj pri- trebi posvetiti več pozornosti 'rav- vativnosti kmetov in premajhni trošmški sveti, ki so lansko leto gostvuje tudi član upravnega od- I niu in d -ološki vzgo- skrbi organizacij SZDL na vasi. nekaj časa dobro delali, so sedal bora zdravstvenega doma itd. Zeno izobraževanju m ideološki ,g ReRulacija Bistrice in melioracija v mrtvilu. SZDL naj stori vse. da ,0 važn0 področje dela ie tudi sta- 11V ’ hihilelnem letu 1959 so zbi- zeml.fl£č 1)0 zel° velikega pomena, bodo potrošniški sveti spet zazi- cali ŽSotiiJ o° boto Izboljšanje zemljišč bo --------------------------- delavskih množic pred vojno in |udi izboljšanje ziviienu^,,- ^ ANTOn MIHELIČ: Po vojni zaciji ni treba več skrbeti za nji- Prinašamo najvažnejše misli iz te hovo ekonomsko plat. Poleg skrbi razprave. Matija Maležič: ODNOSI DO DELAVNE INTELIGENCE! Brez solidnega znanja, brez ljudi z velikim znanjem, ne moremo pomenilo veli... pričakovati napredka. Kaže se ^ved- tudi izboljšanje življenjskih pogo- MiHFTif. „nini MAKS DROBNIČ: Govoril je o no večja Potreba po izobraženih spomine Dosameznikov na ,e,a n,- {"j-***' »° —* smo zait,,,, zato — 35 Twd bo zbir- DOiise saaovc ... Koli uito« Ho Knwn naHn- 1VJJ Jraruzan. vbnuviie , L__s_____linrh Hn m- še revolucije. Obogatili so zbir- D°i*e bauove.. . toilko bolj hiteti, da bomo nado- ™alo treba odnos delovnih ljudi do Inko dokumentov v kočevskem mu- STANE GORŠlC. Diskutiral ie o knadili zamujeno. Potem ie disku- , , pnrli7im Parti- teligence spremeniti. Razumeti mo- zeju. Priredili so tudi razstavo »40 vlogi delavskega upravljanja. V tiral o nadaljevanju del pri regu- P”™1' 0' ., _« bi ustanovili ramo, da brez strokovnjakov ne let KPJ«, ki si jo je ogledalo lepo podjetjih bi bito treba bolje izko- ladji Bistrice, melioraciji zemliišč. zarJSKa ”v™Y7|l”5h leniti Vrste bomo prišli nikamor, v Ribnici He število ljudi v Kočevju in drugih ristiti notranje rezerve, ki bi se izboljšanju trgovskih lokalov, to- r™. " , 1, ha Sai bo v bližnjih letih povečala indu- krajih. krajevni organizaciji v Ko- dale še izkoristiti od 10 do 15 od- varni vezanih vrat LIP in drugem. J dl. • “ . , ,, nikjer strija, ki bo zaposlila več sto no- ilTBaKrt 3EE Na konferenci so sprejeli tudi Z modernizacijo kmetijstva se bo turno mrtvilo. Gostovanja tujih strelske organizacije n o soaeio Deloyni inteliSenci in strokov-naslednje sklepe: Krajevne orga- sprostila nova delovna sila. Zato društev so pokazala, da si naši vamu miaa c n jakom, ki jih imamo, moramo po- nizacije morajo zbrati podatke za bo treba razširiti industrijo, da bo zehio kulturnih prireditev. SAMSA* Med drugim je svetiti več pozornosti, skrbeti mo- kroniko njihovih krajev; do 20. zaposlila odvišno kmečko delovno Poudarila je pomen Delavske um- dp", d_ r;b„oeaza ^™ŠP0 ramo tudi za šolanje novih stro- obletnice vstaje naj se pripravi Bn0. Vzporedno z razvojem mdu- verze, ki je v razmeroma kratkem > WtNt '1 --LjVsom načrtno^ delo kovnih kadrov. Dober strokovniak knjiga o narodnem heroju Jožetu stride bo treba skrbeti tudi za raz- času organizirala ze vrsto preda- deto bZDL predvsem nac pomeni veliko investicijo. Preden Sešku, izda naj se tudi knjiga o voj obrti in turizma. vanj. tečajev, šol M Razveseljivo "Jr'1, ® ?smdar.skt razvoj tako v dobimo inženirja nas stane pre- borbah in ljudski revoluciji na „ . . . Je. da so dramatske družine v ob- ušesen S^POdare alne de_ cej denaria. Ribnica, ki je soraz- Kočevskem. Postavili naj bi spo- FRANC LEVSTIK: Najprej je čim pripravile v zimskem času več ^ledu ndu. t je, Zg ^ merno še zaostala, potrebuje zato menike padlim borcem v Starem govoril o delih pn ureditvi ribni- prireditev. Potrebno bo urediti lavnosti m centrom — Rib- še toliko bolj strokovnjake v in- logu. Dolgi vasi, Fari in Dragi, škega gradu. Člani SZDL iz Rib- prostore, kjer prirejajo društva P“vcza™ . čimprei uvedla av- dustrijd, kmetijstvu in drugod, zbrali pa naj bi tudi sredstva za nice ter pripadniki JLA so v le- prireditve v Dolenji vasi. Sušju in neka1 dnevnimi Občinski odbor Socialistične zve- spomenik Jožetu Sešku v Kočevju, pem številu sodelovali s_ prosto- Jurjeviči... vožnjami avtobusa od Podklanca ze, je dejal tovariš Maležič. naj V preteklem letu je bilo v ko- voljnim delom pri obnovi firadu. Skrarfc* Ribniški do Grčahic. ki vplival, da bodo boljši odnosi čevsiki občini 21 krajevnih orga- Letos bodo z deli nadalievah. Po- , 1n:* ZG^0 do delovne inteligence, kakor tu- nizacij ZB z 2046 člani. Po priklju- udaril je pomen muzeja, ki bo imel jamarji so dosegi lam zuo ue STANE ILC predsednik ObLO: di v tem, da bodo prišli v Ribnico čitvi delov dobrepoljske in sodra- prostore v gradu. Važno gospo- ™ie. V Ribmci imamo - Precej sredstev smo vložili za raz- novi šolani ljudje... ške občine pa obstaja 23 organi- darsko dejavnost prestavlja za memo lepo število;|a™a” v. voj gospodarstva v naši občini. Tu- — * — zacij z 2224 člani. Mnogo članov Ribniško dolino domača obrti Ito- jamarstvo ic povezano tudi di za komunalno dejavnost, grad- DRAGO BENCINA se aktivno udejstvuje v organih to moramo podpreti m jo modern - J • . p. biR ■ nj0 vodovoda v Dolenji vasi. je kandidira v Koprivniku družbenega upravljanja in ostalih zirati. Izdelava suherobe naj bi s a vslj #o precej sredstev. Pri tem so kandldlrav KoprivnUtu oreaniizaciiah se preusmerila od ročnega dela k marji deležni, če ne arugega. vsaj * pri sne vali Naš v Ponedeljek, 8. februarja, je V razpravi so veliko govorili o strojni obdelavi. Zato pa bo treba moralne podpore... proračun^e bo dvignU za l2 do bil v Koprivniku zbor volilcev. konkretnih nalogah ZB pri socia- organizirati delavnice... STANE LOVŠIN: Slemenske va- 13 odstotkov. Občinski družbeni Udeložih so so ga tudi predsednik lizaciji vasi. pri uvaianju napred- MII AN »IVOJEVIC oficir TT A' si so zadovoljne, da smo se pridru- plan naj bi Socialistična zveza ^bčmskegaijudskega odbora Ko- ™r,š„«hn»h38ss en, najvažnejših nato. M bi ilh SST SrJlek ZBredili smo vodovod. Sekretar Obt. komtteia ZK Ko- zboru so soflasno sorejelikan«. morale kraievne organizacije na slavah, sodelovali so tudi v akci napieuen. k Tpm,ionn čpvip Tndvik Golob ie pozdravil daturo Draga Benčine za občinske- ^ropmvm žLa wŽev pred- Jah, ki jih je organizirala SZDU pmsveto do^ Lepe uspe: ^Ie Ludvik. Golob^^ komite1a odbomUta VoUtve bodo 28. fe- stavlja poleg ZK in SZDL naj- Želimo da bi se to sodelovanje he je dosegla a ga^ R^treb^ odbora SZDL Kočevje, bruarja Prebiva ci Koprivnika si mnšneišn nnlitičnn orean /acijo razvijalo tudi v naprej. Se več! no bi pilo zgraaiu novo smo. ro - bi bila med obema močno žele, da bi jih tovariš Ben- močnejso ponueno organ.zacuu. w cHVd tl,a; „ „rp. treba je tudi po novi cesti Ortnek- Zaželel je. da bi ona m™ v c činQ y kratkem tudi obiskal. Problemi vsakega kraja pa so tudi Radi bi navezali stike tudi s pre- ^®baje tudi po problemi ZB, ki bi jih morala re- bivalci okoliških vasi. Pripadnik občinama tesna povezava . Na zadnjem plenumu Občinskega komiteja Zveze komunistov Kočevje, so obravnavali med drugim tudi gospodarske probleme. Ogledali si bomo najvažnejše stvari. Pri investicijskem vlaganju v gospodarstvu moramo doseči, da si vsa prizadeta podjetja takoj oskrbijo jDotrebno tehnično gospodarsko dokumentacijo in tako zadostijo formalnim zahtevam za pridobitev sredstev. Rudnik in Kemična tovarna imata potrjena in-vesticijska programa, Hudnik celo že odobrena investicijska sredstva, obe gospodarski organizaciji pa šc nimata načrtov. Komunisti v obeh podjetjih so dolžni, da storijo vse, da bi te gradnje mogle čimprej začeti. Investiranje v obnovo avtoparka pri podjetju »Avto« Kočevje v višini nad 200 milijonov din v redu poteka. Začeti bo treba z uresničevanjem rekonstrukcijskega programa tekstilne tovarne in razmisliti o njeni perspektivni širitvi v prostore današnje Kemične tovarne, ker je v tehničnih in gospodarskih razpravah zmagalo mnenje, da je treba graditi novo kemično tovarno izven dosedanjega območja, in to ob industrijskem tiru. Vso skrb moramo posvetiti novo Perspektiva kočevskega gospodarstva osnovanemu podjetju IT AS zaradi vabljive jaerspektive, ki je pred tem podjetjem. Gospodarstvo v naši komuni — moramo reči — je odločno krenilo na bolje. Splošni razvoj je tudi naša podjetja prisilil k resnejšemu obravnavanju proizvodnje in vodi želo odločno podjetja od diletantskega do strokovnega načina proizvodnje. Sedanji sistem nagrajevanja v podjetjih ie bistveno okrepil in razširil proizvodnjo in moramo reči, da so podjetja v celoti dosegla družbene proizvodne načrte, ki so si jih sama zelo visoko postavila, tako da smo v zadnjih dveh letih povečali obseg naše proizvodnje za 33 % in tako presegli vsa pričakovanja. Delovanje Zbora proizvajalcev kot družbenega kontrolorja nad delom podjetij je bilo letos zelo uspešno in važno pri doseganju rezultatov. Posebno poglavje predstavila naša gospodarska dejavnost na jx>dročju kmetijstva in gozdarstva. Kmetijsko gozdarsko posestvo ie treba zgraditi v močan proizvodni kombinat. Pri tem je treba v gospodarstvu hoditi enako odločna jx)ta kot v kmetijstvu. V kmetijstvu smo na posestvih ustvarili osnovno plemensko čredo, ki predstavlja obenem tudi osnovo za proizvodnjo prehrane za širšo čredo, za pitanje. Z izgradnjo jxienostavliene tovarne močnih krmil za okrog 200 milijonov bi bila ustvarjena tudi krmna baza za povečanje črede, obenem pa tudi za intenzivnejše povezovanje socialističnega družbenega sektorja s privatnim. Problem lesno Industrijske proizvodnje bo prej ali slej zrel za razpravo, ker obseg te proizvodnje zelo počasi dvigamo in nas prehitevajo kraji, ki imajo neprimerno manjše lesne zaloge in računajo z našimi zalogami. Tako bomo mi še dolgo samo surovinsko področje za industrijo v drugih krajih. Zaradi tega bo treba odločno obravnavati tudi to vprašanje in razmisliti ali je zavora v tem, ker je lesna industrija združena z ostalimi dejavnostmi v enem podjetju ali so tukaj kakšni drugi objektivni vzroki za tak razvoj. S področja komunalne graditve je kljub potrebam podeželja glede elektrike in vode največji problem vode za samo mesto Kočevje. To vprašanje postaja vedno bolj pereče in ga bo treba rešiti na nek način, ker sicer bo zelo težko govoriti o razvoju industrije pa tudi živinoreje v Kočevju. S tem v zvezi je treba že sedaj pri Vodni skupnosti ljubljanskega okraja doseči, da začne resneje reševati tudi ta naš problem. V tem okviru je treba še posebej in naglo dokončati dopolnilni rezervoar in okrepiti vod do rudniškega naselja. Poleg ureditve mestnih cest. med katerimi bi bilo treba nujno dati prednost dokončni ureditvi Šeško-ve ulice. Podgorske ceste in ceste do Seškovega doma, predstavlja gradnja ceste Ljubljana—Brod na Kolpi upravičeno zahtevo tega krajai. Ker so potrebe po modernizaciji cest zaradi vedno večjega prometa velike in nujne, bo jx>-trebno mnogo prizadevanja, da si z renovirano cesto tudi Kočevski odpre pot proti morju. Ta potreba bo postala toliko realnejša, ako bodo letos in prihodnje leto dejansko povezali Delnice z Brodom na Kolpi z novo, moderno grajeno cesto. Ako ne bomo dovolj prizadevni, se prav lahko dogodi, da bo postala aktualnejša smer Brod-Cabar-Prezid-Rakek kot razbremenilna cesta proti morju, ki bi hkrati odprla lepe predele Notranjske. Zato bo treba doseči, da se že letos začeta dela v prihodnjih letih nadaljujejo proti Ljubljani in pozne;e proti Reki. Že danes je treba misliti v zvezi z gradnjo ceste in naraščajočo gospodarsko močjo tega kraja na to, da bo treba pripraviti vse potrebno za turizem, ki bi lahko nadalje okrepil gospodarstvo te komune. V modernizaciji trgovine v Kočevju smo orecej napredovati, zaostajamo pa v gostinstvu, kjer imamo slabe materialne in kadrovske pogoje. Tako se bo sedaj, ko je prvi korak z združitvijo gostinskih obratov narejen, moralo obenem tudi začeti z modernizacijo gostinstva in ustvarjanje pogojev za razvoj turizma. M. B. Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek, dne 23. II. 1960 bodo naslednja predavanja: Kočevje ob 19.30 uri v gimnaziji: V Soli za starše: prof. Franc Pediček — Otroci, ki jih težko vzgajamo. V Soli za mlade: dr. Ana Kraker — Zdrava nosečnost in porod. V Stari cerkvi ob 19. uri — Lado Gašparac: Za varnost na cesti Sre. V Fari ob 19. uri: Golob Ludvik — Razvoj religije in krščanstva. Predavanje za člane Kmetijskih zadrug V Livoldu bo dne 21. II. ob 8.30 uri predavala tov. ing. Mira Bižalova, ob 10. uri pa tov. ing. Zorc Anton. V Predgradu bo 23. II. ob 14. uri predavala tov. ing. Mira Bižalova. V Banja loki bo 24. II. ob 15. uri predavala 'tov. ing. Mira Bižalova. V Fari bo 24. II. ob 15. uri predaval tov. Merhar Janez. V Osilnici bo 24. II. ob 15.30 uri predaval tov. Mikulič Karel. V kolikor bo zadostno število kandidatov, bo Delavska univerza priredila predavania iz splošnega dela programa za strokovne izpite lavnih uslužbencev. Pozivamo vse zavode in liudski odbor, da dostavilo do 25. t. m. Pismene prijave kandidatov. Stroški in program predavani se bodo določili glede na število prijav. Predavanja se bodo pričela prve dni marca. Vse šole, vrtce, družbene organizacije in podjetja opozarjamo. da imamo na razpolago večje število diafilmov in diapozitivov. Posojamo iih proti minimalni odškodnini, ki znaša za Posamezni komad 30 din, za šole in vrtce pa 20 din dnevno. Kilometer železnice stane 25 milijonov Na pravi poli Po uspelo izvedenem ustanovnem je imel vsak klub le no enajst ali občnem zboru, na katerem sta nekai več igralcev, smo lahko opti-bila oba kočevska nogometna klu- misti, da bomo v bodoče tudi v Nesrečni kočevski vlak! Koliko osvoboditvi so jo samo zasilno ure- Žlebiča do Kočevja, kjer je speha združena v enega, je bila prejš- Kočevju privrženci nogometne igre pikrih je že bilo izrečenih in na- dili. da ie bila sposobna za promet, ljana po ravnini, pa je razmeroma nji petek prva sela novoizvolie- prišli na svoj račun. Zelia vseh. pisanih na njegov račun! Vsa po- Šele v kasnejših letih so pričeli s dobra. Po ravnmi bi lahko vlak nega upravnega odbora NK »Ko- posebno pa tistih, ki so nedeljo za vojna leta mu že očitalo polževo temeljito rekonstrukcijo. Zel na dosegel hitrost tudi do 80 in več je biio denarnih sredstev vedno kilometrov na uro. premalo ali pa so jih morali nuj- Prav tako kot proga pa so bila no uporabiti na drugih, važnejših na odseku Grosuplje—Kočevje med čevje«, na kateri je bila začrtana nedeljo bodrili svoja moštva, na- hitrost, zastarelost in podobno, pot razvoja nogometne igre pri zadnje pa največkrat odhajali raz- Ljudje, ki se z njim vozijo, se že nas. očarana, naj se kmalu izpolni. Zdaj dalj časa sprašujejo, kdaj bo pro- Takoj po uvodnem nagovoru Pa ie stvar tako vodstva kot igral- ga dokončno ureiena. predsednika kluba tov. Pavla Ma- 'cev in trenerskega kadra, da ne Ko sem se pred dnevi mudil v rinška, so konstituirali posamezne bo spet razočaranj. Ljubljani, sem se na podjetju za krajih. vojno razdejana tudi vsa postajna V zadnjih enajstih letih je pod- poslopja (razen Ortneka). Doslej jetiu uspelo urediti progo od Gro- so bile zgrajene nove postaje v komisije ki bodo odgovorne za To je le nekaj misli po prvi seli vzdrževanje prog pozanimal o re- suplja do Dvorske vasi. Povsod so Velikih Laščah. Ribnici, Lipovcu konkretne naloge v novem klubu, upravnega odbora NK »Kočevie« konstrukciji železniške proge Liub- izmenjali zastareli in izrabljeni in Kočevju; v Žlebiču, Dvorski va- Te komisije so' tehnična, gospo- in če se ne bo krenilo z začrtane ljana—Kočevje. V razgovoru z ne- gornji ustroj (tirnice, pragove itd.) si in Dobrepolju pa še vedno ča- darska mladinska za tisk in ero- poti, smo lahko prepričani, da bo katerimi tovariši sem zvedel zani- Na tem odseku je sedaj dovoljena kajo na rešitev. Potnike s teh po- naeando ter disciplinsko sodišče in šlo na bolje. sai so za to podani mive podatke, ki jih bomo tudi normalna brzina — do 45 kilo- staj lahko torej potolažimo, da je vsi pogoji. posredovali našim bralcem. metrov na uro. Večje hitrosti vlak že odobren del sredstev za gradnio Med vojno je bila naša železnica ne more doseči zaradi ostrih ovin- postajnih Jože Svete občutno poškodovana. Takoj rediteljska služba. Z ozirom na izbor in zainteresiranost članov teh komisij je upati, da bodo naloge, ki stojijo pred novim vodstvom, izpolnjene z zavestjo, da le trdo delo in popolna predanost lahko pripeljeta kočevski nogomet na raven, ki bi mu po tradiciji in ve- poslopij v Utasiauitev Hie&ecnavega dne Žlebiču in po kov in strmin. Od Dvorske vasi Dobrepolju. Gradnja naj bi se do Kočevja pa so še vedno tirnice predvidoma pričela že letos, kdaj iz leta 1898, ko je bila proga zgra- bo pa končana, se še ne ve. Lahko jena. Težava je namreč v tem, ker samo upamo, da odobreni denar nobena tovarna ne izdeluje več ta- ne bo »nujno potreben« drugje. Na konuc razgovora mi ie tovariš Jogan še dejal: »Povsem ra- Občinski svet »Svobod« in pro- Profesor Janko Kovačič je ori- kih tirnic, zato morajo uporabiti likosti kraja vsekakor šla. Seveda svetnih društev je tudi letos or- sal življenjsko pot našega največ- tračnice iz drugih krajev, kjer so ni napredek odvisen od vodstva ganiziral v Kočevju že tradicio- jega poeta, ki ni nehal ljubiti svo- jih izločili. Material, ki ie še uoo- zumemo željo potnikov, da bi bila samega temveč v prvi vrsti od ak- nalno proslavo Prešernovega dne. je domovine in svojega naroda raben, malo popravijo in ga vde- proga čim prej urejena. Tudi ra- tivnih igralcev, ki bodo kvaliteto Proslava je bila v Šeškovem domu niti takrat, ko je preživljal naj- lajo v kočevsko proso. Tiri so sicer zumemo, da se neradi vozilo s ta- našega nogometa demonstrirali na ob solidni udeležbi občinstva. Na boli kritične trenutke svojega živ- veliko boljši od prejšnjih, vendar kim vlakom, toda še veliko teže domačem in tujih igriščih, za do- tej proslavi se nam ie prvič pred- ljenja. Sicer pa so nam njegovo so približno prav taker stari. Kra- gledamo tako progo mi! Seveda na mače in tuje gledalce. Ce že go- stavil novo ustanovljeni pevski življenje najlepše prikazale niego- tek račun nam bo pojasnil. ko- tudi potem, ko bo urejeno. vlak ne vorimo o gledalcih si lahko pri- zbor »Jakob Gallus«, ki ga vodi ve pesmi, ki so jih recitirali di- liko milijonov ie stalo re no vi ran j e bo pridobil veliko na hitrosti pač znamo da brez. zaledja ki ga prof Humek. Ker je bil to prvi jaki kočevske gimnaziie. Iz teh 24 kilometrov proge. Vsak kilome- pa bo potovanje varnejše. V pet- predstavljaio objektivni in do pra- nastop novega zbora, se lahko o pesmi je zavela v poslušalce vsa ter stane 22—25 milijonov dinar- letnem planu 1961-65 bomo do ve mere navdušeni eledalei tudi niem samo pohvalno izrazimo. Za- Prešernova vera v lepšo bodočnost jev, kar da okrog 520 milijonov! konca elektrificirali progo od Se- nommeta ni Teh na ie nri nas pel nam ie nekai Prešernovih pe- slovenskega naroda, iz njih so le- prav tako so bili nadomeščeni Žane do Ljubljane, prav tako pa dovoli in iih ho še vpč fe se iim smi za katere je napisal glasbo teli sršeni na nepravilnosti niego- Vsi provizorni mostovi, ki so bili tudi do Zagreba in Jesenic. Rekon- ho nudilo kvaliteten in učinkovit pevovodja profesor Humek. Pevci, ve dobe in iz niih level ves brez- razrušeni med vojno, s pravimi struirali bomo tudi nekaj važnei- nocromet ki (vfreie še tako hlad- kakor tudi njihov vodja. so v vaie up neuslišane ljubezni do ljubile- konstrukcijami. Lesen nadvoz je šib prog. Za ta dela pa so po- s vložili veliko truda, saj nekateri nega dekleta. ........... ostal samo še pri Zdenski vasi. imraaMr-H* nega gledalca. Kvaliteta igre pa se bo v doslednem času prav go- prihaiaio k vajam iz oddaljenih Občinstvo je nagradilo izvajalce Izmenjava tirov od Dvorske vasi uu^ivuiium taau M A , . tr .4-a —,— Ani* _________ r, Vviimim nlncVnmpm 17. x ----------.. — trebna velika sredstva, investicije pa so omejene. Med temi milijardami pa se bo našlo tudi nekaj mi- levn i7hniiišalfl sai nam daie za krajev. Vse to nam daje upanje, programa z burnim ploskanjem Iz do Kočevja je predvidena v na tn nekai earanciie že samo dei- da bomo v Kočevju končno le do- dvorane je odhaialo zadovolino. ker slednjih dveh letih. Trenutno ie lijončkov za »kočevarja«. S tem ct,„ trenutno registriranih bili soliden pevski zbor. Zadnje so vsi čutili, da so se ponovno zbil- proga med Dvorsko vasjo in Zle- pa bomo zadovoljni vsi skuoai!« i... ’ vo in drugo moštvo petdeset čase smo skoraj boleče občutili po- žali s Prešernom - človekom Pesni- bičem še v najslabšem stanju, od za prvo m uiuku manjkanje pevskega zbora, s kate- kom in globoko mislečim in liube- za -prvo _ igralcev, kar v zgodovini kočevskega nogometa verjetno še ni bilo. In če zdaj pomislimo še na -vec rim bi se lahko predstavili doma- čim duhom. čemu in tujemu občinstvu. — Na rivaliteto med igralci samimi, kar sporedu sta bili tudi dve pevski je bilo do danes izključeno, ker solo točki. Pri lovcu in kinologu Ivancu iz Sodražice GIBANJE PREBIVALSTVA Poročili so se: KOČEVJE Stanislav Solo- 4If§i S?3el tsfi sssuftaSt&t srt «=« * •>■*»»"**•*■ že zdavnaj steklo, toda rad pri- šest križev, se je marate] naučil znam, da ni tako, kot smo si spo- 111 Jr?^si! v četka zamišliaii. Naleteli smo na Obiskal sem ga m kmalu sva bila vrsto težav, na katere pri usta- v lovskem »elementu«. Pnpovedo-navljanju kluba nismo pomislili: val je, jaz pa sem si beležil: Go-„ _ razkropljenost članstva, prezapo- spodar in blagajnik Lovske družine star 24 let in Bojc Stanislava, trg. ČESTITKE slenost z delom v Zvezi študentov Sodražica bo kmalu 15 let. Vsa pomočnica iz Dolenje vasi 136, sta- ^Ljubemu sinu Jožetu Jurkoviču, ng -faj1 natolcevale^ ^ morje«, 28. februarja matineja jjjo k njegovemu jubileju obilo jugoslov. filma »Volčja noč«. zdravja, sreče in zadovoljstva nje- pjjSTNA ZABAVA V LAŠČAH »Gotovo ste se že srečali z medvedom?« »Seveda sem se, že večkrat. Srečanje pa se je vedno gladko raz- Adolf Ivanc na lovu Sak, gospodinja iz Željn 34 — deč- SVOBODA, Rudnik: 20. in 21. fe- govi otroci z družinami, ka Bojana, Ana Ofak iz Šalke va- bruarja ameriški film »Mata — * — sj — dečka Marka in Stanislava Ferbežar, gospodinja iz Brega pri Stari cerkvi 26 — dečka Jožeta. Mladina Velikih Lašč prireja v šlo. Obrnila sva se vsak v svojo padel, drugi je odnesel celo kožo.« stran in šla svojo pot.« To mi je Ko sem si kasneje ogledal njegovo pripovedoval tako ravnodušno, kot stanovanje, kjer visi na zidu vrsto da bi se srečal s srnjakom. trofej, ki bi jih bili v vsakem lov- Prisluhnite zgodbici, kako je to- skem muzeju zelo veseli, sem med variš Ivanc pred šestimi leti ustre- drugim videl tudi kožuh ubitega volka. »Člani Lovske družine Sodraži- Umria je Marija Votek, rojena RIBNICA: 20. in 21. febr franc. Oselja‘šT v^nadalMen^življenju 19. url" Vabijen"i! Veren, gospodinja iz Kočevja, Kolodvorska ulica 8, stara 83 let. RIBNICA Poročili so se: Franc Janež, delavec iz Kočevja. Reška cesta 11 in Marija Simonič, delavka iz Ribnice 247; Pavel Andoli§ek. po-liedelec iz Lipovca in Mariia Cam-Pa, poljedelka iz Otavic 3. Rodila je Pavla Pintar, gospodi-hja iz Žlebiča 24 — dečka Edvarda. Umrli so: Jože Petek, kmet iz Goriče vasi 45, star 72 let. Elizabeta Zobec, preužitkarica iz Dan 9, stara 93 let in Neža Arko, šivilja iz Jurjeviče 18, stara 57 let. KOSTEL Umria ie Ofak Ivana, rojena Simončič, gospodinja iz Potoka 3, stara 62 let. LOŠKI POTOK Poročila sta se Stanislav Milavec, kmetovalec iz Runarskega 15, star 29 let in Pavla Anzeljc, kme-tovalka iz Malega loga 24, stara 29 let. DOLENJA VAS V Ljubljani so se poročili: Gri-Vec Franc, študent iz Grčaric 22, star 22 let in Bojc Albina, učiteljica iz Grčaric 33, stara 23 let, aass,sasu*w«*«* .. . „ alto - - ■*» =od. m« zd,,»„ in zadružnega doma s ob volkov. Volkovi prizadenejo plemeniti divjadi — srnam in jelenjadi precej škode.« Nadalje sem zvedel, da se na te- _.. „ _ SLABA VEST nič na svetu ne zgodi prvič, da se ntoriju Lovske družine zadržuje pet zapeljivka«, 27. in 28. februarja gorske ulice do Šalke vasi izgubila žena: Mihec ti je vedno bolj vse ponavlja? stalnih in trije prehodni medvedi barvni film »Noč in megla«. 27 in 28. februarja ameriški barvni film »Komu zvoni«. SODRAŽICA: 20. in 21. februarja angleški barvni film »Plavolasa nečakinja Pavla z možem in hčerko Anico iz Prigorice. IZGUBLJENO 12. februarja sem na poti iz Pod- 2« £ii te/t Ut tLtxbzn ameriški barvni film »Zlato džungli«. denar proti nagradi na upravo li- VELIKE LASCE: 20. in 21. febr. sta. češki barvni film »Pokorno jav- IZGUBLJENO ljam«, 27. in 28. februarja amer. 9. februarja sem na poti od film »Modri pajčolan«. »Potrošnika« do skladišča Trgo- denar. Najditelja prosim, da vrne siičen, čim večji je! Mož: Za vraga, kakšno bedarijo je pa spet napravil? NI DOBRO VEDEL Mati: V shrambo sem dala pet DOBREPOLJE, M. In _21.fctau.r- » ^vjn ,z .»tnmobil. ^ „ s« enol. Mihec: Veš mati, bilo je tako OTROŠKA PREBRISANOST Tonček: Očka, ali je res, da se jp iiienslnvaoski film »H-8«, 24. izgubil avtomobilsko cerado. Nai- februarja amarUki fflm »Vzhod- ali ki ji je o tem kaj ™ v™ sss-ssržtirtS: mascopski film »Vera Cruz«. PREKLIC PONIKVE: 25. februarja ameriški preklicujem besede, ki sem iih film »Vzhodna-zahodna stran«. govoril Rusu Dominiku glede LOŠKI POTOK: 21. febr. sovjet- smreke, ker je meja sporna, skl film »Dvoboj«. 28. februarja Kordiš Jože, Segava vas amer. film »Onstran v gozdu«. KOČEVSKA REKA: 20. in 21. fe- preklicujem besede katere sem bruarja italij. film »Smo ljudje govoril zoper Omerza Janeza iz ali kaplarji«, 27. in 28. februaria Dolenje vasi št. 85. jugoslovanski film »Ni bilo za- Bančič Ivan, Kot 4 stonj«, 28. februarja pionirska matineja filma »Naši verni pri- PRODAM jatelji«. skoraj nov šivalni stroj znamke OSILNICA: 21. februarja franco- »pannonia«. Očka: Res je! Enega medveda imajo pripravlje- Tonček: Ali se še spominjaš, da nega za odstrel za inozemskega gosi mi nekoč pravil, kako so te za- sta. podili iz šole? Začeli so tudi s fazani, za katere kaže, da se bodo udomačili v teh SPOZNANJE krajih. V času hudega mraza v tej zimi so prišli na kraj, kjer so se ^ France: Svojo ženo sem spoznal zvalili in preživeli prve mesece žlv-že šest mesecev pred poroko! ljenja, potem pa so šli spet na kraj, Janez: Srečen človek! Jaz pa kjer se zadržujejo. svojo šele šest mesecev pozneje., ski film »Primer dr. Laurenta«, 28. februarja ameriški barv. film »Mož iz Kolorada«. Mihelič Alojzij iz Podbrezja 68. pREDGRAD; 20. in 21. februarja film »Onstran v gozdu«. Izdaja In tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, Polletna 250 din in jo je treba Plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 UBlnl banki Ljubljana, podružnica za Kočevje Šafarič Stane, Trg Svobode 31, Kočevje ZAHVALA Olh nenadomestljivi izgubi na-27. in 28. februarja amer. film šega dragega moža, očeta, starega amer. »Mojih šest kaznjencev«. BROD NA KOLPI: 21. februarja ameriški film »Marti«, 28. febr. francoski film »Otroci ljubezni«. ZAHVALA Ob smrti naše stare matere in matere VOTEK MARIJE iz Kočevja se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča družina Votek. očeta in tasta LAMPE IVANA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Prelcu za požrtvovalno pomoč, sosedom kakor tudi govornikom, pevcem in godbi. Zahvala vsem. ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji noti. Žalujoči: žena Matilda, sinova Ivan in Milan z družino ter ostalo sorodstvo. RAZPIS Komisija za razpis in odpovedi pri KOMUNALNI BANKI KOČEVJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. MESTO ŠEFA ODSEKA, 2. DVE MESTI REFERENTOV, .3 MESTO REFERENTA-PRIPRAVNIKA, 4. MESTO POMOŽNEGA USLUŽBENCA. Pogoji: pod 1. visoka ali višja izobrazba s 3-letno prakso v banki ali gospodarskih organizacijah ali popolna srednja šola z vsaj 5-letno prakso v banki ali gospodarskih organizacijah, pod 2. popolna srednja šola z nekaj prakse, pod 3. popolna srednja šola, pod 4. nepopolna srednja šola. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Lastnoročne pisane prijave s priloženim življenjepisom in spričevali je vložiti pri sekretariatu Komunalne banke Kočevje najkasneje do 29. februarja 1960. Že v uvodu sem omenil, da Je tovariš Ivanc tudi kinolog in sicer še v večji meri kot lovec. »Z vzrejo lovskih psov se ba-vim že okrog 40 let. Najbolj so mi pri srcu kratkodlaki istrski gonjači. Imamo kolektivno psarno z imenom »Travnogorska«, ki se bavi z vzrejo lovskih psov. Psama uživa velik renome po vsej državi. Imamo tudi pse, katerim sega rodovnik do 30 let nazaj.« Povabil me je naj si ogledam lovske trofeje v njegovem stanovanju. Na hodniku stanovanja se vrste trofeja za trofejo njegovega pokojnega brata, ki je bil ubit ria lovu pred vojno po nesrečnem naključju. V stanovanju se mi je pokazala pred očmi še bogatejša lovska zbirka. Bil sem presenečen nad tem bogastvom in nisem vedel ali bi ogledoval rogove vseh vrst, divjo mačko, petelina itd. V omari je bilo vrsto odlikovanj, pohval in drugih lepih stvari, ki so govorile o zaslužnem lovcu in kinologu. Obisk me je obogatil s spoznanjem, da živijo lovci bogato življenje, ki jim narava plemeniti življenje. Spoznal sem košček • lovskega življenja, ki mi ga je posredoval tovariš Adolf Ivanc. 3W KLIČE A KOT ŽRTVE STUMIVBORJIM M/6 Mladi zadružniki v Ribnici FRANC KOŠOROK Rodil se je v SinoVici 3. decembra 1906 v revni kmečki družini. Veliko otrok je oče preživljal z delom kot tesar in s krošnjarje-njem ter z obdelovanjem slabe Mozlju je že lansko leto razmiš- hribovske zemlje. France se je iz- ZA SPOMENIK V MOZLJU Krajevni odbor Zveze borcev v Volivec Š. P. iz Belice pri Osilnici je v imenu tamkajšnjih volivcev postavil tale vprašanja; Prebivalci iz Belice. Papežev in tamkajšnjih vasi želijo, da bi imel avtobus, ki vozi na progi Kočevje—Osilnica vezo na Brodu na Kolpi s hrvaškim avtobusom. Kočevski avtobus odpelje samo pol ure pred hrvaškim. Tako morajo ljudje pešačiti do 9 km daleč. Ali ne bi bilo mogoče urediti, da bi imela oba avtobusa vezo? ___*___ Vasi Žurge. Belica in Bezgarji nimajo eldktrike. Ljudi zanima kdaj bodo začeli z napeljavo elektrike v njihove vasi. Prebivalci so .pripravi jeni tudi sami prispevati za elektriko v delu in lesu. Ali obstoji verjetnost da bodo z deli začeli v tem letu? ___*___ Radi prebiramo domači tednik »Novice«. Nejevoljni pa smo. ker prejemamo list šele v ponedeljek. Prej, ko smo prejemali list preko pošte v Osilnici, smo ga prejemali redno v soboto, sedaj ko prejemamo preko pošte na Pleš-cih, pa prihaja z dvodnevno zamudo. Ali ne bi bilo mogoče tako urediti, da bi prejemali list epet preko osilniške pošte? 2-25 — Tone Šercer, sekretar »Avto« podjetja, Kočevje: Ml smo o npostavitvl boljše avtobusne zveze za omenjene kraje že razmišljali. Na predlog volivcev te Cabra smo nameravali podaljšati avtobusno progo Kočevje— Trava do Gabra. Zaradi ostrih serpentin na cesti Trava—Čabar pa je to zaenkrat neizvedljivo, ker imamo velike avtobuse. Imamo pa namen stopiti v stik z »Avto« podjetjem v Delnicah, da bi se pogovorili za boljšo avtobusno zvezo v teh krajih. Avtobus iz Gabra naj bi vozil nekaj prej. naš avtobus pa nekaj kasneje. Tako bi prišli do boljše1 avtobusne zveze prebivalci na slovenski in hrvaški strani. Upamo, da bomo naleteli na razumevanje pri »Avto« podjetju v Delnicah, tako da bomo to stvar čimprcj ugodno rešili. 2-89 — direktor »Elektro« Kočevje Drago Gril: Odbori SZDL v prizadetih krajih naj naredijo vlogo rta Občinski ljudski odbor Kočevje glede elektrifikacije v njihovih krajih. ObLO pa bo potem na eni od svojih sej razpravljal o tej zadevi. Z naše strani ne bo nlkakih ovir za eiektrlfikacijska dela, če bodo na razpolago finančna sredstva investitorjev. 2-08 — upravnik Pošte Kocev je Dušan Slana: Med podjetjem PTT Ljubljana In Reka je bil sklenjen sporazum, s katerim je bilo urejeno, da pride pod poštni okoliš Plešce. ki so na hrvaški strani, tudi del slovenskih vasi, tako Belica, Papeži in še nekatere. To je bilo sklenjeno zato, da bi imeli prebivalci tamkajšnjega okoliša bliže pošto. Kolikor vem, raznašajo pošto v slovenske vasi iz Pleše v ponedeljek, sredo in petek, tako prihajajo »Novice« z zamudo do naročnikov. Zaenkrat ne vem za rešibev, da bi iljudje prejemali »Novice« v soboto. K. K. iz Aldingena 37 Bai Lud-viksburg iz Nemčije bi rad odgovor na vprašanie, koliko znaša mesečna naročnina za televizor v naši državi. Zavrteli smo telefon 3-09 — stanovanje tov. Andreja Arka. kjer smo zvedeli, da zaenkrat ni televizijske naročnine ljal o spomeniku padlim borcem NOB. ki naj bi ga postavili v njihovi vasi. Ker pa so lansko leto učil za krojača in si ustvaril skro- STANISLAV KOŠOROK Tudi brat omenjenih žrtev. Rodil se je 1. I. 1926 v Sinovici. Bil je dijak petega razreda klasične gimnazije v Ljubljani. 25. avg. 1942. je prišel domov. Po treh dneh so-ga skupno z očetom aretirali in odpeljali v Padovo. Po razpadu men dom na Bregu pri Ribnici. Italije se je pridružil partizanskim kjer je tudi pričel z ilegalnim de- lom. Vendar so ga Italijani zaradi izdajstva kmalu aretirali. Znašel se je v ječah ribniškega gradu. Od tam so ga poslali v ljubljanske zapore in nato v Padovo, kjer ie našel že očeta in štiri brate. Po razpadu Italije je bil zopet aktivist v domači vasi, 25. marca 1944 pa so ga zaradi izdajstva domo- edinicam. 5. novembra 1943 so ga v domači vasi zopet ujeli in odpeljali v Ljubljano, kjer so ga dalj časa mučili, nato pa poslali v Dachau. Iz Dachaua so ga prepeljali v Bergen-Belsen, kjer je 18. oktobra naslednje leto umrl. JOŽE KOŠOROK Oče štirih padlih sinov. Rodil seje 12. septembra 1880 v Ravnem dolu pri Sodražici. Bil je pošten in napreden mož, zato je tudi svoje otroke vzgojil v naprednem duhu. 14. februarja je bil v Ribnici družnikov, sodelovali bodo s šolsko občni zbor aktiva mladih zadruž- zadrugo, kmeti iško gospodarsko šo-nikov. Zboru so prisostvovali tudi lo, z aktivi LMS in drugimi orga- predstavniki Obč. komiteja ZK, nizacijami. V juniju nameravajo odkrili spomenike že v Lapin j ah, Ljudske mladine, šolske zadruge, organizirati tekmovanje koscev z na Turjaku in na Podstenicah. so zastopnik Poslovne zveze Kočevie. demonstracijo motornih in vprež- sklenili načrt realizirati letos. Po-predsednik ZS in upravnik KZ ni h kosilnic. Organizirali bodo po- trebne načrte so že predložili Gl. Ribnica. Občnemu zboru je pri- učne oglede nekaterih državnih odboru Zveze borcev v Ljubljani, sostvovalo 46 kmečkih mladincev posestev itd. Aktiv bo imel svoj GO ZB Slovenije jim je obljubil, in mladink. praznik 11. IX. 1960. Tega dne bo da jim bo preskrbel ploščo, vsa Aktiv mladih zadružnikov pri odprta razstava sadjarstva, čebe- ostala dela pa bodo opravili sa-KZ Ribnica je imel ustanovni obč- larstva, kmetijstva in živinoreje. V mi. Nekaj potrebnih sredstev bodo ni zbor v oktobru 1958. Delo ak- jesenskem in zimskem času bodo dobili iz vaške blagajne, okrog de- branci blizu doma zahrbtno ustreliva pa nii bilo uspešno. V oktobru organizirali plesne vaje. set tisoč dinarjev pa so nabrali lili. 1969 je bil izvoljen nov odbor, ki L. A. že prostovoljnih prispevkov. je vnesel svežino in poživel delo. JANEZ KOŠOROK Po predsednikovem poročilu in ■ ■ w •»• • . . Rojen je bil 22. X. 1912 v Sino- Konec avgusta 1942. leta so mu predlaganem programu dela za le- UCORCI ifll© T6KH1UJ0JO vici pri Sodražici. Pred vojno je Italijani požgali dom, ga odpeljali to 1960, se je razvila živahna raz- 9 9 delal v tovarni v Laškem, od ko- v Ribnico, nato v Ljubljano in naprava o dosedanjem in bodočem Pionirji osnovne šole Fara so republiško prvenstvo s štirimi eki- der ie po prihodu Nemcev pribežal zadnje v Padovo, ženo in hčerko delu. Razpravljali so o vključeva- 10. januarja t. 1. na skupni kon- pami: mlajši, pionirii. starejši pio- v domače kraje. 7 .avgusta 1942 so pa so odpeljali v Gonars. Z inva- niu kmečke mladine v aktiv ml a- ferenci sprejeli obširen tekmovalni nirji. starejše pionirke in mladinci. Ka Italijani odpeljali v Padovo, no lidi so ga iz internacije teden dni dih zadružnikov in aktive LMS, načrt- Prijavm so se k okrajnemu Dramatski recitatorski in pev- kapitulaciji Italije na so ga imeli pred kapitulacijo Italije izpustili, vključevanje mladine v akcije KZ, tekmovanju in so že v prvem me- skl krožki so pripravili Prešernovo domobranci zaprtega v šoli na Vd: aprila 1944. leta pa so ga Nemci o škropljenju sadnega drevja, za- pokazali veliko zanimanja in proslavo v pravljičnem krožku pa ču v Ljubljani. Od tu je s štirimi zopet odgnali v Ljubljano, od tam tiranju raznih sadnih škodljivcev veselja do dela. se zabavajo cicibani in pionirji iz brati pobegnil Vključil se le v pa na prisilno delo v Slezijo. Ju- itd. Govorili so tudi o organizaciji Ptičje krmilnice so postavili že prvega in drugega razreda. Člani Vojkovo brigado XXXI divizije, lija 1945 se je bolan vrnil domov, študijskih sestankov in se prijavili v decembru. Ko je zapadel sneg, zgodovinskega krožka zapisujejo kjer ie bil nekai časa bolničar, kjer je zaradi preslanih muk 19. za zvezno tekmovanje. , so organizirali sankarski in smu- spomine iz vojnih dni in izpopol- nato pa borec. V borbi v Kopriv- novembra istega leta umrl v Ijub- Program dela. ki so ga sprejeli farski dan. Da bi spoznali žival- njuiejo šolski muzej NOB. na zboru, obsega deset točk. Pro- ske sledi na snegu, so se nekateri Razen tega učenci pridno nala-gram predvideva vključevanje pionirji odpravili z lovci na lov. gajo svoje prihranke v zadružno mladine v konkretne akcije KZ. Pomagali so pri pripravljanju hra- hranilnico. Pripravljajo se tudi na zam zažgali- včlanjevanje kmečke mladine v ne za sme m drugo divjad. javno radijsko oddajo V ta namen aktiv mladih zadružnikov in Ljud- Qb času nesrefe v Tržiču, ko se so obiskali upravnika KZ Fara, sko mladino, organizacijo studii- .0 utrgal zemeljski plaz, s0 izvedli predsednika upravnega odbora in . 7animall za osvuuoonno niških sestankov oz razgovorov o ionirii denarno nabiralno akcijo zadružnega sveta in obratovodio roka, rojen 4. H. 1922 v Smovlci. £ postal simpatizer. V av problemih sociahstične politike na zbra]i 5000 din in jih mlekarne ter jim zastavili nekaj Bil je delavec. Skupno z bratom °anie m posiai simpa vasi. Organizirali bodo ciklus pre- kot pomQČ oRroženim šo. vprašanj. Na ta način so se spo- Janezom so ga Italijani internirali naSl davanj, ki bodo predvidoma ob- lar1em v Tržiču. Pionirjem v Tr- znali z razvojem zadruge, z nje- na Rabu, kasneje pa je bil vse do dQ kapitulacj1e nalije. Na poti raPaYal,a sledeče teme: , tiču so pisali tudi pismo, ki so ga nim delom in težavami. smrti z njim v isti edinici. Padel Podjetja oz zadruga v naši druž- ob1aviU v pionirskem listu. Troha Marija, je 20 januarja 1944 v borbi na bem stvarnosti delavski sveti in ■ t y _ . , . VIII. r. osn. š. Vas-Fara Idrijskem hribu, zadružni sveti in njihov vpliv na . Clani Spiske zadruge se ukvar-razvoj socialistične demokraciie. -iai° s sestavljanjem setvenega na- perspektivni plan razvoja našega | ^ } | C ) |\j C I niku pri Žireh je bil februarja ljanski bolnici. 1945. leta v neki hiši ranjen. Nemci so nato hišo z ranjenimi parti- RUDE ARKO Rojen je bil 16. VI. 1902 v Sodražici. Po poklicu je bil mali SILVESTER KOŠOROK kmet. Ko je zvedel za partizane Rrat TanP7a in Franceta Kožo- 1)1 za n'ihove cilie se je kmalu za-Brat Janeza m tranceta koso zanimati za osvobodilno gl- domov so ga zajeli Nemci in internirali v Buchenwaldu. 1. septembra 1945 se je ves izčrpan vrnil domov in na posledicah preslanega trpljenja 30. IX. 1946 umrl. gospodarstva, kaj pričakuje ljud- so skupno s strokovnjakom. preple- ska mladiina od mladih članov de lavskih oz. zadružnih svetov. Preštudirali bodo Kardeljevo knjigo: »Problemi socialistične politike na vasi«. Nadalje bodo organizirali predavanja o živinoreji, sadjarstvu, travništvu — sušenje in si- MINKE NI VEG davanja o boleznih in o čistoči. FRANCE CVAR Doma je bil iz Jelovca pri So- dali matičnjak in zakoličili mesta za posaditev mladega sadnega ----- „ ... ... --------------- - drevja. Skupno s starešinskim sve- Kruta smrt ie iz naše srede iz- 811:10 Sovorih tudi o čistoči dražiti, rojen pa je bil 8. II. 1881. tom so napravili načrt za otroško trgala mlado, komaj 12 let staro šolskega stranišča, okolice, °rea- gjj je posestnik in zidarski moj-igrišče pred dijaškim domom. Minko Mustar. Vedno ie bila tiha vsem pa o osebni čistoči. _ vsa k ster. Pred vojno se je udejstvoval Delovni jih je na so bili tudi krozKi, ki m mirna deklica, zato smo jo vsi razred na sestanku izvoli tn čla v naprednih organizacijah. Ko je L„ leno število Imaio imeli zelo radi. Toda danes Minke ne. ki potem pazijo na red in čl- bila leta 1941 ustanovljena Osvo- Soli lepo število. . imajo imen zeio .aui. J stočo na stranišču, hodniku m v h^i1na frnnta ie začel sodelovati stvu, travništvu — susenie in sir jm ie no. suu icuu iu —------- —3 ,____• etočo na stranišču, hodniku in v Uran je krme in strojni obdelavi lutkarski, mizarski, šiviljski, teh- m več. Ko smo zvedeli, da razredu. Od tedaj, ko smo vpeljali zemlje, organizirali bodo traktorski niški krožek in fotokrožek. Šahi- zapustila, smo bili vsi meni so- , —j — — :« v.na- tečaj bodilna fronta je začel sodelovati njo. Bil je tudi povezan s kra- «=. m,.a„ .«, .o«„ &v- a s »sMik.-rs ifS smo jo ------ poti. Ob odprtem grobu se 1e nje v imenu nas vseh poslovila njena sošolka. Draga Minka, mirno spi in nai Ti bo zemljica rahla! Tvoje sošolke in sošolci iz osn. šole Kompolje. PIONIRJI V FARI Vsi pionirji na osnovni šoli Lutke na obisku v Loškem potoku Proti koncu januarja je Loški bilo na poti domov strah. Nato pa potok obiskalo Lutkovno gledali- so ljudje ves večer govorili sarno šče iz Ljubljane. Otroci smo se že o lutkovni predstavi. Zlasti naj-dolgo pred pričetkom igre zbrali mlajši niso mogli pozabiti »majh-pred šolo. Čeprav je bil hud mraz, nih možičkov«. ga zaradi napetega pričakovanja Lutkovna igrica »Kljukčeve po- cknral nismo čutili čitnice« bo ostala potoškim otro- , , ,. .. Dvorana ie bila toplo zakurjena, kom še dolgo v spominu. Igralcem Vasi-Fara smo podmladkaru RK. tako da smo na mraz kmalu poza- se najlepše zahvaljujemo za nii- Redno se sestajamo in skrbimo, da ... ............. bin. Ko se je že stemnilo, smo za- hov trud. prav tako pa DPM za vsak podmladkar nekje dela V pouCNI SEMINAR V KOČEVJU upravi gojitvenih lovišč. Rodil se začetku leta smo si zadali obširne y četrtek, jg. februarja, se ie je 12. oktobra 1890 v Starem trgu naloge, ki lih tudi lzpolnjuiemo. v j^0fev^u pričel tridnevni seminar ob Kolpi. V Kočevje se je priselil moglo tudi k naši vzgoii. kaiti kar zbima centrala za partizanske po-se bomo naučili mladi, bomo ka- trebe. Njegovo delovanje je prišlo sneje tudi znali. na uho okupatorju. Aretirali so ga Sedaj imamo tudi tečaj prve po- ;n zaprli, najprej v Ribnici, potem moči. ki ga vodi medicinska se- pa v Ljubljani, nato pa so ga in-stra Nuša Baucar. Pri vsakem ternirali v Gonarsu, kasneje pa v predavanju zvemo kaj novega. Ker paimanuovo. kjer je zaradi lakote pa se tudi zavedamo, da nam bodo utnrj §e pred kapitulacijo Italije, ta predavanja samo koristila, si skušamo tudi kar največ zaroom- UMRL JE DRAGO BIŽAL niti. Jurkovič Ana, v torek je v Kočevju umri Dra- VII. r. osn. š. Vas-Fara go Bižal, upokojenec, honorarno zaposlen kot administrator Košmrlj Branko, uč. V. r. Loški potok slišali atvobus, s katerim so se njihovo požrtvovalnost pripeljali lutkarji iz Ljubljane. Vsi gledalci, pionirji in nekaj odraslih, smo nestrpno pričakovali, da so postavili odrček. Igrica »Kljukčeve počitnice« ie bila res lepa in zabavna. Vsi v dvorani smo pomagali miličniku. Vsak mesec imamo različna pre Kostelski grad naj se zaščiti še vsem, ki so sodelovali pri odvaža- Kostelski grad predstavlja za higiensko-tehnično zaščito pri 1921. leta in nastopil službo ob-delu, ki ga je v sodelovanju z činskega tajnika. Pred tem je bil Okrajnim zavodom za socialno za- dvanajst let v aktivni vojaški služ-varovanje in okrajno komisijo za bi. Tajnik mestne občine je bil do higiensko-tehnično zaščito pripra- novembra 1939. leta, takrat pa je vila občinska HTZ. Vabljeni so bil zaradi bolezni upokojen, bili vsi, ki se že sedaj ukvarjajo Ves čas je bil napredno usmer-s HTZ v podjetjih, na kmetijskih jen. Kot ljubitelj narave je bil že Ba MCl oc — --------- . . ... posestvih in zadrugah. Seminarja med obema vojnama aktiven član dreg, govorni ljudje pri KZ Banja loka. koli odvažali z gradu, naj se poku- se je udeležilo preko trideset ljudi lovskega društva. Ko je okupator Igrica je trajala približno uro Iz ruševin gradu so odvažali ka- čejo na odgovornost iz območja bivšega okraja Kočevje, zasedel našo zemljo, se je z vsem in nol Posebno za nas pionirje ie men in z njim zgradili v Kostelu Naj k temu sestavku dodamo še Seminar je internatskega zna- srcem priključil narodnoosvobodil- čas vse prehitro potekel. Po pred- zadružni hlev. Pri rušenju vhoda tole: za poslopjem bivšega sodišča čaia slušatelji bodo dobili glavne nemu gibanju. Ker je odločno podstavi so mnoge matere počakale v grad in uporabi tega materiala v Kočevju raste drevo neke japon- smernice za higiensko-tehnično za- Piral partizansko vojsko, so ga otroke pred dvorano, da jih ne bi sta bila udeležena cestna baza iz ske vrste in je baje edini primerek mto v kmetijstvu in s tem bodo Nemci proti koncu 1943. leta zaprU. Kočevja in KZ Banja loka. Kme- te vrste drevesa pn nas. Drevo je dosegli, da se bo v tem in prihod- Partizanski napad na Kočevje je -------------------- -------------- tijska zadruga Banja loka je to priljubljena tarča otrok, ki plezajo - - - - ......... - ",1" -----------------------“* TEČAJ V KOPRIVNIKU početje opravičevala s tem, da stoji f>o vn.iem ^.?rfY0 J® ko je iskal tatu. Posebno nam ie danes, čeprav ni več tak kot je bil n ju kamna z gradu opozorilo, da ugajal Pavliha, ki se je tako pred vojno, zgodovinski pomen. Te- tega v bodoče več ne počenjajo. --------------------------. .............. ........ ...................................... - soretno reševal iz vsakršnih za- ga pa se nemara niso zavedali od- Grad naj se zaščiti, vsi, ki Dl kar p0Sestvih in zadrugah. Seminarja med obema vojnama aktiven član • i • i • ! TT Tl ! _ 1 -l.M Irnl? 7 ffm fill, flrll SG DOKU” ,— -----1 r..! J t i • l ■ dfiičiiro IT« L 4 V Koprivniku so te'dni organi- grad na njihovi zemlji in je tako treba zaštititi če ne drugega, na zirali točaj za zdravstveno nrosvet- grad pač njihova last. vsal ooesiti na arevo napis, aa je ljevan5f valkl^ mladine Tečaj ie . Grad ima zgodovinsko vrednost prepovedano pihati po drevesu. zelo koristen, zato ga tamkajšnja m.fe .ne ^ sm^° um^. mladina rada obiskuje. Vodi ga yad- 9e ,*31 tako ravnali z vsem učitelj Marjan Lukežič, trenutno takimi in podobnimi spomeniki pa predava medicinska sestra Ani- preteklosti, bi napravili neprecen-na Nemanič iz Koprivnika. ljivo škodo. Zato naj bi veljalo njih letih zmanjšalo število de- preživel v grajskih zaporih. Po lovnih nezgod v podjetjih in tudi končani borbi so ga Nemci z dru- DOPISNIKOM »NOVIC« Prosimo Vas, da nas sproti obveščate o vseh važnejših občnih zborih in letnih konferencah. v kmetijstvu, ki se čestokrat primerijo zaradi nepoznan ja HTZ. Na seminarju sodelujejo predavatelji iz Ljubljane in Kočevja. Predavanja so spremljana tudi s filmi. — V ponedeljek se bo pričel drugi seminar, ki ga bodo priredili za gozdne delavce gimi izpustili, kmalu zatem pa so ga ponovno aretirali in internirali v Dachau, kjer je ostal do konca vojne. Tudi ves čas po vojni se je aktivno udejstvoval v množičnih organizacijah. Pogreb bo v petek popoldne. olCTO.O.a.O.OIO.O.O.O.Q.O.O.O.OIOia.OO.Q.O.OIOi = IO.OIO.Q.O.O.C..O.O.O.C,.O.OO.OIO.D.D.D.OIO.C Iz otroških let se še dobro spominjam. ko so me starejši bratje ali pa oče in mati podražili, kadar me je bolel zob: pojdi ga izdreti potem pa boš šel v Otavice, kjer ti bodo vstavili novega, lesenega! Tako je naneslo, da sem v otroških letih prej vedel za Otavice, kot pa za Ribnico ali drug večji kraj — to pa zato. ker so v Otavicah izdelovali zobe — za grablje seveda! Otavice je prijazna vasica, ki Šteje okrog 40 hiš. V ozadju vasi se razprostira Mala gora. Polje ie kraško in ne preveč rodovitno. Prebivalci se bavijo s kmetijstvom, prevozom lesa, v zimskem času na z izdelovanjem .grabelj. Ko sem prišel v vas. sem kar na slepo srečo zavil v neko hišo sredi vasi in povprašal, če pri njih izdelujejo grablje. Prijazna ženska me ie napotila v bližnje gospodarsko poslopje. ki služi za delavnico. Jože Petek je pravkar pripravljal oziroma obdelaval leskove palice za grabljišča. Povedal ml je. da se bavi z izdelovanjem grabelj že kakih 6 let. Grablje dela samo v zimskem času. V eni zimi naredi V Otavicah se še razvija stara obrt do 200 grabelj. Ogledal sem si orodje, ki ie potrebno za izdelovanje grabelj Obvezno mora biti: »ferštat«, obliči in stroj za vrtanje čeljusti in obdelavo grabljišča. Pogovorila sva se še o tem in onem, potem pa sem stopil do veterana te zvrsti domače obrti — 60-letnega Jožeta De jaka. Našel sem ga na peči. Takoj ie bil pripravljen na pogovor o zgodovini izdelovanja grabelj v Otavicah. »Naša hiša je bila prva, ki se je začela baviti z izdelovanjem grabelj. Življenje je bilo težko pa se le moj pokojni oče spomnil, da bi začeli z izdelovanjem grabelj. To je bilo leta 1908. Oče je začel brez vsakih ižkušenj. V začetku smo izdelovali grablje vse na roko. Moj starejši brat je izdelal preprosto napravo za vrtanje'lukenj v čeljust za grablje. To ie pomagalo, da ie šlo delo hitreje od rok. Prvo zimo je bilo narejeno od 20 do 30 komadov grabelj, potem pa vsako leto več. Ko so videli sosedje, da se izdelovanje grabelj izplača, zaslužek res ni bil kaj posebnega, nekaj je pa le bilo. so tudi v nekaterih drugih hišah začeli s tem delom. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Otavicah kakih pet izdelovalcev grabelj, sedaj na jih ie že dvanajst. Razumljivo je, da se ie izdelovanje gra-belj od začetka pa do sedaj že precej »moderniziralo«, čeprav je ostalo še precej ročnega dela. Naša mladina kaže precej zanimanja za to obrt, zato je grabljarjev iz leta v leto več.« Potem mi ie opisal ves postopek, ki je potreben, da nastanejo iz leskovih palic in ostalih delov lesa grablje. »Ko pride jesen, gre grabliar v roške gozdove, kjer si naseka leskove palice. V bližnjih gozdovih ni več leskovih palic, ker so že vse posekane. Dren, ta je potreben za zobe pri grabljah, dobimo v okolici Mozlja, javor za čeljusti gra- belj pa dobimo v naši okolici. Naj povem, da imamo z nabavo palic vedno večje težave. Gozdove čistijo in v »čistki« padajo tudi leskove palice. Palice ie treba olisiti. Potem se sušijo 10 do 14 dni na zraku. Palice se morajo posušiti le na pol. potem pa so godne za obdelavo. Palico je treba najprej obdelati z rezevnikom. potem pa pridejo na vrsto obliči, nazadnje pa še »glas« papir. Zobe za grablje pa takole pripravimo: drenov les razžagamo in razcepimo potem pa posušimo. Zobe izdelujemo delno ročno, imamo pa tudi posebno napravo, kjer obdelamo zob do končne oblike.« Zanimalo me je, kakšne vrste grabelj izdelujejo. Zvedel sem. da izdelujejo troje vrste grabelj: kranjske navadne, primorske, te imaio lok, tretjo vrsto grabelj pa imenujejo gorenjske. Te grablje imajo samo dva kraka in jih ie tudi najlažje narediti. Največ imaio opraviti z grabljami, ki so jim dali ime »primorske«, menda zato, ker jih uporabljajo največ na Primorskem. Z očetom Dejakom sva se pogovorila tudi o tem, koliko časa traja sezona izdelovanja grabelj, o prodaji in drugih stvareh. Povedal je. da traja grabiiarska sezona od 2 do 3 mesece. Grabliar naredi v sezoni okrog 300 komadov grabelj. Nekaj grabelj pokupijo zdo-marji, precej jih prodajo tudi zadrugi v Laščah in drugam. Pravi čas za prodajo grabelj ie v maju in juniju. , . Ko sva razpletala o teh stvareh je pripomnil, da ie 18 odstotkov dajatev od vsakega komada, ki jih mora plačati ob prodaji, preveč. Dejal ie. da znaša čisti zaslužek za komad grabelj 100 din. »No, tako bom dejal, nekaj se pa le zasluži. Bolje je delati in nekaj zaslužiti, ko pa sedeti brez dela.« V njegovi hiši ne bo izumrla dejavnost. Njegov sin Ludvik je že dober izdelovalec grabelj. Obiskal sem ga v delavnici, kjer so nastajali posamezni deli za sestavo grabelj V primerjavi z delom njego- vega deda je sedaj mnogo lažje izdelovati grablje in lepše oblike. Tako kot pri Dejaku izdeluielo grablje tudi pri Čampu — izdelujeta jih oče in sin. pri Bojcu, Puclju, Starcu, Lovšinu in drugih. Drugod izdelujejo škafe, obode, kuhalnice, razne pletarske izdelke — v Otavicah pa grabile. Te grabile uživajo sloves ltvalitetnih izdelkov, zato so iskano blago. Kot vsako delo, zahteva tudi izdelovanje grabelj precej veščine in potrpežljivega dela. Mladi rod dobiva znanje od starejših, tako bo šlo tudi za naprej — če ne bo prej zmanjkalo leskovih palic... Očetu Dejaku in njegovemu sinu sem zaželel ob slovesu, da bi še dolgo izdelovala grablje v zadovoljstvo kupcem kjerkoli uporabljajo otaviške grablje. Ko sem zapuščal prijazno vasico sem še dolgo mislil na prijazne ljudi, ki so se z izdelovanjem grabelj dostojno uvrstili v veliko družino suhorobarjev v Ribniški dolini... Obisk v Otavicah mi je ponovno potrdil, da domača obrt v Ribniški dolini Še ne bo izumrla. K. Oračem